NAPREJ! Vse za napredek slovenskega ljudstva! Časopis «NAPREJ!» izhaja dvakrat mesečno, in sicer 4. in 18. — Uredništvo, administracija in ekspedicija je v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6/II. — Vse denarne pošiljatve je pošiljati na naslov: «Delavska tiskovna družba v Ljubljani, r. z. z o. z.» — Vse dopise in spise na uredništvo. — Naročnina za celo leto: K 2‘50, za */, leta K i'25, v Nemčijo K 3'—, v Ameriko K 4‘60. — Posamezne številke 8 vin. Jugoslovanska socialno-demokratična konferenca. V nedeljo, dne 21. in v pondeljek, dne 22. novembra so bili v Ljubljani zbrani delegati jugoslovanskih političnih strank in sicer: za slovensko socialno-demokratično stranko sodrugi Etbin Kristan, Anton Kristan, Ivan Kocmur, Josip Petrič, Ivan Mlinar (Ljubljana), Ivan Štraus, Franc Peternel (Idrija), Mihael Čobal (Zagorje), Ignac Sitter (Trbovlje) dr. Tuma, dr. Dermota, Petejan in Jug (Gorica), Regent (Trst), Ha-ramina (Pulj); zastopnika hrvatsko-srbske v Ogrski: Vilim Bukšeg in Juraj Demetrovič (Zagreb); zastopnik iz Srbije sodr. Tuco vic in iz Bosne sodrugi Jakšič, Ravšer in Salamunovič (Sarajevo). Za nemško socialno demokracijo sta prišla dr. Adler in dr. Renner, oba socialno-demokratična državna poslanca, za italijansko — državni poslanec R Scabar, za Čehe sodr. dr. B. Smer al, urednik Prava Lidu in sodrug Anton Bruha, tajnik češke socialno-demokratične stranke. — V Ljubljani se je vršila I. jugoslovanska konferenca z važnim dnevnim redom, ki se je začela z velikanskim shodom v Mestnem domu v Ljubljani, kjer so nastopili kot govorniki skoro vsi delegati (razen slovenskih) — nadaljevala pa se je v hotelu Tivoli — končala pa z velelepo koncertno akademijo v Narodnem Domu. Na konferenci so se sprejele sledeče resolucije — soglasno: Prva jugoslovanska socialno-dcmokratična konferenca izjavlja I. Aneksija Bosne, na Hrvatskem vladajoči sistem, zopet okrepljeni birokratični režim v Avstriji ter trajno vzdrževanje fevdalne oligarhije na Ogrskem dokazujejo neoporečno, da je Avstro-Ogrska kot velesila poskusila krepak sunek v imperialistični smeri.Ta poizkus se opira politično na stari centralistični absolutizem, socialno in gospodarsko na stari fevdalni agrarizem z njega carinsko-političnim izstradavanjera množic ter združuje s tem novo kapitalistično izkoriščanje, ki dobiva za Jugoslovane, pridružene monarhiji, značaj eksploatacije. Ta sistem pomenja za široke mase jugoslovanskega ljudstva proletarizhra-nje in osiromaševanje, oviraje pa obenem industrijalizacijo. V kolikor pa izraža porajajoči se imperializem silo dualistične Avstro-Ogrske, postaja hkrati faktor, ki jo razdira in prevrača. Njegova stebra sta absolutistična metoda v Avstriji in fevdalna razredna vlada na Ogrskem, tako da je v kričečem nasprotju z vsemi zakoni političnega, gospodarskega in socialnega razvoja, da ovira razvojne moči vseh narodov Avstro-Ogrske ter jih goni v najblaznejšo nacionalistično politiko medsebojnega izigravanja in klaBja, namesto v skupen boj za svobodo in kulturo. Vsem narodom skupni interesi kakor tudi zmagovito napredujoča tendenca vseh narodov Avstro-Ogrske k nacionalni demokraciji predstavljajo proti absolutizmu in fevdalnemu dualizmu novo politično idejo naroche avtonomije, t. j. preobrazbo Avstro-Ogrske tako, da bo na enotnem gospodarskem ozemlju vsakemu narodu brez ozira m zgodovinske meje zajamčena enotnost, samostojnost in samouprava v vseh narodno-kulturnih zadevah, S stališča tega razvojnega pojmovanja izjavlja jugoslovanska socialna demokracija programatičoo : 1. Avstro-ogrski Jugoslovani smatrajo za končni smoter svojega narodno-političnrga stremljenja p o-polno narodno združitev vseh Jugoslovanov ne glede na različnost imena, vere, pisave in dialektov ali jezikov. 2. Kot deli velikega enotnega naroda stremimo, da se konstituiramo kot enoten narod, ne glede na vse umetno napravljene državnopravne in politane pregraje, želeči skupna nacionalno-avtonomno kulturno življenja kot svobodna enota v popolnoma demokratični konfederaciji narodov. 3. K temu končnemu cilju nas vodi le neumorno dela in boj na podlagi obstoječih realnih političnih razmer in naprav sedanje dualistične Avstro-Ogrske, boj za popolno demokratizacijo vseh narodnih, državnih in političnih inštitucij. Zlasti je boj za splošno, enako in tajno volilno pravico v ogrski državni zbor, v hrvatski in bosensko-herce-govski sabor in v vse avstrijske deželne zbore odločilne važnosti. Iz tega razloga izjavlja konferenca, da je treba politični boj za koncentracijo vseh sil v tej smeri in v tem delokrožju smatrati za najvažnejšo nalogo jugoslovanskih socialno-demokra-tičnih strank. II. Jugoslovani, razcepljeni ne le politično na osem državnih, odnosno upravnih teritorijev, temveč tudi kulturno na štiri dele, nazivajoče se narode, so tako oslabljeni, da le fiktivno žive samostojno življenje, ne da bi imeli v sedanjem položaju potrebnih pogojev za ustvaritev takih kulturnih razmer in pozicij, da bi se mogli kot narod ali narodi povoljno razvijati poleg drugih kulturnih narodov. Dejstvo je, da so se poedini deli Jugoslovanstva vsled politične razcepljenosti, vsled dotik z raznimi tujimi narodi, vsled vplivanja raznih gospodarskih sfer v marsičem diferencirali. Na drugi strani pa je dejstvo, da vse, tekom časa nastale razlike po svoji naravi in po svojem obsegu niša take, da bi