Leto V.
V Celji, dn* 5. julija 1895. L
Štev. 19.
Xiha*» 6 15 in 25 dan vsakega meseca. - Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu in sicer frankirano. - BoJropini M na vraflajo. - In inserate se plaCuje vsakokrat'po 10 kr. od garmond-vrste. Velja za celo leto 2 gld., za pol leta 1 gld., za Četrt leta 60 kr. Haroftnina naj M poKlja: Upravmitvu „DomoTu» t Celji.
Znamenja bodočnosti.
Koalicija je razpala, položaj se pa ni raz-j&snil. Začasno ministerstvo začasno rešuje naj-najniše državne zadeve. In vendar se je položaj mnogokaj predrugačil.
V trenotku, ko je zbobnela koalicija, koalicija načelnega protislovja v molčeči nič, jela je vsa Avstrija dihati prosteje. Zadušljiva megla, nepolitične politike", v ktero je zavila lažilibe-ralna levica vse državno življenje, da v tej ma-loprozorni megli tem laže ropa in pustoši dru-gonarodne pravice za požrešne namene gospodo-vanja. Ta megla se je razkadila, nehala je, čeravno še ni nehalo celjsko vprašanje, kterega je sama nemška napetost z drzovito lahkomiselnostjo spravila na dan, da se ob njem razbije njena ladja na morju vladne milosti.
Ves svet je prepričan, da z levičarji ni iskati zaveze, komur je mar ravnopravnosti, pravičnosti in istoveljavnosti vseh avstrijskih in tudi slovanskih narodov, komur jejnar najdražjih narodnih svef v svoji gospodoželjnosti drzno teptali z nogami ah hoteli teptati nemški liberalci.
Celo presvitli vladar je neki ostro obsodil nemške levičarje, in je to dal čuti poslancu levičarju Promber, kar seveda levičarji, dasi brez sreče — hočejo utajiti.
Znano je, kako so se nemški poslanci zagrizeno vedli proti celjskim vsporednicam. In baje je tudi to pravičnost našega svitlega vladarja napolnilo z nevoljo proti levičarjem.
Potrdilo za to je tudi način, kako je svitli vladar odlikoval ravno one odstopivše ministre, ki so se potegnili za opravičene težnje slovanskih narodov, zlasti, kar zanima, ki so celjske vsporednice vzeli v svoj zaščit. Spominjamo se tukaj na posebno odlikovanje Windischgratza, Madeyskega, Sch6nborna in Falkenhayna.
Dokaz zaslužene nemilosti do levičarjev na svitlem mestu je tudi dejstvo, kako je cesar odlikoval takrat s posebno prijaznostjo slovanske poslance, in celo one, ki so i opoziciji — Mlado-čehe, o priliki delegacijskih predstav, kar se je jako opazilo.
Mnoge zanimivosti za nas je zlasti prijazni nagovor dalmatinsko-hrvaškega poslanca Bian-kinija od strani njih Veličanstva: „Vi imate vedno mnogo dela?" Biankini: »Jaz se trudim, kolikor mi mogoče, braniti pravice hrvaškega naroda". Na to cesar: To Je hvalevredno. Hrvaški narod je bil vedno zvest in vdan moji rodovini in meni. Biankini pa je navdušeno odgovoril: „To je zgodovinska resnica in tako bode tudi vedno in vselej."
Ta nagovor in odgovor Nemcem ne gre iz glave. Eden najzagrizenejših njihovih listov se ne more dovolj načuditi temu iskrenemu od-
poštenjaka in znitčajnika^i lj| znal tako odkri
arčM jj| is^rai.o i^^ti ;,.^« prepriČ&njo in e na najtfšjem mdstu, obžaluje le, da
teh besed ni govoril Nemec. Mi mu to lahko razložimo. Slovanski poslanci se borijo za pravice svojega jezika in rodii z živim navdušenjem in rodoljubjem, kterega Nemci — teptajoči pravice slovanskih narodov s kruto in brezvestno brezobzirnostjo, nikdar ne morejo imeti. Slovanski poslanec govori iz prepričanja in pravičnosti, nemški iz krivične sebičnosti.
Kako je n. pr. poročevalec dr. Beer prepričan o potrebi slovenskih celjskih paralelk, in vendar jim je nasprotnik, ker to zahteva nemška sebičnost in sebični levičarji. Ta mož, ki je izgled značajnosti svojim vrstnikom, sam prizna in pove, da mora tuliti z volkovi. Pa proti Bian-kiniju je še le celo nemški list pravičen, rad prizna značajnost, če tudi na svojem nasprotniku. Kako pa delajo nemški poslanci?
Ves svet nam Slovencem mora priznati da se borimo s prepričanjem za sveto stvar, če' se borimo vstrajno in neomajno za pravice našega rodil in jezika, če se borimo v težkem boju za kulturni napredek, za šole, za slovenske vsporednice.
In potem pride tak nemški poslanec dr. Baereuther, ki si misli kot največjo nemško značajnost, če nas sramoti s tem, da sam sebi laže, rekoč, da je zahteva glede celjskih slovenskih vsporednic, predrzen, preširen in nesramen napad — na nemštvo. Ni nam doumno, kaj sije mislil takrat »strogi" predsednik poslanske zbornice, da ni zasluženo ožigosal nesramno sramotečega nas poslanca. Tudi dunajski konzervativni Ust se čudi na tem, da predsednik ni ukoril nedostojnega poslanca.
Pomisleka vredno je, da si niti celjski nemški listič ta znan „prijatelj" ljubeznivosti in na Slovence, na hvaliti takega zlopočetja. Koliko korupcije mora pač biti med* nemškimi poslanci, * Uirih najboljši članovi se ponašajo s tako »olikano&tjo", ktere se celo celjski zloglasni listič sramuje. Kd& bi se tedaj čudil, če se od takih slpjev s studom obračajo vse dostojnost in pravičnost čislajoče stranke.
Množijo se znamenja, ki pravijo, da skoraj v Avstriji ne bode več stranke, ki bi se hotela ali sploh mogla družiti in vezati s stranko laži-liberalnega in nacijonalnega nemštva.
Če je res bilo kdaj levičarjem, preslepiti trohico bratozabnih Poljakov za se, se tudi tem že odpirajo oči in z ogorčenostjo se obračajo od njih. Mnogobrojni poljski listi so se odločno izrekli proti nemški levici.
Povsodi prodira spoznanje, da z levičarji ni mogoče pravičnega zakonodajstva, pravičnosti proti drugim državnim narodom. In to spoznanje je znamenje boljše bodočnosti. Res! sedajni
LISTEK.
I	—
Na praznik sv. Cirila in Metoda.
Spisal Ciril je v.
Dve svetli zvezdi bliščite Na nebu nam Slovanom: Oj sveti Ciril in Metod! Na nebu nam Slovanom.
Zopet si tu, ti blagoslovljeni dan, katerega e veliki Leon XIII. izbral za godovni dan na-Sima apostoloma, sv. Cirilu in Metodu.
Bodi mi zato pozdravljen iz globočine srca, ti znameniti dan, dan neizmernega veselja za vse katoliške Slovane!
God svoj praznujeta danes moža — svetnika, apostola in blagosvetnika, ki sta veliki slovanski rod pripeljala v naročje edino vzveli-čavne sv. cerkve Kristusove, ki sta mu prinesla pravo krščansko omiko, ki sta slovanski jezik vpeljala pri božji službi in ga tako posvetila, ki sta nam sploh storila toliko, da ju na večne čase imenujemo svoja največja dobrotnika.
Vsakdo se veseli svojega godu, veselimo se ga i mi Slovenci, vsaj obhajamo zajedno s praz-
nikom Ciril-Metodovim tudi praznik svojega lastnega prerojenja iz neolikanega, poganskega naroda v narod prosvetljen in olikan v smislu krščanstva.
Pa godovnjaki se ne veseli samo, nego tudi premišljujejo vzvišene kreposti svojih svetih zaščitnikov, se za nje navdušujejo in je posnemajo. Storimo to tudi mi Slovenci ob svojem in svojih
zaščitnikov veselem godu.
*
* *
Življenje in delovanje sv. Cirila in Metoda nam podaja toliko krasnih vzgledov in naukov za naše versko in narodno življenje, kakor ma-lokaterega drugega svetnika. Ljubezen do vere in do Boga, ljubezen do naroda odsvita iz vsakega njunega koraka, iz vsake besede in iz vsakega njunega dejanja. Njuna ljubezen do Boga in do slovanske domovine se ni kazala le v praznih besedah, kakor se rado dandanes dogaja, o ne, sv. brata sta ljubila dejanski, požrtvovalno.
Želeti to ni težka stvar, Storiti to velja — Ne bodi v ustih čuvstvo nam, A bodi v dnu srca.
In ta njuna požrtvovalna ljubezen do slovanskega rodu je rodila prelepe, trajne sadove, ki jih še dandanes uživamo. Še dandanes ljubimo in slavimo trojedinega Boga in skrbimo za svojo časno in večno srečo, kakor sta nas učila pred tisoč leti sv. brata. Vse to je sad njune molitve, njunega dela.
Požrtvovalna ljubezen do naroda pa le tedaj rodi trajne sadove, ako izvira i? večnolepe božje ljubezni, ako izhaja iz trdnega verskega prepričanja, ako ji je spremljevalka iskrena molitev. Da, vera je podlaga, ki se edina nikdar ne poruši, ne omaja. Duševna stavba, zidana na verski podlagi, preživi vse čase in viharje, zaman je vsak napad na njo, in naj bi še tako mogočno pljuskali ob njo sovražni valovi, ona se ne nagne, ne pade, nego stoji trdneje kot najtrdnejša skala sredi razburjenega morja.
Vera je, kakor pravi veliki škof Strossmayer, večni izvor vsaki luči, vsake prave svoboc , vsake prave moči, vstrajne zmage in slave. Naj ima narod vse, kar skriva v sebi svet, pa naj nima svete vere, je izgubljen, je posvečen smrti in propasti ; pa naj nima narod ničesar, ali če je znal v srcu in duši svoji ohraniti nepokvarjer in ne-
državni položaj z začasno vlado je nejasen, nič gotovega ni znano, vendar so znamenja, ki nam dajo upati boljše bodočnosti, prerojenja »starega železnega obroča", zveze vseh državnih strank, kterim je mar pravičnost in pravednost napram vsem narodom avstrijskim, ktero načelo je edina rešilna pot vsaki vladi, ki hoče narediti mir in spravo med narodi, po zlatem geslu svitlega vladarja.
Stari in novi.
Koalicija je splavala nekam po bistri Da-navi, od koder je menda ne bo več nazaj. Na isti ladji je odplavalo tudi koalirano ministerstvo.
Ministerski predsednik je šel s častjo, kakor je bil s častjo prišel na visoko mesto. Njegovo ministerstvo bi bilo lahko jako srečno in plodovit o, da ni bilo v njem zastopanega koalira-nega lažiliberalizma po Plenerju in Wurmbrandu. Ta dva sta prav za prav vse razdrla.
V ministerskem svetu sta se kazala zmerna, med levičarji sta z levičarji rogovilila, dr. Beer bi rekel: z volkovi tulila. V ministerskem svetu sta bila za slovenske vsporednice v Celji, v levičarskem klubu pa sta puntala levičarje proti, rekši: mi dva ne moreva biti proti, za to pa ste lahko vi tem večji nasprotniki.
Reči se mora, da so bili vsi ostali ministri, deloma še članovi Taaffe-jeve vlade, vsaj po svoji dobri volji pravični tudi nam Slovencem. Pravosodni minister Schonborn se je hotel vsaj izkazati pravičnega, s tem, da je na Primorskem ukrenil dvojezične napise, žal, da se je dal pregovoriti, in svoje naredbe ni izvedel, kakor je nameraval. Pa to je bila nesreča za vse ministerstvo. Ni smelo biti ne tič ne miš. Žalega ni moglo in tudi ni hotelo storiti nič, dobrega pa ni smelo, da se ni vzdignila levica proti. Da bi hotoma delalo krivico Slovanom, čemur bi levica gotovo ne oporekala, za to je pa bilo predobro. Za dobro preslabo, za slabo predobro. Imelo je po liberalcih zvezane peruti. Wmdischgratz-ovo ministerstvo bi mioglo biti sreča za vso državo, predsednikove in lastnosti večine ministrov so bile sposobne za to, vredno bi bilo pač nekaj boljšega nego breznačelne koalicije. Dobro nam je še v spominu tudi grof Falkenhayn, ki se ni sramoval o priliki otvoritve dolenjske železnice napiti slovenske zdravice.
Hvaležni smo tudi naučnemu ministru Ma-deyskemu, ki se je, kljub liberalnemu vrišču moško postavil za pravično stvar slovenskih vsporednic v Celji. Novo ministerstvo je samo začasno.
