Zelemkras WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBČINE LOGATEC - LETNIK L - MAJ 2019 - ST. ¿ffl.Mt Jmm i ■ RptM. *mt - <* - & mk 4 Policijska Veliko odkritje postaja Logatec logaških jamarjev v novih prostorih v Novem Svetu Cerkev sv. Barbare Intervju na Ravniku bo z dr. Saro spet zasijala Ahlin Doljak PRVOMAJSKO SREČANJE TRADICIJA OSTAJA -PRVOMAJSKO SREČANJE TUDI Imaja se je opoldne pričelo tradicionalno prvomajsko srečanje • v koči Na ovinku v Grčarevcu. Organizatorja prireditve sta bila Turistično društvo Logatec in Turistično športno kulturno društvo Grčarevec. Vreme je bilo na mednarodni praznik dela naklonjeno dogodkom na prostem. Logaškega se je proti pričakovanju organizatorjev udeležilo veliko ljudi. Zgodnji so bili deležni brezplačnega golaža mojstra priprave te jedi Petra Godca in kozarčka pijače, dobili so tudi priponke. Prireditev se je pričela s prihodom mažoret in Pihalnega orkestra Logatec, ki so nam s spretnostjo in koračnico popestrili dan, in nadaljevala s himno. Prisotne je v imenu organizatorjev pozdravila Jelka Kožman iz TD Logatec, ki je zatem povabila predsednika obeh turističnih društev, da povesta nekaj besed. Zbrane je nagovoril tudi župan Občine Logatec Berto Menard, ki je med drugim poudaril, da se ne sme pozabiti na delavce in jim nuditi ustrezne pogoje za delo. Po uradnem delu so bili prisotni deležni golaža, program pa se je nadaljeval z nekaj skladbami Pihalnega orkestra Logatec in harmonikarja Janeza Kogovška, na kratko pa nam je zaigral tudi Florjan Masle. Bilo je prijetno in upamo, da bo še dolgo tako ob prazniku 1. maja. Hvala Občini Logatec za sofinanciranje prireditve, vsem članom TŠKD Grčare-vec, ki so bili prisotni in brez njih ne bi šlo, predsedniku Florjanu Masletu in mali skupini TD Logatec. Jelka Kožman Foto: Primož Godina 2 LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2019 - ŠT. 2 UVODNIKI IZ OBČINSKE HIŠE Posebna mansarda v Planini pri Rakeku ............................... str. 7 Policijska postaja Logatec v novih prostorih .......................... str. 8 Za zmanjšanje škod po divjadi nujno povečati odlov ............ str. 9 Mladi logaški glasbeniki zablesteli na državnem tekmovanju str. 13 Spomin na žrtve »črne roke« še živi .................................. str. 16 Veliko odkritje logaških jamarjev v Novem Svetu................. str. 17 Družinska zdravnica, ki sprostitev poišče v podzemlju ......... str. 20 Gallusova dvorana v barvah Ipavčevega zelenega smaragda str. 21 Cerkev sv. Barbare bo ob 500-letnici spet zasijala .............. str. 22 Dr. Sara Ahlin Doljak: Ko človek zboli, se zave svoje minljivosti.« str. 28 Mario Kurtjak: Življenje med kitaro in kemijo ...................... str. 30 Športnik Logatca 2018 je Miha Šimenc .............................. str. 33 Članice Twirling kluba logaških mažoret zopet uspešne ....... str. 35 Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281 Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Izdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: Blanka Markovič Kocen Uredniški odbor: Metka Bogataj, Nina Jerina, Marcel Štefančič, Branislav Pevec, predstavnik/predstavnica Občine Logatec za odnose z javnostmi. Grafično oblikovanje in tisk: SCHWARZ PRINT, d.o.o., Grafični koncept: Nicolas Sautet Datum izida: 13. 5. 2019 Naklada: 4.650 izvodov Naslovnica: Veliko odkritje logaških jamarjev Foto: Blaž Korenč Logaške novice izhajajo enkrat mesečno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. Spoštovane, spoštovani, pred kratkim smo praznovali tri pomembne praznike: veliko noč, 1. maj, praznik dela, 9. maj, dan zmage. Vsi ti veliki prazniki imajo za človeštvo skupen temelj: svoboda, mir, pravičnost, novo, boljše življenje. Mnogo je bilo trpljenja, darovanih življenj, pretočenih solz, da so nam posamezniki darovali življenjsko pot človeka, vrednega življenja. Ne rodimo se za to, da bi bili tlačeni, ustrahovani, ampak da bi živeli lepoto življenja od sadov narave, lastnega pridnega dela, vseživljenj-skega učenja in, komur je dano, ohranjali rod. Ni preprosto. Brez marljivosti, lastnega potu in samoodpovedovanja ne gre. Že prihod novorojenca na svet povzroči bolečino materi porodnici. Ko otrok zajoka, je trpljenje poplačano. Tudi ko se poslavljamo, gremo skozi tunel solz bolečine, a vendar, če smo živeli za človeka pravično po zakonu narave, sta tudi veselje in sreča na prehodu v večnost. Smo v najlepšem mesecu, ko cvetijo šmarnice in se odvija istoimenska majniška pobožnost. Mesec maj ali veliki traven, bujen zelenja in dehtečega cvetenja. Močni sončni žarki tudi nam intenzivneje poženejo življenjsko energijo. Vse se pretaka v največji meri. Polni smo moči, sejemo, sadimo in opazujemo naravo, kako nam naše pridno delo plemeniti. Obilo bogastva imamo v kulturni in naravni dediščini. Naša dežela je obdarovana z veliko lepote. Številne reke, potoki, jezera, morje, planine nam dajejo možnosti sožitja in črpanja hrane za dušo in telo. Zelo bogati smo s kraškimi jamami in polji. Številne ptice in druge živali imajo svoje zatočišče v naših gozdovih in gnezdijo v mokriščih, travnikih. Mi smo del tega stvarstva. Vse nam je dano v uporabo in upravljanje. Naša skrb mora biti le, da ohranjamo, kar smo prejeli, in neokrnjeno puščamo našim zanamcem. Od nekdaj smo znani kot dobri gospodarji in vsa znanja in modrost, ki jih dobivamo z življenjskimi izkušnjami, prenašajmo na naše otroke, da bodo znali živeti z naravo in od narave. Zelo pomembni so medsebojni odnosi, prisluh, pogovor. Na ta način se lahko izognemo trpinčenju in izkoriščanju človeka na delovnem mestu, družbi, družini. Vsak izmed nas je pomemben člen verige človeškega rodu in skupaj z vsemi znanji, ki jih premoremo, ustvarjamo kvaliteto sodobnega življenja. Današnji človek je kljub visoki tehnologiji preobremenjen. Tekma s časom, previsoko zastavljeni cilji, visoke norme ... povzročajo izgorevanje človeka. Ni več časa za družino, počitek, zdrav način prehranjevanja, kulturo, rekreacijo. Razmislimo, kam in kaj želimo? Velika potrošnja nas in naš planet Zemljo uničuje. Koliko potrebujemo za umirjeno kvalitetno življenje? Stopimo korak nazaj. Peš ali s kolesom postanimo del narave. Prisluhnimo petju ptic in žuborenju naših lepih voda. Popijmo požirek čiste studenčnice. Oglejmo si naše podzemne jame in začutimo spokojni mir in temo. Usedimo se z domačimi ali s sosedom na klop pod cvetoč kostanj ali dišečo lipo in se pogovarjajmo. Pogovarjajmo se o nas samih, naši lepi deželi, o zgodovinskih dogodkih, ki so nam dali današnje mirno življenje. Tudi mi zaživimo tako, da z našo blaginjo in potrošnjo ne bomo ogrožali drugih narodov, ki še vedno dajejo svoja življenja za svobodo, pravičnost in mir. Vse lepo vam želi župan Berto Menard LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2019 - ŠT. 4 3 IZ OBČINSKE HISE SVETNIŠKA VPRAŠANJA s seje občinskega sveta, 21. marca 2019, in odgovori župana Berta Menarda Klemen Stošeski, NaNo, je spraševal, s koliko sponzorji so tekli dogovori glede Gregorjevega sejma in koliko sponzorskih sredstev se je nateklo, spraševal je tudi o dolgoročnem načrtu občine glede sejma. Zanimalo ga je, kaj se je zgodilo s predlogom NaNo - reprezentanca župana. Posebej pa je pohvalil Klub logaških študentov in tabornike, ki so po sanaciji prostorov vložili veliko prostovoljnega dela za dokončanje in odlično ureditev prostorov. Župan je menil, da o sponzorstvu velja razmisliti. Za omenjeno podaljšanje sejemskega dogajanja v nočni čas ni potrebe, saj je za akterje sejma dovolj dela že od 8. do 17. ure. Glede reprezentance in predloga NaNo bo več povedanega v drugem branju proračuna. Izrazil pa je zadovoljstvo s pohvalo, saj je sam ponosen nad prizadevnostjo mladih, da poprimejo za delo. Nada Cindrič, SD, je najprej je pohvalila podelitev Zlatega znaka civilne zaščite, pogreša pa več priznanj za pomembnejša prizadevanja, denimo, pri paliativi v domu starejših ali pri povezovanju šol in vrtcev glede oskrbe s prehrano pri lokalnih dobaviteljih. Nato je opozorila na ne najboljšo ureditev parkirnih prostorov za invalide, še posebej za vozičke invalidov pri šoli Tabor, kar kliče po takojšnji ureditvi. Župan je menil, da občina ne skopari s pohvalami in priznanji, prav pa je, da tudi krajevne skupnosti, občinski svetniki in posamezni občani opozorijo na prizadevanja, ki veljajo posebnih pozornosti; hvalevredna je povezanost šol in vrtcev glede oskrbe z doma pridelano hrano, zakon pa določa, da razpisni pogoji dajejo prednost najnižji ceni, pri čemer je lahko kakovost hrane na hudi preizkušnji. Za urejanje parkirišč okoli javnih stavb je zadolžena občina, in na posredovanje ravnateljice se pripravlja preureditev prostorov za invalide, za parkirna mesta uslužbencev pa skrbi vodstvo zavoda. Zoran Mojškerc, SDS, je najprej povprašal, kako je s cestno razsvetljavo na Gozdni poti, dalje ga je zanimalo, če bo letos čistilna akcija v ponoru Jačke, glede na to, da je ob zadnjem večjem deževju vanj naneslo kupe različnih odpadkov, ki lahko ob ponovnem večjem deževju povzročijo poplave; končno je svetnika zanimalo, kako bi v doglednem času oskrbeli hiše na Poljski poti z vodovodom. Župan je pojasnil, da se bo javna razsvetljava na Gozdni poti uredila z ustreznimi energetskimi varčevanji; čiščenje Jačke je v pristojnosti Hidrotehnika, na katerega bo občina »pritisnila«, da opravi svojo dolžnost, glede vodovoda pa bo župan preveril pri Komunalnem podjetju. Tomaž Lukančič, NLBM, je iz medijev zvedel, da se bo obnavljala cesta Godovič-Idrija, zato ga zanima, če je občina obveščena glede režima uvozov, da deli Logatca ne bi bili preobremenjeni s prometom. Župan je pojasnil, da za posege Direkcije za ceste v občinske ceste daje soglasja občina, za posege v državne ceste pa ne; je pa občina opozorila Direkcijo na določene problematične odseke, ki jih bo treba obnoviti. Aljoša Peček, SD, je opozoril na preobsežno številčnost - okoli 8000 - prebivalcev v KS Naklo, saj zajema celoten Dolenji Logatec. Za smotrnejše delo predlaga razdelitev na dve ali tri krajevne skupnosti. Župan je spomnil, da so bile podobne ideje že prisotne; vlada pa razmišlja celo o ukinitvi krajevnih skupnosti, ki da so brez pristojnosti. Smiselne pa bi bile mestne četrti, kar bi bilo blizu predlogu svetnika. Jasno Vodnik Uršič, NLBM, je zanimalo, kaj je storjenega glede prevozov občanov na klic; posredovala je tudi željo starejših občanov, da bi naj bil vozni red lokalnega prevoza objavljen v vsaki številki Logaških novic. Župan je sporočil, da bo prevoz na klic urejen po sprejemu proračuna za leto 2019; vozni red bi si lahko občani izrezali iz Logaških novic, lahko se pa vozni red objavi tudi v vsaki številki Novic. Povzel: Marcel Štefančič 4 LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2019 - ŠT. 2 NOVA ZOBOZDRAVNICA V LOGATCU IZ OBČINSKE HISE V februarju je ZD Logatec pridobil novo zobozdravstveno ambulanto, ki jo je prevzela zobozdravnica Katja Markelj Kraše-vec. Ambulanta od 25. marca deluje v prostorih izven zdravstvenega doma, in sicer na Stari cesti 6, v Možinovi hiši, kjer si delovni čas v turnusu deli z zobozdravstveno ambulanto zobozdravnice Janje Rebernik Oštir. Katja Markelj Kraševec je maja 2014 zaključila študij dentalne medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani in si po opravljenem pripravništvu pridobila licenco za samostojno opravljanje svojega poklica. Po prvi zaposlitvi v Ljubljani jo je pot vodila v Markovce pri Ptuju, kjer se je zaposlila v koncesijski zobni ordinaciji. V tistem letu si je pridobila dragocene izkušnje pri delu tako z odraslimi kot z otroki, saj je imela ob sebi ekipo vrhunskih strokovnjakov z večletnimi izkušnjami, ki so jo dodatno motivirali pri individualnem pristopu k vsakemu pacientu. Nato je bila dve leti zaposlena v Zdravstvenem domu Ljubljana, kjer je ob odlični ekipi sodelavcev napredovala tako strokovno kot osebnostno. Raznoliko delo in visoka fre- kvenca pacientov jo je dodatno izoblikovala v suvereno, spretno in odgovorno zobozdravnico. Stik s pacienti, ki prihajajo iz različnih življenjskih okoliščin in s široko paleto pričakovanj, pa jo je naučil prisluhniti zelo raznolikim potrebam. Priložnost zaposlitve v ZD Logatec je z veseljem sprejela, saj se želi v prihodnosti zaradi družinskih razlogov ustaliti na Notranjskem. Kvalitetna zobozdravstvena oskrba ter sočutje do pacientovih težav ji predstavljata vodilo pri zobozdravniškem poklicu. Delo zobozdravnice opravlja odgovorno, redno se tudi dodatno izobražuje in izpopolnjuje na strokovnih seminarjih ter v vsakodnevno delo uvaja sodobno doktrino. Zdravstveni dom Logatec PRIPRAVA NA POROD IN STARŠEVSTVO TEČAJ ZA ZGODNJO NOSEČNOST (od 12. do 18. tedna nosečnosti): 27.5.2019 ob 18. 00 ZGODNJA NOSEČNOST Irina Vostrueva, dr.med., spec. ginekologije in porodništva TEČAJ PRIPRAVE NA POROD IN STARŠEVSTVO (od 28. do 35.tedna nosečnosti): 3.6.2019 ob 17.00 PRIPRAVA NA POROD Vesna Marolt, dipl. babica 3.6.2019 ob 18.30 ZOBOZDRAVSTVENA PREVENTIVA Sonja Pajntar, ustna higieničarka 4.6.2019 ob 17.00 SOCIALNA VARNOST V NOSEČNOSTI Polona Lovšin, strokovna sodelavka iz CSD 4.6.2019 ob 18.00 NEGA NOVOROJENČKA, PRIPOMOČKI IN OPREMA ZA DOJENČKA Irena Leskovec, mag. zdr.nege 10.6.2019 ob 18.00 DOJENJE IN SISTEM ATIČNI PREGLEDI Urška Benedičič, dipl . med . sestra, IBCLC 11.6.2019 ob 18.00 DUŠEVNO ZDR AVJE V NO SEČNOSTI IN PO PORODU, PARTNERSKI ODNOS Jelena Milic, mag. psihologije 18.6.2019 ob 17.00 ROKOVANJE Z DOJENČKOM, HANDLING Petra Šmid Seljak, dipl. delovna terapevtka Srečanja bodo potekala v ZD Logatec v sejni sobi, 2. nadstropje. Prijave v dispanzerju za ženske, osebno ali na tel. št. "7508 246, ginekoloska@zd-logatec.si LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2019 - ŠT. 4 5 IZ OBČINSKE HISE MEDGENERACIJSKI CENTER HIŠA SADEŽI DRUŽBE LOGATEC-AKTIVNOSTI V MAJU Redne vsakotedenske aktivnosti Ponedeljek, 9.00: plesi v krogu pod vodstvom Darje Bažec (meditativni in dinamični plesi v krogu, namenjeni ohranjanju razgibanosti telesa, mentalne čilosti in premagovanju občutka osamljenosti) Ponedeljek, 18.00: druženje ob kvački (vabljeni novi člani) Torek, 8.00: začnimo dan z jogo (obvezne prijave) Torek in sreda, 12.00: slovenščina za starše (namenjena staršem šolskih in predšolskih otrok, ki se v vsakdanjem življenju srečujejo s težavami pri izražanju v slovenskem jeziku) Ponedeljek, torek, sreda, četrtek in petek (po 13. uri): individualna učna pomoč za osnovnošolce in srednješolce iz socialno ogroženih družin (matematika, fizika, slovenščina, angleščina, učna pomoč za nižje razrede) - potrebna predhodna prijava Petek, 9.00 oziroma po dogovoru: individualna računalniška pomoč za starejše - potrebne predhodne prijave Petek, 11. in 24. maj, 14.30: pogovorna skupina za odrasle Novosti v maju Sreda, 8. maj, 17.00: ruska kuhinja - kuharska delavnica v sodelovanju z zavodom Cene Štupar Torek, 14. maj, 17.00: prostovoljstvo je kul! - postavitev knjigo- bežnice in predstavitev prostovoljstva v HSD Logatec Torek, 21. maj, 17.00: posadimo medovite rastline in okušajmo medeno pecivo ob svetovnem dnevu čebel (20. maj) Petek, 24. maj, ob 9.00: Spoznavamo logaške stezice in razglede - krajši pohod, primeren tudi za fizično manj pripravljene Petek, 31. maj, 10.00: predstavitev masaže dojenčka po mednarodni metodi IAIM - vabljene mamice z dojenčki Vse aktivnosti so brezplačne, prostovoljni prispevki so dobrodošli. Prijave so potrebne tam, kjer je posebej navedeno. Za več informacij in prijave na aktivnosti, kjer je to potrebno, se obrnite na: 070 892 903 ali hisa-logatec@filantropija.org. um i>i h H (>i 9 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI DIREKTORAT ZA DRUŽINO EVROPSKA UNIJA EVROPSKI SOCIALNI SKLAD www.lekarnaljubljana.si Veljavnost od 25. 4. do 10. 6. 2019. ZDRAVj izbrano iz kataloga ugodnosti KOENCIM Q10 30 MG Z ANTIOKSIDANTI 30 kapsul Prehransko dopolnilo nI nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano redna cena: 9,99€ cena s Kartico zvestobe LA ROCHE-POSAY LIPIKAR LAIT 200 ml 7,99 e v (i PAPERMINTS COOL CAPS 18 pastil redna cena: 1,89e cena s Kartico zvestobe 1,51 e v <1 STOP PRŠILO PROTI KOMARJEM IN KLOPOM 100 ml Biocide uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo in podatke o izdelku. redna cena: 8,56€ cena s Kartico zvestobe i or BREZPLAČNO PREDAVANJE ZA IMETNIKE KARTICE ZVESTOBE LEKARNE LJUBLJANA Kako si pomagati pri bolečih in utrujenih nogah. V torek, 21. 5. 2019, ob 18.00, Viteška dvorana, Križanke. Udeležbo na predavanju potrdite s klicem na brezplačno telefonsko številko 080 71 17 ali prek e-pošte: kartica.zvestobe@lekarna-lj.si. Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, v specializirani prodajalni LL VVA (v okviru razpobžljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekamajubljanasi izkjučno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zaheanega števila jabolk zvestobe, sicer vejajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 25.4. do 10.6.2019 oz do prodj zalog. 