opravičevale separatizsm posameznih delov ia cepitev na štiri narode, osobito je ta se- paratizem škodljiv, ker noben izmed teh posameznih delov nima moči, da izobrazi svoje naroirm življenje. Nasprotno pa bi si mogli vsi deli kot ena narodna celota ustvariti vse pogoje narodnega življenja in krepkega kulturnega razvoja v prid sebi in splošni kulturi. Jugoslovanska socialna demokracija smatra sedanje jugoslovanske narode le za elemente, ki naj ustvarijo enoten narod in konštatira, da treba v svrho oživotvoritve te enotnosti smotrenega skupnega, kulturnega in političnega dela, ne glede na današnje politične formacije in meje. Zlasti smatra potrebnim sporazumijenje o skupnem narodnem jeziku in pravopisu, kot prvem predpogoju popolnega enotnega narodnega življenja Jugoslovanov. To pa je dosegljivo le s sistematično postopno kulturno politiko v vseh delih tega naroda. III. V svrho trajne organizacije dela v gorenjem smisiu izreka prva socialno demokratična kocL-renca, da se osnuje stalen jugoslovanski socialistični odbor, v katerem naj bodo za sedaj po trije zastopniki hrvatske, bosensko hercegovske in avstrijske jugoslovanske sociaino-demokratične stranke, izjavljajoč že vnaprej, da sčasoma postane ta razširjeni odbor predstavitelj vseh jugoslovanskih socialmh demokratov sploh. Ta odbor ima nalogo, da izvršuje trajno zvezo med jugoslovanskimi socialno-demo-kratičnimi strankami, zlasti stalao uredbo jugoslovanske socialistične korespondence, da se od časa do časa sestaja, da uravnava smer narodnega in političnega boja Jugoslovanov, da posreduje kulturno združevanje z medsebojnim spoznavanjem in s popularizacijo posebnih ekonomskih, kulturnih in političnih razmer vseh delov Jugoslovanstva. Ta odbor smatra koi-ferenca za viden izraz Zveze jugoslovanskih socialno-demokratičnih strank, katera s tem ne bo končana, ampak katera se bo nadalje popolnoma izvedla na jugoslovanskih socialističnih konferencah kot stalna uredba medsebojnega občevanja in spoznavanja. * Konferenca je soglasno sprejela predložene resolucije. Nadalje je sodrug Etbia Kristan vložil sledeči predlog : «Jugoslovanska socialna demokracija izraža mnenje, da podobno z zaključkom zadnjega češkega in nemškega strankinega zbora slopi tudi ■vodstvo jugoslovanske socialno-đemokrat'čne stranke v dotiko s socialno demokracijo ostalih narodov v Avstriji za posvetovanje o reviziji brnskega programa, pri čemer naj ji bode izhodišče zaključki današnje konference.» Sodrug Juraj D em e tro vi ć je pa predložil sledeči dodatek «Pr? a jugoslovanska socialno-demokratična konferenca izraža željo, da se povabijo na posvetovanje o narodnostnem programu avstrijskih soci-alno-demokratičnih strank tudi soc.-dem. stranke Ogrske, Hrvatske, Bosne in Hercegovine v namen, da se izvede skupen narodnostni program za socialno demokracijo cele Avstro-Ogrske.» Tudi ta predlog z dodatkom se je sprejel soglasno. Ko so se opravile še nekatere formalnosti, se je zaključila konferenca z živio-klici na mednarodno socialno demokracijo. Volitve v obrtno sodišče v Ljubljani. V nedeljo, 14. novembra so se vršile prvikrat volitve v obrtno sodišče v Ljubljano. Tri stranke so postavile v skupini velikih in v skupini malih obrtov svoje kandidate, namreč socialno-demokratična, klerikalno-nemško-kapitalistična ter liberalno-narodno-delavska. Izid v skupini malh obrtov je bil časten za zavedno delavstvo. Zmagalo je socialn o-demokrati čno strokovno organizirano delaystvo z velikansk o ve čin o-V skupini velikih obrtov je zmagal klerika 1 no-nemško-podjetniški mišmaš. Narodni delavci pa „so dobili toliko glasov, da namreč niso nikjer prišli sploh v poštev. Zanimiva je bila ta volitev, poučna za delavstvo prav zelo, ker je pokazala jasno klerikalce kot izdajalce delavskih korist’. Proti delavski soc.-dem. kandidatni listi so se klerikalci zvezali z Nemci, s Kranjsko stavbinsko družbo, ter postavili za kandidate delavcev dva visoka uradnika Kranjske stavbinsko družbe, namreč blagajnika Vrtačnika in knji go vod j o Medico. Vsi polirai Kranjske stavbimke družbp, na čelu jim Nach-tigall, Vrtačnik in Medica so bili 14 dni pred vo-htvijo besni agitatorji, vsi delavci Kranjske stav-binske družbe so dobili glasovnice, popisane z kle-riKalno-Bemško podjetniškimi kandidati — na dan volitev pa so gonili ti priganjači uboge trpine kot živino na volišče. In zmagali so! Klavernosicer, ali — zmagali so ! Delavci slovenski! Zapomnite si, da so se ljubljanski klerikalci pokazali 14. novembra v pravi luči, kot nasprotniki delavcev, kot zavezniki velikega kapitala, kot zavezniki kranjskih Nemcev! Ge bodo klerikalni govorniki govorili o slo venskem klerikalnem delavstvu, pokažite jim na 14. november 1909. Po zaslugi klerikalne stranke bo sedaj ljubljansko cbrtro sedišče marsikdaj sestavljeno takc-le: preds. Nemec Haufen, člani: za delavce kasir Kranjske stavbimke družbe Vrtačnik, za delodajalce: podjetnik Tónnies, v razsodišču za delavce: knjigovodja Kranjske stavbimke družbe Medica, za delodajalce: direktor Kranjske stavbimke družbe Nemec Pammerl! — N. D. O. je za to volitev izdala pol tisoča dva metra dolgih in en meter širokih plakatov. — «Slov. Nared» jih je cel teden priporočal ... Na dan volitev pa: par glasov, ki niso prišli nikjer v poštev ! Kako znajo naši krščanski so-cialci — „organizirati"?! Te dni sem dobil v roke knjižico, ki ima naslov : «Protokoli ùber die V e r fc an dlun g en d[es I. Kongresses der christlichen Ge-werkschaften Oesterreichs. Wien, 31. Jànner — 2. Februar 1909.» Na strani 36 pa me je posebno zanimal odstavek: «Slovenska krščanska strokovna društva». Tam se pravi to-Ie: Krščanskih delavskih organizacij na Slovenskem je 12 in sicer so imele, oz. 