Treba in skrajni čas je že, spraviti pod streho državni proračun. To pa bi v času, ko druga stranka drugi ne zaupa, bilo preteško, za to pa se to morda, posreči začasnemu minister-stvu, in kakor vse kaže se mu bode tudi posrečilo.
Ministerski predsednik je grof Kielmansnegg, rodom Nemec iz Hanovra, avstrijski naseljenec, prvi ministerski predsednik v katoliški Avstriji,
oslabljen dar svete vere, pa naj so ga protivniki mrtvim in zakopanim proglasili, prišel bode gotovo dan, ki bode on vstal in se vrnil v novo, slavno življenje.
In to vero sta nam prinesla sv. brata, to vero sta nam zapustila vcepljeno v srca naših pradedov, katerim §ta tako prisrčno klicala za slovo:
»Ladje Petrove ne popustite, Vsaj jo vodi varno sžim Gospod!
V burji mu v narččaj pohitite, Migne — in oteti ste nezg6d.
Njega volji ves mir pokori se, Dvigne roko — morje vpokoji se,
In valovje jezno obmolCi, Zvezda mira ladji zablišči".
Tako nam kličeta tudi danes iz nadzvezd-nih višin po več kot tisoč letih, dobro vedoč, da nam je le vera v Boga bila v vseh stiskah in nezgodah edina zvezda rešiteljica in nam je še dandanes. In če bi se danes odtujili sv. veri, bil bi neizogiben naš propad, postali bi žrtva nenasitenega tujstva. Zato pa le vedno izvršujmo svoja dela na tej podlagi, na kateri sloni obstanek našega malega in sicer slabega slovenskega naroda.
ki je luteran. Bil je namestnik na Nižeavstrij^-skem in pristaš liberalcev, za ktere pa se mu je ljubezen in volja- precej ohladila, tako, da se je trudil biti tudi pravičen z antisemitom. Antise-miti so mu naznanili po dr. Lueger-ju mir ali vojsko, če bo slušal liberalce, vojsko; če bo pravičen, mir. In to bo za nas menda tudi najbolje.
Razven dveh ostalih ministrov Javorskega in Welserheimba, prvi poljski minister, drugi domobranski so vsi drugi ministri ali bolje zami-nistri uradniki, načelniki posameznih strok, dr. Henrik vitez Wittek za trgovino, Eduard pl. Rittner za uk in bogočastje, dr. Kari pl. Krall za pravosodje, baron Ferdinand Blumfeld za poljedelstvo.
Kako ministerstvo bo zraslo iz tega začasnega položaja, je težko reči. Ali živa potreba je takega ministerstva,. ki bo zapisalo na svojo zastavo geslo pravičnosti in pravednosti proti vsem narodom avstrijskim. To je edina prava pot vsakemu ministerstvu v Avstriji.
Celjske novice.
Vse čast. p. n. naročnike, katerim smo danes pridejali poštno-hranilnični položni listek, prosimo, da naročnino takoj obnove, ker bi bili drugače primorani vstaviti list
(O grofu Wurmbrandu) pišejo nemški listi, da bode govoril v državnem zboru proti celjski postavki. Ta mož in naš veliki prijatelj, je kot minister, — kako dolgo je pač tega — glasoval in odobril celjsko postavko, zdaj pa ko ni več minister pa menda hoče posili rad vojvoda štajerski — svoj žolč izliti na Slovence, da ga je tako hitro minila ministerska čast, Sicer bi se pa med nami nikdo ne čudil, ko bi to res bila resnica.
(Dr. Menger) eden izmed glavarjev liberalne levice, se je pred nekterimi dnevi proti izjavi Mladočehov, ki so trdili, da liberalna stranka peša in razpada, prav ostro odrezal. Tudi vodja Staročehov dr. R ger je prerokoval razpad liberalne stranke in "v<flider še ta danes obstoji, Ri-ger pa že zdavna ni več vodja Čehov. Komaj trije dnevi so od tega pretekli, pa tudi dr. Plener glasoviti in bojeviti vodja liberalne stranke ni več levičar niti poslanec. Osoda ima hitre noge.
(Vabilo k ljudski veselici v Vojniku) Še enkrat opozarjamo slavno občinstvo na veliko ljudsko veselico, ki se bode vršila prihodnjo nedeljo dne 7. julija t. 1. popoldne v »Paradeški" pri Vojniku. Odbor za to veselico dela velike priprave in je storil vse, da bi občinstvu priredil res poseben užitek. Program je tak, da najde vsakdo svojo zabavo. »Celjski Sokol" udeleži se korporativno in v uniformi veselice. Isti od koraka s spremljevanjem godbe in krdela jezdecev ob 2. popoldne iz Škofjevasi na zabavišče. Pri veselici bode »Celjski Sokol" telovadil s kiji in na orodju. Pri veselici svirala bode godba iz Podčetrtka, peli bodo pevci »celjskega pevskega društva" in iz Vojnika nastopili bodo tudi voj-niški tamburaši. Dalje je na programu loterija z
Sv. Ciril in Metod sta bila velika bogoljuba, zato sedaj uživata večno veselje pri svojem Očetu. Sama sta sveto živela in druge sta sveto živeti učila. Bodimo tudi mi Slovenci bogoljubi, skrbimo za svoj in za svojega naroda večni blagor, da se bomo tedaj, ko se preselimo iz prelepe naše slovenske domovine v najlepšo vseh domovin, v nebeško domovino, gledali z našima apostoloma od obličja do obličja.
Pred dobrim letom umrli veliki bogoljub in rodoljub slovenski, prelat Fr. Košar, je tako-le klical svojim rojakom: »Katoliški Slovenci smo, in katoliški Slovenci ostati -hočemo; naše geslo je in bode: vse za vero in domovino! — vse, tudi krvca naša, ako jo tirja blagor domovine" ! Tako sta mislila, čutila in delala naša sv. brata in od njiju se je učil tako misliti, čutiti in delati poleg drugega slovenskega Metoda, škofa Slomšeka in mnogo drugih tudi rajni Košar, ki je bil sv. bratov poseben častilec.
Koliko je vendar pretrpel sv. Metod za dušno vzveličanje in telesno povzdigo slovanskega ljudstva! Tožili so ga v Rimu, na Nemškem so ga imeli dve leti zaprtega, celo zaslep-
lepimi dobitki, ples, streljanje s puškami in z golobom in keglanje za dobitke, guganje, tekanje v vrečah in razne druge ljudske zabave. Zvečer v mraku prižjgal bode se umetalni ogenj. Skrb-ljeno je za izvrstno vino in pivo in druge pijače, kakor tudi za dobro kuhinjo. Veselica se vrši brez vstopnine, vsak se je lahko udeleži. Ako bi bilo v nedeljo dne 7. julija slabo vreme, vršila se bode veselica drugo nedeljo dne 14. julija 1895.
(Poslanec g. Mihael Vošnjak o stališču slovenskih poslancev.) Pri kenferenci štajersko-slovenskih zaupnikov 23. t. m. v Celju je pojasnil poslanec Vošnjak sedanji notranje politični položaj. Omenil je najprvo, da so bili vsi jugoslovanski poslanci od 1. 1891, ko se je otvonl sedanji parlament, do oktobra lt93, ko se je osnovala koalicija, pod vodstvom Hohenuarta v klubu konservativcev. Po odhodu Taaffejevem ostalo je le še sedem slovenskih poslancev v tem klubu, namreč Klun, Vošnjak, Robič, Pfeifer, Povše, Globočnik m Šuklje. Ostali poslanci so se pa razcepili v dve srranki, namreč Klaič-Ferjančičevo in Spmčič Biankiniovo. Zakaj se tudi Vošnjak s svojimi somišljeniki ni ločil iz konservativnega kluba, se je razvidelo iz zadnjih sej proračunskega odseka. On je namreč imel pred očmi celjsko gimnazijo in njeno preosnovo. Vedel je namreč dobro, da zamore v veliki stranki, v Hohen-wartovem klubu, ki je bila Slovencem vedno prijazna, veliko več doseči, kakor pa drugje. Tako je prišlo v zbornici na vrsto celjsko vprašanje, ki je toliko hrupa vzbujalo po svetu in kateri je bil izgovor za levičarje, da so izstopili iz koalicije in da je vsled tega odstopilo m ni-sterstvo. Govorniku je zelo žal, da je odstopil mož, (Windischgiatz), ki je imel najboljšo voljo ustreči zahtevam vseh strank. Sedaj treba čakati — ako se ne razpusti poprej državni zbor, — da pride novo definitivno ministerstvo. Takrat je-, pa potrebno, da se združijo vsi slovenski poslanci in to bi bilo, ako ne preje, gotovo v jeseni želeti. Tedaj je treba, da složno postopajo, in prenehati morajo vsi napadi.
(Celjsko učiteljsko društvo) bode 11. julija t. 1. zborovalo v Celji.
(Poizvedovalnica) po predpisu deželnega odbora dobiti je sedaj v trgovini Dragotina Hribarja v Celji.
(Zaroči se) dne 7. t. m. g. dr. Fran Mayer, z gospodično Riči Prus, hčerjo znanega rodoljuba in bivšega prvoboritelja Slovencev v Konjicah na Štajerskem. Čestitamo!
(Sprejemni izpit) na tukajšnji gimnaziji bode dne 13; in 14. t. m. Učenci, ki so dovršili ljudsko šolo in žele vstopiti v gimnazijo na) se javijo poprej pri ravnateljstvu zavoda.
(Žandarmerijska postaja celjska) preselila je svoje stanovanje iz hiše št. 3 na Franc Jože-fovem nabrežji v hišo št. 5 v Savinjski ulici (Sanngasse) pri kapucinskem mostu.
(Kakošne so nemške Raffeisenove posojilnice?) Dobre na Nemškem, pri nas po Slovenskem pa ne! To nam spričuje S. nemška posojilnica na Bizeljskem, ki deluje (če sploh kaj de-
ljeni kralj Svetopolk ni več maral zanj, toda veliki rodoljub Metod je vse voljno in z veseljem pretrpel iz ljubezni do Boga in njegove svete vere in iz ljubezni do svojega naroda. In ker je tako ljubil svojega Gospoda in je tej ljubezni podvrgel in z njo zvezal ljubezen do naroda, je naposled slavno zmagal vse svoje sovražnike. Sv. Oče je potrdil slovanski jezik kot bogoslužni in sveti jezik, ter kaznoval Metodove sovražnike. Velikomoravska država je postala v političnem in cerkvenem oziru od Nemcev neodvisna. Sv. Metod je po dolgotrajnem boju dosegel, kar je bilo moravsko panonskim Slovanom v časni blagor in v večno korist.
Bil je sv. Metod neomahljiv rodoljub, kakor njegov brat, sv. Ciril, ki pa je vse prerano moral zapustiti svojega dragega brata in od njega toliko ljubljeno slovansko ljudstvo. Kakor Cirilova, tako tudi Metodova bogoljubna in rodoljubna dela še dandanes žive, dočim je kmalu propadla država kralja Svetopolka, ki je bil sicer mogočen vladar, pa slab rodoljub, ker mu srce ni bilo vneto za Boga in za njegovega namestnika nadškofa sv. Metoda.
luje) že skoro 1 leto, pa je navadno brez denarja. Samo to ima, kar jej naš nemški deželni odbor pošlj«, in ta jej je zopet zadnjič segnil pod pazduho.	_ _
Spodnje-štajerske novice.
(Duhovniške spremembe). Umrl je dne 20.
p. m. v Gradcu pri usmiljenih bratih č. g. Anton Starki, kaplan pri sv. Rupertu v Slov. gor. v 30. letu svoje dobe.
(Prvo sv. mašo) bodo peli letošnji čč. gg. novomašniki: Bratič Andrej dne 18. avgusta pri D. M. v Negovi; Hlastec Franjo dne 4. avgusta v Konjicah; Kolarič Jožef dne 28. julija pri S/. Ani na Preborji; Kozo dere Janez dne 4. avgusta na Ptujski gori; Kumer Karol dne 11. avgusta na Vranskem; Muršič Frančišek dne 18. avgusta pri Sv. Marjeti niže Ptuja; Trafenik Jožef dne 4. avgusta pri Sv. Flori-janu pri Rogatcu; Gobec Jožef dne 18. avgusta v Rogatcu; Hauptmann Ignacij dne 11 avg. pri D. M. v Puščavi; Korošec Anton dne 25. avgusta pri Sv. Juriju ob Ščavnici; Kur ni k Janez dne 25. avgusta pri Sv. Jurju v Slov. goricah; Rožman Janez dne 25. avgusta v Arti-čah pri Brežicah in Karol Weiss, duhovnik sekovške škofije, dne 4. avgusta pri čč. oo. frančiškanih v Mariboru. — Iz krške (koroške) škofije pa Jožef Piki dne 28. julija v Celji in iz tržaške škofije Franc Krančič dne 4. avgusta v Rečici.