70 LET ZDRAVJA 6 LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2019 - ŠT. 2 IZ OBČINSKE HISE POSEBNA MANSARDA V PLANINI PRI RAKEKU Drugi največji porodni koloniji navadnih netopirjev v Sloveniji, v cerkvi Sv. Marjete v Planini, smo lani jeseni očistili kotišče. V okviru projekta KRAS.RE.VITA, ki ga sofinancirata Evropska Unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija, pa trenutno potekajo tudi sanacijska in vzdrževalna dela na izbranih sakralnih objektih, s čimer želimo netopirjem izboljšati dostop do kotišč in olajšati redno čiščenje gvana, ki se nabere v več letih. Bistven del projekta so tudi prizadevanja, da bi skrbniki sakralnih objektov in krajani Planine porodniško kolonijo ogroženih netopirjev sprejeli za svojo in naravno znamenitost Planine. Sama sanacijska dela izvaja lokalni mizar Tomaž Malc (Tomaž Malc s. p.), v veliko pomoč Notranjskemu muzeju Postojna pa je tudi Stojan Matičič, predstavnik Gospodarskega sveta župnije Planina pri Rakeku. V zvoniku Sv. Marjete v Planini je Malc tako v preteklem tednu odlično opravil enega izmed zastavljenih ciljev sanacijskih del - postavil je nov podest na podstrešju zvonika. Podest bo omogočil lažji dostop do kotišča in enostavnejše čiščenje v prihodnje nabranih netopirjevih iztrebkov oziroma gvana. S sodelavcem iz Notranjskega muzeja Postojna, mag. Slavkom Polakom, smo podest nato prekrili še s plastično ponjavo, ki je bila tja nameščena že po očiščenju gvana lani jeseni. Prihodnje čiščenje, ki je načrtovano naslednjo jesen, bo tako enostavnejše. Prav tako pa bo podest zaščitil tudi nov urni mehanizem, ki so ga v okviru obnovitvenih del na zvoniku namestili lani jeseni. V okviru projekta urejamo tudi cerkvi na logaškem koncu Planinskega polja - cerkev Sv. Mihaela na Jakovici in cerkev Sv. Luke v Grčarevcu. Na obeh bomo na linah različnih oblik namestili bodice proti golobom, v cerkvi Sv. Mihaela na Jakovici pa dodatno uredili še podest zvonika in ladje. Po končanih delih bo podest preprečeval onesnaževanje ladje z gvanom, a bo omogočal prezračevanje podstrehe. Besedilo: Nina Doles, koordinatorka projekta KRAS.RE. VITA Foto: Slavko Polak in Nina Doles 6. DRUŽINSKI POHOD TROJK PO BLEKOVSKIH ^ GMAJNAH IN PROMOCIJA ZDRAVE PREHRANE ¿MraMmam. SjT BEPII EU KA SLOVENIJA MINI5T FISTVO ZA Z DRAVJ L iS KREPITEV ZDRAVJA A Zdravstveni dom Logatec v okviru delovanja Centra za krepitev zdravja ponovno organizira spomladanski pohod trojk na 10 km v okolici Logatca z motom: »Raz-gibajmo družino, imejmo se fino!« Namen pohoda je spodbuditi družine k aktivnemu preživljanju prostega časa, zato vas vabimo, da sestavite tri članske ekipe in se nam pridružite. Trojke naj bodo sesta- vljene iz odraslih in otrok, npr; eden od staršev in dva otroka ali obratno. Povabite tudi dedke in babice in z vnuki sestavite trojke. Vse trojke bodo nagrajene, na cilju pa bomo pripravili pokušino zdrave prehrane. Družinski pohod trojk bo v soboto, 18.5.2019, s startom ob 9 uri. Kjer je volja je tudi pot, vreme ni ovira, veselimo se srečanja z vami! Start in cilj: Pred ZD Logatec. Startni-ne ni. Prosimo vas za predhodne prijave. Za vse dodatne informacije in prijave smo vam na voljo na tel: Gorina Vilic, vodja CKZ : 051 253 011 LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2019 - ŠT. 4 7 I AKTUALNO POLICIJSKA POSTAJA LOGATEC V NOVIH PROSTORIH Logaški policisti so 10. aprila uradno prevzeli nove prostore na Tržaški cesti 15, slovesnega odprtja pa sta se med drugimi udeležila tudi minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in generalna direktorica Policije Tatjana Bobnar. »Vodstvu policije so na prvem mestu človek, ki mu nudimo varnost, in tudi naši policisti ter polcistke. Naš interes je, da delajo v optimalnih in varnih okoljih in ta policijska postaja je zelo pomembna pridobitev, tako za zaposlene kot tudi za logaške občanke in občane, ki bodo tu iskali storitve za zagotavljanje varnosti,« je ob odprtju dejala Bobnarjeva. Objekt obsega 550 kvadratnih metrov za 21 zaposlenih in je kot tak dvakrat večji od prejšnjega. Dobro počutje policistov po mnenju generalne direktorice zelo pozitivno vpliva na medsebojne odnose in tudi na učinkovitost. »Policijska postaja Logatec zagotavlja varnost v tem okolju, policisti zelo dobro sodelujejo z lokalno skupnostjo, večje var- nostne problematike v zvezi z izpostavo azilnega doma v Logatcu in bivanja tujcev v teh prostorih ni,« je generalna direktorica odgovorila na vprašanje o varnostni situaciji v Logatcu. »Slovenska policija obvladuje delo s tujci, ki nezakonito prestopajo državno mejo, četudi ugotavljamo porast na tem območju. Schengenska meja je ustrezno varovana.« V prvih treh mesecih letos se je sicer število obravnavanih nezakonitih prehodov povečalo za 146 odstotkov, je dejala. Nove prostore logaške policijske postaje je kot veliko pridobitev, ne samo za lokalno skupnost v Logatcu, ampak za celotno policijo, označil tudi minister Poklukar. »Vemo, da večina objektov policijskih postaj še vedno izvira iz nekdanje države, policija je nove objekte gradila samo v času, ko je implementirala Schengen. Ob opremljanju policije, zagotavljanju pogojev in plačil, so stavbe še vedno tiste, ki čakajo«. Komandirka PP Logatec Majda Nagode je izrazila veselje nad novimi prostori, češ da stara zgradba ni bila več ustrezna za delo policistk in policistov. »S pridobitvijo novih prostorov so se izboljšali naši delovni pogoji kot tudi sama organizacija dela. Glede na to, da smo se preselili že 31. januarja in smo se že dodobra navadili stavbe in prostorov, bomo tu z veseljem nadaljevali naše poslanstvo,« je dodala Nagodetova. Blanka Markovič Kocen Foto: arhiv Policije NOGOMET ZA SPREMEMBE Slovenska filantropija je prvo aprilsko soboto pripravila tradicionalno vseslovensko prostovoljsko akcijo Dan za spremembe, katere namen je spodbujanje pozitivnih sprememb v družbi in povezovanje lokalne skupnosti. Letošnja tema dneva za spremembe je bila odpravimo diskriminacijo. Prostovoljke in prostovoljci Hiše Sadeži družbe Logatec, Ženski nogometni klub Vrhnika, Društvo invalidov Logatec, Športno društvo Baron ter prosilke in prosilci za mednarodno zaščito s podporo Občine Logatec smo s skupnimi močmi v izpostavi azilnega doma v Logatcu izvedli turnir v inkluzivnem nogometu. Nogomet smo igrali po posebni metodi, imenovani Football3, ki temelji na pošteni igri, timskem sodelovanju, enakosti spolov in medsebojnem spoštovanju. Vsaka tekma je bila razdeljena na tri »polčase«. V prvem, ki traja 10 minut, se igralci spoznamo s splošnimi in se dogovorimo o morebitnih individualnih pravilih. Nato sledi drugi »polčas«, igra, ki traja 15 minut. Sodnika ni, je le mediator. Po 15 minutah, ne glede na rezultat, se obe ekipi za 10 minut posvetita še tretjemu »polčasu«, to je pogovor po tekmi. Tu se nasprotni ekipi ocenita, pogovorimo se, ali so se spoštovala pravila, igral »fairplay«. Igralci so se razvrstili v štiri mešane ekipe: Srčki, Isle of youth, Sonce in Sky is the limit. V vsaki ekipi so bili predstavniki obeh spolov, različnih starostnih skupin in narodnosti. Tako smo v ekipi Srčki bili upokojenec, upokojenka, prvošolec, ženska srednjih let, predstavnica Ženskega nogometnega kluba ter fant sredi dvajsetih na golu. Spodbujalo nas je okoli sto grl in še več parov rok. Naša pravila so med drugim bila, da morajo biti vsi člani ekipe enakomerno zastopani v igri. Soliranja tako odpadejo. Žoge niso smele biti previsoke, brez ciljanja v glavo, odbijanje žoge z glavo ni bilo dovoljeno. Vsaka ekipa je igrala dvakrat. Jaka, mediator na tekmi, ve povedati, da je bila vsaka tekma lepša od prejšnje. Da so se kazali spoštovanje, sodelovanje in strpnost. Po koncu turnirja smo ne glede na rezultat vsi dobili medalje in nagrade, si čestitali in popolnoma pozabili, kdo je zmagovalna ekipa. Rezultat so novi prijatelji, ki smo jih dobili. Kot je rekel Rajko iz Društva Baron in obenem Društva invalidov Logatec: »Ideja je odlična in si želim čimprej še kakšno podobno srečanje. Škoda za vreme, ampak lepo, da ni bilo prevroče. Lahko bi prišlo več ljudi. To, da so v eni ekipi predstavniki različnih skupin, je sijajno.« Dogodek je imel za cilj razbijanje različnih stereotipov in socialno vključevanje v športnem duhu skozi povezovanje inkluzivnega in tekmovalnega nogometa. Potrdilo se je, da so spoznavanje, druženje, sodelovanje in poštena igra najboljše orodje za odpravljanje predsodkov. Alenka Fink, prostovoljka Medgeneracijskega centra Hiša Sadeži družbe Logatec 8 LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2019 - ŠT. 2 AKTUALNO ZA ZMANJŠANJE ŠKOD PO DIVJADI NUJNO POVEČATI ODLOV Škoda po divjadi in divjih prašičih je prevelika, kmetje in lastniki gozdov predlagajo povečanje odlova. Skoda po divjadi, predvsem jelenja-di in po divjih prašičih, je bila sredi marca tema razširjene seje Odbora izpostave (OI) Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Logatec. Po uvodnem pozdravu župana Berta Menarda je Andrej Andoljšek s KGZS nanizal odprta vprašanja v zvezi s škodo na kmetijskih in gozdnih površinah. »Ustreznost višine odlova živali ženskega spola, neizpolnjevanje načrtov odlova, izplačila odškodnin, različna tolmačenja glede obveznosti lastnikov pri zagotavljanju zaščitnih sredstev ter poraba sredstev iz koncesnin v lokalni skupnosti so le nekateri razlogi, ki vplivajo na nezadovoljstvo med lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč,« je povedal Andoljšek. Podpredsednik OI KGZS Logatec Marjan Kranjc je stanje glede škod predstavil na lastnih izkušnjah. »Štirinajst dni po setvi koruze so lani njivo razrili prašiči, sejemo jo na več parcelah, ne moremo vsega zagraditi. Menim, daje na našem območju za 50 odstotkov preveč je-lenjadi. Pa ne gre samo za škode v kmetijstvu in gozdu. V prvi polovici marca sta bili na Logaškem dve hujši prometni nesreči zaradi naleta divjadi.« Stanje z zornega kota lovcev je predstavil Alojz Albreht iz Lovske družine Logatec, ki je povedal, da lani niso imeli uradnih prijav glede škode, v letu 2017 pa je bila prijava zgolj ena. V razpravi se je izkazalo, da prijave zaradi uveljavljanja odškodnine ne dajejo rezultatov. Je pa Anton Kokelj, pred- sednik OI KGZS Logatec pozval kmete, da prijavljajo škode. Če ne zaradi majhne možnosti izplačila odškodnin, pa zaradi evidentiranja škode, ki so lahko argument za povečanje odlova v prihodnjih letih. Nadalje je še pozval, naj tudi drugi, to so lastniki vrtov, sadovnjakov, prijavljajo škodo na t. i. nelovnih površinah. Škode v gozdovih spremlja Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). Ugotavljajo, tako Iztok Koren iz OE ZGS Tolmin, da se je po vrhu škod zaradi objedenosti v letu 2014 sedaj stanje izboljšalo. Lastniki gozdov se s tem niso strinjali, med drugim menijo, da ima metoda napako. Zaradi žleda in lubadarja je veliko gozdov razredčenih, povsod je veliko podrasti, zato je objedenost na vzorčnih površinah manjša. S številkami je stanje povzel kmet in lovec Mitja Osterman iz Grčarevca: »Pred 20 leti smo imeli v načrtih odlova pet do šest kosov jelenjadi na leto, sedaj jih od 50 do 60. Mar ni to dokaz o izjemnem porastu populacije?« Kmet Andrej Fečur iz Logatca pa se je vprašal: »Kakšen je cilj gospodarjenja z gozdovi? Hočemo imeti zgolj drva, ali še kaj več. In ko zaznavamo objedenost bukev, je to zadnja ura, še drv ne bomo imeli več.« Besedilo in foto: Marjan Papež POSTOPKI PRIJAVE ŠKODE PO DIVJADI IN ZAVAROVANIH VRSTAH Prijava škode od lovnih divjadi Škodo, ki jo je lovna divjad (divji prašič, jelen, srna, jazbec, zajec, lisica,vrana ...) povzročila na lovnih površinah (travinje, njive), morate upravljavcu lovišča prijaviti v roku treh dni od dneva, ko jo opazite. Za vsak primer (zaradi možnih zapletov) škodo prijavite tudi priporočeno po navadni pošti. Za operativno delo je najbolje, da škodo prijavite ustreznemu predstavniku lovcev po telefonu in se takoj dogovorite za ogled in oceno. V osmih dneh od prijave se morata oškodovanec in predstavnik lovske družine dogovoriti o primerni odškodnini. Če se ne sporazumeta, se škodo pisno prijavi Komisiji za določanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah. Ta mora škodo oceniti najpozneje v 15 dneh. Zadnja stopnja pa je škoda, vložena pri pristojnem sodišču, najpozneje v roku treh let od nastanka. Prijava škode od lovnih divjadi na nelovnih površinah Za povzročeno škodo od lovnih divjadi na nelovnih površinah (kjer je prepovedan lov - naselja, vrtovi, sadovnjaki, ograjene kmetijske kulture ipd.) je po zakonu o divjadi in lovu odgovorna Republika Slovenija. Oškodovanec škodo prijavi Zavodu za gozdove Slovenije v treh dneh od povzročene oz. opažene škode. V osmih dneh mora ZGS opraviti ogled, napisati zapisnik in se dogovoriti o višini škode. Če do sporazuma ne pride, lahko oškodovanec pisno prijavi škodo Ministrstvu RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska 58, 1000 Ljubljana. Prijava škode od zavarovanih vrst prostoživečih sesalcev in ptic. Za škodo, ki jo povzročijo volk, rjavi medved, ris in skoraj vse ptice, je po Zakonu o ohranjanju narave odgovorna Republika Slovenija. Območni enoti Zavoda za gozdove je treba škodo prijaviti v treh dneh, v dveh dneh pa mora biti opravljen ogled. V osmih dneh mora biti pripravljen zapisnik in določena višina odškodnine. Če do sporazuma ne pride, lahko oškodovanec v 30 dneh od nastanka škode vloži vlogo za izplačilo odškodnine na Ministrstvo RS za okolje, Agencijo RS za okolje, Vojkova 1, 1000 Ljubljana. Povezava na spletno stran KGZS: http://www.kgzs. si/gv/gozd/skoda-po -divja-di.aspx , kjer najdete tudi obrazce za prijavo. Roman Rupnik, kmetijski svetovalec LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2019 - ŠT. 4 9 I AKTUALNO VARUJMO ČEBELE IN DIVJE OPRASEVALCE Za zaščito rastlin pred škodljivci in boleznimi se pogosto ni moč izogniti uporabi sredstev za varstvo rastlin. Pri tem obstaja nevarnost, da pride do zastrupitve čebel, poleg njih pa še čmrljev, metuljev, divje živečih čebel in drugih. Sredstev ne uporabljajte na pamet, ampak preverite, če je zatiranje sploh potrebno. Pred uporabo natančno preberite navodila. Posebej moramo biti pozorni na morebitne omejitve uporabe in opozorila. Vsi ti podatki so na etiketi oziroma v navodilu za uporabo. Ker je tem sredstvom izpostavljen najprej sam uporabnik, naj poskrbi za ustrezno zaščitno opremo. Posebno mesto pri uporabi sredstev ima skrb za čebele in druge koristne žuželke. Sredstva, ki so škodljiva za čebele, so oz- Znak nevarno za čebele - pri sredstvih bodite pozorni na znak, saj opozarja, da je sredstvo nevarno za čebele. načena z napisom »Nevarno za čebele« in opremljena s posebnim grafičnim znakom. Pri uporabi takih sredstev je treba upoštevati naslednje: - cvetoča podrast v sadovnjakih mora biti v času postopka pokošena, oziroma mora biti na drug način preprečeno, da bi jo sredstvo doseglo, - uporaba sistemičnih, čebelam nevarnih sredstev za varstvo rastlin je v času cvetenja gojenih rastlin prepovedana, - uporaba kontaktnih, čebelam nevarnih sredstev, je v času cvetenja gojenih rastlin dovoljena le v nočnem času od dve uri po sončnem zahodu do dve uri pred sončnim vzhodom. - pri uporabi sredstev, ki so označena kot čebelam nevarna, mora uporabnik postopek izvajati tako, da se prepreči zanašanje sredstva na sosednje površine s cvetočimi rastlinami ali kulturami. Skrb za odpadno embalažo Strokovno in odgovorno ravnanje s sredstvi za varstvo rastlin pomeni tudi skrb za odpadke in odpadno embalažo teh sredstev. Izpraznjeno in pravilno očiščeno embalažo lahko vrnete v trgovino, kjer sicer ta sredstva prodajajo. Marjan Papež ODLIČNE OCENE TUDI LOGAŠKIM IZDELOVALCEM MESNIN Po nekajletnem premoru smo na turistični kmetiji Pr' Lukš, pri Borisu Dobnikarju na Griču 47, Brdo pri Ljubljani, letos vnovič organizirali ocenjevanje suhomesnatih izdelkov na območju Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Povabili smo vse izdelovalce suhih mesnin, ki so sodelovali na preteklih ocenjevanjih, pridružilo pa se nam je tudi nekaj novih. Tričlanska strokovna komisija, ki ji je predsedovala Irena Kos, specialistka za predelavo mesa v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je imela kar zahtevno delo, saj je bilo treba oceniti 38 salam in 8 klobas. V ocenjevalni komisiji sta sodelovala še Peter Indihar, kmetijski svetovalec iz Velikih Lašč, in Franc Zabu-kovec, kmet, zunanji ocenjevalec. V letih, odkar organiziramo regijsko ocenjevanje, se je kvaliteta suhomesnatih izdelkov precej izboljšala. Nič več se ne pojavljajo izdelki, ki bi bili preveč dimljeni, čeprav so nekateri še vedno preslani. Najpogostejša pripomba ocenjevalcev je bila, da je surovina (meso, slanina) za izdelke preslabo odbrana (vsebuje preveč vezivne- ga tkiva). Nekateri izdelki so bili premalo zreli, imeli so zasušen rob, neenakomerno razporejeno slanino in podobno. Od skupno 38 vzorcev salam so bile tri ocenjene z 19 točkami in so prejele zlato priznanje. Srebrno priznanje je prejelo 12 salam oz. njihovih izdelovalcev in ena klobasa (konjska). Bronasto priznanje so prejeli izdelovalci 11 salam in dveh klobas. Priznanja so prejeli tudi izdelovalci iz naše občine. Marjan Kranjc, Kalce 7, je prejel zlato priznanje za salamo iz svinji- ne in govedine ter srebrno priznanje za salamo »špehovko« in še eno salamo iz svinjine in govedine. Davorin Jeraj, Lipca 3, je prejel bronasto priznanje za salamo iz svinjine. Vsem prejemnikom priznanj čestitam in vabim vse izdelovalce mesnin, da se prihodnje leto prijavijo na ocenjevanje. Besedilo in foto: Mojca Vavken, Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana, Kmetijska svetovalna služba Logatec 10 LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2019 - ŠT. 2 AKTUALNO V SLUŽBI LJUDSTVA Zadnjo marčevsko soboto je v prostorih Doma