'mpin članov : 1*1 Is" slevilo članov 1907 1908 1. Delavci kropske industrijske družbe, Jesenic ! 1 300 971 2. Papirniški delavci, Vevče .... 3 703 508 3 Slamnikarski delavci 1 — 206 4. Delavci iz tovarne za lep .... 1 204 204 5. Strokovno dru-tvo kranjsko .... 12 200 200 6. Peki ljubljanski 1 200 200 7. Tekstilni delavci v Ljubljani . . . 1 103 150 8. Lesni delavci v Ljubljani .... 1 124 124 9. Trgovske slice 1 20 120 10. Čevljarji v Tržiču 1 86 73 11. Rudarji v Idriji 1 — 50 22. Rudarji v Kočevju 1 — 40 S ponosom se z ozirom na gori objavljeno statistiko pripoveduje v tajniškem poročilu, da je na Jesenicah poskočilo število od 300 na — 9711 Ali je pa res, kar je tu navedeno? Konštatiram samo to, da je laž, da bi imeli klerikalci, oz. krščanski socialci sploh kako mizarsko ali kako pekovsko organizacijo v Ljubljani. Nafarbali so torej lahkoverne Dunajčane prav pošteno. — Jesemčanje naj pa povedo, če ni predebelo, kar se piše o 971 članih ajmohtarskega društva na Jjsenicah. Pri zadnjih deželnozborskih volitvah na Savi in Javorniku se je pokazalo: koliko jih jel O številu organiziranih «krščanskih» rudarjev v Idriji in Kočevju odvzamem 0 stran; pet, oz. štiri bi se imelo prav glasiti. . . itd. itd. Krščanski socialci in klerikalci so sploh patentirani lažnjivci. Vredno se mi je zato zdelo, da podam zopet en krepak dokaz zato! Delavci ! Le oglejte si jih ! A. Kristan. O „N. D. 0.“ Ko je tržaški Mandič začel snovati «N. D. O», to je narodno delavstvo proti socialni demokraciji na Slovenskem, so vsi narodnjaki od tržaških solzarjev okrog «Edinosti» do goriškega Andreja Gabrščeka, od ljubljanskega Ribnikarja do celjskega Špindlerja navdušeni veselja poskakovali, češ, narodno delavstvo bomo imeli. .. Vsi narodnjakar-ski časopisi «Edinost», «Slov. Narod», «Soča», «Narodni Dnevnik» so strmečemu občinstvu prinašali članek za člankom o znamenitih uspehih češke «N. D. O.», češ, prav tako bo tudi odslej na Slovenskem. Mi smo se smejali te gospodi, vedoč, kaj je res. Danes za zabavo in pouk prinašamo o češki N. D. O sodbo enega čeških politikov, ki je tudi pri naših narodnjakarj h v veliki veljavi — namreč sodbo dr. K. Kramarja, drž. poslanca in voditelja češke oficijelne politike : Dr. K. Kramar je napisal zgodovino zadnjih 30 let češke politike v delu «Češka politika». Tam piše na enem mestu: «V aprilu 1898 se je ustanovila narodno-de-lavska stranka. Ustanovili so jo Mladočehi. Mislili so, da bo čista delavska stranka ; pozabili so seve, da hočejo voditelji, ki se navadijo na voditeljstvo, tudi nekoga voditi. Iti ko se je pokazalo, da imajo «narodni delavci» malo zaslombe med delavci, so iskali pristašev med rokodelci, malimi kmeti in Uradn ki, s čemur so odvzeli Mladočhom velik del njih volileev.» Na drugem mestu pa zopet konštatira: «Vsled najbolj surove in najbolj brezvestne agitacije narodnih socialcev (katere so poklicali v življenje in v stranko ljudje iz naših mladočeških vrst in katerim so naši pomagali s sveti inz denarjem,ker so jih h o teli imeti kot protiutež socialni demokraciji), bile so spuntane proti nam široke vrste malega obrtništva, rokodelstva in uradništva, h katerim so. se zatekli narodni sociale', ker niso našli med delavci nobene opore, vod telji so pa potrebovali stranko.» Tako torej dr. Karel Kramsr! Gospodje Hribar, Tavčar et tutti q lanti — pozor, da ne bodete javkali, ko bo prepozna. Čitajte «Češko politiko». Za naš „Naprej !“ Leto se bliža h koncu! Kdor še ni poravnal naročnine za tekače leto, naj to nemudoma stori. Kolporterji naj tudi v decembru obračunajo prejete iztise. Prijatelji lista pa naj skrbe za nove naročnike, za čim večjo razširitev lista. Naš «Naprej» zadobi lahko še enkrat toliko naročnikov in odjemalcev kot jih ima. Treba je seve dela brez konca in kraja, dela, ki bo rodilo brez dvombe tiste uspehe, ki so potrebni za razvoj delavskega tiska ! ZMES. Delavska tiskovna družba v Ljubljani opozarja vse člane, ki redno ne plačujejo deležev, na določbe pravil. — Dalje opozarja vse cenjene prijatelje, da ima v zalogi še prav mnogo iztisov yseh brošur. Zadnji čas so izšle: «Vojna in socialna demokracija» — «Francka in drugo» ter «Tajnosti španske inkvizicije». Pripravlja se «Pomen tujk v časopisih in knjigah». Naročda se za to brošuro že vsprejemajo. — Glede okrožnic, ki jih izda sem-patja kak privatnik, če ja tudi v ti ali oni zvezi z Didavsko tiskovno družbo, ni delati odgovorno «Delavsko tiskovno družbo v Ljubljani». Njo zastopa na zunaj edino njen načelnik, sodr. Anton Kristan. „Svobodna Misel" je časopis, ki ga iz lajajo vsak mesec poenkrat slovenski svobodomisleci. Cena tri krone na leto. Izhaja v Pragi, Kraljev. Vinogradi. Delavska smrt. Blizu Sv. Hipolita (St. Polten) na Nižjem Avstrijskem se je v nedeljo zgo- dila strašna železniška nesreča. Vlak je povozil 11 delavcev in 9 jih je bilo takoj mrt-y i h. Za stavbna dela na progi jemljejo na avstrijskih železnicah poleg števila omejenega stalnih delavcev tudi od slučaja do slučaja tuje delavce, največ z Ogrskega in s