(Iz Laškega trga). Naše bralno društvo priredilo je dne 16. junija t. 1. veselico z veselo igro »Eno uro doktor" in za tem so pa vdarjali šmartinski tamburaši prav izborno. V prostorni dvorani gosp. S. Kukec-a, nabralo se je premnogo občinstva in vsak je bil zadovoljen, da je prišel, kajti zabaval se je najprijetnejše. Predstava se je vršila v vsakem oziru prav dobro, le škoda, da nam naši diletantje tako redko dajo tako lepega užitka. Po predstavi razveselile so nas naše gg. pevke in pevci z lepo ubranim petjem. Pokazalo se je, da trud in dobra volja vse premagata. Da se je petje tako dobro obneslo se imamo zahvaliti pred vsem neutrudnemu delovanju gosp. učitelja Zidarja. Verhunec naše veselice so pa venčali vrli tamburaši, njim na čelu g. J. Bartl, ne le z izvrstnim tamburanjem ampak tudi z lepimi pesmami, katerim izrekamo na tem mestu najprisrčnejšo zahvalo, da so se potrudili nas v taki daljavi posetiti. Radovali smo se do pozne ure, dokler nam ni vlak odpeljal vrlih tamburašev v sosedno Kranjsko, zapustili nam sladke spomine nepozabnega večera. Razšli smo se v nadi, da nam bralno društvo kaj kmalu zopet priredi enaki večer.
(»Katoliško politično društvo v Konjicah) je imelo občni zbor v nedeljo 16. junija t. 1. zato, ker je ta dan napočilo petdeseto leto, odkar je bil kardinal Janez Marija grof Mastai-Feretti izvoljen za papeža in je vsprejel preslavno ime Pija IX. Č. g. vikarij Kukovič je imel slavnostni govor in opisal nepozabnega papeža Pija IX. G. prvomestnik je zborovalcem predočil najvažnejše
dogodke po smrti papeža Pija IX. in ob izvolitvi kardinala Joahima Pecci, .slavno vladajočega papeža Leona XIII. V spomin je poklical nekaj najimenitnejših okrožnic in naredb našega svetega ftčeta ter je razložil prevažni pomen papeževih poslancev ali nuncijev po vesoljnem svetu. — Odbornik gosp. dr. Rudolf je na to poročalo »celjskem vprašanju", okoli katerega se zdaj suče ves državni zbor. Bomo li že to leto dobili v Celju slovensko-nemško gimnazijo, še ni vedel povedati — da jo dobimo ni več dvomiti --pa predlagal je govornik, gospodom Mih. Vošnjaku, grofu Hohenwartu in vsem onim poslancem, ki se tako možato poganjajo za ta nam neobhodno potrebni učni — ne politični — zavod, izreči zaupanje našega društva. To se je zgodilo s telegramom na g. poslanca Vošnjaka.
(V Braslovče) se je preselil za okrožnega zdravnika gospod dr. Heribert Borštner iz Ljubljane.
(Hranilnica in posojilnica na Ljubnem)
imela je v prvem poluletju svojega drugega upravnega leta že 60.850 gld. 90 kr. denarnega prometa, kar je pač najboljši dokaz, da je bilo ono društvo potrebno in da bo tudi v prihodnje kaj dobro vspevalo.
(Umrl je) dne 29. junija 1.1. vrli narodnjak g. Franc Polak, trgovec in veleposestnik v Trbovljah. Rajni bil je blaga duša ter značajeu možak. Pogreb, ki se je vršil dne 2. t. m. pokazal je, kako ga je ljudstvo spoštovalo. Naj počiva v miru!
(Občni zbor podružnice sv Cirila in Metoda v Trbovljah) bode v nedeljo dne 14 t. m. popo-ludne ob 3. uri. — Isti dan poročal bode tudi deželni poslanec dr. Josip Sernec, o delovanji poslancev.
(V Zabukovji) nad Sevnico so imeli sv. misijon.
(V Rajhenburgu) so bili 24. junija slovesno sprejeli, 29. pa umestili novega čast. gospoda župnika Merca.
(Od Save.) Dne 29. julija vršila se bode v Rajhenburgu pod predsedništvom c. kr. okr. šol. nadzornika gosp. prof. Zavadlal-a iz Celja učiteljska konferenca za okraje Kozje, Sevnico in Brežice, pri kterej se bodo obravnavala sledeča vprašanja: a) Zakaj in kako je vestno pripraviti se na vsako učno uro? b) Na kaj se je ozirati pri izbiranji, urejevanji in obravnavi učnega gradiva za spisje ? (Z učnim poskusom), c) Ktere prednosti ponuja prirodopisni pouk po zadružaem življenji in kterih načel se je držati pri poučevanji? — Temu slede poročila knjižničarjev volitve in nasveti.
(Breško učiteljsko društvo) bode zborovalo 7. julija v Brežicah pod predsedništvom novega predsednika, g. učitelja Eksla.
(V Brežicah) so otvorili z julijem gostilno v »Narodnem domu", čegar slovesna otvoritev bode tudi v kratkem.
(V Brežicah) je bil v pondeljek 1. t. m. požar, zgorelo je pod gradom nekaj hiš (3), med temi usnjarija Leiter jeva in neka gostilna.
Tu Metod — tam Svetopolk, tu tvoj obstanek, narod moj — tam tvoj propad! Do sedaj si se držal Metoda, drži se ga tudi odslej.
Sv. Metod je bil mož resnice in pravice, mož molitve in kreposti. In glej, on, ki je duševno po svojih krepostih, po svojem plemenitem mišljenju daleč presegal svoje nemške nasprotnike, je osramotil njih krivično postopanje proti njemu in pobil njihovo ošabnost. Zmagala je resnica in krepost, zmagale so Metodove duševne in nravne prednosti.
Tu imaš zopet, moj narod, prekrasen vzgled, kako se ti je treba vesti v borbi z ošabnimi in krivičnimi sosedi. Ljubi Boga, ljubi resnico in pravico, bodi kreposten in pošten, ponižen, pa v pravem času tudi ponosen in odločen. Tako boš presegal sovražnike duševno in nravno in gotovo boš prodrl s svojo pravično stvarjo, kakor je prodrl sv. Metod.
Tako sta nam tedaj sv. Ciril in Metod res najlepši vzgled, kako naj bi živeli in kako svoj narod ljubili in vodili, da bi bili sami časno in večno srečni, z nami pa tudi naš mili in dobri narod slovenski.
Kdor še nima pravih načel za svoje življenje in delovanje, uglej se v sv. brata; tu najdeš vsa ta načelna vprašanja že rešena, ki ti še morda po nepotrebnem tarejo glavo. Ljubi ste ti sveti imeni Ciril in Metod, dostikrat ju imaš na jeziku, toda to ni dovolj. Tudi v srcu čuti z njima in se ne brani njunih edino pravih, versko-narodnih, katoliško-slovenskih načel, nego ravno ta naj ti bodo glavna stvar!
Blagor nam, če nam bodo vedno zvezda-vodnica sv. brata in nauki in načela, ki govori iz njunih nesmrtnih del!
Ostanimo zato Slovenci vedno in povsod Ciril-Metodov narod; vzvišene, kreposti, ki so dičile sveta brata, naj tudi v bodoče vedno di-čijo nas!
,	Brata sveta, zvezdi zlatojasni,
Blagovestnika, Ciril-Met6d! Čujta klic nas milijonov glasni, V Vajin žar ozira naš se rod! Svetita z nebes nam, ve svetili, Da bi poti prave ne zgrešili; Kristus prava pot za nas je v raj, Čast in slava mu na vekomaj!
(Premembe pri učiteljstvu) Nadučitelja gg. I. Š m i d i n g e r pri Sv. Petru pod Gorami in I. Moric, na Zdolah pri Vidmu, sta s službami menjala. .	. , '
(Slovensko pevsko društvo v Ptuji) vabi osobito gg. slovenske učitelje, da bi se koncerta 4. avgusta udeležili.
(Na veselico), katero priredi bralno društvo v Kostrivnici, v nedeljo dne 7. julija ob štirih popoldne pri gosp. Lindiču . vabi najuljudneje
odbor.
(Velika Nedelja). Z odlokom z dne 15. junija t. 1. štev. 15013, je vis. ces. kr. namestnija v Gradci dovolila, da se ustanovi »Prostovoljno gasilno društvo za Trgovišče in velikonedeljsko okolico;" toraj sme to društvo svoje delovanje pričeti.
(Pri Sv. Tomaži pri Ormoži) se bode šolsko poslopje dozidalo in popravilo, katera dela so preračunjena na 8927 gld. Kdor hoče delo prevzeti, oglasiti se mu je do 10. julija pri kraj-nem šolskem svetu.
(^Slovensko politično in gospodarsko društvo v Ljutomeru) bode 14. julija 1895 imelo svoj prvi občni shod s sledečim vsporedom: 1) O sedanjem političnem položaju Slovencev, govori deželni poslanec g. dr. J. Dečko. 2) O gospodarskem in obrtnijskem napredku Slovencev, govori g. Dragotin Hribar. 3) O sadjereji, govori g. J. Karba, posestnik na Krapji. 4) O občinskih zadevah, posebno z ozirom na ljutomerski trg, govori g. dr. Fran Rosina. 5) Slučajnosti. Shod se bode vršil v pivarni gosp. Vaupotsča ob treh popoldne. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
(Ljutomersko učiteljsko društvo) je imenovalo svojega večletnega predsednika, ondot-nega realkinega učitelja, g. Jan. Kryla, svojim častnim udom.
(Gasilcem v Ilijaševcih) pri Ljutomeru je podelil svetli cesar 70 gld. podpore.
(V Kozjem) dobe nov križev pot, iz lesa izrezan.
(V Pekarjih) pri Mariboru je toča pobila.
(Iz Maribora). Ker je deževno vreme onemogočilo veselico »Del braln. in pevsk. društva v Mariboru" dne 23. junija, priredi se omenjena veselica s petjem in godbo d.ie 7. julija na vrtu hotela »Alwies". Vse določbe označene na vabilih veljajo tudi za 7. julija t. 1., odbor.
(Na mariborski vinorejski šoli) je razpisanih več ustanov do 20 t. m. Mladenči, kateri nameravajo za nje prositi, morajo biti vsaj 16 let stari in se morajo osebno oglasiti pri šolskem ravnateljstvu.
(V Mariboru) je umrl profesor na učiteljišču Hans Levitschnigg, rojen 1. 1848. v Celju. Po svojem mišljenju je bil Nemec in kot tak je bd letos izvoljen tudi v občinski svet. Bil je nadzornik za mestni celjski šolski okraj, delaven član nemškega »šuifereina" ter načelnik nemškega pevskega društva za moške.
(Na Štajerskem je potres) po uradnih poročilih napravil 154.089 gld. škode, in sicer največ v obsegu okrajnega glavarstva celjskega in breškega, kjer je 85.265 gld. škode, največ pri cerkvah, šolah, župniščih itd. Zato se bode od državnega zbora dovoljena podpora porabila le za poprave poškodovanih poslopij v omenjenih okrajih.
(Na graški univerzi) se med nemškim di-jaštvom kaj slabo goji avstrijsko domoljubje, kakor se je cel<5 v državnem zboru pritoževal romunski poslanec Wasilko. Da je bil v skeleče ravno zadel, to je pričal zagovor Steinwenderjev, kateri ni znal povedati nič stvarnega v obrambo prenapetih nemških buršev.
(Slovenskim abiturijentom!) Dvajset let vzgaja že akad. tehn. društvo »Triglav" v Gradcu slovensko akademično mladino in vzgojilo je narodu vrlo četo za napredek in prosveto neumorno delujočih mož. — Tempora mutantur! Častitljivi stari nazori zgubljajo veljavo, nove ideje, nove težnje, novi ideali vstajajo in z nepremagljivo silo prodirajo do vresničenja. — Večja kot kedaj je torej potreba, da si mladina v medsebojnem občevanju pridobi zdravih treznih načel. Gola domovinska fraza nam ne sme in ne more biti več vodilo: treba nam, da se poleg temeljite strokovne izobrazbe učimo mirnim razumom razmotrivat
časovne težnje. — Ce hočemo zaupljivo gledati naroda bodočnost, treba, da stori akade-mična mladina svojo dolžnost. V tem smislu hoče »Triglav" voditi svoje člane. — »Triglav" ne služi nobeni stranki, ne oklepa se nobenih malenkostnih predsodkov; možat značaj in izobražen mož, to naj postane »Triglavan". To je naš »program". Če izvedemo ta program, storili smo svojo domovinsko dolžnost. — Slovenske g. abiturijente pa prosimo, da nam i oni pomagajo vsak po svojih močeh — delovati v dosego tega smotra. — Vabimo toraj vse gospode, kateri nameravate na vseučilišči si iskati nadaljše izobrazbe, da pristopite k našemu društvu. »Triglav" je vedno pripravljen vsakemu gospodu, ki želi kakega pojasnila glede društvenih ali vse-učilišnih razmer, najnatančneje odgovoriti. — Srčno pozdravljajoč nove gospode tovariše kličemo jim »Dobro došli". »Triglava" čitalnica: Gradec, Brunngasse 5, I.