krajanov v Rovtah pod vodstvom delovnega predsedstva potekala 64. Skupščina Gasilske zveze Logatec. Sklicana je bila po občnih zborih članic zveze, tj. 7 PGD in 1 PIGD. Delo preteklega leta je bilo predstavljeno tako s strani organizacijskega kot operativnega področja, poročala pa je predsednica oziroma poveljnik Zveze. S svojim poročilom so se predstavili tudi predsedniki komisij za delo z mladino, članicami in starejšimi gasilci. Dodano je bilo blagajniško poročilo in poročilo nadzornega odbora. Do sklica naslednje Skupščine bo Gasilska zveza delovala s smernicami plana dela in finančnega plana, ki so ga delegati iz vrst članic Zveze po predhodni predstavitvi soglasno potrdili. Prihodki so v največji meri odvisni od proračunskih sredstev Občine Logatec, kajti v skladu s Statutom je GZ Logatec samostojna, nepridobitna, humanitarna in nepolitična oblika povezovanja prostovoljnih gasilskih društev in prostovoljnih industrijskih gasilskih društev. Delujemo na podlagi Zakona o društvih in Zakona o gasilstvu. Seveda ne smemo pozabiti, da nam nekateri občani namenijo del dohodnine, za kar se jim najlepše zahvaljujemo in se pripo- ročamo tudi v prihodnje. Ob zavedanju, da sama gasilska tehnika ne deluje brez uglašenega moštva, bodo odhodki v največji meri namenjeni izvajanju tečajev, usposabljanj in dopolnilnih izobraževanj. V letošnjem letu smo že pridobili sedem novih gasilskih častnikov, 20 sodnikov je obnovilo licence za sojenje po pravilih gasilskih in gasilskošpor-tnih tekmovalnih disciplin, v zaključni fazi je izvajanje dveh tečajev za operativnega gasilca. Mladi gasilci so se že pomerili na gasilskem kvizu, pripravljajo se na gasilsko orientacijo. Starejši gasilci se bodo v maju udeležili tekmovanja za Notranjski pokal. Vse kategorije se bodo letos pomerile na občinskem in regijskem izboru za državno tek- movanje po pravilih CTIF, ki bo v letu 2020. V načrtu je tudi izvajanje tečaja za vodjo enote oziroma čin nižji gasilski častnik proti koncu letošnjega leta. Gasilci smo ljudje, ki delamo za ljudi. Zavedamo se odgovornosti, da upravičimo zaupanje občanov. Trudimo se po svojih najboljših močeh, da poleg rednih delovnih in družinskih obveznostih usklajujemo tudi gasilsko obveznost, ki za nas prostovoljce pomeni način življenja. NA POMOČ! Predsednica GZ Logatec Mojca CEMPRE, GČ PRENOVLJENO VOZILO PGD ROVTE Najstarejše gasilsko vozilo v občini Logatec GVC 16/40 TAM 150 že kar nekaj let načenja zob časa, ki pa mu požrtvovalni člani Prosto -voljnega gasilskega društva Rovte vztrajno kljubujejo. Z znanjem in ogromno vloženega časa se ga trudijo vzdrževati v čim boljšem stanju in s tem znižati tudi stroške popravil. Vozilo igra pomembno vlogo pri zagotavljanju požarne varnosti in dostavi pitne vode prebivalcem požarnega okoliša PGD Rovte ter logaškim občanom. Zaradi prostorske stiske in finančne situacije pa bo moralo v tej službi v dobri kondiciji ostati še karnekaj časa. Zaradi okvare in dotrajanosti so mu v preteklih letih zamenjali ali popravili kar nekaj delov in vanj vložili precej ur prostovoljnega dela. Pri tako starem avtomobilu je težava tudi pri iskanju rezervnih delov. Lani so našli lepo ohranjeno rabljeno vojaško vozilo, katerega dele zdaj vgrajujejo na svojega. Ob obilici ostalega rednega dela v društvu so letos v februarju zopet stekle priprave na obsežnejšo obnovo. Vozilo je bilo tako prva dva marčevska tedna umaknjeno iz operative. Ker je v garaži gasilskega doma malo prostora za parkiranje in popravilo, ga je v svoji garaži odstopil kar član društva. Zaradi korozije je bilo potrebno zamenjati kabino, blatnike in obnoviti odbijače ter nekaj neodstranljivih delov nadgradnje. Za varnejše in kvalitetnejše delo in vožnjo je bilo potrebno obnoviti razsvetljavo in ostalo elektroniko. Tudi del menjalnika je klical po nujnem popravilu, zavore pa morajo biti vsekakor brezhibne. Dva tedna so dela neprekinjeno potekala od jutra do večera. V več kot 400 urah prostovoljnega dela so gasilci vozilo v najkrajšem možnem času spet usposobili v operativno stanje za kvalitetno opravljanje nalog zaščite in reševanja. Tako bo »dojc«, kot vozilo pogovorno imenujejo gasilci PGD Rovte, lažje počakal na pomoč v obliki novega vozila, za katerega pa bo prostor šele v novem gasilskem domu. Boris Trček Foto: arhiv PGD Rovte LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2019 - ŠT. 4 11 I AKTUALNO RAZVOJNI SVET KRZS SI PRIZADEVA ZAGOTOVITI SREDSTVA ZA NADALJNJI RAZVOJ REGIJ Razvojni svet kohezijske regije Zahodna Slovenija (Razvojni svet KRZS) je na 15. redni seji obravnaval Izhodišča za Strategijo razvoja kohezijske regije Zahodna Slovenija do leta 2030. Seja je potekala ob prisotnosti dr. Iztoka Puriča, ministra, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo, ter sodelavcev SVRK, ki so podali konkretne informacije o stanju črpanja evropskih kohezijskih sredstev v aktualni perspektivi ter informacije o pogajanjih in programiranju evropske kohezijske politike 2021-2027. Seje so se udeležili tudi ključni predstavniki ministrstev za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) ter za okolje in prostor (MOP), ki so predstavili trenutno stanje glede izvajanja mehanizma Dogovora za razvoj regije (DRR). Minister Purič je uvodoma podal pogled na trenutno stanje izvajanja evropske kohezijske politike v aktualni perspektivi: »Z odlično ekipo SVRK z optimizmom gledamo na zaključek te perspektive, čeprav se zavedamo, da nas na mnogih področjih čakajo še številni izzivi. Kot ugotavljamo na SVRK, bodo ti izraziti zlasti pri delovanju posredniških organov in ministrstev, saj bo realizacija številnih projektov, ki so pred nami, brez dodatne kadrovske podpore težko izvedljiva. Vsi skupaj si prizadevamo, da to ne bi bili tisti razlogi, ki bi onemogočali izvedbo na terenu. To je namreč skupen projekt celotne države in vseh nas,« je še poudaril. Glede na izzive, ki se obetajo ob zaključevanju aktualne perspektive, je tako Razvojni svet KRZS sprejel sklep, da se na Vlado RS naslovi pobuda za čimprejšnjo kadrovsko okrepitev na ministrstvih v izogib morebitnim zapletom. Kot je povedal Marko Drofenik, generalni direktor Direktorata za regionalni razvoj, MGRT, so bili lani podpisani dogovori z vsemi 12 razvojnimi regijami. Vseh projektov, ki so vključeni v dogovore, je v Sloveniji 240, od tega 59 v štirih razvojnih regijah iz KRZS, večina od njih pa še ne izpolnjuje pogojev za izvedbo. Informacija MGRT, da bo napovedani poziv zadnja možnost za zamenjave oziroma uvrščanje novih projektov v dogovor na podlagi drugega povabila, je naletela na izrazito neodobravanje članov Razvojnega sveta KRZS, saj to pomeni grožnjo, da bodo razvojna sredstva za razvojne regije izgubljena. Razvojni svet KRZS je zato sprejel sklepa, da je treba nosilcem projektov zagotoviti dovolj časa za pripravo le-teh in razvojnim regijam za dopolnitve dogovorov, in sicer do 1. 5. 2020, ter da se pravila, kot so bila postavljena, ne smejo spreminjati. Po vseh pokazateljih bo Kohezijska regija Zahodna Slovenija kot razvitejši del Slovenije v naslednji finančni perspektivi deležna znatnega zmanjšanja kohezijskih sredstev. Kot je povedal Bojan Suvorov, direktor Urada za kohezijsko politiko, SVRK, se bo Evropski kohezijski politiki (EKP) za obdobje 2021-2027 obseg sredstev na ravni EU predvidoma znižal za 11%, alokacije na nivoju Slovenije pa bodo predvidoma manjše za 9%, kar pomeni, da bo Sloveniji po trenutnih napovedih namenjenih 3.1 milijarde EUR sredstev. Predvidoma se bo zmanjšal tudi odstotek sofinanciranja projektov. Kohezijska regija Zahodna Slovenija velja po statističnih podatkih Eurostata 2014/2016 za regijo v prehodu, kar pomeni, da bodo projekti deležni le 55% sofinanciranja. Če se bo programiranje zamaknilo in bo Slovenija prešla med razvitejše regije, pa bo ta delež še manjši. Člani Razvojnega sveta KRZS so prepričani, da to dejstvo nikakor ne sme vplivati na prihodnji razvoj kohezijske regije, zato so oblikovali Izhodišča za Strategijo razvoja KRZS 2030, ki zajemajo ključne izzive in razvojne potrebe kohezijske regije Zahodna Slovenija do leta 2030 ter kažejo na to, kakšen razvoj si želijo v bodoče. Ob tem poudarjajo, da bo treba izpad kohezij skih sredstev nujno nadomestiti s sredstvi iz nacionalnega proračuna. Lilijana Madjar, predsednica Razvojnega sveta KRZS: »Ker napovedi kažejo na veliko zmanjšanje razvojnih virov v zahodnem delu države, obstaja veliko tveganje, da se ogrozi nadaljevanje skladnega razvoja, ne samo regije, ampak celotne države in tudi širše. Zato smo pripravili izhodišča za strategijo razvoja KRZS, s katerimi želimo odločevalce opozoriti na neizogibne pasti prihodnjega razvoja, in s sodelovanjem vseh odgovornih poiskati sistemske in dolgoročne rešitve«. Vir: Razvojni svet KRZS 12 LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2019 - ŠT. 2 AKTUALNO MLADI LOGASKI GLASBENIKI ZABLESTELI NA DRŽAVNEM TEKMOVANJU Začetek marca je že 48 let v znamenju državnega tekmovanja mladih glasbenikov. Udeležijo se ga lahko vsi tisti, ki so na predtekmovanju oz. nekdaj regijskem tekmovanju dosegli vsaj 90 od 100 možnih točk. Letos je državno tekmovanje potekalo po gorenjskih glasbenih šolah za naslednje discipline: klavir, flavta, kljunasta flavta, oboa, saksofon, klarinet, fagot, petje (klasično - operno), diatonič-na harmonika, komorne skupine s trobili, komorne skupine jazz. Iz Glasbene šole Logatec so bili vsi učenci, ki so se udeležili predtekmovanja, izjemno uspešni in so se uvrstili na državni nivo, na katerem je konkurenca zares velika. Zato smo vsi še toliko bolj veseli nagrad in plaket, ki so jih učenci na tem tekmovanju prejeli. Najbolje se je odrezal klarinetist Urban Fir (na fotografiji levo s prof. Grdadolnikom), ki je prejel Zlato plaketo za 98,33 točk (od 100 možnih) in tretjo nagrado. Ob tem čudovitem uspehu je veselje še kako preplavilo tudi njegovega učitelja, profesorja klarineta Marjana Grdadolnika. Zlato plaketo in Tretjo nagrado za doseženih 98 točk je prejela tudi solopevka Ivana Jug (na fotografiji desno), ki jo poučuje profesorica klasičnega - opernega petja, Nina Kompare Volasko. S Srebrno plaketo sta se s tekmovanja vrnila solopevka Elizabeta Čebular (92,33 točk) in saksofonistka Meta Neža Stražiščar (90,33 točk), katere mentor je profesor Luka Loštrek. Zelo uspešno je nastopila tudi fagotistka Lea Tiara Celarc (mentor Marko Prijatelj), ki je prejela Bronasto plaketo, a se je z 89 točkami povsem približala meji za Srebrno plaketo (90 točk). Uspehi, ki so jih mladi glasbeniki dosegli na 48. tekmovanju mladih glasbenikov Republike Slovenije, ne pomenijo samo velikega veselja in radosti sodelujočih in njihovih bližnjih, pač pa tudi novo motivacijo za nadaljnje uspešno delo. Primož Malavašič, ravnatelj Foto: arhiv GŠ Logatec ŠE ENA DEMENCI PRIJAZNA TOČKA V LOGATCU Zaposleni v Domu Marije in Marte vsako leto pripravijo praznovanje materinskega dne za stanovalce. Letošnje prireditve so se udeležili tudi prostovoljci in drugi vabljeni. Združena je bila z odprtjem demenci prijazne točke. Po pozdravnih besedah Leonide Župančič je dogajanje vodila in povezovala Sabina Koren. Otroci skupine Mavrična soba so najprej prisrčno pozdravili vse žene in mamice. Osrednji del prireditve so s pomladno prazničnim programom zapolnili učenci POŠ Vrh Sv. Treh Kraljev pod vodstvom Mihaele Kavčič in Agnes Pajsar. Sklepni del prireditve je bil namenjen odprtju druge demenci prijazne točke v Logatcu; prva je v Domu starejših v Grapovčniku, ta, druga, v Domu Marije in Marte. Ob odprtju so spregovorili župan Berto Menard, župnik Janez Kompare in Štefanija L. Zlobec, predsednica Spominčice - Alzheimer Slovenija - Slovenskega združenja za pomoč pri demenci. Namen združenja je usposabljanje za svojce in oskrbovalce oseb z demenco. "Ne pozabi me" so skupine s strokovnimi predavanji za svojce in druge formalne in neformalne oskrbovalce, ki skrbijo za osebe z demenco v domačem okolju. Demenci prijazne točke pa so kraji, kjer se svojci in oskrbovalci lahko poučijo o vsem, kar jih v zvezi s to boleznijo tare. Na demenci prijazni točki v Domu Marije in Marte se lahko oglasite osebno, pokličete Leonido na 040 798 603 ali Tjašo na 040 502 557. Skupaj boste poiskali prave poti za rešitev težav, s katerimi se soočate. Janez Gostiša LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2019 - ŠT. 4 13 I AKTUALNO STROKOVNA EKSKURZIJA SODELAVCEV OS TABOR LOGATEC -BERLIN, TRIJE DNEVI, MNOGO VTISOV V februarju smo zaposleni Osnovne šole Tabor Logatec in nekaj kolegic germanistk iz okoliških šol izkoristili podaljšan vikend ob kulturnem prazniku (8., 9. in 10. februar) ter v sklopu projekta Promocija zdravja odšli na strokovno ekskurzijo v nemško prestolnico Berlin. Na cilj smo prispeli v petek v dopoldanskih urah in kot kulturnemu prazniku pritiče, smo jo najprej mahnili po mestu na ogled mnogih kulturnih in turističnih znamenitosti. Raziskovanje mesta nam je olajšal in z mnogimi zanimivimi anekdotami popestril slovenski vodič Miha. Ogledali smo si ostanke berlinskega zidu, ki je nekoč ločeval mesto na dva dela, ob reki Spree smo se sprehodili do nemškega parlamenta pa do brandenburških vrat, ki se bohotijo ob znameniti aleji Pod lipami, šli smo mimo spomenika, posvečenega žrtvam holokavsta, do predela Potsdam, ki je zaradi visokih stolpnic in moderne arhitekture velikokrat poimenovan kar evropski New York. Dan, poln vtisov, smo zaključili na Alexanderplatzu, ki je nekoč predstavljal središče vzhodnega dela mesta, danes pa je predvsem ena najbolj živahnih točk, kjer se zbirajo umetniki, turisti in kjer se prepletajo kulture z vsega sveta. Soboto smo preživeli delovno, saj smo imeli možnost spoznati delovanje slovenske ambasade v Nemčiji. Na veleposlaništvu so nam priredili prisrčen sprejem, slovenski veleposlanik mag. Franc But ter logaški rojak mag. Jakob Brenčič, ki je na veleposlaništvu zaposlen kot ekonomski svetovalec RS v Berlinu, pa sta nam predstavila delovanje in pristojno -sti veleposlaništva ter orisala njegov pomen za Slovence, ki živijo v Berlinu in Nemčiji. Ker pa smo bili na ekskurziji prisotni predvsem učitelji, smo izvedeli marsikaj novega o nemškem šolskem sistemu in o razlikah med našimi ter nemškimi osnovnimi šolami. Med drugim smo izvedeli, da se tudi v Berlinu izvaja dopolnilni pouk slovenskega jezika za predšolske in osnovnošolske otroke, pa tudi tiste, ki so željni ohranjati jezik svojih rojakov v domovini. Izvedeli smo, da je slovenska skupnost v Berlinu in drugod živa, aktivna in ponosna na svoje korenine. Pogovarjali smo se tudi o prihodnjih možnostih sodelovanja z nemškimi osnovnimi šolami. Popoldanske ure smo preživeli v raziskovanju mnogih mestnih muzejev, cerkva, trgov ter v sproščenem duhu druženja. V nedeljo smo ekskurzijo sklenili z vodenim ogledom nemškega parlamenta, imenovanega Reichstag. Ogled parlamenta nas je popeljal v prostore, kjer potekajo zborovanja, seje, sestanki, izvedeli pa smo tudi marsikaj o (velikokrat precej temačni) zgodovini te veličastne stavbe. Za konec smo se lahko povzpeli na stekleno kupolo, od koder se razprostira prelep pogled na mesto, žal pa nam ga je malce pokvarilo deževno vreme. Kljub temu smo ekskurzijo zaključili dobre volje, polni lepih vtisov ter novih spoznanj, ki nam bodo pomagala tudi pri nadaljnjem pedagoškem delu. Maruša B. Merhar DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VABI NOVE ČLANE V OSMO ŠTUDIJSKO LETO Pripravljamo odprti dan za vse, ki ste se v zadnjem času upokojili, oziroma želite postati naš član/članica. Odprti dan do v ponedeljek, 3. junija, od 17. do 19. ure bo v učilnici UTŽO, Notranj -ska 14, Logatec (1. nadstropje). Za vse dosedanje člane pa je vpis v septembru 2019, vsak ponedeljek od 17. do 19. ure. 1. oktobra 2019 začenjamo osmo študijsko leto in ponudili bomo naslednje programe: Angleščina od začetne do nadaljevalnih stopenj, Italijanščina od začetne do nadalje- valnih stopenj, Nemščina, Francoščina, Računalništvo, Keramika in mozaik, Umetnostna zgodovina, Kvačkanje, Servietna tehnika, Vaje za boljšo hrbtenico, Fotografija, Pohodništvo - ni se treba vpisati, priključite se ob povabilu v maju, Oblikovanje upo -rabnih izdelkov iz lesa, Etnološki seminar, Sodobni ples, Klasična glasba, Spoznavanje domačega kraja (geografske značilnosti in stara naselitvena jedra Logatca). - NOVO, Kaligrafija, Grafologija. Pogoji za vpis in obiskovanje študijskih skupin: Vsak član plača članarino 20 EUR ob vpisu. Šolnino poravnava za vsak semester posebej, in sicer v višini 40 EUR oziroma 50 EUR (manjša skupina) v novembru in marcu. Vsak semester ima 12 srečanj po 1,5 ure. Poleg tega organiziramo različne razstave, predavanja, družabna srečanja, delavnice in ekskurzijo. Več si lahko pogledate na našem blogu: utzo. blogspot.com. Naši člani so zadovoljni, saj je naša vizija ŠIRIMO OBZORJA; ZDRUŽUJEMO LJUDI dosegljiva in uresničena. Vabljeni v naše društvo! Upravni odbor Društva UTŽO Logatec 14 LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2019 - ŠT. 2 AKTUALNO PO SEMENA IN SADIKE H PETROV NA BROD! Trajnostno. Lokalno. Ekološko. Trenutno popularne besede, ki jih vsi iščemo, a izgubljajo bogastvo pomena, ker so postale marketinško blago na značkah in nalepkah vseh sort. A na domačiji Pr' Petrov se na začetku pomladi že pet let ob izmenjavi doma pridelanih sadik in semen srečujejo vedno številčnejši vrtičkarji, ki vedo, da se trajnostna lokalna