Hrvatskega, s katerimi se ravna skoraj kakor s tržnim blagom. V teh deželah se bavijo nekateri špekulativni ljudje s posredovanjem takega dela. Oni poznajo domače ljudstvo, poizvedujejo, kje je treba delavcev, pa jih potem nabirajo v partije in vodijo, včasih res kakor čredo ovar, tja, kjer jih zahtevajo. Tako je bila tudi večja partija takih delavcev na zapadni progi državne železnice na Nižjem Avstrijskem. Proga se je popravljala in menjavali so se pragi. Delo je bilo nujno. Zato se je delalo tudi v nedeljo. Zato je tudi železniški ravnač Petermann pomagal, dasi to ni bila njegova dolžnost. Delalo se je prav na ovinku, kjer se vidi na eno stran komaj 100 metrov daleč, na drugo pa še manj. Proga je globoko zasekana v hrib, na vsaki strani je precej globok jarek, iz katerega se navpično dviga oporno zidovje. Vlak zapušča tukaj navadno mnogo več dima kakor na odprti progi, kjer se veliko hitreje izgubi. Včasi je vse tako zastrto, da ni videti prsta pred očesom. Tako je bilo tudi v nedeljo. V postaji Sv. Hipolit sta se imela križati osoben in tovorni vlak. Vsled zamude se to ni zgodilo. Delavcem ni bilo znano, da je nastala izprememba. Prišel je tovorni vlak na prvem tiru ; delavci so bili na drugem. Ker se v dimu ni videlo, so počakali s delom, da se izčisti. Naenkrat je bila pred njimi lokomotiva osebnega vlaka, še en hip, ea strašen krik iz enajstih grl — in grozna nesreča je bila gotova. Bled kakor smrt je strojevodja ustavil vlak, ki je bil ves pobrizgan s človeško krvjo. Med kolesi so viseli kosci človeškega mesa, kcže, v enem kolesu je bila vtaknjena cela roka, na progi so ležali razmrcvarjeni ostanki človeških trupel, tu glava, tam noga, tam nekaj, kar sploh ni bilo poznati. Trije ranjenci so še živeli. Ves tresoč se, pa vendar z mrzlično naglico skoči strojevodja na svoje mesto, da poleti po pomoč, če še ni prepozno. . . Na postaji so sestavili za silo pomožen vlak, ki je šel naprej po ranjence, potem druzega, ki je pripeljal ostanke trupel . . . Ia včeraj, v srede so jih pokopali ob ogromni udeležbi železničarjev, ki so jim položili vence na grob. A vsa ia groza bi bila nepotrebna, če ne bi železniška uprava varčevala tam, kjer se da prihraniti komaj par kronic, če bi bila namestila par ljudi za stražo, da bi bili megli obvestiti delavce, ko je prihajal usodepolni vlak .. . Žrtve dela. Preteklo sredo so v Sv. HÌ-politu pokopali onih devet delavcev, baje Srbov in Hrvatov, ki so našli pri popravljanju proge tako grozno smrt. Pogreb je bil veličanstven. Udeležilo se ga je do 5C00 oseb. Vsi železniški uslužbenci od Dunaja do Linča, katerim je dopuščal čas, so se udeležili pogreba. Bilo jih je gotovo do 2000. Pokopali so jih v pet grobov, ki so bili vsi obsuti z mnogobrojnimi venci. Nad grobom je govoril poslanrc sodrug Miiller. Iz ljubljanske okolice. Z Viča pri Ljubljani. (Protidelavski sklep občinskega sveta.) V naši občini vlada že od nekdaj velika šolska mizerija. Šolsko poslopje, ki je izpočetka zadostovalo svojim potrebam, je spričo neprestano razvijajoče se Rožne doline postalo že davno premajhno, tako da so posamezni razredi nastanjeni po vseh mogočih in nemrgočih lokalih. V kratkem dobimo menda novo šolo, za kar pa je seveda treba denarja. Kdo bo plačal? je pri takih stvareh prvo vprašanje, s katerim se ima pečati prizadeta korporacija — občinski odbor. Tudi naš občinski odbor se je pečal s tem vprašanjem, ni si preveč ubijal glave, temveč je sklenil kar na kratko: Troške plačaj delavec! Gotovo, da v sklepu samem to ni izrečno povedano, vidi se pa na prvi pogled, da je bila vodilna misel, ki je diktirala omenjeni sklep ta, da se vsi stroški nalože na delavska ramena. Modri občinski možje so namreč sklenili, da se naloži občinska doklada na vino, iztočeno po gostilnah, in s cer na vsak liter po 4 vin. Kaj se to pravi ? Da tisti, ki imajo sredstev dovolj, da imajo vino doma, ne bodo niti vinarja prispevali za šolo. O (ero, ali je prav, da se na ta način izkušajo povišati občinske dohodke, prihodnjič kaj več, danes bodi le toliko omenjeno, pa taki sklepi kaj slabo uplivajo na pospeševanje tujskega promet». Iz idrijskega okraja. O) rožni zdravnik v Idriji. Po smrti Iv. Šuntarja je prazno mesto okrožnega zdravnika v Idriji. Ko je bil letos v Idriji vseučiliški docent dr. Teleky, se je jako pohvalno izrekel o okrajni idrijski bolnici, da je namreč moderno opremljena, a obžaloval je, da nima Idrija zdravnika-kirurga. Sedaj je prilika, da. se to vprašanje pretresa. Kolike koristi bi bilo 7a Idrijo, ako bi bil tu sfrokovnjak-kirurg ! Kdor pozna prometne zveze drugega mesta na Kranjskem, ta ve, kaj se pravi n. pr. ob zimskem času prevažati bolnika v Ljubljano k operaciji, koje uspeh je odvisen časih od nekoliko ur. Ge to zamudimo, je vse zamujeno. Zato bi bila sedaj dolžnost, da mestni zastop, okrajna bolniška blagajna, okrajni zdravstveni zastop, kakor tudi c. kr. rudniško ravnateljstvo poskusi vsa sredstva, da dobi Idrija zdravnika-kirurg a. Občina n. pr.se ne sme strašiti niti gmotnih žrtev, ako se ji posreči s primerno dotacijo preskrbeti Idriji strokov-njaka-kirurga. Vsi imenovani faktorji naj uvažujejo to vprašanje in takoj store vse potrepne korake, da izpolnjijo, če je mogoče, Idriji zdravnika-ki-rurga. Na delo, dokler je še časi Pozor rudarji v Idriji in Sp. Idriji! V nedeljo, dne 12. grudna ). 