Druge slovenske novice.
(f Andrej Praprotnik). Komaj je dva meseca poteklo, da je plakalo slovensko učiteljstvo ob grobu mladega svojega voditelja ljubega Rtb-nikarja, a konec junija je moralo zopet položiti v hladni grob častitljivega svojega starosto, kateri je skoro 40 let vodil kranjsko, in sploh slovensko učiteljstvo. — Dne 25. junija je umrl vpokojeni šolski vodja Andrej Praprotnik, imejitelj zlatega križa s krono za zasluge, odbornik »Matice slovenske", meščan ljubljanski, častni član mnogih učiteljskih društev itd. Ž njim je slovensko učiteljstvo v Ljubljani izročilo materi zemlji moža, ki je oral ledino na slovenskem šolskem polji, moža, ki je že 1. 1848. nastopil trnjevo pot učiteljskega službovanja. Kdo pa tudi ni poznal Andreja Praprotnika? Vsaj ga ni bilo slovenskega učitelja, kateri ne bi bil ž njim prišel v dotiko! Pa vsaj ga je poznala cela Ljubljana, skoro cela Slovenija! Vsaj je moral biti že broj njegovih učencev neizmeren, ko je kacih 30 let le v Ljubljani podučeval, največ pri sv. Jakobu, in sicer kot učitelj, kot nadučitelj in kot šolski ravnatelj. Blag mu spomin!
(Podžupanom ljubljanskim) je bil izvoljen gosp. dr. Karol vit. Bleiweis-Trsteniški, primarij deželne bolnice v Ljubljani.
(Deželni zbor kranjski) se ne bo sklical začetkom julija na kratko posvetovanje, marveč meseca avgusta na redno večtedensko zborovanje, pri katerem se ne bodo rešile samo stvari, potrebne gledš poprav vsled potresa poškodovanih deželnih poslopij, marveč tudi druge tekoče zadeve, vzlasti proračun za leto 1896.
(Ljubljana) se sedaj kaj marljivo popravlja in — krpa. Cerkve so že v toliko popravljene, ali vsaj toliko varno podprte, da se sme v njih opravljati služba božja. Sicer se pri cerkvah ne zasleduje toliko o škodi, katero jim je prouzročil potres, le šentjakobska in pa trnovska sti nekako »oguljeni", t. j. brez stolpov, a zvonovi zraven pri tleh žalostno klenkajo, pojo kakor nekdaj Jeremija na razvalinah jeruzalemskih.
(Na ljubljansko učiteljišče,) kjer je med drugimi mesti izpraznena tudi služba začasnega glavnega učitelja za zgodovino in zemljepis, nameravajo baje nastaviti nekega »kolovodjo in učitelja šulfereinske šole". No, no, seveda treba je potolažiti javkanje konštitucijonalnega društva od lanskega leta, češ, da je bilo lani vse polno samo slovenskih učiteljev za to šolo imenovanih.
(Prestali so Ljubljančani strah), da si je bil prejšnji teden precej velik v Ljubljani, ker so se vsled zdavnega, če tudi pozneje preklicanega prerokovanja bali novih potresov. Radi tega so minoli teden mnogi ljudje pod milim nebom prenočili. No, vsaj vsled ugodnega vremena ni bilo tako neprijetno.
(Ljubljanske ponemčevalnice) se smejo imenovati vse nemške ljudske šole v Ljubljani, katerim se utegne zdaj po potresu še bolje goditi, ko bodo znabiti v novih hišah nastanjene. Otrokom to privoščimo, učiteljem tudi. A pri tej priliki moramo grajati vse tiste faktorje, kateri dopuščajo, da se v te nemške šole (šulfereinova in mestni nemški šoli) sprejemajo večinoma le slovenski otroci, kakor se nam je poročalo iz dobrega vira. V nemških šolah so slovenski
otroci, z učitelji vred mučeni, da je groza, in cel<5 razni šolski nadzorniki, majhni in veliki, si glavo belijo kakošno metodo bi v takih šolah ubogim učiteljem priporočali, mesto, da bi slovenske otroke iz nemških šol zapodili in jih v slovenske utaknili. Ker le ni napredka v takih šolah, svetoval je nemški nadzornik, kateri slovenščine trpeti ni mogel (no vsaj je šel zopet na tuje, od koder je prišel), učiteljem, naj tudi s slovenskimi otroci po nemško govori, toda čisto po otroško, tako, kakor govori nemška mati s svojim dojenčkom. Drugemu nadzorniku se je pa to vendar preneumno zdelo in dal učiteljem, kateri si sami itak nič ne upajo, vendar dovoljenje, da smejo slovenske otroke s pomočjo slovenskega jezika učiti blažene nemščine. 0 pedagogiški Babilon ljubljanski!
(Dežjemerne postaje) marljivo snuje stav-binski oddelek deželne vlade na Kranjskem kot hydrografiška (vodna) pisarna v Ljubljani. Opazovalnice bodo dobile navode in tiskovine tudi v slovenskem jeziku; potem se bodo gotovo rade lotile z veseljem dela.
(Imenovanja). Vodja pravosodnega mini-sterstva je imenoval pristava pri okrajnem sodišču v II. Bistrici, Rudolfa Thomana, sodnij-skim pristavom pri deželnem sodišču v Ljubljani; avskultanta Henrika Štepančiča pristavom pri okrajnem sodišču v II. Bistrici; sodn. pristava v Črnomlju Ivana Pogačnika za pristava v Vipavo, pridpljenega v službovanje sodišču v Krškem, in avskultanta Franc Peterlina za sodnijskega pristava v Črnomlju. — Deželni odbor kranjski je imenoval g. Jos. Žužka deželnim inženirjem na Kranjskem.
(Slovenske posojilnice in hranilnice leta 1894.) Posojilnica pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je imela lani 108.446 gld. prometa, 570 gld. čistega dobička in 4562 gld. rezervnega fonda. Posojilno in hranilno društvo v Borštu pri Trstu je imelo lani 6037 gld. prometa, 172 gld. čistega dobička in 53 gld. rezerve. — S tem smo poročali o vseh slovenskih posojilnicah poglavitne podatke iz I. 1894 , ker smo od vseh lanske račune dobili; le o oni posojilnici na Primorskem (Šebrelje) nismo mogli ničesar izvedeti in še zdaj ne vemo, ali je ta posojilna zadruga lani delovala ali ne. V bodoči »Domovini" pa hočemo poročati o skupnih svotah, ki zadevajo delovanje vseh slovenskih posojilnic v lanskem letu.
(Novomeško učiteljsko društvo) je vsled odborovega sklepa z dne 21. p. m. v svrho intenzivnega delovanja za letošnje glavno zborovanje »Zavezino" zborovalo dne 4. julija t. 1. v Novemmestu v prostorih dekliške šole in se posvetovalo o koncertu, o sprejemu in nastanje-vanji slovenskega učiteljstva. Kakor čujemo bode tudi »Pedagogiško društvo" letos v Novemmestu zborovalo. Do takrat namerava izdati to društvo knjigo, za katero že ima pripravljene rokopise.
(Toplice po Slovenskem) se zopet oživljajo; novomeške toplice, Kamnik, Dobrna, Slatina, Ra-denica in druge imajo že dokaj gostov. Toplice in Kamnik sta bila letos sicer res hudo zadeta, prve po požaru, drugi po potresu; vendar sta se oba že opomogla in radostno sprejemljeta goste in zdravja potrebne ljudi, za katere gostoljubno skrbita.
(Iz Kostanjevice). Tukaj se uči 41 učencev trtoreje, in prav pridno požlahtnujejo trte na šolskem vrtu. Poleg teh pridejo pa tudi šoli že odrasli dečki, učit se cepljenja, in nekateri že hodijo po tukajšnji in sosednjih občinah požlaht-njevati na zeleno. Prav koristno bi bilo, ko bi bilo mogoče od kod kaj nagrade dobiti, da bi otroci večje veselje do poduka imeli. Na šolskem vrtu imamo zdaj 2885 žlahtnih dreves, 400 divjakov in 900 trt, med temi jih je 77 požlaht-njenih, da lahko režemo doma cepike in da se vidi sad. Tudi za zelenjadarstvo in cvetlice je preskrbljeno. Toda dela mnogo; vendar pripoz-nanja ni nobenega. Načelnik krajnega šol. sveta se zelo brani delavke plačati. Letos še ni dal niti vinarja za delavce. Tako se mladina in učitelj spodbuja za koristno stvar! C. kr. okrajni šolski svet pa tudi pritožeb šolskega vodstva niti ne sliši! — Pri nas je nekoliko rokodelskih in trgovskih učencev, za katere bi dobro bilo, da se odpre za nje večerna šola. Trudili se
bomo tudi v tej točki, da se za občni blagor kaj stori.
(Iz Krškega). (Katoliški shod. — Centralna posojilnica.) V nedeljo, 23. p. m. se je vršil javen shod katoliško-političnega društva za Dolenjsko v Krškem. Zbralo se je okoli 400 ljudij, večinoma kmetskega ljudstva; pozdravil je zbor društveni predsednik, šentjejnejski župnik g. Fettich-Frankheim; prvi govornik je bil g. dr. Gregorič iz Ljubljane, ki je govoril o ka-toliški-narodni stranki prav razločno in v umlji-vem jeziku ter razvijal v obče zdrava načela, primerna sedanjemu toku. Drugi govornik je bil g. župnik Žgur iz Bele Cerkve, ki je govoril o so-cijalnem in narodnem vprašanji. — Isti dan je bil v Krškem ustanovni občni zbor centralne posojilnice slovenske, katerega je bil sklical g. ravnatelj Lapajne. Po odposlancih so bile zastopane tri posojilnice; s pismenimi pooblastili se jih je pa 14 prijavilo iz vseh slovenskih pokrajih. Razun teh je bilo navzočnih skupaj dvajset domoljubov. Načeloma se je sklenilo, da se pod tem imenom snuje v materijelno podporo slovenskim posojilnicam osrednji denarni zavod, da pa se skliče radi temeljitega pretresovanja in odobravanja pravil ter volitve načelstva drugi občni zbor v nedeljo 7. julija ob 3. uri popoldne.
(Krška posojilnica) je praznovala 2. julija desetletnico svojega delovanja. Pri tej priliki je sklenila, da bode na ta spomin in v proslavo petdesetletnice cesarjevega vladanja 2. dec. 1898 postavila temeljni kamen svoji hiši. (»Narodnemu domu").
(Moška in ženska podružnica) sv. Cirila in Metoda v Krškem imate v nedeljo, 7. t. m. občni zbor ob 6. uri zvečer v čitaln:ci.
v
(V St. Vidu pri Vipavi) je delal potres veliko strahu. V nedeljo pred kresom, ko so se ravno vžigali kresovi in pokali topiči, alarmirala se je požarna bramba, da deložira hišo g. Fil. Vrtov ca, katera se ima menda zdaj zdaj porušiti. Strah veči ali manjši napadel je hipoma ves trg, da jih je mnogo zbežalo v oddalnejše hiše in vasi. Pod Vrtovčevo hišo bil je čudovit potres, gromenje, dišalo je po žveplu itd.
(Novi posojilnici) ste se ustanovili v Zati-čini in Trebnjem na Dolenjskem.
(Koroški dež. predsednik baron Schmidt-Zabierow), stopi radi bolehnosti v pokoj. Njegovim naslednikom je izbran svetnik v notranjem ministerstvu, vitez Freydenegg pl. Monzello.
(Umrl je) v Šmihelu nad Pliberkom v 29.1. svoje dobe g. Mih. Hanin, posestnik, pevovodja slovenskega pevskega društva »Goratan" in tajnik slovenske posojilnice. Bil je navdušen in delaven narodnjak, katerega prerano izgubo britko občutijo koroški Slovenci. Ostavil je udovo in troje otrok. Bodi mu blag spomin!
(Pri Sv. Štefanu v Zilski dolini) na Koroškem se je ustanovila slovenska posojilnica, ki je že registrovana. To je že 19. slovenski denarni zavod na Koroškem.
