287
NISEM LEPA VIDA
ROJSTNI DAN
danes ob polnoči nihče ne spi
prišel je novi dan prvi dan v letu
prvi dan je tvoj rojstni dan
le kdo ga praznuje na onem svetu
HIPOTEZE
če bi bila kamen bi me zlizala voda če bi bila drevo bi me posekal človek če bi bila mačka bi pes lajal name če bi bila trava bi me pokosili če bi bila jajce bi me pojedli
Draga Potočnjak NISEM LEPA VIDA
Draga Potočnjak
če bi bila zrak bi me umazali če bi bila zvezda bi sijala
ko bom živela bom pisala samo vesele pesmi
smejala
se bom zares
ne s trdimi usti
plesala bom do neba
ljubila
bom brez konca
rodila
bom srečne otroke
najlepše na svetu
vse bo
kot mora biti
samo še umreti moram
pa bom živela
MRENA
mrena mi raste čez jezik
kar bi povedala, ne smem
da ne užalim
bledega jutra ljudem
ki čakajo sonce
da ne pokvarim
našminkanih obrazov
v strtih ogledalih
da ne odvijem
srečnih koncev
ki se utapljajo
za obzorjem
da ne ubijem
nežnih misli
ki rastejo
nad mrtvim morjem
288
289
NISEM LEPA VIDA
nisem več obraz in telo
zdaj sem žalost plesniva
nisem več kosti in meso
zdaj sem žalost črviva
a nisem več sama
zdaj imam zemljo v grlu
OGLEDALO V SENCI
Večkrat grem kot pridem k tebi, ledene sence me ustavljajo na poti, hlad njihovih oči me zmoti, da stresem se in stisnem k sebi.
Zakaj mi pot korake šteje, zakaj tod mimo je zavila; ne vem, sem kaj narobe naredila, zakaj ta senca se reži in smeje,
ne vem, kdo je, ki me tak mrzlo gleda. Za pot naprej poguma imam premalo, ker strah me je ledenega pogleda.
Če kaj ljubezni v srcu je ostalo, od mraza umrla zadnja je beseda, ko sem na pot postavila si ogledalo.
DRAGA - VIDA
nisem Lepa Vida sem pa tiha, mračna temna žalost
a
v naročje sozvočje tišin
za dežjem hiteč, ki ni bil oblak,
je zaplaval v temo skozi dim.
Raztreščeno gnezdo zdaj vase strmi tramovi se rušijo v prah, iz pernic pod mizo turobnost kriči, skoz okna se plazita svinec in strah.
Na pragu razlite oči od takrat preštevajo dneve solza, otroci požirajo ključe od vrat,
razpadel je Kristus na dva
V krogu sveta se odvija kvadrat.
neskončnost je smrt za oba.
.
nisem tvoja Draga sem pa solza grenka, slana
hrepenenje me je zapustilo osušilo, potopilo tvojo radost
v čolnu praznem veter poje proč od naju luna sveti dež molče kaplja na ude tvoje
VEČNI MLADENIČ
290
Draga Potočnjak