1. se vršita ob 9. uri dopoldan v gostilni «pri črnem orlu» in ob 3 uri popoldan v gostilni gosp. Stefana Lapajneta velika javna rudarska shoda s dnevnim redom: Poročilo o unijskem zboru. Poročevalec: Ignacij Sitter, rudarski tajnik iz Trbovelj. Dolžnost vsakega rudarja je, da se gotovo udeleži teh važnih shodov. Zanimiva dfskuzija se bo vršila v Idriji v nedeljo, doe 5. t. m. ob 9. uri dopoldan v rudarskem društvu. Dr. Drag. Lončar, profesor na državni realki, bo govoril o narodnostnem vprašanju Jugoslovanov. Diskuzije so vsako nedeljo ob 9. uri dop. Delavci, udeležujte se jih ! Oswaldov generalštab se krči. Priziv, ki ga je Osvald vložil prot» občinskem proračunu za prihodnje leto, je dobil menda komaj 30 podpisov. Vsi ti pa so nabrani od raznih vdov in duševnih revčkov ali takih, ki nimajo nič smisla za občinsko gospodarstvo. Tudi Goli in Didič sla se izneverila že Oswaldu; pa naj kdo reče, da niso to pravi klerikalni egoisti. C. kr. rud. erar se smeši. Nočemo za sedaj doslovno priobčiti odgovora, ki gaje sprejelo načelstvo krajevnega delavskega odbora rud. zadruge v Idriji, dne 15. novembra t. 1. pod št. 5025 od naše c. kr. rud. direkcije v Idriji, na stavljene delavske zahteve. Hočemo namreč le konštatirati par smešnih dejstev, ki jih s', rud. gospoda hoče na vsak način ubiti delavstvu v glavo. Odgovor ad I. se glasi: «Na nadaljni obstoj rudniške ljudska .šole, na iz- popolnitev dekliške ljudske šole in na regulacijo učiteljskih plač, ni misliti, ker podežeijenje rud. ljudske šole tvori vprašanje bližnjega časa, ker se za Idrijo tačas še obstoječi izjemni položaj iz v prejšnjih rešitvah navedenih razlogov ne more več držati». To je prvo dejstvo, katero misli naše rud. vodstvo, da bo delavstvo kar molče vtaknilo v žep. Da bi se pri tako neznosno naraščajoči draginji, ki so jo provzročili klerikalno-agrnrni politiki v državnem zboru, izročilo še zadnjo dobroto, ki jo vživa idrijski delavec že stoletja od rulaika, da mu ni treba skrbeti za šolske potrebščine, bankrotirani Kranjski deželi? To je preveč! K špecielnim zahtevam delavstva citira iud. ravnateljstvo na dolgo in široko zaslužek jamskih voznikov pri Inzaghi-jevem jošku, pri kojem so zaposleni delavci IV. raz. a in III. raz. b s stalno osemurno plačo 1 K 20 v. in 1 K 40 v. za nekak vzor, češ, da zaslužijo pri izvažanju rude in drugega blaga po sedanjem akordu še enkrat toliko in še več, kot znaša njih šihtna plača in pravi: «Dozdeva se, da delavstvo do uradnikov nima v vseh slučajih onega potrebnega zaupanja, kakor se jim to v interesu delavca od rudniškega ravnateljstva priporoča. Ge pri manjših rudnikih, kjer ima rudniško in obratno vodstvo en sam uradnik v rokah, najde delavec pot do obratnega uradnika, tedaj bo boljša prevdarnost. tudi idrijskega rudarja vodila na pravo pot.» K temu smešnemu in skrajno kapitalističnemu izvajanju konstatiramo samo to: 1) Pri omenjenem jošku vposlenih je od 1. novembra naprej namesto 10 samo 7 mož na vsakem šihtu, torej skupaj 21 mož, kar rud. ravnatelslvo samo poroča. In to, naj s svojim zaslužkom reprezentira zaslužek idrijskega delavstva I 2.) Delavstvo pri Inzaghijevem jošku je zvezano z akordom treh drugih joškov, ki pa imajo tako mizerne akorde, da zaslužijo skupno komaj od 1 K 80 v do 2 K 30 v na šiht. 3 ) Konštatirati pa je treba še to, da sl. c. kr. rud. ravnateljstvo ni na splošne rudarske zahteve ukrenilo še ničesar, dasi draginja raste od dne do dne. Obljube lanskega leta, da se akordi povišajo za 15% in obljuba višjega sekcijskega načelnika g. Homana, so ostale le v ustih in na papirju. Rud. ravnateljstvo pa polni želodec našega rudarja z lepimi pouki prijateljske ponižnosti z onimi, ki delajo na to, da se idrijskega rudarja izmozga ne le telesno, ampak da se mu onemogoči tudi duševni razvoj s tem, da se izloči ljudsko šolo od rudaika, kojemu je dal idrijski rudar toliko miljonov dobička in toliko stotin človeških žrfev, skozi stomsto let. Ako je naše delavstva reg nazora, da se bo pustilo še na tem polju oropati, potem naj se pripravi na Pase, ki bodo v nedolgem času res skrajno obupni. Toliko v premislek rudarjem. Več pa se bomo o odgovoru in nndaljnib korakih pomenili na shodu rudarjev, ki je zato sklican na 12, decembra t. )., ki se na njega opozarja rudarje, da se ga do zadnjega udeleže. Razsodišče bratovskih skladnic za Ljubljanski revir se je vršilo dne 18. m. m. v Ljubljani. O važnosti te karikatura sodišča ra rudarje hočemo govoriti v prihodnji št, «Napreja*. Dne 28 m, m. sta se vršila dva rudarska shoda v Idriji in Se. Idriji, na kojih je govoril sodrug Anton Kristan iz Ljubljane. Govornik je razmotri! vzroke današnje draginje. Pokazal je colninski tarif, katerega posledice čuti delavstvo do skrajnosti. Pokazal je na razmere in razliko med našim kmetom in ogrskim veleposestnikom, za kojega gredo naši klerikalni poslanci v državnem zboru čez drn in strm s pretvezo, da hočejo našemu kmetu dobro, če so meje tujih držav zaprte. Na obeh shodih odobrilo se je javno pismo, s 'kojim se spominjajo podjetniki, da storijo proti naraščajoči dr?; nekaj za delavstvo, dokler je še čas, prodno bo vstvo prisiljeno, poseči po orožju skrajne sile. Na adu v Idriji se je prečital tudi odgovor rud. di rije na šolske in rudarske raz- mere v Idriji. H prava o tem pa se je odložila na prihodnji rudarski shod, ki se ima vršiti 12. decembra t. 1. Po zobeh se tolče «Slovenčev» dopisnik, ki piše v Idrijskih novicah. Zrieno brošuro, pravi, so širili tudi pri nas med mladino. Namen je oči-viden, mlada srca hočejo zvoditi v nenravnost, ker vedo, da je nravno pokvarjena mladina najboljši material za liberalce kakor tudi ze rdečkarje. Povemo žegnanemo dopisniku, da ima precej nravno pokvarjenega materijala v svojih svetih in nesvetih katoliških družbah in še dolgo časa poprej, kot je izšla zelena brošura med švet. CU hoče katoliški mazač, da mu javno posvetimo v ta nenravni katoliški materijal na kojem sloni vsa slava raznih katoliških družb, pa naj še enkrat citira rdečkarje z takimi oslarijami. Na svidenje torej. Škandalozne razmere na c. kr. pošti, ki vozi po cesti Idrija-Logatec. Ta pošta je pravi tip XX, stoletja, vozovi težki, da jih izmučena živina komaj prazne vleče. Kaj pa šelp, kadar se odda 10 do 12 voznih listkov in se nabašejo potniki kot slaniki v raztrgan voz; tedaj pa uboga živel crkn\ če nočeš, da potniki, ki se vozijo, mr^za ne poginejo dolgih šest ur, toliko po navadi traja v takem slučaju vožnja. Ta ubogi podjetnik, ki mu vendar pošta nekaj nese, nima niti toliko, da bi hlapcem dal poštene odeje, da bi se jim noge od mraza ne trdile. Će pa prida 12 potnikov po listke za voz, ki je namenjen petim osebam, so srečni, da se jim saj ni treba bati, da mraza poginejo, ker so tako na-tesno v «šajtrgi». če pa jih je le dvoje ali eden sam, tedaj gorje; če nočeš zmrzniti, hajd iz voza in teci kot paglavec za vozom ali zmrzni. Saj si p’ačal 2 K, da smeš vsled nenasitnega žepa pustiti zdravje na cesti med Idrijo in Logatcem. Gas bi že bil, da bi se kaka kompetentna oseba enkrat tudi za to «moderno» pošto pobrigala. Z Jesenic. Čebulj F. se je začel zopet oglašati v Gostin-čarjevi cunji. Ta revež, ki nima nič, razpisuje nagrado 200 kron, ako mu dokažemo, da je napadal na shodu pri Sv. Križu socialne demokrate. Ako mu dokažemo, bo pa ta nemanič zahteval priče. In priče so pa bile povečini ajmohtarji, ki so resnico že davno zavrgli in ki se poslužujejo le zavijanja in laži. Kaj pa, ko bi nam rajši Čebulj dokazal, koliko je dal podpore iz klerikalnega strokovnega društva vdovi Pušavec ob njeni bolezni ali da mi zagovarjamo mojstre v tovarni; dalje, da socialni demokratje igrajo prepovedane igre i. t. d. V nedeljo, 14. novembra so imeli naši klerikalci ob pičli udeležbi shod v katoliškem domu. Po otvoritvi shoda naznani predsednik, da je vsak medklic prepovedan. Toraj shod pod terorizmom! Z milim glasom je nato agitiral Moškerc za strokovno društvo, ki leži na smrtni postelji. Konšta-tiral je, da socialnih demokratov na Jesenicah sploh nič ne bo, ako se dvignejo ajmohtarji. Ubogi revež, kdo ga je neki tako nafarbal? Med drugim je dejal, naj backi gledajo, da dobijo bratovsko sklad-nico v svoje roke. To si je treba zapomniti. Ako bi se to zgodilo, potem pa adijo boljši penzijon. Poskrbeli pa bodemo, da pri prihodnjih volitvah dobijo plačilo, da še smrdelo ne bo več po klerikalizmu v bratovski skladnici. Tudi Krivčev Janez je povedal nekaj fraz o bratovski blagajni. Na shodu vpije, pri seji pa strelja kozle, prav po klerikalno ! Potem je pa župnik Škubic kar na debelo lagal o Ferrerju, in z veliko vnemo zagovarja! škofovo otročjo brošuro. „Slovenec4 se je v «Jeseniških novicah» pod člankom «ljubezen do bližnjega», kar naravnost zlagal, da socialni demokratje pišejo anonimna pisma na tovarne. In končno še pravi, «fej, takim ljudem!» Ne vemo, ali so gospodje iz župnišča tako hudobni ali tako zabiti, ker take stvari brez vsakega dokazarazširjajo v svet. Mi j h pomilujemo, ker se vsedajo lažnjivim informatorjem ra lim. Ako bi hoteli na vsako laž odgovarjati, napolnili bi «Naprej!» s samimi odgovori Pa mi bi to že storili, le žal, da nam urednikovo pero tako rado črta*), ker drugače bi se žs temeljito pomenili, komu velja fej! Že večkrat smo poročali, kako ravna jeseniška policija z ljudmi, z aretiranci. In kaj je bilo? «Naša Moč» in «Slovenec» sta lagala in se norčevala iz naših dopisov in hvalila gerenta Čebulja, ki ima policijo pod komando Zopet pa se je dogodil slučaj, ki naj ga izve širša javnost. V pondeljek, 22. novembra je bil menda vsled nočnega nemira aretiran tovarniški delavec Paternel. Kako je bil aretiran in kaj so ž njim počenjali, tega ne bomo preiskovali. Mi le konstatiramo, da je bil pretepen in ceh noč zaprt v občinskem zaporu. Pomislite pa, v takem mrazu, ker zapor je slabši kot kakšna drvarnica. Drugi dan so ga nezavestnega prepeljali v Savško bolnico in v sredo nato je pa umrl. Delavci, ki so ga preoblačili, pravijo, da je imel črne pr ge po vratu in sledove udarcev po životu. Mi kličemo pristojno oblast, naj stvar natančno preišče. To se je zgodilo 22. novembra na Jesenicah, kjer gospoduje gerent Čebulj. Blamirani zaupnik klerikalnega političnega društva. Klerikalec pod Možakljo še nima miru. Ker ne zna sam pisati, naprosil je nekega delavca naj mu spiše tožbo v nemškem jeziku, misleč, da jim bo bolj všeč v Kranjski gerì. Sodnija pa, ki tega človeka že pozna, mu je dopis vrnila s pripombo, saj nemško ne razumete. Pri obravnavi pa je ajmobtar tožbo izgubil, plačati je moral stroške. Dve tožbi je imel v enem mesecu, pa vse zastonj; rad bi počrnil naše sodruge, pa ne gre. Resničen je pregovor, ki pravi: kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. V nedeljo, 21. novembra pa se