(Večletni boj goriških Slovencev) je dosegel lep uspeh. Upravno sodišče na Dunaji se je bavilo s pritožbo mestne občine goriške zoper ukaz, ustanoviti štirirazredno slovensko ljudsko šolo v Gorici. Načeloval je predsednik grof Bel-credi, pritožbo je zastopal nemško-lib. posi. dr. Kopp, goriške Slovence pa posl. pl. Fuchs, ki je v izbornem govoru dokazoval opravičenost slovenske zahteve in odločno protestoval proti surovemu tonu, v katerem se v pritožbi goriškega obč. sveta govori o slovenskem prebivalstvu. Upravno sodišče je po štiri ure trajajočem posvetovanju razsodilo: Pritožba goriške mestne občine se kot neutemeljena odbije. Pri obravnavi sta bila navzočna tudi posl. dr. Gregorčič in is-terski laški posl. dr. Rizzi.
(Podporno društvo za slovenske velikošolce na Dunaju) prejelo je v novič sledeče darove: 200 gld. od slavnega deželnega zbora Kranjskega; po 20 gld. od slavnih posojilnic ljubljanske okolice in ptujske; od gg. državnih poslancev na Dunaju in sicer: 10 gld. od veleč. gosp. Ant. Globočnika pl. Soradolskega, po 5 gld. so darovali gg. dr. Andrej Ferjančič, dr. Lavoslav Gregorec, društveni ustanovnik, dr. Ant. Gregorčič, ekselenca Kari grof Hohenwart, Jos. Kušar, Ivan Nabergoj, društveni ustanovnik, Vilj. Pfeifer, France Povše, France Robič,
Mih. Vošnjak, in veleč, kanonik Karol Klun, Po pet goldinarjev so dalje darovali gg.: Dr. Fr. Ju r tel a, odvetnik in dež. poslanec v Šmarji pri Jelšah, Ivan Lapajne, zemljemerec v Kobaridu, Ivan L u g a r, revident južne železnice na Dunaju, Jos. Martinak, c. kr. dež. sodišča svetnik v Ljubljani, vč. dr. Mih. M o g o 1 i č, župnik v Stielfriedu na Nižje Avstrijskem, Ivan Murnik, ces. svetnik v Ljubljani, slavna hranilnica in posojilnica v Sinči vasi na Koroškem, France Tomšič, nadinžener v Pragi, dr. Henrik Turna, c. kr. sodni pristav v Gorici, Žiga Sežun, višji blagajničar na Dunaju; po tri gold. so darovali gg.: Vč. Jan Ev. Marinič prošt, dekan in župnik v Dobrli vasi na Koroškem, Ant. Kupljen, c. kr. notar v Černomlju; po dva gold. gg.: Vč. Jurij Bezenšek, duh. svetnik in župnik v Čadranu, dr. Jurij Hrašovec, odvetnik v Celju, gospica Minka Pirnat, učiteljica v Konjicah, vč. Josip Škerbinc, župnik v Vogrčah na Koroškem, dr. Klement Seshun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju (letos uže drugo darilo), vč. Ivan Hutter, c. kr. realni katehet v Celovcu; po 1 gold. so darovali gg.: Dr. Jan Lenoch, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, vč. Karol Perinčič, župnik v Soči, vč. Anton Rančigaj, kaplan v Celji, vč. Alojzij Šijanec, župnik v Negovi, Mijo V a m b e r g e r, c. kr. profesor v Kar-lovcu, pravnik Mukič je poslal 4 gld., katere so darovali: Vč. gg. Fettich • Frankheim Jos., župnik, Vaclav Vandrasek, kaplan, J. I. po 1 gld. Jos. Tavčar, gostilničar 50 novč., Martin Volovac, prodajalec 50 novč. — vsi v Št. Jerneju na Dolenjskem. — Iskrena hvala vsem blagim darovalcem! Dalje darove sprejema: Vč. g. dr. Sede j, c. in k. dvorni kaplan, ravnatelj v Avgu-štineju na Dunaju I. Augustinerstrasse 7.
Druge avstrijske novice.
(Delegacije) so dovršile svoje delo. V ogerski delegaciji je minister Kallay, v avstrijski pa minister Goluchovski izjavil po nalogu cesarjevem zahvalo in priznanje na požrtvovalnosti in udanosti, dokazane tudi to pot. Predsednika grof Andrassy in knez Lobkovic sta izustila svoja zaključna govora in omenila, kako pomirljivo so uplivale besede cesarjeve na vso Evropo in kako simpatično so bile vsprejete izjave ministra za vnanje stvari. Mladočehi so v delegacijah letos prav mirno govorili, čeravno so jih levičarji sumničili. Stvarnost njihovih govorov je sam cesar pripoznal; dočim je levičarjem zameril in očital njih postopanje v državnem zboru pri celjskem vprašanji.
(Iz državnega zbora.) Pri proračunski razpravi izjavlja minister dr. BohmBawerk, da vsprejem proračuna ne kaže toliko zaupanje strank v sedanje začasno ministerstvo, kakor prepričanje, da je ta vsprejem državna potreba. — Poslanec Robič obžaljuje odstop kneza Windischgraetza in naučnega ministra Madej-skega, ki je s požrtvovafnim domoljubljem, s pravicoljubnostjo in modrostjo vršil posel naučnega ministra ter raje odstopil, nego da bi se dal zlorabiti za nemško-liberalno stranko: Razpravljajoč celjsko vprašanje, omenjal je Robič, da radi postopanja nemških nacijonalcev in mnogih nemških liberalcev ni mogoče misliti na mir mej Slovenci in Nemci na Štajerskem. Govornik pričakuje tudi od kršansko - socijalne stranke, da bo glasovala za Celje, ker sicer, ako bi z ozirom na prihodnje dunajske volitve glasovala proti celjski gimnaziji ni ne pravična, ne krščanska. On se nadeja, da bo vlada držala svojo besedo ter da v celjskem vprašanju cesarju in državi zvesti Slovenci ne bodo ostali na cedilu.
(Podpore in posojila Ljubljani.) Zakonski načrt o pomočni akciji za Ljubljano in druge, po potresu prizadete kraje je bil v poslanski zbornici v razpravi. Poslanca dr. Ferjančič in KI un sta priporočala, naj se porabijo za Ljubljano tiste svote, katere se ne bodo porabile na deželi, naj se dovoli tudi posojilo, katero se bo obrestovalo po 3% in naj se za razdelitev podpor in posojil sestavi posebna komisija. Minister grof Kielmannsegg je obljubil, da se bo vlada na to ozirala in da se bo sestavila za razdelitev posebna komisija, ki pa bo imela samo posveto-
valen glas, ker gre za državni denar. Česar se ne bo porabilo na deželi, se bo lahko porabilo za Ljubljano, trgovci in obrtniki pa bodo posojila vrnili v 5 letih, kar se bodo računalo od 1. janu-varija 1897. Posojila bodo dobivale tudi korpo-racije in dobrodelni zavodi. Zbornica je zakonsko predlogo vzprejela soglasno. Novi ministerski predsednik se je kazal v tej točki nesrečni Ljubljani zel<5 naklonjen.
(Državni proračnn) znašajo skupni dohodki države 643,611.196 gold., skupni izdatki pa 643,563.587 gld. Prebitek znaša torej 47.600 gld.
(V državnem zboru) se razpravlja proračun za tekoče leto, čegar prvo polovico imamo že za hrbtom. Za ta mesec se je že začasno dovolil. Zdaj so razgovori splošni. Zoper dovoljevanje govori posebno nemški nacijonalci (Foregger, Steinwender), katere Celje fcSde, antisemitje, Mladočehi; slednji govore vendar stvarno. To žele vsi avstrijski Slovani, ker bi radi videli, da pridejo Čehi z drugimi Slovani vred v poštev, kedar se bosta na jesen snovala nova državno-zborska večina in novo ministerstvo. — Za proračun govore razni poslanci, tudi slovenska poslanca Ferjančič in Robič. — Državni zbor je od vlade za Ljubljano, Kranjsko in Štajersko predlagane podpore dovolil; pri tem razgovoru se je kazal novi minister Kielmannsegg prijaznega in naklonjenega, obetajoč na jesen še nove pomoči.
(Politični položaj) je tak, kakor pri bolniku, ki je prestal smrtno nevarno bolezen, katero so bili zakrivili nesposobni zdravniki in strežniki, ki so se vsled tega odstraniti morali od bolnikove postelje. Bolezen je še ostala, vendar bolnik jo lože prenaša, ker ima okrog sebe druge osebe. Mi menimo novo uradniško ministerstvo, katero se v staro bolezen, v politiško vprašanje ne bode vtikalo. Radikalni elementi, med temi posebno nemški nacijonalci, bodo še temu ministerstvu nagajali; zato se morebiti še proračun ne bode spravil tako hitro pod streho. Med tem ugibljejo časniki in politiške stranke, kakošna utegne biti bodoča državnozborska večina in prihodnje mi-sterstvo.
(Nove bankovce v kronski veljavi) namerava izdati avstro ogerska banka. Najprej mislijo na bankovce 1000, 500, 100 in 50 kron. Njihova oblika bode nekoliko manjša, in bankovci po 50 kron bodo prilično toliki, kakor sedanji bankovci po 10 gld. Barva ostane jednaka sedanji, ker se vsaj fotografičnim potom ne dajo ponarediti. Bankovci po 1000 kron imajo na obeh straneh ženske podobe, ki predstavljajo Avstrijo, oziroma Ogersko, na štirih voglih pa številka tisoč. Skoro jednaki so bankovci po 500 kron. Bankovci po 100 kron imajo na nemški tekstni strani plavo, na ogerski črno žensko podobo z diademom, in note po 50 kron so podobne sedanjim tisočakom.
(Bivši finančni minister in vodja liberalnih Nemcev) dr. pl. Plener, odložil je svoj državno-zborski mandat ter to naznanil zbornici in svojemu levičarskemu klubu. — Plener že ve kaj dela, ko njegova koalicija ni imela vspeha.
(Zagrebške šole) so se že zatvorile pred koncem junija; kajti v Zagrebu imajo počitnice meseca julija in avgusta. Na ondotni realni gimnaziji so bili dijaki napravili ob sklepu veliko rabuko, ker so bili baje od profesorjev preostro klasifikovani. — Moško učiteljišče, ki šteje 4 tečaje in 6 razredno vadnico, imelo je letos v svojem zavodu internat, t. j. stan in hrana v šoli; v njem je bilo že 60 dijakov, katerih število se bode drugo leto znabiti na 100 pomno žilo. Učiteljski zbor te šole šteje 28 moči, od katerih je bila polovica po dokončani šoli, 27. junija izletelo na slovensko stran v Krško in Rajhenburg, kjer so jih slovenski učitelji presrčno pozdravili.
(Sokolske slavnosti v Pragi.) Na III. kongres Sokolov čeških došlo je 8670 Sokolov iz 469 društev. Telovadilo je prvi dan 4243 Sokolov. Slovenske in hrvatske deputacije vsprejete so bile na kolodvoru z velikim navdušenjem ogromne množice. Na stanovanja so jih odveli na pripravljenih vozovih, okrašenih s cveticami in trakovi.
Ogled po širnem svetu.
(V Srbiji) so se ministri zopet naveličali vladanja; finančnega ministra je kralj tudi odslovil, ker ni mogel ne sinu, ne očetu dovolj denarja preskrbeti. Zlasti oče, ki v Parizu živi, je žrelo nikdar polno.
(Bolgari) se približujejo Rusiji; nedavno je posebno odposlanstvo šlo v- Petrograd, da je položilo venec na grob carja Aleksandra III.
(Ustaja) je v Makedoniji na Turškem pri Solunu. Prebivalci bežali so v gore, kjer se bore z rednimi vojaki in bašibozuki. Prebivalstvo ima orožje, ker so oblastva oborožila selsko policijo, ki se je vsa pridružila ustajnikom. Prvi boj mej ustajniki in Turki je trpel dva dni. Turki se tudi pri tem odlikujejo s svojo staro navado, da nasprotnikom, ki jim pridejo v roke odrežejo glave.
(Na severnem Nemškem), v Hamburgu in tam po Schleswig-Holsteinu, so bile minuli teden velike slavnosti o priliki slovesnega otvo-renja novega kielskega ali severno-vzhodno-mor-skega kanala.
(Na Angleškem) je prišla v državnem zboru in pri ministerstvu na krmilo tako zvana konservativna stranka, katera nesrečnim katoliškim Ircem njih pravic ne privošči.
(Velika vročina) v Ameriki provzroča veliko boleznij; mnogo smrtnih slučajev se je pojavilo v zadnjem času. Guverner Morton je obolel na potu skozi neko ulico v New Jorku.
Dopisi.