ekološka preskrba začne pri semenih. Semena so naša naravna in kulturna dediščina Beremo lahko, da imamo lastnih semen v Sloveniji žal vedno manj, a vsakoletna zelemenjavna srečanja na Brodu kažejo drugačno sliko - vsako leto je družba obiskovalcev večja in bolj pisana ter si izmenja vse več semen z domačih polj in vrtov. Zakaj je to pomembno? Ker je hrana ne samo naše gorivo, ampak tudi »zdravilo«. Ker vemo, da lahko zaradi načina prehranjevanja zbolimo, s pravilno izbranimi in kakovostnimi živili pa zdravje zaščitimo. Zato je prav, da ohranjamo nadzor nad tem, kaj jemo. To pa je najlažje narediti doma, na svoji zemlji s svojimi domačimi semeni, za katera smo prepričani, da niso bila nikakor obdelana. Takšna semena so že dobro prilagojena na naše podnebne razmere in zato odpornejša, bolj kakovostna in dolgoživa, kar pri industrijsko naravnani pridelavi semen, ki je usmerjena predvsem v količino (tržno donosnega) pridelka, ni v ospredju. Otroci, biodinamiki, čebelarji, podjetniki ... ... ki so se na cvetno soboto zbrali pod napuščem domačije pr' Petrov na Cesti talcev se - na čelu z Vidom Sarkom (Stebri družbe), Marinko Istenič (Društvo za zdravilne rastline Ognjič Logatec) in Anjo Sedej (Domačija pr' Petrov) - že več let trudijo in prena- šajo pomembno sporočilo, ki mu prikimavajo tudi strokovnjaki: pridelava lastnih semen je ključna za prehransko varnost. Pa tudi za lepoto, bi dodala Sonja Vavken, srce hotenjskega družinskega podjetja Herba Slovenica, ki je na izmenjavi predstavila naravno kozmetiko iz domačih zelišč. Ob malce hladnejših temperaturah smo se sicer tisto soboto greli še skupaj s prostovoljci, eko šolarji z OŠ 8 talcev in vzgojiteljicama Vrtca Kurirček, srečanje je z de-gustacijo posladkalo Čebelarstvo Jeram, predsednica društva Ajda Vrzdenec Bojana Breznikar pa nam je predstavila posebno rastlino svetlobni koren in pokazala, kako naredimo kompostni kup, ki bo pod debelo plastjo slame ostal nedotaknjen do natanko šeste tradicionalne izmenjave domačih sadik in semen pr' Petrov na Brodu aprila naslednje leto. Anja Sedej Več fotografij si lahko ogledate na FB-strani Domačija pr' Petrov. PASJA SOBOTA V DRUŽBI LOGAŠKIH OTROK Športno kinološko društvo Logatec je v sklopu desete obletnice svojega delovanja med drugim pripravilo tudi dogodek za otroke. Z namenom ozaveščanja otrok o pravilnem odnosu do psov in do živali nasploh se je društvo povezalo z vrtcem Kurirček Logatec. Pasji vodniki so skupaj s svojimi psi obiskali vse predšolske oddelke vseh enot vrtca, kjer so otrokom pokazali, kako pravilno pristopiti do psa. Z otroki so se pogovorili o primernem odnosu do živali, kužki pa so otrokom pokazali nekaj trikov. Otroci so kasneje pod vodstvom vzgojiteljic ustvarili domiselne likovne izdelke na temo psov. Športno kinološko društvo Logatec je v soboto, 13. aprila, v Narodnem domu Logatec te izdelke razstavilo ter pripravilo kamiši-baj predstavo z naslovom Jakobova želja, ki jo je napisala članica društva Nina Vehar, uprizorila pa Tatjana Rupnik Hladnik. Otroci in njihovi starši so se vabilu na dogodek odzvali v velikem številu. Po predstavi so si pred Narodnim domom lahko ogledali predstavitev kinoloških disciplin, ki jih društvo izvaja. Predstavila se je Enota reševalnih psov, agility, rally obedience, psi in njihovi vodniki so uprizorili nekaj trikov, predstavili pa so se tudi tečajniki pasje male šole. Člani društva so bili gledalcem na voljo tudi za vsa vprašanja, povezana s psi, izbiro psa in šolanjem psov. Maja Cafuta Foto: Primož Godina LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2019 - ŠT. 4 15 I AKTUALNO SPOMIN NA ŽRTVE »ČRNE ROKE« ŠE ŽIVI - TUDI PO 75 LETIH! Po petih letih je Združenje borcev za vrednote NOB Logatec v soboto, 13. aprila, pri spomeniku NOB nad Jačko v Dol. Logatcu pripravilo spominsko slovesnost ob 75. obletnici žrtvam »črne roke« v Logatcu. Prisotne obiskovalce slovesnosti, med katerimi so bili tudi sorodniki žrtev, je pozdravil predsednik KO Logatec-Tabor Branko Rupnik, ki je med drugim dejal: »Naj spomin na te tragične dogodke druži Logatčane v skupnem prizadevanju za svobodno Evropo z enakopravnimi narodi, v kateri ideologije sovraštva nikoli več ne bodo razdvajale in morile nedolžnih ljudi.« Osrednji govornik je bil Gvido Komar, ki je podal izčrpen zgodovinski oris delovanja zločinske »črne roke«, tajne klerofašistične organizacije, ki so jo na nižjem nivoju sestavljali v glavnem mladi člani domobranskih, katoliških in četniških vrst. V Logatcu je kriva za smrt Ljube Bavdek, Antona Pirnata, Jakoba Trčka, Jakoba Gostiše, Ane Rekar, Borisa Rajerja, Štefana Nemgarja. Kar šest žrtev pa je bilo pobitih v noči s 16. na 17. april 1944: Te- rezija Vilar in njena hčerka Danica, Mezetovi hčerki Francka in Anica, mati dveh majhnih otrok Franja-Fani Smole ter Ludvik Jerman. Predsednica ZB NOB Logatec Vesna Jerina se je ob koncu zahvalila vsem nastopajočim za sodelovanje v kulturnem programu -Ženskemu pevskemu zboru Društva invalidov in upokojencev Logatec, glasbenikom Logaškega kvarteta pozavn in recitatorki Sari Šantelj. Zahvala gre tudi Občini Logatec, ki je v lanskem letu v celoti obnovila spomenik. Več o delovanju »črne roke« najdete na spletni strani Združenja borcev za vrednote NOB Logatec in v knjigi Zgodovina NOB na Logaškem, ki jo je Združenje izdalo pred leti in je na voljo tudi v Knjižnici Logatec. Besedilo in foto: Brane Pevec SKUPŠČINA KLUBA ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV LOGATEC V soboto. 6. aprila, je v Jožefovi dvorani doma Marije in Marte potekala redna letna skupščina Kluba zdravljenih alkoholikov, na kateri se je zbralo 42 članov logaškega in 88 predstavnikov drugih klubov ali društev iz bližnje in daljne okolice. Marinka je pozdravni govor namenila vsem zdravljencem in njihovim svojcem ter gostom, med njimi županu naše občine Bertu Menardu, predsedniku Zveze zdravljenih alkoholikov Slo -venije Miru Lapanjetu, vodji Oddelka za zdravljenje odvisnosti iz Idrije dr. Janji Milič, predstavnici centra za socialno delo Logatec Sabini Menart, našemu terapevtu Aleksandru Možetu in gospodu župniku Janezu Komparetu. Vsem naštetim se prav lepo zahvaljujemo za njihove spodbudne besede, saj ste nam dali vedeti, da nas podpirate in boste še naprej pomagali vsak po svojih močeh. Podelili smo priznanja našim zdravljencem za eno, tri, deset in petnajst let zdravega življenja. Vsem iskreno čestitamo. Uradnemu delu skupščine je sledila skromna pogostitev. Ob živi glasbi smo pa tudi malo zaplesali in se družili še pozno v noč. Najlepše se zahvaljujemo vsem donatorjem, ki so nam pomagali s svojimi prispevki, saj brez njih ne bi mogli zagotoviti dovolj sredstev za izvedbo dogodka. Taki dogodki so tudi del terapije, ki nam pomaga k vnovični vključitvi v zdravo družbo. Hvala! Miro Meze 16 LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2019 - ŠT. 2 V SREDISCU VELIKO ODKRITJE LOGAŠKIH JAMARJEV V NOVEM SVETU Ne zgodi se prav pogosto, da bi lahko poročali o odkritju večjih razsežnosti, saj je naše območje v jamarskem pogledu dokaj dobro raziskano. Drugi razlog je ta, da skušamo vsaj nekatera društva upoštevati pravila etičnega kodeksa in ne silimo na območja, kjer drugi aktivno raziskujejo in registrirajo nove objekte. Prav iz teh podatkov lahko najdemo predele, ki so redkeje posejani z jamami ali so bile te odkrite že pred mnogimi desetletji. Tako smo se pred desetimi leti napotili proti Dolu v Novem Svetu, kjer smo nove jame raziskali in dokumentirali. Izkoristil sem priložnost, ko je zapadlo nekaj snega, s tem pa so dani najboljši pogoji za iskanje novih jam. Kmalu ko sem zapustil Log in se zapeljal proti ruševinam vojašnice, pa sem nad cesto opazil večjo kopno površino, ki me je glodala vse to dolgo obdobje. Vsakič, ko sem šel mimo, sem se ustavil, pogledal, kako stvar diha, pregledoval tudi širše območje proti že po -znanim jamam in zaradi bližine asfaltne ceste odlašal, vendar so mi več kot štiridesetletne izkušnje dopovedovale, da je pod Babnimi Lazami nekaj velikega. 12. avgusta lani sem parkiral na bližnji vlaki, pobral orodje in se lotil odkopavanja vhoda. Trda skala je počasi popuščala pod udarci macole po špici in zagozdah, odprtina velikosti polšne je postajala večja, z lučjo sem že lahko posvetil navzdol. Naslednjega dne sem z dodatnim orodjem nadaljeval do trenutka, ko sem presodil, da bi se lahko prerinil v jamo. Opremil sem se z lučmi in poskusil. Vstopil sem v vodoraven rov, malo naprej pa uzrl kuliso kapnikov. Mimo njih sem se previdno splazil do dela, kjer sem pod seboj zagledal odprtino brezna. V rovu sem poiskal jamski meter in poskusil. Kamen je letel in se odbijal 35 metrov globoko. V naslednjih akcijah sem pričel z opremljanjem brezna, previdno sem med sigo iskal primerna varna mesta za sidrišča in pazil, da ne poškodujem stvarjenja narave. S Špelo sva naslednjič dosegla dno brezna in obstala pred rovom večjih dimenzij, hitro napravila nekaj posnetkov in se napotila po rovu. Presenečena nad obilico kapnikov vseh vrst sva prišla do večje ponvice z ujeto vodo, za njo se je jama po zasiganem pobočju nadaljevala v nižje rove. Brez pretiranega navdušenja sva pridno slikala, kajti na logaškem takih jam nismo vajeni, vsak pa si je najbrž po svoje predstavljal, kam in kako daleč se rov nadaljuje. V naslednjih akcijah smo označili poti, da ne bi poškodovali tal, napredovali najprej v krak rova z biseri in pričeli z merjenjem jame. Sproti smo bežno pregledali možna nadaljevanja in se podali po glavnem rovu v do sedaj najlepše dele jame. Sprva nizek blatni rov se počasi vzpenja preko večje dvorane in začne zavijati proti Logu. Stene, strop in tla so polni kapniškega okrasja, kar jamarjevo radovednost upočasni, da ne poškodujemo enkratne najdbe. Začeli smo tudi plezati na precej blatno pobočje, da bi prišli morda v višjo etažo, a bomo zaradi vse tanjšega sloja sedimentov počakali sušno obdobje. Na drugi strani pod breznom smo se lotili širjenja dveh ozkih rovov, v katere odteka meteorna voda in veje močan prepih, ki mu sledimo. Že na začetku smo se dogovorili, da bomo hodili v jamo delat, zato so raziskovalne ekipe majhne, a učinkovite. Prekopali smo že tri zahtevne ožine, premetali velike količine kamenja in našli nadaljevanja. Samo kakšnih pet centimetrov visoka špranja na dnu rova nam ni pobrala volje in upanja, stvari smo se lotili premišljeno, sproti doma izdelali orodja in naprave ter delali. Nove jamarje pripravnike smo preskušali v nemogočih pogojih, odkopali smo več kubičnih metrov sedimentov, postavili napravo za prečrpavanje vode in garali. Zgodilo se je, da smo se šele na koncu spomnili, da smo v jamo prinesli čaj, s treh akcij sploh nimamo posnetkov, ker smo bili vsi tako zapackani z blatom. Če v takih razmerah ne odnehaš, potem morda ostaneš v družbi baje čudnih jamarjev. Prav taka vztrajnost pa navdušuje, mladim lahko teorijo prenesemo neposredno v okolju, ki jih je zvabilo. Tisto ozko špranjo smo že davno odmislili, po prekopanem rovu smo se povzpeli v širok rov večjih dimenzij, ki pa je povsem drugačne oblike. Marko, vodja meritev in izdelovalec načrtov, je pridno beležil odčitane podatke in spotoma na najboljši možen način učil mlade bodoče jamarje, kako se stvari streže. Tudi v tem delu jame smo našli možna nadaljevanja. Doslej smo opravili več kot štirideset akcij, jama je trenutno dolga 533 in globoka 57 metrov. V prihodnje nas čaka še ogromno dela, na mnogih terenskih ogledih smo našli še LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2019 - ŠT. 4 17 V SREDIŠČU nekaj jam, iščemo morebitne povezave. Ob tej priložnosti pozivam lastnike gozdov in gozdarje, da ne odlagajo vejevja na majhne vhode brezen, s tem ustvarjajo smrtno nevarne pasti. Kdorkoli bi padel skozi trhlo vejevje v brezno, ima precej malo možnosti, da ga bodo našli. Novoodkrita Dragova jama v Babnih Lazah je dostopna le jamarjem s popolno jamarsko opremo. Vhod smo zavarovali in, upam, preprečili odlaganje smeti, kar je drugi velik problem na tem območju. Jamarji vas prosimo, da komunalne odpadke odložite v posode, za kar tudi plačamo položnice, razno drobovino in kože domačih živali in divjadi pa prepustite naravi. Pod območjem, ki sem ga opisal, se pretakajo podzemne vode, s seboj odnesejo tudi škodljive snovi, ki jih dostavi deževnica, ko se pretaka preko odpadkov. Za občane bomo skušali pripraviti predavanja o tem velikem odkritju, nekaj akcij bomo namenili samo fotografiranju, za kar doslej nismo imeli časa. Prav je, da tudi vam pokažemo, na kako občutljivem, hkrati pa čudovitem območju živimo, obenem pa vam omogočimo podoživeti naša prizadevanja po odkrivanju neznanega in varovanju okolja. Besedilo in foto: Drago Korenč SMETEM NI VIDETI KONCA: PROSTOVOLJCI JAMARSKEGA DRUŠTVA IN CZ LOGATEC OČISTILI KRAŠKO BREZNO V začetku aprila je na Širokih njivah potekala zahtevna čistilna akcija. Člani Jamarskega društva Logatec in prostovoljci CZ so na izredno zahtevnem terenu iz kraškega brezna potegnili večje količine smeti. V začetku letošnjega leta se je na Občino Logatec za pomoč v obrnil starejši občan Logatca. V kraško brezno, ki leži na njegovem zemljišču, so nepridipravi več let odlagali smeti, sedaj pa mu je inšpekcija zagrozila s kaznijo. Tako je 13. aprila stekla zahtevna čistilna akcija, v kateri je sodelovalo 15 prostovoljcev. Najprej so se v brezno spustili jamarji, ki so spodaj pobirali smeti in jih pripravljali za transport na plano. Nato pa so jih drugi prostovoljci s pomočjo vitla potegnili ven in jih odpeljali na smetišče. Kup smeti, sestavljen iz starega pohištva, kuhinjskih aparatov, avtomobilskih gum, starih koles in drugih odpadkov, ki se je začel kopičiti ob robu brezna, je postajal čedalje bolj grozljiv. In vsak normalen človek, ki to gleda, se upravičeno vpraša po zdravi pameti teh okoljskih zločincev. Kako nespameten mora biti človek, da namesto na urejeno smetišče, ki je od dotičnega kraja oddaljeno dober kilometer, smeti raje odvrže v gozd. Odgovor se glasi: precej in tega ljudje, ki nam je mar okolja, ne moremo razumeti. Večina teh osebkov jo bo ponovno odnesla brez kazni, a vsaj eden izmed njih ni računal na požrtvovalnost prostovoljcev in je za seboj pustil papirno sled. In glede na to, da precejšen izbor odpadkov sovpada z njegovo gospodarsko dejavnostjo, mu kazen tokrat ne uide. Za konec pa vnovič hvala vsem sodelujočim, ki ste še enkrat več žrtvovali svoj prosti čas, zato da bo narava malce bolj čista. Hvala, ker vam je mar. Besedilo in foto: Nina Jerina 18 LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2019 - ŠT. 4 V SREDISCU JAMAR JE ČLOVEK, KI GA ZANIMAJO JAME IN NJIHOVE SKRIVNOSTI V naši državi je prek 40 jamarskih društev in eno od teh je tudi v Logatcu, kar ne nazadnje ni nobeno presenečenje, saj je ozemlje naše občine del krasa, zato tudi jam ne manjka, žal pa trenutno nobena od njih ni odprta za javnost. Logatcu najbližja je Planinska jama, kjer je možen ogled z vodniki po določenem urniku. Jamarsko društvo Logatec je 40-krat izvedlo Spust za javnost v Gradišnico in Logaško jamo za ne-jamarje in tako več tisočim omogočilo, da so se s pomočjo vitla spustili v logaške globine ter si ogledali lepote podzemlja. Prihajali so ljudje iz vse Slovenije in tujine, žal pa so zaradi preveč birokracije in prevelike odgovornosti leta 2009 izvedli zadnji spust. Jam je res veliko, a primernih za ogled je le nekaj Na spletni strani Občine Logatec so podrobno opisane naravne znamenitosti naše občine, med njimi tudi jame. Za večino od njih piše, da za obisk ni posebnih omejitev. Toda vodoravnih jam je izredno malo, občasno se tudi logaški jamarji odločijo in manjše organizirane skupine peljejo skozi Vranjo in Mrzlo jamo do Putickovih štirn in se skozi Skedneno jamo vrnejo na izhodišče. Primerna je tudi Mačko-vica, vse pa je odvisno od starosti udeležencev in njihove gibljivosti po naravnem okolju z ovirami. Predpogoj pa je medsebojno zaupanje. Težava je tudi prosti čas članov društva, ki so v službah, mnogi še v drugih jamarskih aktivnostih in prostih terminov ob vikendih preprosto zmanjka. »V knjigi, ki naj bi jo prebral vsakdo, ki ga jamarstvo zanima, Ne hodi v jame brez glave, so na vprašanje »zakaj radi hodimo v jame?« različni odgovori: ker rad vidim kapnike, ker bi rada shujšala, ker rad raziskujem, ker ljubim neokrnjeno naravo ... Kaj pa je vas »prignalo« v jamo?