je hotel peljati na svoj dom v Bohinj. Listek je pa zahteval za Bistrico v Rožu, ki ga je seveda dobil. Šale, ko je vlak začel voziti v predor *) Oprostite, ali lažnjivim klerikalcem je že sedaj škoda veliko odgovarjati. Op. ured. na Koroško je revež izoregledal, kam gi vleče vrag. To je bilo srreh?. Take kozle streljajo naši ajmeh-tarji na Sav:. Sebi in nam v švolo, pa tudi v zabavo. Iz Tržiča. Shod v Tržiču bo 8. decembra ob 3. uri popoldne v gostilni pri «Pelerju». Dnevni red: «Draginja in delavstvo». Govoril bo sodrug Anton Kristan iz Ljubljane. Klerikalci začenjajo zagovarjati Papo va. No, dober tek — mi nimamo nič proti temu. Samo na eno bi jih pripomnili, da noj pomislijo, da’ mi v Tržiču Papo va dobro poznamo in da zato klerikalcem nrč — ne verjamemo! Odgovor Papovu. V zadnji številki «Napreja»-se je predrznil Papov priti na dan s pojasnilom. Prav; nam je saj dana prilika, stvarno pokazati na njegove trditve. Kaj je res?! Res je, da je Papov povedal odbornikom, da so duplikat-ključi v Ljubljani pri Zadružni zvez*, res ni, da je dal g. Lavšu takoj vsa potrebna pojasnila, ampak šele, ko je prišel ta z grožnjo! Res jp, da je g. Papov imel dvojne knjižice, kar je sam priznal vpričo vseh odbornikov. Prodajalka Janja je pa to javno trdila ! Res je tudi, da je imela dve knjižici za kredit Neža Papov, žena Papova! Ti dve sta se deponirali 30. oktobra pri sodniji. Glede dividende je res, da je g. Papov rekel Igo. Čadežu in L. Mokorelu, «da je toliko čistega dobička, da ne vem, kam bi ga vpisal, kar vama ga bom zapisal — vsakemu po 50 kron.» Na to mu je rekel Ig. Čadež: «Kaj mi pomaga, če boš zapisa),, dal pa ne.» Papov je rekel: «To je vse eno, le če bo vaju kdo vprašal, če sta res dobila, tedaj recita: res.» Na to je odvrnil Čadež: «Kaj pa, če pride stvar k sodniji? In tam bi bilo treba pričati?» Papov se je zasmejal, češ, tako daleč ne pride, pa če pride, bom jaz odgovarjal. — Tako je bilo, g. Papov. Imamo mnogo prič na razpolago 1 Sploh je zadeva s hranilnico čudna, če je Papov dobil na hišo 10.000 kron, potem je čudno, da ni še plačal mojstru Torobosku, kakor se govori. Pred hranilnico bi bdi potem že trije drugi intabulirani s svoto 12 000 kron, kar pomeni, da je na hiši 22.000 kron intabuliranega, ko je vredna le kakih 15.000 kron. B la bi dolžnost hranilnice, da se to pojasni, da ne bo zmota med ljudmi. — G. Papov, ali hočete 'e kaj pojasniti? Kaj pa je s tistim vinom, ki je bil naročen za konsum, pa ga v konsumu niso dobili? Prav bi bilo res, da se vse pojassi, da bodo Tržičani vedeli, kakšnega ptička v osebi Papova podpirajo klerikalci še danes! «Naša Moč», zgani se! Iz Tržiča. O načelniku splošne bolniške blagajne smo dobili obširen doniš, ki pride prihodnjič. Priporočamo pa že sedaj g. K. Ruecbu, naj bo bolj ponižen, ker se mu zna povedati še marsikaj neprijetnega. „Slovenec» se jezi, češ, da hočemo kons. društvo ustanoviti. Pripoveduje že tudi, da ve : kje bo prodajalna. Modro seve dodaje: tiste hiše tako ne bo treba žegnati, ker je «na puf». «Slovencu* samo to-le povemo na njegovo jezikanje : res, da ne bo treba tiste h'še žrgnat', ker jo je namreč že neki klerikalec z neko devico vred «požegnal», še predno je bila izdelana. Hm! Hm! O knjigah strokovnega društva se govori, da še niso bile plačane, pa se že predajajo, češ, daje prišel račun za 91 kron. Mi tega ne verjamemo! Klerikalci vse plačajo. Papo v tudi!! v S Štajerskega. Izjava V zadnji seji obč n.kega odbora me Je zdravnik bolniške blagajne bratovske skladnice, dr. Marcius — ker sem v predseji utemeljeval potrebnost občinskega zdravnika v Trbovljah — izzival, očitajoč mi, češ, da ne govorim resnice. Na izzivanje ponavljam na tem mestu še enkrat svoja izvajenja javno pred vsem delavstvom in vzemi davkoplačevalci. Resnica je: zbolela je gospodična M. J. in šla k zdravniku, dr. Berdachu, proseč ga za Iečenje. Gospića slučajno ni imela dokazilo pri 'sebi, da bi dokazala, da je članica okrajne bolniške blagajne. Zdravnik se je branil lečiti gospico, na kar je gospica rekla, da plača vse kar stane. Dr. Ber-dach ji je na to računal tri kroBe. Pitemje prišla gospodična zopet in je na podlagi plačilnega lista dr*. Berdachu dokazala, da je članica bolniške blagajne in da radi brezplačnega zdravljenja in zdravil plača svoje prispevke v bolnško blagajno, a dr. Berdach ji ni vrnil nazaj plačanih treh kron. Šele potem, ko se je mene pooblastilo v tejj zadevi posredoyati in sem dr. Berdachu pretil, če ne vrne nazaj nepravilno sprejetega denarja s tožbo, je gospica prejela denar nazaj. Konštatujero, če ne bi v tej zadevi posredoval, ne bi bolna revica nikdar videla vinarja. Na zaničevalni medklic dr. Marciusa: «Eine Kellnerin», omenim, da ima ubogi človek, in če ravno je samo «eine Kellnerin», ravno isto pravico živeti kakor gcspol dr, Marcius ali dr. Berdach in da g. dr. Marcium ni treba misliti, da človek šele pri doktorju pričenja postati «človek» ter smatrati druge za manj vredne. Nadalje: Bilo j s ietošno poletje, ko je bil zdravnik dr. Herzog na počitnicah in je dr. Berdach zbolel, 10 do 20 delavcev pred bolnišnico in čakalo zamanj na zdravnika. Začudeno so bolniki popraševali: «zakaj pa vendar plačamo neznosne prispevke v bolniško blagajno, zdravnika pa nimamo!» Šele, ko je gosp. R. K. to nečloveštvo videl, je posredoval pri ravnatelju g, Tentšertu, ki je potem povzročil, da