Iz Ormoža. (Nemška šola.) Ko so naši nemčurji čuli, da so v Ljutomeru tamošnji nem-čurji dobili nemško šolo, hitro so tudi oni, kot prave opice, sklenili, ustanoviti tako nemško šolo v Ormoži. — Mi imamo doslej v naši fari dve šoli. Na Humu jedno dvorazrednico in v Ormoži jedno štirirazrednico. Na teh šolah po-dučuje se v slovenskem in nemškem jeziku. V Ormoži n. pr. pri gospodu nadučitelju Rauschlu molijo celo v nemškem jeziku. Le kadar pride gospod kaplan v četrti razred, molijo otroci, kakor so jih učili mati, namreč v slovenskem jeziku. Stariši preiščite doma otrokom knjige, videli bodete, da se v šolah rabijo slovenske in nemške knjige. Dozdaj bila je navada, da so se učenci začetniki učili najprej slovenski čitati, pisati, računati i. t. d. in potem učilo se je to v višjih razredih tudi nemški. Mi vsi, katere nas je rodila slovenska mati, zadovoljili smo se s takim ravnanjem hote ali nehote. 'Na ta način so se naši otroci učili in naučili slovenski in nemški. Ali kaj, tudi s temi za nas škodljivimi pogoji niso bili naši drzni nemčurji zadovoljni. Oni zahtevajo več; oni hočejo drugo šolo, oni hočejo nemško šolo. Čujmo kako želijo imeti urejeno to šolo. Njih želje so, da bi obiskovali to „novo", nemško šolo (?) vsi slovenski in nemški otroci iz Ormoža. Novi jezik bil bi nemški in to kar so dozdaj otroci v slovenskem jeziku lahko umevali, morali bi otroci v novi nemški šoli v nemškem njim neumljivem jeziku poslušati. Sicer zviti so kakor kače. Da bi se vi pametni slovenski kmetje in pošteni slovenski stariši lažje vlovili v zanjke, rekli so, da se bode v nemški šoli podučevalo tudi slovenski. Res je, oni hočejo dve uri na teden imeti slovenščino. Ali premislite! Če bi vas kdo dve uri na teden učil madžarski, ali bi se vi madžarski naučili? Kar bi se naučili jedno uro, isto bi pozabili do druge ure. To je samo toliko, da bi vas lažje dobili za nemško šolo. V tej šoli bodo se učili vaši otroci samo nemški, slovenski ne. Oni ne bodo znali slovenski moliti, ne čitati, ne pisati, ne nič. In nemški se pa tudi niti moliti, niti drugo nič ne bodo mogli naučiti. Naj vam poskuša kdo bodisi karkoli razlagati n. pr. v francoskem jeziku, ali bodete taisto razumeli? Ne.
Nemci se vam zdaj dobrikajo, da bi jim vi slovenski stariši pripomogli k ustanovitvi nemške šole, da bi jim vi slovenski davkoplačevalci pripomogli z vašimi z žulji zasluženimi poštenimi denarji sezidati nemško šolo. Dosedanja šola, v kateri se je učilo slovenski in nemški jim je preslaba. Oni si hočejo sezidati novo veliko poslopje, v katerem bode gospodoval nemški jezik. Mi opazujemo, da so ormoški nemčurji razpregli
na vse strani naše lepe slovenske fare svoje zlobne mreže. Oni vam zdaj izkazujejo na različne načine dobrote, za katere dobrote pa bodete morali svoječasno zidati nemško šolo in davati svoje slovenske otroke v njihovo nemško šolo, da bi tam slovenski pozabili, nemški pa se tudi ne naučili, ker se ne bodo mogli. Oni le žele, da bi. bilo ,v;se nemški, slovenski pa nič*
Vas pa gospode: Martinz, Kautzhammer, Bauer svarimo še pravočasno, da se ne. Vtikajte preveč v zadelo nemške šole. kajti vi ste odvisni ljudje, vi ste o^vifehi od nas Slovencev. Če mi ničesar več ne kupujemo pri vas, morali bodete svoje reči pobrati z ničem, kakor ste prišli!
Kakor čujemo še okrajni šolski svet ni sklepal o nemški šoli. Toraj še nemške šole hitro ne dobimo.
Ko bodemo vedeli kaj natančnejega, bodemo poročali
Sv. Primož nad „Muto" ob Dravi.
(Erber in lov.) Več let je imel naš fužinar, Erber po imenu, lov na Primožu in pri Sv. Jerneju za malo ceno 26 goldinarčkov. Mali del od tega zemljišča odstopil je drugemu gospodu za skoro isto ceno, sam pa je potem brezplačno lovil. Vendar so bili mnogi zasačeni s puško na rami v lesu, kaznovani od 1 do 2 tednov, z dvema postoma, plačilom jedila ter še zgubo puške, če tudi niso ničesar ustrelili. Ker pa so kmetje veliko škodo zaradi zajcev trpeli, sklenili so si pomagati s tem iz nesreče, da si lovsko pravico na dražbi, dne 10 junija t. 1. pridobijo za se, kar se je tudi posrečilo. Erberček si ni upal dalej iti, kakor do 95 gld , a potem ga je zapustil pogum, ter se je jezen m srdit, da bi bil skoro jeze počil, podal domu. Nikakor ni mogel ra/umeti, na kaki način si kmetje predrznejo ravnati zoper njegovo voljo, kajti on si domišljuje, da je turški paša ali celo ruski car na Muti in nje okolici, kateremu bi se moralo vse pripogi-bati in klanjati. Kmetje pa so potem, dasi tudi zedinjeni od 95 gld. še dognali med seboj 146 gld. zategadelj, da bi Erber ustrašen visoke cene, ne obdržal lova za se, ker po lovski postavi bi to še bilo vedno mogoče, ker je že imel dve B sosednji" občini, Mu to in Pernice.
In resnično, dobro so zadeli. Če tudi si je Erberček skoz 20 let pridobil po Muti precejšnje premoženje, je vendar tako skop, da bi najraje vse imel zastonj ali za celo mali denar, zato se isti dan ni mogel premagati, da bi bil obljubil 146 gld., a pozneje je bilo prekasno. Zdaj pa dela grozno pokoro, se kesa in premišljuje, kako bi dobil ta najboljši lov nazaj, ter se sramuje. Rad bi že dal kmetom zgornjo svoto, a ti se ne zmenijo za to, ter se mu le smejijo. Sedaj pa on razširja zopet vest, ter si s tem pomaga iz zadrege trde, da so kmetje tako nevedni, da mislijo, ta svota bo za plačati vseh 8 let samo enkrat in ne vsako leto. Pa tukaj se Erberček hudo moti. Ni mu treba imeti Slovence za take tepce, prime se naj raje sam za nos in ga dobro stisne. Tudi pred dražbo in še pri tisti si je mislil, da kmetje tega ne ved<5, da še lov ostane lahko vedno njemu, če toliko da, kolikor njegovi nasprotniki, ker ima, kakor že rečeno, v dveh sosednih občinah lovsko na-jemščino, a to je kmetom po knjigi in raztolma-čenju pravnih gospodov prav dobro znano.
Kmet bo toraj za naprej s puško na rami sam po gozdu hodil in gospodaril ter kratko-repca in glodavca lovil; Erberček pa naj ve, da nima toliko flpliva, kakor si rad sanjari, pa ga bode v bodočnosti še manje imel, sploh pa nikakor ni — kmetski paša.
Iz IJubljane. (O položaji). Polagoma se Ljubljana zopet okreva, kolikor je to mogoče od prehudih udarcev, katere je dobila, ko jo je toliko neizmerne škode doletelo, ko je toliko strahu prestala. Ljudstvo, ki je Ljubljano zapustilo, vrača se polagoma zopet v mesto, zlasti pa se bode to zgodilo, ko se bodo po počitnicah ljudske šole zopet začele in ko bodo dijaki vseh različnih šol v Ljubljano pozvani. Zdaj bodo morale stranke, ki so v šoli bivale, te prostore zapustiti, kakor so že ljudje železniške vozove zapustili in se preselili večinoma v lesene barake, katerih je povsodi skoro nepregledno število. Nekatere iz med njih so še kaj lične stavbe. Nekaj strahu morajo še takrat prestati
ljudje — če tudi je to brez potrebe — kedar se potresi ponavljajo; a ti sicer pogosto se ponavljajoči sunki in gibljeji so zelo rahli in ne pro-vzročujejo novih škod, zlasti očitnih ne. Potres pa, ki je v Italiji, v Florenci in v okolici bil, je Ljubljančane zopet opozoril na to, da so začeli z znanstveno teorijo, kjer koli se le dva človeka pogovarjata, o tem. kakošnega izvira so letošnji potresi, ali so namreč podzemeljske vode to pro-vzročile (kar je najmanj verjetno), ali se podirajo skale v notranjščini zemlje (tektoničhi potresi), ali delajo to ognjene moči (vulkanični potresi). Avstrijski. veŠČaki pravijo največ, da so tu tektonični, znani Falb pa, da so vulkanični potresi. — Ne brigajo se dalje za potrese, zida in krpa se v Ljubljani pridno; dela okolo 3000 zidarjev in drugih delavcev, ki so zelo dragi; podjetniki računijo zidarja po 3 gld. na dan, pomočnike pa po 1 gld. 70 kr. Seveda oni delavcem toliko ne plačajo, a ipak, dosta, ker se delavci večkrat branijo delati, zlasti kedar med delom potres nastane, osobito v trenutku, ko se baš nahajajo pod kakošno čisto zrahljano po-drtino. — Zida in popravlja se zdaj največ hiše za stanovanja, ker je to najnujnejše.
Vsled pomanjkanja stanovanj se v Ljubljani boje vsi tisti, kateri niso hišni posestniki, da bodo zdaj in zlasti na jesen cene stanovanjskih najemščin silno poskočile. Da se najemnine ne bodo pretiravale, za to kot jedno sredstvo nasvetuje naj vlada pri delitvi podpor in brezobrestnih posojil zahteva od vsakega, kdor hoče biti deležen te dobrote, naj se zaveže, da ne bo povišal najemnine. Kdor je to že storil, temu naj se odreče posojilo in podpora. Namen državni podpori je, pomagati hišnim posestnikom in preprečiti, da bi morale stranke plačati škodo, katera je zadela posestnike, zato pa tudi naš nasvet ni krivičen. Tekom petih let bodo postavljena vsa poslopja, ker pozneje zidana poslopja ne bodo več deležna davčnega oproščenja in tedaj se bo potem proste konkurence uravnala najemnina. Po naši sodbi bi se na ta način ne zgodila nikomur krivica.
To je dober nasvet, ki naj bi zlasti tedaj obveljal, ako bodo hišni posestniki, ki so najhujše prizadeti, dobili izdatnih podpor; ker sicer si pa morajo s povišanjem najemnine pomagati.
V šotorih ljudje skoro nič več ne prebivajo, a barak bode še primanjkovalo, zlasti zdaj, ko se bodo stranke iz šolskih poslopij zopet izseliti morale. — Ustanovilo se je stavbinsko društvo, stavbinske banke pa ni mogoče napraviti.
Cerkve popravile so se v toliko, da sedaj v vsih lahko opravljajo božjo službo. Pretekli teden praznovali so tudi pri sv. Petru in pa v Trnovem cerkveno letno proščenje. Ljudstva bilo je ogromno, a vendar ni videti veselja, kakor poprejšnja leta.
Hišni posestniki težko pričakujejo podpore in posojila, da bode mogoče plačati račune zidarjem ali pa delo pričeti.
Na Dunaju se svetli. Mnogo so že pisali časniki posebno v zadnjem času o Dunaju, kjer se godijo zanimanje vredne reči; in to po vsej pravici, zakaj, ako so že volitve vsakega majhnega trga tolike važnosti, da se vse stori, da se izvolijo dobri narodni možje, katere pre-šinja verni katoliški duh, koliko bolj važne so še le volitve glavnega mesta naše mile Avstrije.
To pač prav dobro vejo naši nasprotniki, zagrizeni liberalci, ki poznajo vse drugo, samo za Boga ne vejo, in zato napenjajo vse sile in rabijo vsakovrstna sredstva, da bi še le ostali voditelji ljudstva, da bi še bili voljeni v občinski odbor.
Vendar pa se jim zdaj nič kaj posebna sreča ne smehlja, zakaj Bog je poslal svojim služabnikom, vernemu ljudstvu dunajskemu može, katerih naloga je, delovati v njegovem imenu za blagor narodov in se boriti za pravico z nasprotniki.
EJen izmed teh možev je tudi dr. Karol Lueger, odvetnik na Dunaju. Gotovo so še cenjeni bralci „ Domovine" le malo o tem možu slišali, čegar ime pa je vendar znano po širnej Avstriji, povsod, kjer bivajo liberalci in kjer se nahajajo vrli katoliški verni ljudje. Posebno zadnjimi je dovolj znano ime moža, ki se bori le edino za njihov blagor, ki zagovarja njihove pra-
vice in skrbi, da se povrnejo boljši časi zat'ranemu priprostemu ljudstvu.