« Predsednik Jamarskega društva Logatec Drago Korenč o prvih korakih v jamski svet Na začetku sedemdesetih let so me prevzele oddaje Jacquesa Cousteauja. Nato smo člani Logaškega okteta leta 1974 so- delovali pri odkritju spominske plošče logaškemu jamarju Janku Petkovšku, ki se je ponesrečil v Tkalci jami pri Rakovem Škocjanu. Po precej čustvenem programu sem se pri naših jamarjih pozanimal, kako priti v njihove vrste in čez deset dni so me že peljali v prvo jamo Ponor Ovčica pri Petkovcu. Osnov jamarstva so me učili mlajši člani kluba, dobesedno požiral pa sem izkušnje starejših jamarjev. Z mlajšo ekipo smo raziskovali v okolici Logatca, do jam smo se odpravljali s kolesi. Do Kačne jame smo uporabljali vlak, na katerega smo naložili tudi velike količine »lojtrc«, čolne in drugo opremo. Oprema, tudi ročni vitel, je bila izdelana doma, Krištof Polak nam je na motorju »prešver-cal« najlonske vrvi, za plezalno in tehnično opremo smo se tresli na carini. Osnovna dejavnost jamarskega društva ... . je raziskovanje in dokumentiranje jam predvsem okrog domačega kraja, želje po odkrivanju daljših in globljih jam pa smo uresničevali v Trnovskem gozdu, v Paradini smo dosegli globino 855 m, sodelujemo pri raziskavah jam, globokih prek 1000 m na Kaninskih podih, udeležili smo se odprav v tujino. Bili smo v Avstriji, Črni gori, na Poljskem, v Italiji. Vodil sem uspešno odpravo v Gouffre Berger v Franciji, kjer so jamarji prvikrat presegli globino enega kilometra. V Franciji smo bili še nekajkrat, naš član Andrej Mihevc pa je službeno delal tudi po jamah Dinarskega krasa, Azije, tudi Kitajske in drugje, skratka, Logatčani smo pustili sledi daleč po svetu. Na jamarje se običajno spomnimo ob naravnih nesrečah Kadar pridejo poplave, neurja in druge nesreče, ko je treba čistiti črna odlagališča, vsi vedo za naš naslov. V našem društvu imamo aktivne in izurjene jamarske reševalce, potapljače, veliko članov je tudi gasilcev in bolničarjev. Imamo dve zdravnici, skratka, kader, ki tudi sestavlja enoto za reševanje iz globin in višin v sklopu enot Zaščite in reševanja Občine Logatec. Iz tega naslova dobimo nekaj sredstev, ki jih skrbno namenimo varni opremi, potrebni za delovanje enote. Nekaj tudi na razpisu za športne dejavnosti, ker pa nismo ravno množična panoga, jih slišimo, da športu odžiramo denar, a mora biti jamar prekleto dobro kondicijsko pripravljen, da lahko raziskuje več kot kilometer dolge jame. V naše vrste sprejemamo polnoletne člane, te preko jamarske šole pripravimo do faze, ko lahko opravijo izpit za pripravnika in jamarja, od posameznika pa je odvisno, kako bo predvsem s svojim trdim delom napredoval do naslednjih kategorij. V jamarstvu ste dosegli že marsikaj, kaj pa bi izpostavili kot največji dosežek? Da lahko s sotrpini še zmeraj raziskujem, jamarstvo je skupinsko delo, zaupati moraš sočloveku in si pomagati, zato tudi aktivno sodelujem v jamarski reševalni službi. Sploh se ne zavedamo, da je le peščici Zemljanom dano, da v nek prostor pod površjem planeta vstopijo in raziskujejo prvi. Drago Korenč, hvala vam za izčrpen pogled v svet pod nami, da bi še dolgo prenašali ljubezen do jamskega sveta na mlade generacije! Brane Pevec Foto: arhiv društva LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2019 - ŠT. 4 19 V SREDIŠČU DRUŽINSKA ZDRAVNICA, KI SVOJO SPROSTITEV POIŠČE V SKRIVNOSTNEM SVETU JAM Spela Albreht je mnogim prebivalcem Logatca poznana kot družinska zdravnica v logaškem zdravstvenem domu. Kar nekaj let pa ima tudi nadvse zanimiv hobi, jamarstvo. Zanimalo me je, kaj jo je pritegnilo v tisti košček sveta, ki za večino od nas ostaja skrit. Koliko časa se že ukvarjaš z jamarstvom in kaj te je k temu najbolj pritegnilo? Z jamarstvom se ukvarjam četrto leto. Začelo se je s spustom v Logaško jamo. Izrazila sem željo, da sama splezam ven. Ko sem vsa izmučena prilezla ven, sem vprašala Draga: »Kdaj začnemo s tečajem?« Začeli smo s treningi vrvne tehnike in prvim spoznavanjem jam. Sledil je izpit za jamarja, ki je potrdilo, da si samostojen v jamarskem delovanju. Potem so se vrstila različna obdobja. Od tega, da sem bila v jami trikrat tedensko, pa do daljših pavz, ko jame že zelo pogrešam. Težko opišem, kaj te potegne v podzemnem svetu. Jame me sprostijo, odklopijo, fizično utrudijo in hkrati spočijejo moje možgane. V jamo moraš vedno z dobro družbo in ljudmi, ki jim zaupaš, tudi to je del lepote jamarstva. Katera jama te je do sedaj najbolj očarala in kaj je bilo tisto najlepše v njej? Vsaka jama ima svoj čar in svoje posebnosti. V jamah na Krasu te preseneti okrasje, kapniki nepredstavljivih oblik in velikosti, pa siga z neštetimi odtenki in kristali, ki se zableščijo, ko jih obsvetiš z lučjo. Voda da jami poseben značaj, lahko je divja, deroča ali pa mirna, stoječa v ponvicah s številnimi odtenki modro-zelene barve. Vodo jamarji gledamo z občudovanjem, ker je ustvarila vse, kar občudujemo v podzemlju, pa tudi s strahospošto-vanjem, ker nam predstavlja nevarnost, ko ob padavinah zelo hitro naraste. Meni so še bolj všeč divje kamnite jame, brez okrasja. Takih je na Logaškem veliko. Še vedno mi je med najljubšimi jamami Gra-dišnica, zadnje čase pa tudi Dragova jama v Novem Svetu, ker sem bila zraven ves čas njenega odkrivanja. Ali je jamarstvo kakorkoli povezano s tvojim poklicem zdravnice, ki ga sicer opravljaš? Najverjetneje je, saj ne bi bila jamarka, če ne bi bila zdravnica. Najprej zato, ker potrebujem hobi, ki me zares sprosti, da pozabim na vse obremenitve v službi. Obenem pa sem bila kot zdravnica precej spodbujena, da grem med jamarje. Jamarji z medicinskim znanjem, predvsem zdravniki, so zelo potreben kader zlasti v reševalni jamarski službi. Sama se zaradi pomanjkanja časa še nisem pridružila Jamarski reševalni, saj bi to pomenilo še številne treninge in usposabljanja. Vedo pa, da sem jim s svojim znanjem na voljo v primeru večje nesreče v jami, ko bi se reševanje zavleklo na več dni in bi se morale ekipe menjati. Zaenkrat mi moje znanje vrvne tehnike v službi še ni prišlo prav, vendar se lahko zgodi, da na nedostopen teren do ponesrečenca ne moreš drugače kot z vrvjo. Ker veliko delam na področju prve pomoči, se trudim, da bi jamarjem prišlo v zavest, da morajo obvladati prvo pomoč, ker si v jami lahko pomagaš le sam. Ostala pomoč pride čez več ur. Tako je lani izšel učbenik Prva pomoč v jamarstvu, pri katerem sem sodelovala kot soavtorica. Na prvi pogled se zdi, da v jamarstvu ni veliko žensk? Kako pa je v resnici? V resnici nas je vedno več. Jamarstvo je fizično res precej naporno, vendar z obvladovanjem tehnike lahko premagaš vse ovire. Prav nam pride, da smo največkrat bolj drobne in gibčne od moških. Pri premagovanju ožin je včasih odveč vsak centimeter. Ne moreš pa pričakovati, da prideš iz jame z urejeno pričesko in čistimi nohti. Največkrat smo popolnoma premočeni in blatni. Potem pa se začne še tisti ne najbolj zabaven del jamarstva. Čiščenje opreme. Katero jamo bi si želela ogledati naslednjo? Zadnje obdobje me je pritegnilo raziskovanje novih jam. Nepopisen občutek je, ko odkriješ delček sveta, ki ga ni videl še nihče na tem planetu. Tako se veselim predvsem raziskovanja terena okrog Logatca, kjer se skriva še veliko zakladov. Od že znanih jam pa bi letos ponovno želela obiskala Kačno jamo, Paradano in Čeganko, ki vse spadajo med največje jame v Sloveniji. Nina Jerina Foto: Blaž Korenč 20 LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2019 - ŠT. 4 KULTURA I GALLUSOVA DVORANA V BARVAH IPAVČEVEGA ZELENEGA SMARAGDA Po krstni izvedbi v baziliki na Sveti gori je Ljudska simfonična pesnitev Barve zelenega smaragda doživela tudi prvo pravo koncertno izvedbo pred polnim avditorijem Gallusove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani. Izvedbo, ki jo je kot dirigent vodil Marjan Grdadolnik, so podpisali številni ugledni interpreti z Madžarske, iz Avstrije, Italije in Slovenije. Publika je bila očarana. Dobro uro in pol dolgo simfonično pesnitev je skladatelj posvetil 100. obletnici prve svetovne vojne. Ta se je posebej hudo zarezala v spomin ljudi v Posočju, kjer je življenje pred stoletjem izgubilo zelo veliko vojakov na obeh vojskujočih se straneh. Skladatelj je v teh krajih doma. Rojen v Gorici je mladost preživel v Ročinju in v te kraje se še danes pogosto vrača z Dunaja, kjer opravlja delo bolnišničnega duhovnika. Ob impozantnem igranju poklicnih glasbenikov orkestra »Budapesti Filhar-moniai Tarsasag« in Simfoničnega orkestra Cantabile so scenski del na odru Gallusove dvorane dopolnili številni nastopajoči z Bovškega, Kobariškega in Tolminskega. Epopeja v spomin na vojno in žrtve Skladatelj in duhovnik Gustav Ipavec, ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja služboval kot kaplan tudi v Cerknem in Idriji, je epopejo napisal v spomin na prvo svetovno vojno in vse milijonske žrtve, še posebej na soški fronti. Koncert je s podporo izjemne kulise izražal avtorjevo veliko sočutje do trpljenja ljudi tistega časa. V glasbo so bile vpete recitacije, med njimi tudi pesnika Simona Gregorčiča, ki je v verze prelil napovedi strašne morije, ki se je kasneje res zgodila. Instrumentalni del sta izvajala Budimpeštanska filharmonija Tarsasag in Simfonični orkester Can-tabile iz Logatca pod vodstvom dirigenta Marjana Grdadolnika, zborovskega pa mešani pevski zbor Adoramus iz Logatca z gostujočim zborovodjo Primožem Mala-vašičem. Koreograf in režiser prireditve je bil znani baletni in operni režiser Henrik Neubauer, za sceno je poskrbel Andrej Stražišar. Prireditev je nastala pod okriljem Prosvetnega društva Soča iz Kanala, koproducenta pa sta bila še Slovenski inštitut na Dunaju in Fundacija Poti miru v Posočju iz Kobarida. Kot producent orkestra je priprave in izvedbo usmerjal Damijan Bogataj. Skladatelju Gustavu Ipavcu zlati znak Občine Bovec Po končani izvedbi je zbrane je v imenu vseh treh posoških županov pozdravil Valter Mlekuž, župan Občine Bovec. Skladatelju Gustavu Ipavcu, ki so ga poslušalci nagradili s stoječimi ovacijami, se je zahvalil za izjemno tankočutno ponazoritev najhujših časov človeštva, seveda s poudarkom na trpljenju ljudi tistega časa v Posočju. »Ob tej priložnosti se vam zahvaljujem z zlatim znakom Občine Bovec, ki ga kot župan po lastni izbiri podeljujem samo za najvidnejše dosežke posameznih Bovčanov,« je dejal župan Mlekuž in stisnil roko Gustava Ipavca, ki ob teh besedah in bučnem aplavzu publike ni mogel zadržati solz. Herojsko delo pri tem koncertu je opravil dirigent Marjan Grdadolnik, ki je v rekordno kratkem času pripravil za izvedbo celotno glasbeno delo. V orkestru, ki so ga avtorji koncertne izvedbe spustili v orkestrsko jamo pred oder, je igralo 90 glasbenikov. Na koncertu so uporabili kar tri komplete orkestralnih zvonov, ki jim je avtor dodelil posebno vlogo. V simfonični sliki podob Posočja pred grozotami vojne so zvočno naslikali slovensko pokrajino in v njej neobhodne LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2019 - ŠT. 4 21 KULTURA I barve vaških zvonov. Ob poklicnih zvonarjih so na prave kravje in ovčje zvonce igrali trije pravi pastirji. Grdadolniku uspel izjemen projekt Za dirigenta Marjana Grdadolnika to ni bila prva izvedba tega obsežnega dela. Prav njemu je avtor zaupal tudi krstno izvedbo na Sveti gori leta 2016, ki so jo takrat izpeljali s člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v okrnjeni sestavi. Na prvi koncertni izvedbi v Cankarjevem domu je bil orkester bistveno večji in njegova sestava je natančno sledila zahtevam iz partiture. Dirigent Marjan Grdadolnik je po koncertu povedal: »Počaščen sem, da mi je bila zaupana izvedba tako znamenitega glasbe-no-scenskega dela. Gre za res velik projekt, ki ga bo zaradi velikega števila nastopajočih in zahtevnosti partiture težko ponoviti. Glasbeni del uprizoritve nikogar ne more pustiti ravnodušnega, saj skladatelj v tej ljudski simfonični pesnitvi poslušalca nagovarja z bolečino, strahom, lepoto življenja in grozo smrti, ki jo je prinesla velika vojna. Prav je, da se s potrebno pieteto spomnimo vseh ubitih v tej in vseh nesmi- selnih vojnah in na vse gorje ter nasilje nad življenjem.« Skladatelj Avgust Ipavec je izvedbo v Gallusovi dvorani spremljal neposredno. Zavrnil je sedež v častni loži in celoten koncert spremljal na zasilni stolici ob godalih v orkestrski jami pod odrom. Šele po zaključku izvedbe je stopil pred publiko, se zahvalil dirigentu Marjanu Grdadolniku in številnim nastopajočim iz štirih dežel. Danijel Vončina Foto: Valter Leban CERKEV SVETE BARBARE NA RAVNIKU BO OB 500-LETNICI ZASIJALA V VSEJ SVOJI LEPOTI V Stari šoli v Hotedršici so marca predstavili dejavnosti za obnovo cerkve svete Barbare na Ravniku. Cerkev, ki je od leta 2002 tudi kulturni spomenik, je namreč v izjemno slabem stanju, konec lanskega leta pa je bila na pobudo umetnostne zgodovinarke mag. Simone Kermavnar oblikovana iniciativna skupina, ki je širši javnosti predstavila svoje dosedanje in prihodnje delo. Klemen Trpin, občinski svetnik in član iniciativne skupine, je pred predstavitvijo poudaril, da se je potreba po tej obnovi kazala že kar nekaj časa. »Med ljudmi je bilo nekaj negotovosti, nismo se znali organizirati, na koncu pa nas je k temu spodbudil razpis Republike Slovenije za obnovo kulturnih spomenikov. Takoj smo se aktivirali, se prijavili na razpis in začeli z aktivnostmi, tako da zadnje mesece že zavzeto delamo, pripravljamo dokumentacijo, zbiramo ponudbe, pripravljamo dogodke ...« pojasnjuje sogovornik. Aktivnosti so si zadali v dveh sklopih, prvi naj bi bil zaključen leta 2019, drugi pa 2020., k čemur jih zavezuje tudi državni razpis. Poleg zunanjosti in notranjosti te cerkve, ki stoji na 674 metrov visokem hribu, s katerega se odpira razkošen pogled na Javornik, Julijske Alpe in Triglav, bodo uredili tudi okolico, dostopne poti in parkirišče. V nekaj letih naj bi ravniška cerkev postala turistična točka za Hotedršico, Logatec in širše. V iniciativni skupini ocenjujejo, da bo prvi sklop obnove, to je ostrešje, stal okoli 50, drugi, obnova fasade, pa 30 tisoč Pregled aktivnosti v zvezi s cerkvijo s. Barbare najdete na spletni strani: http://www.sveta-barbara.si/, sredstva za obnovo pa se zbirajo na računu: SI56 0202 5026 2973 603 so odprli tudi poseben transakcijski račun ter ustvarili spletno stran. evrov. Z razpisom bi lahko pridobili do 50 odstotkov potrebnih sredstev, računajo pa tudi na pomoč občanov, lokalnih podjetnikov in vseh, ki jim je mar te kulturne znamenitosti. Z namenom zbiranja sredstev Krajani in člani iniciativne skupine si želijo, da bi ravniška cerkev ob 500-letnici prve pisne omembe, leta 2026, zasijala v vsej svoji lepoti, k čemur je pritrdil tudi logaški župan Berto Menard, ki se je udeležil dogodka v Hotedršici. Blanka Markovič Kocen Foto: Primož Godina in arhiv 22 LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2019 - ŠT. 2 KULTURA I IN ZAPELI SO - POMLADI IN NAM Sredi pomladansko razgibanega aprila se je odvila 51. območna revija otroških in mladinskih zborov v organizaciji logaške območne izpostave JSKD. Najmlajši pevci so se ob povezovanju Sanje Rejc predstavili 11. aprila; kakih 230 se jih je zvrstilo med otroškimi in mladinskimi zbori. V polni telovadnici Osnovne šole Tabor, ki je bila to pot gostiteljica pevskega dogodka, je župan Berto Menard v pozdravnem nagovoru izrazil svoje navdušenje nad revijskim prepevanjem, ki ponuja tudi možnost primerljivosti dosežkov zborov in njihovih zborovodij. In mladost v pesmi na poseben način bogati otroško in naše življenje, je nagovor spodbudno sklenil župan. Revijo je načela Zborovska pripravnica z osnovne šole Tabor. Najmlajši pevci so z zborovodjo Nino Kovač in ob klavirski spremljavi Primoža Malavašiča odpeli di- sciplinirano in uglajeno. - Presenetljivo in pohvalno lepo. Zdravko Novak, ki zelo natančno in občuteno ve, kako se otroški in mladinski glasovi najbolje zlijejo v glasbeno izrazno sporočilnost, je to dokazoval kar s tremi zbori. Ob Malavašičevi spremljavi se je najprej prepričljivo izpel z otroškim zborom iz Hotedršice s skladbami Gregčev Peter (solistka Eva Vidmar), Tula tu in Čmrlj (solist Luka Leskovec), nato je z otroškim zborom šole Tabor ob istem spremljevalcu dokazoval moč muziciranja skozi prefinjeno dikcijo, mestoma tudi z zahtevno koreografijo - od Slikarja prek Doli v kraju do Grajskega strahu. Mladinski zbor omenjene šole, zbor številnih priznanj in odličij na državni ravni, je prepričal poslušalstvo z najvišjo ravnijo petja, pa naj je šlo za a capela ljudsko Dajte, dajte ali za skladbo Srčeva, kije izzvenela kot oda srca, ali za spevno lepoto prostosti, ki ji je bila namenjena Himna svobodi. Nekaj razigranega veselja do petja so izpeli pevci otroškega zbora šole 8 talcev z zborovodjo Majo Stare Mihelič; prav tako ob Malavašičevi spremljavi so odmevale Volk obuje nove čevlje, Komar pa z muho pleše in Papagajska. Podmladek logaškega Adoramusa sta predstavila dva zbora: otroški pod vodstvom Eme Verdinek in ob klavirski spremljavi Brigite Nagode je zahtevno živost petja premeril v skladbah: Pesem sinički, Jezus je luč in Nasmeh večnosti. Pevce, bolje rečeno pevke mladinskega zbora (?!) Adoramus je spretno in zvokovno tehtno vodila Lucija Treven skozi čustveno poduhovljen nabor skladb: Sem deklica mlada, vesela, Kdo ve? in afro-ameriški spiritual Rock'a my Soul (solistka Bojana Škrlj). Marcel Štefančič PEVSKA REVIJA POTRDILA KAKOVOST ZBOROVSKEGA PETJA NA LOGAŠKEM Ze enainpetdesetič se je 12. aprila odvila območna revija odraslih pevskih zasedb občine Logatec, na kateri se je v Jožefovi dvorani predstavilo sedem pevskih zasedb, med njimi en nonet, tri komorne skupine (do 24 pevcev) in trije zbori. Revijo v organizaciji Območne izpostave JSKD Logatec z naklonjenostjo Doma Marije in Marte ter Glasbene šole Logatec je v okviru Tedna ljubiteljske kulture strokovno spremljala Andreja Martinjak. Učiteljski oktet Pa kol'k'r tol'k', ki je pred mesecema odpel koncert ob svoji dvajsetletnici, je navdušil z nastopom solistke Urške Šemrov, ki je pobožala ušesa poslušalcev s solom v Pojdem u Rute. Dvanajst pevk ženskega zbora PD invalidov in upokojencev Logatec je prepričljivo odpelo svoj program. Trinajst pevk ženskega zbora DU Rovte, ki pojejo sedmo leto, je pod energičnim vodstvom zborovodkinje odpelo za svoje danosti zelo zahteven program. Mešani zbor Objem se je z novo zborovodkinjo Tanjo Avsec predstavil tudi z dotlej najzahtevnejšo skladbo revije V Šmihelu. Pohvala kompaktni moški zasedbi. Med zbori je najprej mešani zbor PD Logatec izvedel raznolik program, tudi Florjan-čevo Ali je zaspalo svetlo sonce, napisano zanj v lanskem Cankarjevem letu. S kar smelo zastavljenim sporedom je nastopila OMePZ »Notranjska«, ki jo drugo sezono vodi Mihaela Kavčič. In na koncu MePZ Adoramus s presežno kakovostno izvedbo te revije. Kako tudi ne, saj je s svojim dirigentom ansambel najvišjih poustvarjalnih zmožnosti. Strokovna spremljevalka ga je umestila na državno raven, vse druge pa utrdila na območni. Ob tem je zapisala: »Zbori, ki so se predstavili, so s petjem pripravili res lep večer. Vsem čestitam za nastop, saj je prav vsak zapel lepo in občuteno, iz nastopa se je čutila ljubezen do petja in do slovenske besede. Zborovodje so v večini izbirali pesmi slovenskih skladateljev, tudi iz vrst mlajših oz. sodobnih. Kvaliteta nastopajočih je bila solidna, izpostavila pa bi Mešani pevski zbor Adoramus, ki s svojim petjem seže na državni nivo. Še enkrat čestitam prav vsem in želim veliko veselja ter uspehov pri nadaljnjem prepevanju.