je prišel občinski zdravnik, g. dr. Žižek iz Hrastnika zdraviti bolnike v Trbovlje. To dejstvo je resnica ter se jo upam vsaki trenotek pred sodnijo dokazati. Trbovlje, dne 27. listopada 1909. Ignacij Bitter, rudarski tajnik v Trbovljah. Gospodu Letniku! Dne 25.listopada ste izjavili v konsumnem društvu vpričo več mož in vpričo mene sledeče besede: «Berdacha vidite, Herzoga pa ne, ki računa tudi stotake 1» Imenovali ste tudi osebe, od katerih je dr. Herzog sprejemal denar. V imenu vseh delavcev iz Trbovelj in Hrastnika, ki so zavarovani pri bratovski sklad-nici, Vas prosim, spravite krivico na dan! Naredili bodete s tem mnogo v prid vseh delavcev! Ig. Sit ter« Slovenski rudarski Ust. Kakor smo izvedeli, ustanovi se za nas slovenske rudarje strokovni list pod imenom «Rudar». Centrala — Unija — razpravlja, kje bi naj bil sedež uredništva in uprav-ništva. Jasno je, da ne more biti nikjer drugje nego pri nas v Trbovljah! Trbovlje so največji rudarski kraj — tu potrebujemo poleg tajnika še eno ali dve osebi — urednika in upravnika — ki bodete oba imela dovolj dela v organizatoričnem in v kulturno-izobraževalnem oziru. Sedež uredništva mora biti tam, kjer je največ rudarjev in največ dela za organizacijo. Želeti bi bilo, da bi začel «Rudar* izhajati saj s 1. januarjem 1910. Mi ga vsi že željno pričakujemo. V Trbovljah je je toliko reči, ki bi morale priti v javnost — žali-bog nimamo dovolj ljudi, ki bi imeli čas in sposobnost, da bi delali, da bi pisali itd! «Naprej» res prinese tupatam kaj iz Trbovelj ali to je vse premalo! V Trbovljah je vedno kaj zanimivega, kar bi moralo med svet! «Rudar» bi v tem oziru veliko storil. — Na delo! Iz Trbovelj. Kaj se upa Berdach z odborom bratovske skladnice vse poče- n ja ti! Lansko leto ob počitnicah je g. Berdach brzojavil iz Dunaja v Trbovlje, da pride z avtomobilom in da se mu more narediti na njegove stroške kolibo, v katero bode spravil avto. Nočindan so delavci delali tisto barako. Berdach je prišel iz Dunaja, pa brez avtomobila in baraka je stala vsled tega dalje časa prazna. Ko je prišlo do plačila, je šel k odboru in dejal, naj prevzame bolniška blagajna bratovske skladnice barako, katero rabi za shrambo nosilnice, križa i. t. d. Odbor bratovske skladnice je svrho tega sklenil, prevzeti barako ra bolnišnične potrebščine za K 360'—. Letos pa je prišel g. Berdach s svojim avtomobilom v Trbovlje. V radnji odborovi seji bratovske skladnice je bilo sklenjeno, da Berdach nima sedaj pravice do kolibe in naj si kupi sam toliko sveta, kamer bode posta-v il barako, ki jo potrebuje za svoj avtomdbil. Berdach sc pa temu sklepu ni podvrgel in postavil je svoj avtomobil brez nadaljnega sk epa odbora v tisto kolibo, katera je sedaj last bratovske skladnice, — Iz tega je razvidno, kako samostojno, brez ozira na sklepe odbora, kateri je izvolilo celoskupno delavstvo v Trbovljah Berdach postopa. Rečemo že danes, da bode imel odbor proti tej drznosti sklepati ter takemu počenjanju napram celoskupnem delavstvu narediti konec. Pri volitvah v cenilno komisijo v Celju sta dobila soc-dem. kandidata Ign. Sitter in R. Malovrh po 118 glasov. V Hrastniku 65, v Trbovljah 48. Pri malo bolj agilni agitaciji bi lahko naša kandidata zmagala! Celje. Ustanovilo se je dolgo zaželjeno delavsko telovadno društvo. Telovadi se dvakrat na teden pod vodstvom sodruga Fr. Koruna v telovadnici slov. okoliške šole v Celju. Da se je s tem ustreglo delavstvu v Celju in okoHci, dokazuje veliko zanimanje za to društvo med delavstvom. «Narodni Dnevnik» pravi, da Slovencem pač ne bode treba telovaditi v tem društvu, češ, saj imajo svojega Sokola. Naj ve «Nar. Dnevnik», da telovadi v del. tel. društvu največ sodrugov slovenske narodnosti. Slovensko delavstvo spoznava, da v sokolskih vrstah ni prostora zanj, ker služi danes Sokol poginjajoči liberalni stranki. Dokaz : serenada županu Iv. Hribarju, načelniku liberalne stranke ob volitvi za državnega poslanca. Društvo se je udeležilo cficielno, to se ne da tajiti. In takih dokazov je še več. — Delavstvo se ne da več lepiti z nacionalnimi frazami, temveč gre tja, kamor spada* Svoji k svojim! < a» „ »S* phd cC o »d >0 S > 2 H >3 ~ g, £ — « c > .3 03 « O, M |> "3 o Q Ol, M .. -.2. n'S SU': s ^ S. E-g «•“„e I 0.3 g o " c o. E -o .55 g „ -n c *J5? S S > ge ra ca -O tj "S n •- a cđ C/3 3 N v, •— W _ •o _ o 'S C ti •p* pP 1= i j ^ .S>3> g 15* E I d 33 P «-c 2 C/j 4> OJ >N © a o3 u h £•50 T3 U C O o > xi M id n , u U > o ►O -M (0 O ^ =? X O- CL n Pozori Kdor želi imeti dobro uro, naj jo zahteva z znamko „Union” ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri : Fr. Čuden urar in trgo.vec v Ljubljani delničar in zastopnik švicarskih tovarn „Union" v Bielu in ■ Genovi. - Ceniki zastonj in poštnine prosto. 19—18 n—d[l]E^=^di3^&fc =s=Hsisii Ali ste žejFčlan konsumnega društva- za Ljubljano in okolico??? Ako ne, storite to takoj! 3BES Ed. Šmarda 12-4 ~ % ■ y *_ ■ ■ ’ ULJ tini m potovalna pisarna v Ljubljani, Umska cesia Slev. 18. lil I I m m Francoska linija Havre- I Sam® © dni! ® i New-York samo 6 dni! ! E=1[d1| —=35^1..,: 3[gJ GRIČAR & MEJAČ, Ljubljana Prešernove ulice' štev. 9 12—3 priporočata v največji izberi po najnižjih cenah obleke za gospode, obleke za dečke, obleke za otroke, površnike za gospode in dečke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice. IEEEEEEEEEEEEEE IVlbllltVC /.