To povdarja Lueger pri vsakem govoru, pri vsakem nastopu in kaže tudi dejanski. Kakor utihnejo majhne ptice pevke, ako se prikaže v njihovi bližini sivi orel, tako utihnejo tudi naši nasprotniki tam na Dunaju, kedar stopi na govorniški oder mož katoličan Lueger ter z jeder-natimi besedami biča nedostatnosti in nepravično postopanje svojih nasprotnikov. In ta mož je nedavno voljen za dunajskega podžupana na velik strah vsem protivnikom, kakor so se ti kmalu sami izdali. Z nekakim strahom je odstopil gosp. župan od svojega posla, češ, s takim možem, kakor je Lueger, ni dobro črešnje zobati.
Vršile se bodo torej nove volitve in voljen bode nov župan. Semiti hočejo, kakor je poročal izvrstni katoliški list „Reichspost"* volitve preložiti na jesen, ker je sedaj večina njihovih velikašev na letovišču; a oglasil se je naš bori-telj Lueger, češ, to ne gre, volitve ae morajo o postavi določenem času vršiti, sicer je pa pripravljen rabiti tudi skrajna sredstva.
Glavno vprašanje je seveda sedaj, kdo bo izvoljen za župana? S tem vprašanjem se pečajo sedaj liberalci, pečajo pa tudi katoliki; vendar pa je prvih upanje, da dobijo župana iz svoje sredine le slabo; zakaj verno katoliško ljudstvo že preveč pozna svojega ljubljenca dr. Luegerja, ki se je nedavno značilno izrazil, češ, jaz hočem župan biti in se ne samo imenovati; zato bode pa tudi vse storilo, da dobi župana, ki čuti ž njim bedo in skrbi le za njegovo blagostanje. In upati pač smemo, da se mu posreči volitev, zakaj božja pomoč je na njegovej strani, kjer pa ta pomaga je vsako nasprotovanje neverni-kov zaman, kar nam potrjuje zgodovina vseh časov.
Če bo pa izvoljen dr. Lueger, tedaj je pa zasvetila na Dunaju svitla zvezda vsem vernim krščanskim narodom, katera bo kmalu obsvetila tudi druge avstrijske kraje, da celo Evropo.
Obrnimo se torej, kakor priporoča vrlii „Primorski list" svojim čitateljem v dneh vohtve tja do najvišjega, najmogočnejšega vladarja nebes in zemlje ter ga prosimo za srečen izid volitev na Dunaju. In ta, ki je rekel, prosite in bote uslišani, nas bo gotovo vslišal in nam o pravem času poslal pomoči!
Da, na Dunaju se svetli, dal Bog, da bi se tudi nam v prid razsvetlilo!
Narodno-gospodarske novice.
Še nekaj o posojilnicah.
Lepo število imamo že slovenskih posojilnic. — Vse prav dobro napredujejo, kar je najboljši dokaz žive njih potrebe. — Prav dobro tudi delujejo, smelo trdimo, da nekatere naravnost uzorno. — Ker je pa stvar pri nas Slovencih verderle še nekoliko nova, in v nekaterih krajih premalo poznana, mislimo, da vsak nasvet, ki stvar pospešuje, dobro doide. — Prav umesten se nam pa zdi nasvet, da naj bi posojilnice dovolile svojim dolžnikom, vsaj hipotečnim, vrnitev dolga v prav majnih obrokih (najbolje takozvanih anuitetah), kar jim edino omogoči znebiti se dolga v primernem času. — Brez tega jaso važnega načela bi posojilnica bistven del svojega konečnega namena zboljšati blagostanje prebivalstva svojega okraja, ne spolnila. Kako taka posojila prebivalstvu ugajajo, kaže najbolje to-le: Kranjska hranilnica v Ljubljani daje posojila do 300 gld. za najnižje obresti po štiri od sto, ne dovoljuje pa izplačila dolga v anuitetah. Posledica je, da tacih posojil zmirom manj odda, ter da jemljejo posestniki taka posojila, če tudi zanja za eno malenkost višje obresti plačujejo, raje pri tacem zavodu, ki ima vpeljane anuitete. Plačuje tam dolžnik, vsacega pol leta malo več, kakor gole obresti. — To pa, kar plača, razde-
* Ta list, ki še le dobro poldrugo leto izhaja na Dunaju, je za nas katoličane eden najvažnejših in najkoristnejših časopisov. Želeti bi pač bilo, da bi si ga tudi Slovenci, nemščine veSči, v obilnem številu nairo-čevali; posebno večje čitalnice imajo priložnost po njeem širiti krščanske ideje, katere povdarja in zagovarja izvrstni list, ki ne pozna nobenega razločka med naroodi, ampak deluje le za vero in cesarja.
luje se na obresti, ki vedno bolj padajo, kolikor je več odplačanega na kapital, ter na kapitalno odplačilo, ki vedno bolj narašča, kolikor se bolj zmanjšujejo obresti. — Pri pet odstotni obrestni meri, katera je najbolj razširjena pri posojilnicah za hipotečna posojila, se pa na pr. dolžnik z anuiteto treh odstotkov na pol leta v 36 letih znebi dolga. — S 3*/,% v 25 letih, s SVŽ/o v 22 letih, s 4% v 19Va letih, s 4V40/o v 18 letih, s 4Va0/o v 16Va letih, s 5«/0 v 14 letih. — Nekatere posojinice sicer dovoljujejo dolžniku, odplačati od posojila, kolikor se mu zdi, vselej kadar zapadejo obresti. — Anuitet pa vendar nočejo upeljati, ker se jim zdi, sila neumestna in doba amortizovanja (uničenja dolga) predolga. Ker se pa ta da postaviti sporazumno z dolžnikom na poljubno vrsto let, tako, da je vselej ravno gospodarskemu položaju dolžnika primerna, ga tudi nikdar ne bodo anuitete obtežile.
Tistega pa, ki prav nič- ne' bi hotel odplačevati od dolga, je dobro nekoliko posiliti v njegovo korist, da plačuje vsaj najnižje anuitete.
Želeti bi bilo, da bi vse posojilnice vpeljale ta način uničevanja dolga. — Ker si pa posojilnice večinoma ne bodo znale same napraviti potrebnih anuitetnih razpredelnic, iz katerih je razvidno, kako se razdeluje vsaka posamična anu teta na obresti in na kapital, smo pripravljeni jim take razpredelnice izdelati po ftajnižji ceni za vsakovrstne obrestne mere, za vsak kar pitalni znesek, ter za vsako vrsto let. — Upamo;' da se bodo posojilnice te prilike rade poprijele, ter povsod upeljale anuitetno odplačilo dolga.
Književnost.
(Izbrane pesmi), zložil Anton Funtek. Marsikaj lepega nam je že prinesla »Slovanska knjižica" a posebno iznenadila nas je pa z zadnjima dvema številkama, v katerih nam je podarila venček najlepših Funtekovih pesmij. Dični pesnik Anton Funtek je pač že dovolj znan vsem prijateljem leposlovja, da znan večini slovenskega ljudstva, katero bo gotovo z velikim veseljem seglo po ljubkih cvetkah našega pesnika, ki je izdal s to izbirko najlepši plod svoje muze. Večina pesmij, ki jih čitamo v knjižici je že bila natisnjena po raznih leposlovnih listih le 13 pesmic še ni zagledalo poprej belega dne. Med temi zadnjimi se posebno odlikuje ona, ki jo je postavil pesnik na čelo svojega delca. V njej opeva pesnik nekdanje boljše čase Ljubljane, slika strašne trenutke potresa, katerih ne bode bela Ljubljana tako hitro pozabila; kljub temu pa je vendar dospela Ljubljančanom od vseh krajev tolažba, pomoč zakaj:
»Došel je med žalostne brate", Genij bratoljublja sam !...
kakor tako lepo pravi pesnik. Nato izraža v le-pej obliki pesniškej željo, katero pa ž njim tudi vsak Slovenec goji, da bi se namreč zdaj porušena Ljubljana kmalu zopet vzdignila iz podrtin in tej novej, obnovljenej Ljubljani posvečuje pesnik svoje pesmi, — gotovo novo tolažilo za mesto v urah britkostij in trpljenja. Tudi druge še ne-natisnjene pesmi so lepe po vsebini in obliki, v -tf vseh se zlivajo krasne misli v lahko razumevne verze. Tudi oblika knjižice je zelo lepa in rab-Ijiva, vendar pa stane knjižica le bornih 50 kr., za naročnike »Slovanske knjižice" pa le 30 kr., gotovo redka prikazen na našem književnem polju, zakaj tako po ceni se ne dobi lahko druga jednaka slovenska knjiga. Čisti dohodek knjižice je namenjen Ljubljančanom, ki tako zelo potrebujejo tudi gmotne podpore, — gotovo blag namen »Goriške tiskarne", katerega naj nikdo ne prezre ampak si takoj naroči več iztisov pa še tudi drugih naročnikov pridobi. Vrli slovanski rod ne pozna razločka med seboj, kedar je potreba bratom pomoči; to se je pokazalo že mnogokrat in se kaže tudi danes, ko od vseh krajev prihajajo mnogoštevilni darovi našim bratom v Ljubljani na pomoč v stiski in revščini. Zato pa tudi zdaj, vrli narodnjaki, blagi Slovenci, pokažimo svoje čuteče srce, ko se nam ponuja nova priložnost, pomagati ubogim trpinom. Naročimo si torej Funteka vsi, posebno tudi slavne čitalnice, zakaj s tem pomnožimo naše knjižnice a pomagamo pa tudi našim bratom tam na Kranjskem !	Rebon.
(»Poduk v igranji na citrah"), sestavil Fran Sal. Koželjski, založil L. Schwentner, knjigarna v Brežicah ob Savi. I. zvezek, cena 1 gld. 50 kr. V jako lični vnanji obliki je izšel I. zvezek ci-trarske šole v slovenskem jeziku, kakoršne dozdaj prijatelji tega glasbila na Slovenskem še niso imeli. Sestavljatelj je po najnovejših sistemih (Huber, Enslein) prav praktično razredil tva-rino in podaje po najpotrebnejših kratkih uvod-: nih pojmih o glasbeni teoriji vse, kar je igralcu na citrah treba vedeti o svojem glasbilu. Pride jana velika podoba razjasnjuje razvrstitev me-lodijskih, spremnih in basovih strun. Posebno utegne ustrezati učencem to, da so - koj prve vaje zložene po najbolj znanih in v narodu priljubljenih slovenskih pesmih, kar daje že ob sebi tej šoli prednost pred vsako tujo. Iste pesm| katere je skladatelj postavil'za vaje v melodiji z levo roko, ponavlja pozneje deloma pomnožene za skupno igranje z obema rokama.. Teh vaji Oziroma pesmi je vsega skup 24, vse v G dur, in v raznih najbolj navadnih taktih. Vse vaje sd postavljene lahko, začetnikom primerno, vehdei| bodo gotovo že zaradi mičnih napevov radi ser gali po njih tudi bolj izurjeni igralci, kateri bodo; v bodočih' zvezkih potem nahajali več njim pri--merne težje tvarine. Pr.av toplo smemo torej priporočati to delce, obsegajoče, 24 strani četrtin-' skje oblike, vsem prijateljem čiter. Čim hitreje! ses-bode rapečaval ta prvi vezek, tim preje bode ' podjetni založnik izdal daljne tri zvezke'in zgo-tovil celo delo, ki bode prav prijeten dar vsakemu slovenskemu.,citrarju, ob jednem pa širilo slovensko pešein mej :pfijatelji citer v slovenskih pokrajinah;... ._;..,	, .. ..