« Jago LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2019 - ŠT. 4 23 KULTURA I MAMA - KOT PRVI KLIC Pevci Miklavževega vrtca so prisrčno navdušili prepolno Jožefovo dvorano. Foto: Mojca Pokrivač Vsem mamam in mamicam so izzvenele najlepše želje skoz ljubko prireditev v Jožefovi dvorani na večer pred dnem Gospodovega oznanjenja. Posebej so poglobljeno ljubkost prelivala povezovalna sporočila, ki so se spretno in tankočutno domiselno pretakala skozi dvogovor med mamico Janjo (Nagode) in hčerko Tinkaro. Najprej sta najavili pevce Miklavževega vrtca z zborovodjo Estero Stojko; njihovi pesmici sta v razigrani koreografiji in v iskanju dvoglasja zazvonč-kljali na zelenem travniku. Napovedi je sledila igrica Mamin praznik, ki jo je uprizoril Nazaret v režiji vztrajno požrtvovalne Dolenčeve Kati. Za posebno presenečenje je poskrbela glasbena skupina Pero+ iz Godoviča. Instrumentalno-vokalni ansambel sestavlja kvartet Jermanov: Mojca, akademska violinistka in pevka, Luka, saksofonist, pevec in sploh multiinstrumen-talist, Lucija, pevka, ter Andrej, kitarist, pevec in skladatelj ter vodja kvarteta, ki je tako obogatil program s tremi skladbami: Vedno sem te ljubil, Ko dvigneš me in Čudež. Zborovodja Jaka Jerina, naš dobri glasbeni znanec, je iz Borovnice na logaško proslavitev pripeljal Ženski pevski zbor Tonja. Vrle pevke so ob klavirski spremljavi zborovodje premierno prepele najprej dve skladbi v priredbi zborovodje: Mama, Kako raste mama, ter že skoraj ponarodelo Dan ljubezni in s tujih tal Ukuthula. Folklorna skupina iz Hote-dršice je v koreografiji Žana Cimpermana poskočno odplesala splet plesov, ki so se najčešče plesali na Notranjskem: štajeriš, žibenšrit, drobljanc in mlinček; kostumo-grafija plesalcev je želela ujeti nekdanjo notranjsko oblačilno podobo. Sklepni pozdrav materinskemu dnevu je namenil Javor, instrumentalni trio z diato-nično harmoniko ter s pevskim kvartetom s Črnega Vrha. Z izborom iz svojega širokega glasbenega repertoarja so muzikantje navdušili poslušalstvo s skladbami Cvet pomladi, Ljubil si goro in mene ter Zdaj je vse drugače; vse tri skladbe so delo njihovega harmonikarja Primoža Merlaka. Tako je šel odmev počas-titvenega večera z izbrano besedo, zborovsko pesmijo, igro, plesom in instrumentalnimi zvoki v hvaležen materinski objem. Marcel Štefančič PESMI V SANJAH Gornjelogaški pevci nas vedno razveselijo s svojimi nastopi, tokrat pa so nas presenetili najmlajši. In to dobesedno. Zborovska pripravnica, ki jo je vodila Nina Kovač, je že nakazovala, kako prvo- in drugošolč-ki komaj čakajo, da stopijo v Otroški pevski zbor, ki je tokrat nosil težo kon- certa s spremljavo stalnega 'člana' vseh zborov Miha Nagodeta in pod vodstvom neuničljivega Zdravka Novaka. Pravzaprav vem, zakaj sem zapisal neuničljivega, kajti nič mu ne pride do živega, da bi z otroki ne 'naredil' glasbenega večera, seveda s pomočjo prav tako neuničljive Branke Novak. Nikoli jima ne zmanjka idej in tokrat sta povezala film in glasbo, povedala, da se oboje dopolnjuje in živi drug z drugim. Tako vez sta pričarali tudi mati in hči Tatjana in Sara Hladnik, sicer 'gensko' povezani, ampak tudi kot pianistki štiriročno presenetili obiskovalce. Otroci so peli živahno, z veseljem, z animacijo, se potrudili celo z dvoglasjem, kar je pri otroških zborih redko, a predvsem je bilo v očeh videti veselje v nastopanju in prikazu, kaj zmorejo. Kaj znajo, pravzaprav. Res, vse čestitke za zamisli, ki vsak nastop gornjelogaških pevcev približa skupnemu doživljanju glasbe. Ne gre pozabiti povabiti vas na zaključni koncert vseh zborov OŠ Tabor, ki se gotovo obeta za konec šolskega leta. Prepričani ste lahko, da boste doživeli spet kako presenečenje. Besedilo in foto: KRAS 24 LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2019 - ŠT. 2 KULTURA I NIČESAR NE OBŽALUJEM Tak je naslov ganljive, s humorjem in petjem obarvane monoigre avtorja Vinka Moderndorferja v veličastni izvedbi Metke Pavšič. Mo-noigra je dobro desetletje in pol čakala v predalu, ko jo je v roke končno vzela Metka. Četrto marčevsko soboto pa smo lahko na povabilo Društva podeželskih žena Rovte doživeli veliko več, kot je bilo v napovedniku prek stote ponovitve povedanega. Glavna vloga v tej sijajni, s humorjem prežeti predstavi pripada fenomenalni Metki Pavšič. Metka je slepa, a je kljub tej, za mnoge navadne smrtnike previsoki oviri, diplomirala na Fakulteti za socialno delo in magistrirala na AGRFT. Sijajna igralka je navdušila polno dvorano doma krajanov Rovte. Navdušujoča predstava s humorjem in intenzivnostjo nikogar ne pusti ravnodušnega. V dvorani sta prisotna tako smeh kot strašljiva tišina. V zelo realni in aktualni zgodbi, ki je prežeta z veliko mero humorja, Metka odigra vlogo tatice, osumljene manjše kraje, privedene na zaslišanje na policijsko postajo. Prav- zaprav v svojem nastopu odigra več likov, povezanih z dogodkom, ki je nabit s socialno noto, vendar je kljub tragičnosti v njem zaznati veder pogled v prihodnost. Igralka nas popelje skozi like mlade ženske, učiteljice, poslovne ženske ... in prav vse vrhunsko uprizori. Ženska, ki pod plaščem skriva svojo lepoto, katero bi zas-liševalci pod pretvezo kraje želeli videti. »Ne, lahko se postavim na glavo. Lahko stopim na mizo ali pa vam pokažem rit. Vse lahko, le plašča ne bom slekla!« Rovtarske podeželske žene pa niso samo povabile Metke v Rovte. Vložile so veliko truda, da je bila v poplavi vsakovrstnih dogodkov dvorana polna. Prav vsak pa je lahko po predstavi preizkusil tudi dobrote izpod rok podeželskih žena. Hvala, matere, za vaš trud, da ste spomnile može in očete na materinski dan, 25. marec. Besedilo in foto: Jože Leskovec GLEDALIŠČNIKI OŠ TABOR LOGATEC Z NAJBOLJ IZVIRNO PREDSTAVO FESTIVALA GLEDALIŠKE SANJE V Festivalni dvorani je od 1. do 13. aprila potekal 17. Otroški festival gledališke sanje v organizaciji Pionirskega doma Ljubljana. Festivala sta se aktivno udeležili dve skupini iz Logatca. Skupina Tko pa tko iz KD Novi oder je uprizorila predstavo 3 v režiji Špele Delux, gledališčniki OŠ Tabor pa predstavo Rešitev išči v sebi, kjer sta mentorici ter režiserki Špela Delux in Darja Merlak. Predstava je bila nomini-rana za najbolj izvirno predstavo festivala, Anej Jug pa je za vlogo voznika dobil nagrado za najbolj obetavnega igralca. Na festivalu se je odvilo 56 predstav z 840 nastopajočimi. Zadnji dan festivala je potekal 1. Impro dan, na katerem se je pod mentorstvom Špele Delux predstavila tudi skupina Bobi palčke iz KD Novi oder. Pa še besede direktorice Vike Potočnik: »Zatorej iskrena hvala vsem mentoricam in mentorjem, ki delate tako skrbno, z veliko mero posluha in z občut- kom za mlade ter s tem skrbite za njihov osebni in kulturno-umetniški napredek ter nepozabno življenjsko izkušnjo. Z ustvarjanjem v gledališkem mediju jim nudite šolo samozavesti, odgovornost do drugega in spodbujate njihovo domišljijo in ustvarjalno energijo.« Špela Delux Foto: arhiv Pionirskega doma LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2019 - ŠT. 4 25 KULTURA I BOLGARSKA PREVAJALKA VENCESLAVA (SLAVICA) LESKOVEC - JORDANOVA, PO RODU IZ ROVT: AMBASADORKA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI V BOLGARIJI (1) Slovenski, še posebej logaški javnosti je skoraj neznano, da iz Rovt izhaja pomembna posrednica slovenske književnosti v Bolgariji, prevajalka Venceslava Leskovec-Jordanova. Na droban podatek sem naletel povsem po naključju; za kaj več pa sem vložil veliko truda, da sem komaj kaj odkril na slovenskih spletnih straneh in bolgarskem knjižničarskem sistemu COBISS. BG. S pomočjo Maruše Loštrek Bizjak iz Rovt sem se povezal s prevajalkinim bratom Janezom z Zaplane, ki mi je predočil izjemno zanimivo življenjsko zgodbo njegove sestre Slave. Venceslava Leskovec se je rodila 23. septembra 1923 v številni, a revni družini »Cekc« v Rovtah. Tako kot je bilo takrat običajno, je tudi Slavica »služila« kot dekla na več kmetijah v Rovtah. Nazadnje pri očetovi sestri, pri Špacapanu. Ker je bila pridna in bistre pameti (že v šoli v Rovtah je učiteljica dejala, da v vsej svoji karieri ni učila bolj bistrega otroka), je preko tetinih poznanstev šla (takrat stara 18 let) za služkinjo v Ljubljano k premožni, a pošteni družini. Med italijansko okupacijo se je zaljubila v zdravnika, častnika italijanske vojske. Ljubezen je bila močna, zato je po 3. septembru 1943, ko je Italija kapitulirala, z njim odšla k njegovim staršem v Firence. Tam je spoznala židovsko družino, ki je prijateljevala s partnerjevimi starši. Kmalu za tem so 4 S J Slavica Leskovec, okoli leta 1943. Vir: osebni arhiv Janeza Leskovca njenega partnerja likvidirali italijanski partizani, zato se je povezala s prej omenjeno židovsko družino. Zaradi strahu pred nemškim pogromom, ker so Nemci zasedli severno Italijo, so plačali vodiča, ki jih je pozimi privedel do švicarske meje, od koder so se sami v neznanem prebijali čez zasnežene Alpe in srečno prispeli v Ženevo k židovskim prijateljem. Kmalu je postala služkinja pri ruski grofici (kasneje je pri njej za časa študija bivala tudi hči Štefka), kjer se je naučila tudi rusko. Bila je priljubljena, saj je bila komunikativna, poleg tega pa je zelo lepo pela, poleg slovenskih in italijanskih kmalu tudi ruske pesmi. Spoznala je Bolgara Ljubomira Jordanova, ki je v Ženevi študiral pravo. Spodbudil jo je, da je šla študirat francoščino in nemščino. Študij ji je omogočila ruska grofica. Žal študija ni končala, ker je njen partner doštudiral. Z njim se je poročila in odšla v Sofijo k njegovi ugledni družini. Leta 1947 je Slavica rodila hčer Štefko, čez nekaj let pa še Ljusi. Hitro se je naučila bolgarsko in mož Ljubo (ki je bil pozneje publicist, urednik bolgarske revije za turizem, in je občasno službeno potoval po Evropi) jo je vpeljal v bolgarske literarne kroge. V času Informbiroja in letih ohlajenih političnih odnosov med Bolgarijo in Jugoslavijo z družino v domače kraje ni mogla, kasneje se je rada vračala. Navezanost na domovino je ohranjala z intenzivnim prebiranjem slovenske literature. Profesor Emil Georgiev je pripravil izbor Cankarjevih del za prevod v bolgarski jezik. Na srečo je spoznal izjemno talentirano Venceslavo Jordanovo in jo kot dobro poznavalko slovenske književnosti angažiral. Venceslavin prvi prevod je bil Cankarjev Hlapec Jernej: zgodbe in novele (Slugata Jernej i negovata pravda: raskazi i noveli, 1958, 378 str.). Gvido Komar /Nadaljevanje in konec v naslednji številki/ DUTŽO LOGATEC: OKRASJA POLNO V STEKLENI DVORANI V tednu pred veliko nočjo se je študijska skupina Društva Univerza za tretje življenjsko obdobje Logatec Keramika in mozaik v Stekleni dvorani predstavila z razstavo Okras in okrasje. Vrsto bolj ali manj drobnih izdelkov so nam na ogled pripravile: Bojana Čik, Bernarda Kostanjevec, Metka Čuk, Jana Berginc, Jana Smodiš, Dora Klavžar, Nadja Čeplak, Nives Škrlj, Helena Kusič, Marinka Krašovec, Pavla Vochl, Zdenka Gorenc in Tanja Petrovič. Družbo so jim delali tudi izdelki Janeza Mihevca. Nad vsem pa je bdelo budno oko mentorice Vesne Stra-žišar. Odprtje so popestrili Tine Mahnič, Liza Grušovnik in Eva Ogorevc, razstavo pa je finančno podprla Občina Logatec. Besedilo in foto: Brane Pevec 26 LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2019 - ŠT. 2 KULTURA I LEBANOV VODNJAK IN STARA TRŽAŠKA CESTA V GRČAREVCU Poleg hiše Grčarevec 3 (po domače Pr' Gutar) stoji v globino več kot osem metrov vkopan kamnit vodnjak, na obodu okrašen z inicialama AL in letnico 1816. Obnovljen je bil v letih 2015 in 2016 (del sredstev za obnovo je bil pridobljen na občinskem razpisu), ko je bil vpisan tudi v Register nepremične kulturne dediščine (RNKD), kjer ima evidenčno številko 29957. Verjetno gre za edini večji ohranjen vodnjak na Logaškem, izdelan v duhu kraške kamnoseške tradicije. Je okroglega tlorisa in sestavljen iz stopničastega obroča (baze) in šape. Ta je šestko-sovna, dvodelna in rahlo trebušastega profila, obdajajo izstopajoč ustni obroč. V notranjosti je šterna zgrajena iz klesanih kamnov. Napis reliefno izstopa iz štokanega ozadja, iniciali se navezujeta na posestnika Antona Lebana, ki se je na začetku 19. stoletja priselil v Gr-čarevec. Vas takrat ni bila več odročen, le z gozdom obdan kraj, kot je bila še v 2. polovici 18. stoletja. Skoznjo je bila namreč speljana Tržaška cesta in glavnina prometa med Ljubljano in Trstom je sedaj potekala tu. Lebanje dal takoj ob prihodu v kraj tik ob cesti zgraditi veliko furmansko gostilno in postaviti vodnjak. Na Lebana še danes spominjajo krajevna imena, npr. makadamska t. i. Lebanova pot pod Lanskim vrhom na robu Planinskega polja, del Planinskega polja, kjer je nekoč delovala njegova žaga, pa se imenuje Lebano-va žaga. Njegov sin, prav tako Anton, ni podedoval očetove podjetnosti in je po prodaji Grčarevec 3, vodnjak (foto: Simona Kermavnar) posestva Jožefu Hutterju v svoji hiši gostačil, umrl pa je v Trstu leta 1865. Kot vidimo na tu objavljeni fotografiji, posneti na začetku 20. stoletja, je bila velika hiša pozidana v primorskem stilu s položno streho, a je med 1. svetovno vojno pogorela in na njenem mestu so potem zgradili drugo stavbo. Spodaj levo vidimo tudi tri značilne obcestne kamne, t. i. kantone, ki so bili postavljeni vzdolž Tržaške ceste. V Grčarevcu je ohranjen še dober kilometer te stare ceste, ki poteka v glavnem skoraj paralelno z magistralno cesto Ljubljana-Postojna. V večji meri so se ohranili tudi pokončni obdelani kamni, nekateri pa so bili zlasti pri neprimernem pluženju v zimskem času ali brez posebnega razloga iz-ruvani. Kraj postaja zaradi ugodne prometne Stara fotografija hiše (pred 1918), ki je stala na mestu sedanje na naslovu Grčarevec 3 (S. K. osebni arhiv) LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2019 - ŠT. 4 103 lege in neposredne bližine kraškega bisera, Planinskega polja (kjer trenutno poteka tudi s strani Evropske unije in Republike Slovenije sofinanciran projekt Kras.re.vita), končno prepoznan kot turistično zanimiva lokacija in zato bolj obiskan, po stari makadamski Tržaški cesti se vozi vse več avtomobilov. Smiselno bi bilo, da se na to našo skupno kulturno dediščino - cesto (če še ni vpisana v RNKD, to še ne pomeni, da ni dediščina) - opozori s tablo s temeljnimi zgodovinskimi informacijami in da se dodajo pravila obnašanja na njej, zlasti v smislu prilagojene hitrosti. Za razliko od dosedanjih praks, ko se je to počelo večkrat na grob in za cesto škodljiv način, bi jo bilo treba v prihodnje strokovno vzdrževati. Simona Kermavnar 27 I MED NAMI DR. SARA AHLIN DOLJAK: »KO ČLOVEK ZBOLI, SE ZAVE SVOJE MINLJIVOSTI.« Multipla skleroza je dr. Saro Ahlin Doljak, logaško odvetnico in predavateljico na Evropski pravni fakulteti Nove univerze v Ljubljani in Novi Gorici, pred sedmimi leti prikovala na invalidski voziček in ji vzela glas, pa vendar pravi, da živi polno življenje in je srečna. Po njenem mnenju so omejitve v nas samih, v naših sebičnih dejanjih in postavljanju svojega Ega v središče sveta. »Moja duhovna rast se je začela, ko sem dozorela in sem bila nanjo notranje pripravljena,« poudarja. Po izboru revije Ona ste nedavno postali Ona 365, za kar Vam v imenu uredništva Logaških novic iskreno čestitam. Kakšen je bil Vaš odziv? Ko sem v začetku februarja dobila elektronsko pošto, da so me nominirali med dvanajst finalistk za izbor Ona 365 za leto 2018, nisem dala veliko na to. Vem le, da je bil moj prvi odziv: »Le kje so mene našli? Le kaj jih je nagovorilo?« Kako naj grem na prireditev za izbor Ona 365, ko pa mojega glasu ni slišati? Ne nominacije ne nagrade nisem pričakovala. Na dan prvega intervjuja sem občutila Hvaležnost. Mogoče to, kar doživljam v odnosih z ljudmi vsak dan, v srečevanjih, kjerkoli se nahajam. Dosegla sem vrh uspeha v izobrazbi. V očeh prijateljev je moje življenje uspeh. Sebe pa vidim drugače. Zakaj? Ker izobrazba in moje delo govorita le o tem, kaj delam, nič pa o tem, kdo sem. Ne rečem, da pot izobraževanja in raziskovanja v znanosti ne daje trenutkov zadovoljstva, vem pa, da me to ne bo nujno tudi nagradilo s trajajočo srečo. Ta je: preprosto živeti. Biti to, kar sem: ljubeča, hvaležna, pripravljena pomagati in opazovalka lastnih misli. Dovolim si zgolj biti v danem trenutku in biti za ta trenutek hvaležna. Ne osredotočam se na to, kaj vse bi morala narediti, želim le preprosto živeti. Nezmožnost govora mi je dala spoznanje, da gre za pripravljenost srca, mimiko obraza in lesket v mojih očeh. Vse našteto se je poklopilo in pretopilo v ta naziv kot spodbuda, da ustvarjam dalje. Kako je bolezen spremenila Vaš pogled na svet, življenje, morda tudi na pravo? Čeprav mi je bolezen vzela marsikaj zemeljskega, mi duha ni mogla streti. Živim polno življenje; sem srečna, imam rada moža in otroka. Ko sem zbolela, tudi danes ne, nisem potrebovala »soljenja pameti«, trepljanja po ramenu in sočutnih pogledov v smislu »saj bo boljše«, radovednih vprašanj, temveč nekoga, ki ga ni strah, ki pomaga nositi križ bolezni, komur lahko iskreno zaupam in se resnično zanesem nanj. Ko človek zboli, se zave svoje minljivosti. Bolezen veliko vzame. Nikoli si nisem predstavljala, da lahko tako ohromi človeka, ga priklene na posteljo, mu ne dovoli niti toliko, da bi lahko sam poskrbel zase, da ne bi bil odvisen od pomoči drugih. Bolezen tudi veliko da. Mnogo ljudi sem spoznala, za kar sem hvaležna. Marsikdo v meni pušča pečat, se me dotakne s svojo zgodbo, mi da misliti in mi pomaga k poti duhovne rasti in napredka. Hvaležna sem jim. In veliko jih ostaja še danes ob meni kot podpora in spodbuda, tudi takrat, ko dnevi niso prijetni. Multipla skleroza je velika učiteljica na več področjih mojega življe- nja. Predvsem pa me je umestila v spoznanje, kaj je moje poslanstvo tukaj in zdaj. Pravo je življenje. Pravo niso pravne praznine zakonov, motenje posesti, družinski spori. V vseh teh primerih so odnosi, odnosi med ljudmi. Ljudje pa se prepirajo za kvadratni meter zemlje. Rada sem odvetnica, mediatorka in predavateljica družinskega prava. Zakaj? Nobena sodna odločba ne bo rešila odnosa s sosedom, z bivšim zakoncem, stike z otrokom. Kako se na vaše stanje, delovanje odzivajo stranke in študenti? Zaradi zapleta bolezni pred dvema letoma nisem izgubila ne strank ne študentov. Z njimi komuniciram prek e-pošte in sms. Ko se srečamo v pisarni, pišem na tablo pi-ši-briši. Odkar imam komunikator, se udeležujem sodnih obravnav in od januarja lani na fakulteti predavam šest predmetov. S sodelavcem odvetnikom Borisom sva se konec lanskega leta preselila v večjo pisarno, da je zame lažji dostop in premikanje s skuterjem po prostoru. Hvaležna sem mu za strokovno in človeško pomoč. Stranke predhodno vprašam, ali se strinja- 28 LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2019 - ŠT. 2 28 MED NAMI »Po izkušnji minljivosti živiva še bolj polno in iskreno.« jo, da jih zastopam na ta način. Študentje so z elektronskim govorom tudi zadovoljni. Naj opišem vrnitev na službeno pot. Ko sem januarja lani negotovo vstopila v predavalnico, sem takoj opazila zagnane in nasmejane študente, zato sem se v trenutku počutila, kot da sem na pravem mestu ob pravem času. Pripravila sem Tobii. Sprva je naparava prebrala, kdo sem in kaj poučujem. Tako sem si želela povedati drugače in več, a je naprava brala, kar je že bilo zapisano. Ključ do uspešnega predavanja je bilo deljenje izkušenj med mano in študenti. Tako rada bi jim povedala svoje občutke, ko na obravnavi želim prikazati bistvo spora, a brez Tobiia še ne zmorem. Ta del predavanja me je vseeno pustil polno in predano cilju. 15-minutni odmor po predavanju je bil idealen čas, da se posvetim sebi in zberem misli za nadaljevanje. Da je bilo komu odveč biti na predavanjih, ni bilo opaziti, saj so bili vsi močno osredotočeni in zadovoljni, da so bili aktivni sogovorniki predavanj. Ko predavatelj obmolkne, študentje govorijo. Namen predavanja je bil jasen, ovrzimo stereotipe in začnimo spremembo! Tudi brez glasu je moč predavati. Dragi študentje, v meni je še toliko neizrečenega, kar imam namen podeliti z vami, do takrat pa bo govoril Tobii in moji zapisi na tabli piši briši. V veselje mi je, da so moja predavanja sprejeta in da študenti prisluhnejo glasu Tobii. Otroka sta bila tedaj, ko ste zboleli, še zelo majhna. Kako kot najstnika doživljata Vašo bolezen? Ju vzgajate v takšna borca, kot ste sami? Ko sem zbolela, sta bila otroka še v vrtcu. Rasteta ob nama in bolezni. Sedaj sta najstnika in jima dovoliva biti vse, kar sta, da izrazita vse, kar je v njiju. Potrpežljiva sva in ju počakava, da povesta svoje veselje in stiske. Samostojna sta. Imata močno em-patijo in razumeta, kdaj sem utrujena, kdaj potrebujem počitek. Pri nas doma ni tabu tem, smo sproščeni in govorimo o vsem. Sin mi je nekaj mesecev po tistem, ko je moj glas utihnil, dejal: »Mami, ne spomnim se več tvojega glasu, pa tako rad bi ga slišal.« Kaj odgovoriti? Besede niso bile potrebne. Mir je preplavil naš dom. Vsi smo razumeli, da se trudim. V meni je neizmerna želja živeti. Lahko bi obupala, kričala, se jezila na ves svet ali pa na Življenje. Lahko se prepojim z jezo in sovraštvom ali pa izberem drugo pot. Druga pot je bila pot Ljubezni in Miru. Mame imamo veliko moč. Lahko bi se odločila za vlogo žrtve in se smilila vsem naokoli, najbolj pa sama sebi. Lahko bi me preplavila jeza, razočaranje in žalost, a izbrala sem drugo pot. Pri Ljubezni ni prostora za jezo. Ne rečem, da ne pridejo trenutki, ko me ponovno zaboli. Nisem skala brez čutenja. Življenje se zida na novo, tudi za našo družino. Ni življenja brez preizkušenj. Ko pride preizkušnja, imamo vedno svobodno voljo, kam gremo. Trpljenje sem osmislila z Ljubeznijo. In vem, da se za to preizkušnjo skriva nekaj veliko več, kot le izkušnja molka. Omeniti pa moram tudi moja starša, ki sta meni in naši družini v veliko pomoč. Mama mi vsak dan skuha kosilo, mi hrano zmiksa, ker se hranim po cevki in mi jo prinese na dom. Starša me vozita na sodne obravnave in predavanja v Ljubljano in Novo Gorico. Kaj Vas v življenju radosti? Nad čem pa se razjezite? Pogovori med mano in možem ter prijatelji, ki so nam blizu, so vedno bolj globoki. Zapisujem na papir ali v komunikator in govorim z očmi in rokami. Ko govoriva o minljivosti, govoriva pravzaprav o življenju. Šele sedaj zares zaznavava življenje in podrobnosti v njem. Po izkušnji minljivosti živiva še bolj polno in iskreno. Pri izbiranju študijske poti sva se z možem odločila za poklica, kjer sva videla priložnost, da bova v življenju lahko počela to, kar sva si želela: pomagati in svetovati drugim na področju prava in farmacije. Danes sva žena in mož, mama in oče, hčerka in sin ter prijatelja, ki se čudiva življenju in sva kljub vidnim oviram na najini zakonski poti srečna. Materialnosti in prestižu poklica sva dopustila, da sta naju dušila in oropala za pristno in brezpo -gojno veselje. Še pravi čas, po osmih letih zakona, sva se tega ovedela in spoznala, kaj v življenju zares šteje. Materialnost mine, kariera mine, ostanejo pa odnosi. Mož mi nikoli ni rekel: »Poročil sem se z zdravo Saro.« Zakaj? Ker oba živiva v zaupanju in vsak dan znova prepoznavava priložnosti, da skozi zakonski odnos postajava boljša človeka. Trudiva se, da bi čim več takšnih priložnosti tudi izkoristila. Danes sva prepričana, da so najini najboljši dnevi še pred nama. Če je uspelo nama, lahko uspe vsakemu paru. Blanka Markovič Kocen Foto: osebni arhiv Sare Ahlin Doljak LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2019 - ŠT. 4 29 I MED NAMI MARIO KURTJAK: ŽIVLJENJE MED KITARO IN KEMIJO Kako najbolj na kratko predstaviti še ne tridesetletnega Logatča-na Maria Kurtjaka? Morda se še najbolje opiše sam v besedilu na spletni strani: kitarist, profesor kitare, skladatelj, pa tudi kemik in doktor znanosti. Mario je izjemen mlad človek. Njegova preprostost, mirnost in skromnost sogovornika očarajo. Pripoveduje premišljeno, videti je, da ima odličen spomin. Uri ga vsak dan, tudi tako, da na pamet izvaja koncertne sporede. Mario veliko zahteva od sebe in tudi zato uspešno krmari med dvema zares daljnima svetovoma - svetom glasbene umetnosti in svetom znanosti. Še danes ne ve, kateri od njiju je njegova večja ljubezen. Ljubezen štev. 1 Mario je šel v logaško glasbeno šolo, da bi se učil igranja na violino, prof. Eva Hren pa je v njem prepoznala izjemen kitarski talent. Študij kitare je Mario nadaljeval je pri prof. Igorju Sajetu na Srednji glasbeni in baletni šoli Ljubljana in prof. Andreju Grafenauerju na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Na AG je bil sprejet kot izjemni talent pri šestnajstih letih, diplomiral je leta 2010 z odlično oceno in posebno pohvalo. Ljubezen štev. 2 Vmes je obiskoval Gimnazijo Jožeta Plečnika, kjer je maturiral leta 2007, bil je Zlati maturant. Izbiral je med študijem matematike, fizike in kemije, zato se je v četrtem letniku udeležil vseh treh tekmovanj. Najboljše mu je šlo pri kemiji, kjer se je uvrstil v ekipo, ki se je pripravljala na kemijsko olim-pijado. Priprave so dijaki opravljali na kemijski fakulteti ... Mariu so se tam na stežaj odprla vrata v svet druge ljubezni ... In čeprav se, tudi zaradi študijskih obveznosti na Akademiji za glasbo, ki jo je takrat vzpo -redno obiskoval, ni uvrstil v ekipo za olim-pijado, se mu je v kemiji odprl cel spekter novega: biokemija, fizikalna kemija, višja matematika . Do zadnjega je kolebal med fiziko in kemijo . Pravi, da se je za kemijo odločil zato, ker je bilo v njej največ vsega, kar ga je zanimalo. Dodiplomski študij kemije je zaključil leta 2012 z nalogo "Lastnosti vode v poroznih materialih po modelu Mercedes-Benz". Pri triindvajsetih dve diplomi Po diplomi je postal Mario doktorski študent nanoznanosti in nanotehnologij na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, zaposlil se je kot mladi raziskovalec na Odseku za raziskave sodobnih materialov Inštituta Jožef Stefan. Leta 2017 je dokončal in uspešno zagovarjal doktorsko delo z naslovom »Novi antibakterijski nanomateriali na osnovi galija, zlata in hidroksiapatita«. Njegova doktorska disertacija bo morda pomagala, da nekoč, do tam je še daleč, pravi Mario, pri implantantih ne bo prihajalo do bakterijskih okužb, saj bodo vanje morda vgrajeni zlati nanodelci in galijevi ioni, ki bodo učinkovali tudi proti bakterijam, odpornim na antibiotike. V Londonu najprej raznašal vabila »Raziskovalno in znanstveno delo je bilo vznemirljivo, vidiš stvari, ki jih pred tabo še nihče ni«, pravi Mario. Vse pa nikoli ni tako, kot si človek zamisli, morda je tudi zato čedalje pogosteje razmišljal o kitari. Odšel je glasbenim sanjam naproti. V Londonu je prvo leto pisal disertacijo in spoznaval zakonitosti študija v instituciji, ki je prava meka za glasbenike. Leta 2018 je z odliko zaključil podiplomski študij na sloviti Royal Academy of Music, študiral je kitaro in kompozicijo in se ob tem, zaradi načina študija v tej ustanovi, naučil tudi, kako organizirati koncert, narediti spletno stran ... Za prvi koncert v Londonu je moral dvorano plačati sam, po Londonu je raznašal letake . Zdaj ni več tako, na njegovi spletni strani najdemo maja koncerte v Londonu, junija v Karlovcu, julija pa bosta s kolumbijsko pevko Melizo Metzger (Solent Duo) nastopila na Ptuju. Kako zmore te preklope iz sveta v svet, ga vprašam? Mariu se vse skupaj ne zdi nič posebnega. Pravi celo, da je prav fino po dolgotrajnem delu v znanstvenem laboratoriju stopiti v svet glasbe in začeti novo raziskovanje. In ja, zmore tudi zato, ker ga na njegovi poti podpira družina. B. Novak Foto: osebni arhiv M. K. 30 LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2019 - ŠT. 2 30 MED NAMI POHODNISTVO NA SMUČEH -ENKRATNA IZKUŠNJA NA ŠVEDSKEM V okviru projekta Erasmus + KA2 Roots (Routes to Outdoor Oriented Teaching and Sustaina-bility - Učne poti, ki spodbujajo dejavnosti na prostem in trajnostni razvoj), ki je financiran s strani Evropske unije, smo se dijakinje, tudi spodaj podpisana Karin Martinšek in Logatca, in profesorici Gimnazije Jurija Vege Idrija odpravile na Švedsko. Srečanje je potekalo od 19. do 25. marca 2019 na švedski šoli Hersby gymnasium na otoku Lidingo, severovzhodno od Stockholma. Tam smo se srečali s skupinami dijakov iz Grčije, Islandije in Španije. Z letalom smo odpotovale do Stockhol-ma, kjer so nas sprejeli švedski gostitelji. Obiskali smo njihovo gimnazijo, spoznali šolski sistem in se udeležili koncerta različnih šolskih glasbenih skupin. Ogledali smo si tudi mesto Stockholm. Na vodenem ogledu starega dela smo spoznali zgodovino nastanka mesta, ki sega še v čas Vikingov. Ime Stockholm izvira iz besede stock, kar pomeni hlod - z njimi so ustvarili obrambno linijo na vodi, in besede holm, kar pomeni otok. Kasneje smo si skupaj s tamkajšnjimi dijaki ogledali še novi del mesta, ki je urejeno, čisto, ljudje so zelo prijazni in organizirani. Naslednji dan smo z vlakom odpotovali do mesta Falun, kjer smo si ogledali znani rudnik bakra. Izkoriščati so ga prenehali leta 1992, danes pa služi kot muzej. S segre- vanjem rude baker še danes s pridom uporabljajo za proizvodnjo barv. Predvsem značilna je falunsko rdeča, s katero je pobarvanih veliko lesenih stavb na švedskem podeželju. V večernih urah smo prispeli do Grovels-jona, ki leži blizu meje z Norveško. Kraj je priljubljen skozi vse leto. Pohodniške poti vas hitro popeljejo v središča alpske tundre. V zimskem času kraj omogoča uživanje v smučanju na urejenih 100-kilometr-skih progah, ki se raztezajo tudi na norveško stran. To zimsko aktivnost na prostem smo izkusili tudi sami. Za veliko dijakov je bilo to posebno doživetje, saj so nekateri sploh prvič videli sneg, večina pa se je prvič srečala s klasično tehniko teka na smučeh. Cilj aktivnosti in samega projekta je izboljšati poučevanje naravoslovja in zgodovine ter ozavestiti pomen zdravega načina življenja in varstva okolja pri dijakih. Obravnavali smo podnebne spremembe in vplive na naše življenje. Pogovarjali smo se tudi o življenju mladih v državah, iz katerih smo prihajali. Zanimala nas je primerjava šolskih sistemov, zakonodaj in vsakdanjega življenja mladih. Pri sodelovanju s sovrstniki sem pri obravnavanju posameznih tem pridobila nova znanja in življenjske izkušnje ter navezala tesna prijateljstva. Besedilo in foto: Karin Martinšek, 3.A VESELE URE OB POTOKU- SKUPNO ŽIVLJENJE ZUNAJ V vrtcu Kurirček Logatec smo si za enega od petletnih razvojnih ciljev zadali tudi graditev ekološke zavesti ter zavesti kakovostnega bivanja na prostem. V sklopu tega izvajamo kar največ dejavnosti na prostem, saj je narava najboljši učitelj, a v času razcveta informacijske tehnologije in elektronskih naprav žal prevečkrat pozabljena in zapostavljena. Otroci iz skupine Zvezde iz Centralne enote vrtca radi raziskujemo. Med drugim pogosto obiščemo bližnji potok Logaščico. Ob njem se igramo, hodimo po vodi, preusmerjamo tok vode, »lovimo morske pse in tune« in še in še ... Skratka, vedno imamo premalo časa za bivanje ob vodi. Nazadnje pa smo pobrali polno vrečo smeti, ki jih je naplavila voda. Še najbolj pa nas motijo ostanki pasjih sprehajalcev in njihovih ljubljenčkov, saj ne pospravljajo nečednosti, ki jih na travniku med pokopališčem in čistilno napravo ter ob potoku puščajo slednji. Zato pozivamo vse lastnike kužkov, naj pospravijo za njimi, kar ne spada na travnik. Marija Rupnik, vzgojiteljica LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2019 - ŠT. 4 31 I MED NAMI SNIDENJE GENERACIJ Ob odprtju rovtarskega vrtca, septembra 2015, je logaški župan Berto Menard dejal, da je to dan veselja in radosti, ker so kljub težavam uspeli zgraditi vrtec, kamor bodo radi prihajali tako otroci kot zaposleni. To še kako drži, smo se prepričali tudi članice in člani Društva upokojencev Rovte. Na povabilo osebja smo vrtec obiskali 11. aprila 2019. Ob tej priložnosti so nam otroci pripravili prisrčen program. Malo so deklamirali, malo peli in plesali, pa tudi na priročne inštrumente zaigrali. Prikupno, od srca, tako, kot to znajo in zmorejo le najmlajši. Tudi odrasli bi se včasih lahko po njih zgledovali, kajne? Mladostna razigranost in zrelejša starost se povezujeta. To so dokazala tudi Rovtarska dekleta, ženski pevski zbor DU Rovte. Otrokom so dekleta zapela dve pesmi in bila nagrajena z gromkim aplavzom. Da moramo deliti, če imamo česa dosti, so z igrico o ošabnem ježku želele sporočiti vzgojiteljice. Za konec pa, kot je v navadi ob takšnih priložnostih, so nas otroci tudi pogostili. Pladnji s pecivom so se nagibali malo levo, malo desno, pa naprej in nazaj in čudežno se prav noben piškot ni znašel na tleh. Pa naj še kdo reče, da otroci ne obvladajo! Ogledali smo si tudi prostore vrtca. Res so lepi, veliki, svetli, sodobno opremljeni in verjamem, da se v njih otroci dobro počutijo. Najpomembnejše pa je prijazno osebje, ki vrtcu daje dušo in toplino. Tudi nas so sprejeli nadvse prijazno in veseli smo bili. Ko smo odhajali iz vrtca, smo se malo šalili in dejali, da bi se kar vpisali v ta vrtec, tako lep je. Pa saj pravijo, da naše življenje teče v krogu: začneš kot otrok in bolj, ko se staraš, bolj otročji postajaš. Besedilo in foto: Anton Snoj Več fotografij si lahko bralke in bralci ogledate na spletni strani DU Rovte: h ttps://sites.google.com/site/rovtefoto2/ home/obisk-v-vrtcu SI ZELIS BITI PROSTOVOLJEC ZA UČNO POMOČ V HIŠI SADEŽI DRUZBE LOGATEC? Zaradi velikega povpraševanja iščemo nove prostovoljce za učno pomoč otrokom iz socialno ogroženih družin. Pomoč bi potrebovali pri predmetih: matematika, angleščina, slovenščina, naravoslovni predmeti, tako za osnovno kot srednjo šolo. Otroci in mladostniki bodo vaše pomoči zelo veseli. Za več informacij pokličite na 070 892 903 ali pišite na hisa-logatec@filantropija.org. ZAPESTNICE ZA MATERINSKI DAN Zavod ŽIV!M, ki pomaga družinam v stiski, ženskam v krizni nosečnosti in staršem, ki trpijo zaradi izgube otroka (več o zavodu pa na www.zavod-zivim.si), je na materinski dan, 25. marca 2019, širil hvaležnost za materinstvo in življenje po Logatcu kot tudi po mnogih drugih krajih v Sloveniji (Ljubljana, Maribor, Ptuj, Vrhnika, Šoštanj, Velenje in Gornji Grad). Zapestnico je prejela vsaka ženska, če je že mama ali ne, poročena ali samska, saj je vsaka ženska lahko hvaležna svoji mami za življenje. Tudi moški so prejeli zapestnice, da so jih lahko podarili svoji mami ali ženi ali pa drugi ženski, ki so ji želeli čestitati za materinstvo. S tem dejanjem smo skoraj 4000 Slovenkam na obraz izvabili nasmeh in jim tako polepšali dan. Katarina Nzobandora 32 LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2019 - ŠT. 2 32 ŠPORT ŠPORTNIK LOGATCA ZA LETO 2018 JE MIHA ŠIMENC V Narodnem domu v Logatcu so 10. aprila razglasili športnika leta 2018 in podelili priznanja najzaslužnej -šim športnikom in športnim delavcem, trenerjem in ekipam, obetavnim in najboljšim rekreativnim športnikom. Najvišje občinsko priznanje na področju športa je šlo tokrat v roke Mihu Šimencu, smučarju tekaču, članu Tekaško smučarskega kluba Logatec. Prireditvi je tudi tokrat prisostvoval nekdanji olimpionik Miro Cerar, čigar vitalnost vedno znova preseneti in navduši. Miha Šimenc je član Tekaško-smučarskega kluba Logatec, pod trenerskim očesom Tomaža Uršiča tekmuje v teku na smučeh. Osvojil je 32. mesto na olimpijskih igrah in 19., 23. In 25. mesto v svetovnem pokalu ter naslov državnega prvaka. »To priznanje mi veliko pomeni. Je zahvala za dosedanje delo in motivacija za naprej. Vesel sem, da so v občini prepoznali moj trud. Moji cilji so vedno višji, dokazal sem že, da sem na dobri poti,« je Miha strnil vtise po podelitvi in povedal, da si želi kolajne s svetovnega prvenstva in tudi odličja s kakšnih velikih tekmovanj. »Šolanje LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2019 - ST. 4 33 ŠPORT nadaljujem na fakulteti Doba, kjer bom naslednje leto diplomiral,« je še dodal. Prireditev Športnik Logatca za leto 2018 je že sedmič zapored pripravila Športna zveza Logatec, ki je letos prejela 80 predlogov za priznanja v športu, komisija za podelitev pod vodstvom Jelke Kožman pa je med njimi izbrala 70 prejemnikov. Poleg pohval za perspektivne športnike so tako podelili še priznanji na rekreativnem področju, ki sta ju letos prejela člana Balinarskega športnega kluba Logatec Andrej Drvarič in Robert Gorjanc, za delavce v športu, trenerje in ekipe ter bronaste, srebrne in zlate plakete. Prejemniki slednjih so bili poleg športnika leta Mihe Šimenca še Gašper Bolčina Mark Mramor, Patrik Divkovič in Bojan Trojar. Prejemnica Zlate plakete je tudi Sara Pečkaj, članica Twirling kluba logaških mažoret, ki je prejela tudi zahvalo ob zaključku dolgoletne uspešne tekmovalne poti v twirlingu. Kar 28 mladih športnic in športnikov iz različnih panog je prejelo pohvale za perspektivne športnike, posebni priznanji na rekreativnem področju pa sta šli tokrat v roke Andreju Drvari-ču in Robertu Gorjancu, članoma Balinarskega športnega kluba Logatec, ki se že vrsto let ukvarjata z balinarskim športom in na tekmovanjih dosegata pomembne uvrstitve. Priznanja za športne delavce, društva, klube, organizacije, ekipe in trenerje so letos pripadla Benu Maroltu, Jožetu Duhu in Robertu Rudolfu, članom Smučarsko-skakalnega kluba Logatec, Vlasti Pirc, članici športno kinološkega društva Logatec, in Zdravku Nagodetu, članu Športnega društva Baron. Ob visokem jubileju pa so s posebnim priznanjem nagradili Te-kaško-smučarski klub Logatec, ki obeležuje 40 let uspešnega delovanja in je iz ljubiteljske sekcije prerasel v močan klub, ki je dal številne rodove uspešnih smučarjev tekačev, med katerimi danes najbolj navdušujeta Miha Šimenc in Rok Tršan, ki blesti v biatlonu. V sklepnem delu prireditve je bilo podeljenih še 18 bronastih, 19 srebrnih in šest zlatih plaket. Izmed prejemnikov slednjih je bil izbran tudi dobitnik najvišjega športnega priznanja. Ob koncu uradnega dela prireditve so plakete iz županovih rok za delo v preteklem obdobju prejeli tudi člani Izvršnega odbora Športne zveze Logatec, ki jo že vrsto let požrtvovalno vodi Dušan Jerina. Prireditev v Narodnem domu je glasbeno popestrila logaška skupina Fed Horses, ki je letos nastopila tudi na Emi in je tudi logaško občinstvo navdušila s svojo čustveno nekomercialno glasbo, ki na slovenski glasbeni sceni odpira nova obzorja. Blanka Markovič Kocen Foto: Primož Godina 34 LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2019 - ŠT. 4 ŠPORTI PLANINSKI POZDRAV POMLADI NA LJUBLJANSKEM BARJU Logaški planinci so si za slovo od zime ogledali naravni rezervat Mali Plac, ki je majhno šotno barje pri Bevkah na Ljubljanskem barju in eno zadnjih tovrstnih mokrišč v južni Evropi. Okrog 2 hektarja veliko šotišče leži pod barjanskim osamelcem Kostanjevico /367 m/ in je ostanek nekdaj precej obsežnejšega nižinskega visokega barja. Zaradi odmaknjene lege je bilo visoko barje Malega Placa vsaj delno obvarovano pred posegi, ki so sočasno uničevali preostalo barje. Tukaj se je barje spremenilo v močvirje in preraščati so ga začele močvirske rastline. Za naravni rezervat je bil razglašen leta 1994. Planinci so potem hodil v hrib po krožni poti, kjer je bil čaroben gozd poln nenavadnih cvetlic in živali. To je del učne poti, ki se imenuje » Pot močvirskih škratov« in je dolga okrog 3 km, z višinsko razliko 96 m. Z Močvirsko beležko lahko otroci na poti zbirajo močvirske žige in škratorunske simbole. Ob poti so velike lesene skulpture močvirskih živali: zelene rege, netopirja, kačjega pastirja, želve sklednice. Od Malega Placa so se planinci z avti peljali do Podpeškega jezera. Pod vodstvom Alenke Mrak so odšli na »pravi« pohod po markirani poti navkreber v smeri Krim do zaselka Planinca z majhno cerkvico sv. Tomaža, ki leži sredi gozdnatih pobočij Krima in od tukaj pod vasjo do Ledene jame, ki so jo nekoč prebivalci Planince uporabljali za hladilnico. Vhod v jamo je globoko pod visokimi stenami. Do njega vodi markirana steza, varovana s stopnicami in z jeklenico. Sedaj v jami ni bilo ledu. Po krajšem počitku so po gozdni markirani poti prišli do vasi Preserje pod Krimom in dalje do cerkvice sv. Ane /484 m/, ki stoji na vzpetini nad vasema Jezero in Podpeč, postavljena okoli leta 1150. Je daleč vidna ter priljubljena izletniška točka. Ob njej se odpre razgled na Ljubljansko barje, Polhograjsko hribovje, Kamniško-Savinjske Alpe z najvišjimi vrhovi in prostrane gozdove bližnjega Krima. V lepem vremenu brez snega so se ob poteh kazale znanilke pomladi. Pohod so zaključili na parkirišču pri kraškem jezercu v dolini pri vasi Jezero. Je eno najglobljih naravnih jezer v Sloveniji, od leta 1988 razglašeno za naravni spomenik. Ob njem je bilo nekaj ribičev, poleti pa je urejeno kopališče. V bližnji gostilni so se pohodniki odžejali, se Alenki zahvalili za vodenje in se sredi popoldneva odpeljali domov. Besedilo in foto: Marinka Petkovšek CLANICE TWIRLING KLUBA LOGAŠKIH MAZORET ZOPET USPEŠNE Logaške twirlingašice so na 19. Odprtem državnem prvenstvu Mažoretne in twirling zveze Slovenije vnovič pokazale, kakšne mojstrice so. Uspešne so bile na finalu za nižje nivoje, ki je potekalo v Novi vasi, 9. marca 2019. Tekmovale so v basic twirl, dance twirl C1, solo C1, solo C2. Imeli smo tudi pet polfinalnih nastopov in vsi so se uvrstili v finale solo C3 junior, solo B junior2 in par nižji nivo junior. Domov so prinesle: SOLO C1, SOLO C2, DANCE TWIRL C1: 3x zlata, 10x srebrna, 1x bronasta, 1x priznanje. BASIC TWIRL: 2x zlata, 1x srebrna, 4x bronasta. 13. in 14. aprila 2019 se je 26 članic udeležilo finala v twrilingu v Kranju. Imele so 13 tekmovalnih nastopov. Tekmovale so v programih solo, par, skupina. Domov so prinesle: 6x zlato, 2x srebro, 2x bron, 2x 4. mesto, 1x 5. mesto TKLM pa čaka še en pomemben dogodek. 25. maja 2019 gostimo mažoretno tekmovanje, ki bo potekalo v Športni dvorani Logatec, od 9:00 do 18:00 ure. Udeležilo se ga bo okoli 300 tekmovalk. VLJUDNO VABLJENI! Nives Varga LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2019 - ŠT. 4 35 I ZAHVALE/IN MEMORIAM ZAHVALA Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. PRIMOŽ MAROLT - VEKI (1990 - 2019) Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega sina, brata in strica se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in sosedom za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče in vso podporo, ki ste nam jo nudili. Zahvaljujemo se duhovniku za opravljen pogreb in sveto mašo, KP Logatec za organizacijo pogreba, pevcem, pogrebcem, trobentaču in cvetličarni Karmen. Hvala vsem, ki ste Primoža pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi ZAHVALA Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat, zvonovi, zvonite . (A.M. Slomšek) JOŽEF LESKOVEC ( 10. 03. 1930 - 16. 04. 2019) Ob nenadni izgubi očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se ekipi reševalne postaje Zdravstvenega doma Logatec in osebju Nevrološke klinike Ljubljana. Hvala podjetju An-Jan d.o.o. za organizacijo pogreba. Hvala gospodu župniku Janezu Petriču za lepo opravljen obred. Hvala mešanemu pevskemu zboru Rovte, obrtniškemu MPZ Notranjska, organistki Mihaeli Kavčič in Robertu Albrehtu na trobenti za ubrano petje in spremljavo. Hvala vsem, ki ste namesto sveč in rož svoj dar dali za novo župnišče v Rovtah. Vsi njegovi. ZAHVALA Solze žalost naj blažijo, a spomin naj ne zbledi, vsi, ki v večnosti živijo, na svetu puščajo sledi. FRANC JURCA (16. 8. 1928 - 7. 4. 2019) Ob boleči izgubi moža, očeta in ata Franca Jurca se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in besede ob stisku roke. Naše hvaležne misli naj dosežejo vse, ki ste ga zadnjič obiskali na našem domu in ga številčno pospremili na poslednjo pot do slovenske grude domačega pokopališča. Hvala Marku za molitve pokojnemu atu. Iskrena zahvala župniku g. Janezu Petriču za sočutno opravljeno mašo, domačemu cerkvenemu in Notranjsko-obrtniškemu pevskemu zboru za ganljivo petje in gasilcem gasilskega društva Rovte ter njegovemu predsedniku za besede ob slovesu. Hvala družini Pečkaj-Prelaz za organizacijo in izvedbo pogreba. Bog plačaj vso dobroto in skrb vsem, ki ste bili z nami v tem težkem času. Vsi njegovi NAPOVEDNIK DOGODKOV Ponedeljek, 6. 5. 2019, ob 19.30, Knjižnica Logatec, Malgaj / strip 100 let. Org. in info: Knjižnica Logatec, (01) 7541 722, http://www.log. sik. si/ Torek, 7. 5. 2019, ob 17.00, Knjižnica Rovte, Zgodba na gumbe / Zapik. Org. in info: Knjižnica Logatec, (01) 7541 722, http://www.log. sik. si/ Četrtek, 9. 5. 2019, ob 17.00, Narodni dom Logatec, Otroška predstava - Novi Oder. Org. in info: Knjižnica Logatec, (01) 7541 722, http://www.log. sik. si/ Sobota 11. 5. 2019, od 8.30 - 12. 30, Izmenjevalnica - Komunala Logatec in Knjižnica Logatec. Org. in info: Knjižnica Logatec, (01) 7541 722, http://www.log. sik. si/ 36 LOGAŠKE NOVICE - MAREC 2019 - ŠT. 2 ZAHVALE/IN MEMORIAM ZAHVALA DARKA PIVKA se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem iskreno zahvaljujemo za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Besede zahvale so premalo za vso podporo, ki ste nam jo namenili. Posebna zahvala Komunalnemu podjetju Logatec in Gorazdu Bošnjaku, g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za lepo petje. Iskreno se zahvaljujemo vsem in vsakomur posebej, da ste počastili njegov spomin in ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakomur posebej Bog povrni. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) MARIJA MAČEK - MARTINOVA MICI (1925 - 2019) Ib boleči izgubi mame, babice in prababice se iz srca zahvaljujemo osebju Doma Marije in Marte za vso nego in oskrbo ter osebju Zdravstvenega doma Logatec. Zahvaljujemo se tudi sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče ter darove za svete maše. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, in duhovnikoma za lep pogrebni obred ter sveto mašo. Hvala tudi pevcem, Komunalnemu podjetju Logatec ter Cvetličarni Karmen. Vsi njeni Sreda, 15. 5. 2019, ob 18.00, Narodni dom, Prešernova dvorana, delavnica razlage sanj - Breda Biščak. Org. in info: Knjižnica Logatec, (01) 7541 722, http://www.log. sik. si/ Sreda, 15. 5. 2019, ob 17.00, Knjižnica Hotedršica, Miška kaško kuhala / Zapik. Org. in info: Knjižnica Logatec, (01) 7541 722, http://www.log. sik. si/ Petek, 17. 5. 2019, ob 18. 00, Galerija hiša sonca Logatec / TLK, V objemu zvoka in slike 2019, območna razstava mladih likovnikov občine Logatec. Izbor med 128 slikami, ki so jih na temo povezovanja zvočnega in likovnega ustvarili učenci logaških osnovnih šol, je pripravila akad. slikarka Nuša Lapajne Čurin. Org. in info.: JSKD Logatec, T: 01 7591 740, oi.logatec@jskd.si Četrtek, 23. 5. 2019, ob 19.30, Knjižnica Logatec, Kali, ki bodo vzklile - Zeleni oblaki. Org. in info.: JSKD Logatec, T: 01 7591 740, oi.logatec@jskd.si Sobota, 25. 5. 2019, ob 10.00, Knjižnica Logatec, V knjigi skrit zaklad / Gledališče prijatelji za vedno, predšolska bralna značka. Org. in info.: JSKD Logatec, T: 01 7591 740, oi.logatec@jskd.si 6.6. - 4.9. 2019, Upravni center Logatec, razstava keramike skupine keramika in mozaik Društva univerza za tretje življenjsko obdobje Logatec. Org. in info.: JSKD Logatec, T: 01 7591 740, oi.logatec@jskd.si Petek, 17. 6. 2019, ob 15.00, Jožefova dvorana Logatec, V zavetju besede, regijsko srečanje odraslih literatov osrednje Slovenije. Avtorji bodo prejeli strokovno analizo poslanih besedil in se v delavnici posvetili zakonitostim literarnega ustvarjanja ter vajam kreativnega pisanja. Org. in info.: JSKD RS, Barbara Rigler, T: 01/24-10-516, JSKD Logatec, T: 01 7591 740, oi.logatec@jskd.si LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2019 - ŠT. 4 37 KRIŽANKA IGRALKA NIELSEN LOGAŠKE NOVICE NESMISEL GLAVNO MESTO EGIPTA DEKOR V RISBI, OKRAS OBRAT ZA IZDELOVANJE VRAT STARA MERA ZA ŽITO ALI VINO AMER. IGRALKA (ROSEANNE) HRVAŠKA NOVINARKA KARLI SOL SEČNE KISLINE STAR SLOVAN EDVARD RUSJAN NOGOMETAŠ VAL-VERDE NEKD. AVS. SMUČAR (HANS) SKALA V MORJU LINIJA SVETLI DEL DNEVA IMENOVANJE NOVEGA ČLANA KOMISIJE UDELEŽENEC SINJSKA ALKE KUHINJSKA ZAČIMBA KRAJ PRI LJUBLJANI KOPNO V VODI VERIGA ZA KOTEL NAD OGNJEM OZNAKA TURČIJE MALI AMERIŠKI MEDVED SLOV. IGRALKA (BERNARDA) ALPINIST PEPEVNIK 100 VRSTA IGLAVCA JUDOV SIN IZ KRŠČAN. MITOLOGIJE NEKD. FR. PREDSEDNIK (FRANCOIS) PREKRI-TOST S SLUZOM TANKA MREŽASTA TKANINA ZA ZAVESE DEL SKELETA NOETOVA BARKA NEKD. NOGOMETAŠ RUDONJA PRVA POMOČ: MSTA, TORRE, BARR RIBIŠKA MREŽA NA PALICI ANTON AŠKERC AZIJSKA PALMA SPOSOBEN ČLOVEK DODATEK K POGODBI TOPILO ZA LAKE IN SMOLE OZNAKA SLOVAŠKE AZIJSKA DRŽAVA ITAL. ŠAHIST (VITTORIO) FRANC. VINO IZ BORDEA-UXA DELEC GOREČE SNOVI "NASA" CELINA HRV. IGRALEC (SLAVKO) MLEČNI IZDELEK DEL PREMCA NA LADJI SOSEDA ANGLIJE NEOSTRO VIDNA MEJA ČOLN ZA LOV NA TUNE AVTOMOB. DIRKA NEMŠKI ZOOLOG (KARL ERNST) BOKSAR. BORIŠČE DRAMA KARLA ČAPKA NICK NOLTE DEL VOJVODINE PRIPOVEDNA PESNITEV PREBIV. SKRAJ. SEVERA TILEN ARTAČ IZBRIZGANA TEKOČINA Z MOŠKIM SEMENOM TATICA, KI KRADE IZ ŽEPOV 38 LOGAŠKE NOVICE - MAJ 2019 - ŠT. 4 VPIS NOVIH UČENČEV V GLASBENO SOLO LOGATEC ZA NOVO ŠOLSKO LETO wwv r.gslogatec.si 2019/2020 PRIPOROČLJIVA PREDMET ^¡^ STARO ST 55 let Pre*šolska glasbena vzgoja 5 - 8 let Otrokki pevski zbor*5 6 let Glasbena pripravnica* 6 - 8let P lesna pripravnica 7-9 let Klavir*, Harmonika*, Violina*, Viola*, Violončelo*, Kitara*, Har/a*, Kljunasta flavta* 8 - 30 let Druge VIZ: Jazz-rocZ-pop (JRP) bobni* 9 let Ralet* (Termis prnizVusa po dogovoru) 9 - 11 let R*gr, Trobenta*, Pozavna*, Citre*, Tamburice* 9 - 18 let Tolkala* 10 - 12 let Flavta*, Oboa*, Klarinet*, Saksofon* 10) - 18 let Fagot*, Druga konična trobila* 11 -) 8 let Kontrabas*, Tuba*, Orgle5* 12 - 18 let Druge VIZ: Jazz-rock-pop (JRP) petje* 17- 244 let Petje* ni omejitve Druge VIZ: Jazz-rock-pop (JRP) električna klaviatura* Krugg VIZ: J/bb-r*ck-p*p (JRV) kita ra* Druge VIZ: Jazz-rock-pop (JRP) bas kitara* bvpis krgb prgdh*dsgg/ prgibkus/ nsprgjgmsj prgibkus * prgdbs/sjg 4 r/brgd*v kl/virj/ Sprejemni preizkusi bodo v Dvorani Glasbene šole Logatec in v prostori h disl ociranih oddelkov v Rovtah: LOGATEC: Sreda, 15. maja 2019 od 17. do 19. ure Četrtek1 5(6. maja 2019 od 17. do 19. ure ROVTE: Petek, 1 Vdislocirani oddelki) Petek, 17. maja 2019 od 17. do 19. ure 3Siiii Vpis v Predšolsko glasbeno vzgojo, Glasbeno pripravnico, Plesno pripravnico (brez sprejemnega preizkusa) in Balgt bo potekgl od ponedeljka, 6. 5. 2019 do ponedeljka, 24!. 6. 2019, v tajništvu GŠ kogatec od 8:00 - 15:00. o SLOVENSKA POSLOVNA TOČKA Rt PUBLIKA SLOVENIJA CVROPSKA UNIJA i»»«f»n m*> J» iitiootiaiiuii«) OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA LOGATEC Logaški teden obrti in podjetništva letos v znamenju okusov iz Vipavske doline p JJOST VSTOP- Ponedeljek, 3. 6. Dan odprtih vrat, vabljeni na kavo! Brezplačna podjetniška svetovanja Novinarska konferenca Torek, 4. 6. Mala šola podjetništva za otroke Delavnice: Blagovne znamke Sreda, 5. 6. Dan odprtih vrat, vabljeni na kavo! Delavnica: ABC podjetništva Četrtek, 6. 6. Mala šola podjetništva za otroke Seminar: medkulturno poslovno komuniciranje Petek, 7. 6. Krvodajalska akcija logaških obrtnikov Krožno gospodarstvo Vabljeni v Logatec! r