Družbi sv. Cirila in Metoda so Od 10 aprila—20 jun. t. 1. darovali: G. F. Stegh&f, 8'eželni' poslanec, 1 bralni stroj; si. podružnica v Maifiboru 24. apr."2-10 gld. 77 kr. in 6. jun. 60 gid: (večje svote so podružnici izročili: preč. g. stolni dekan L. ll.erg 10 gl., dr. H. Schmirmaul 5 gl., č. g. Josip Sigi, kapelan v Kamencah 5 gl. i. t d.); si. »Izvanakademiška podružnica" v Gradcu po g. blagajniku Fr, Hrašovec, c. kr. sodniku 139 gl. 42,kr.; župnija Breznica na Gorenjskem pokroviteljine 108 gl. 63 kr.; župnija Kranjska Gora pokroviteljine 100 gl.; »Neimeno-vanec" iz Gorice 100 gl.; si ženska podružnica v Gorici po denarničarici g. J. Dekleva ,100. gl.; požrtvovalna si. ženska podružnica v Sežani po- blagajničarici g. Mariji Skrinarjevi zopet 50 gl. ; g. Fr. Vertovec v Velikih Za-blah kot dedič pokojnega vč. g. Vinka Stubelja, vikarja v Gabrijah, volilo 40 gl.; g. Olga Haringova, kot blagaj-ničarica »Prve belokranjske podružnice v Černomelju", 35 gl. 39 kr.; vč. g, Ražun v Celovcu 35 gl. 39 kr.; Neznanec 35 gl. si. podružnica za Velikovec in okolico po vč. predmestnem župniku g. Fr. Treiberju 26 gl. 76 kr.; nabranih na prvem svojem letošnjem zborovanju v Št. Juriju na Vinogradih; bi g. Josipina Tolaži v Logatcu 10 gl.; bi. g. Matilda Šebenikar na Rakeku v nabiralnik nabranih 10 gl.; si. »Notranjska posojilnica" v Postojini prispevek za 1. 1895. v znesku 10 gl.; g. M. Vičič v Postojini v družbin nabiralnik nabranih 10 gl.; g. Avgust Drukar v Kranju 10 gl.; gg. dr. de Franceschi in dr. Schifrer v Novem Mestu 10 gl., mesto nagrobnega venca; si. posojilnica v Žuženberku kot darilo za letošnje leto 10 gl.; g. Leopold Schwentner, knjigotržec v Brežicah 10 gl., kot ustanovnik pri tamošnji naši podružnici; g. veletržec Kollmann v Ljubljani v nabiralnik nabranih 8 gl.; gospica Ivana Narobe iz Trzina v a6mačem nabiralniku nabranih 5 gl.; g. dr. Vilfan v Radovljici 8 gl.; Mirko Gruden, sin g. davkarja v p. na Vrhniki 7 gl. in sicer 5 gl. nabranih v nabiralnik v gostilni pri pošti na Vrhniki, 2 gl. pa pri g. Ivanu Majaronu v Borovnici; g. Fr. Kocelj 5 gl. 20 kr.; z Jesenic 5 gl.; vč. g. profesor J. Komljanec v Kočevji 4 gl. kot donesek nekaterih ta-mošnjih članov podružnice v Ribnici; vč. g. župnik Jožef Skofic v Železnikih 4 gl. nabrane v družbin nabiralnik ; g. J. Krajec V Novem Mestu 3 gl. 84 kr.; si. načelništvo ženske podružnice v Kamniku 3 gl., — 2 gl. 50 kr. je bilo v družbinem nabiralniku, 1 K. je daroval g J. Rode, — in g. Fr. Šlibar, gostilničar v Selcih 6 K., nabranih v tamošnji nabiralnik. — Prav iskreno se zahvaljujemo vsem naklonjenim dobrotnikom, ki so se nas spominjali zadnji čas. Družba letos potrebuje posebno izdatnih sredstev za zavode v Trstu in zidavo nove šole v Velikovcu. Iz mnogih krajev radi groznega potresa ne bo tako velike podpore, kot je bila navadno. Naj bi rodoljubi po drugih srečnejih krajih to nadomestiti blagovolili. Dosedanjim in prihodnjim dobrotnikom kličemo; Bog povrni!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Za slovensko šolo v Velikovcu so od 10. apr.—20. junija t. 1. darovali: SI. upravništvo »Mirovo" v Celovcu mej koroškimi Slovenci nabranih 288 gl. 35 kr.; si. hranilnica in posojilnica v Sinči vesi na Koroškem 100 gl.; si. posojilnica v Šmihelu 100 gl.; rodoljubni celjski Slovenci po g. dr. J. Dečku 100 gl., — večje svote so izročili; si. tamošnja posojilnica 25 gl., gg. dr. J. Dečko, dr. J. Sernec, M. Vošnjak po 10 gl., drugi duhovni in svetni gospodje po 5 gl. i. t. d.; —- Slovenke in Slo- , venci v Aleksaadriji po g. Ivanu Semiču 63 fran-
kov; vč. g. monsignor Ivan Tomše, vojaški župnik v Gradcu, kot volilo 12, gl. ; g,'A.' Š. po g. Fr. Hrašovcu, vpok. c. kr. sodniku v Gradcu 11 gl.; si. posojilnica v Vita.nji 10 gl. (15 gl. je odločila. letos pri občnem zboru kot prispevek za pokroviteljino); vč. g. A. Berce, bo-štanjski župnik 10 gl.; vesela družba pri zabavi društva »Vodnik" v Dolini pri Trstu 10"'gl.; vesela drtižba v Globasnici po g. F. Kandutu 12 K.; g. dr. H. Schmirmaul, zdravnik v Mariboru 5 gl.; g. Martin Kocbek, c. kr. notar v Marenbergu na Štirskem nabranih 5 gl.; vč. g. Alojzij Kummer, župnik v Retečah pri Loki 2 g!.; vč. g. kurat Lovro Rozman 2 gl.; vesela družba v gostilni g. Val. Kolenca v Čemšeniku po g. učitelju T. Petrovcu 2 gl,; Vč. g. Jožef Žičkar, župnik v Vitanji i gl. 'dO kr. in č. g. Matija Škorjanec, kapelan v Vitanji 1. gl. 50. kr.
Zgradba • velikovške šole lepo napreduje; to poletje že pride. J3tavba pod .streho., Rojaki.!... Podpirajmo vele-Važno delo, da se čim preje ondi vzgaja deca, v" vfersko-dinastičnem-narodnem duhu!
Vodstvo družbe, sv. Cirila in Metodit..
Vožni red na južni železnici:
i	Veljavfeft od 1. iiiaja L, 1...	, ■
Odhod iz Celja proti Dunaji. Brzovlak ob 1. uri 37- in. ""ponoči in ob 1. uri 45 m. popoludne; poštni vlak . .ob 5. m-j g4 m. popoludne in .ob S. uri 10,m. ponoči; '.. Jokalni vl&k db '6: uri 25 m. zjutraj; -mešani vlaki-ob
8.	uri 50 m. dopoludne.
Odhod iz, Celja proti Trstu. Brzovlak ob 3. uri 27 m.
• popoludnp. in ob -4. uri 18, m. zjutraj.; .poštni v|4k ■ ob 10. uri 5 m. dopoludne in ob 1. uri 51 m. zjutraj ; lokalni vlak ob 5. uri 35 m. zjutraj in ,qb
9.	uri 20. m. zvečer do Zidanega mosta; mešani vlak ob 5. uri 40; m. zvečer. •
Odhod iz Maribora na Koroško. Brzovlak ob 3. uri 25 m, ppnoči; lokalni vlak ob 5, uri 25 m, zjutraj in ob
10.	uri 3 rti. dop,-ter Ob 3. uri 10 m. popoludne."1" Odhod iz Pragerskega proti Ptuji itd. Brzovlak ob'3-
uri 30 m. ponoči; Osebni vlak ob 9. uri 37 m-. dopoludne in ob 8. uri 10 m. zvečer; mešani vlak ob 3 uri 35 m. popoludne samo do Ptuja,.; Odhod iz Celja v Velenje. Mešani vlak ob J. uri 15 m.
zjutraj in 3. uri 50 m. popoludne. Odhod iz Velenja v Celje. Mešani vlak ob 5. uri 50 in.
zjutraj in'2. uri 35 m. popoludne.	{
Odhod iz Zidanega mosta v Zagreb, Osebni vlak ob 5.
uri zjutraj in 1. uri 38 m. ter ob 5. uri popoludne. Odhod iz Poličan v Konjice ob 10. uri 25 m. dopojudiie
in "ob 4. uri 10 m. popoludne.' Odhod iz Konjic v Poličane ob 6. uri 30 m. zjutraj in 1. uri 10 m. popoludne.	a
Odhod iz, Spieliclda v Ljutomer ob ~7„ liri 25 m. zjutraj in ob' 2. uri popoludne — ob 6. uri 45" m. zvečer do Radgone. , ,
Javna zahvala.
Na naše povabilo je prišel potovalni učitelj za vinarstvo, g. Fr. G o m b a č, letos večkrat v Krško, kjer je ude kmetijske podružnice,, meščanske učence in drugo ljudstvo prav vpešno podučeval v raznovrstnem Cepljenji ameriških trt. Za to trudoljubivo delo se mu toplo zahvaljujemo.
"V Krškem, dne 20. junija 1895.
Kmetijska podružnica. Ravnateljstvo meščanske šole,
lil.............llllllll..................HIBI................I.....IIIIB......HIBI.......II ■lili...........
t
1 ožnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče, gosp.
Franc Polak
veleposestnik in gostilničar v Trbovljah
po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 44. letu svoje starosti dne 29. junija ob polu 9. uri zvečer mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predrazega rajncega preneslo se je v torek dne 2. julija ob 8. uri dopoldne k večnemu počitku.
Prerano umrlega priporočamo vsem . sorodnikom, prijateljem in znamcem v pobožen spomin.
V Trbovljah, dne 30. junija 1895.
Terezija Polak roj. Holobar,
soproga.
Franc, Rudoli, Pepi, Rezi, (109) 1
otroci.
Razpis.
V zmislu §§ 8 in 12 postave z dne 23. jun. 1892 dež. zak. 1. št. 35 razpisuje podpisani zdravstveni okrožni odbor službo okrožnega zdravnika za zdravstveno občino »Okolico Celjsko" obsega-jočo politične občine celjsko okolico, Teharje, Št. Lorenc in Svetino s stanovališčem v Celji in z letno plačo 600 gld. a. v.
Prošnje za to mesto z dokazi, predpisanimi v § 15 gori navedene postave vložijo se naj naj-dalje do 1. avgusta 1895 pri podpisanem okrožnem odboru.
Okrožni odbor celjske okolice, dne 1. julija 1895.
Načelnik:
I (112) 3-1	G-linšek, 1. r.
kot oskrbnik vinograda t Halozah
oženjen mož, ki je vešč zimskega in zelenega cepljeva-nja ter sploh vseh opravil pri nasajevanji vinogradov z ameriškimi trtami.
Pogoji se izved6 pri Anton Oregorič-u, tajniku posojilnice in posestniku v Ptuju. (111) 3—1
Zobozdravnik
Anton Faichel
iz LJubljane, uljudno naznanja, da od dne 1. julija 1.1. v hotelu „pri volu" (Hotel Ochsen)
zdravi zobe in deluje v stroki zobozdravništva. Ostane tu le nekaj časa.	(107) 3—1
J * y v Šmarinem, en četrt ure od I VJ V) Slovenskega Gradca, tik okrajne ceste in blizo nameravane nove železniške postaje, na jako dobrem prostoru, novo zidana z nedodelanim prvim nadstropjem, pripravna za vsako trgovino, posebno za krojača, proda se takoj iz proste roke. Natančneje pogodbe podaja Fr. Dolenc v Mariboru.	(110) 3—1
JSL
i mi m 11 miium imun iii uri mi i niuiiiuum
JSL
Velecenjenemu občinstvu usojam se naznaniti, da sem s 1. julijem t. 1. v hiši svojega očeta gosp. Ivan-a Vaupotiča pričel
mesarsko obrt.
Priporočevaje se velecenjenemu občinstvu, zagotavljam točno in ceno postrežbo. Ljutomer 1. julija 1895.
Aleksander Vaupotič,
(108) 3—1	mesarski mojster.
min..................	niiiiinin ii iimrnrrni im	i rr/n 11 n i n »mu 1111 imiuiii irn mrmram urn
lal		lal
ra o		
e ®
® ® @
j
sr
®
Molitvene bukviee ^

priproste, kakor tudi v najfinejih vezih, po vsakoršni ceni pri
19** Posebno opozarjamo preč. g. katehete in duhovščino na velik izber molitvenikov za šolarčke, kakor tudi odrasle.
...................
lEtanc OučLen.
ŠH urar
v Ljubljani Glavni trg št. 25
priporoča slav. občinstvu in posebno prečast. duhovščini, svojo bogato, največjo zalogo švicarskih žepnih ur, po najnižjih cenah, zlatih, srebernih, nikelnastih in stenskih ur z nihalom (Pendeluhr), budilnic, ve-rižic vsake vrste, prstanov, uhanov in vseh v njegovo stroko spadajočih stvari. Popravila naredim dobro, hitro, natančno in ceno. Poštna naročila izvršujejo se precej. Novi ceniki po pošti in brezplačno. V cenikih je natančneje popisano, koliko časa jamčim (garantiram) za katero stvar in kako zamenjavam.	(74) 10—9
i
DRAGOTIN HRIBAR
trgovina umetnin v Celji
„Sveta družina'', sy. Ciril in Metod
in drage različne svete podobe
v oljnatih barvah in jeklorezih priporočam vis. čast. duhovščini, g uradnikom, učiteljem, . slavnemu občinstvu. Dajem tudi na mesečne obroke. Cena podobam 5, 6, 7 in 8 gld.
Podobe „Sveta družina" brez okvira po 10, 15, 20, 25, 50, 60, 90 kr. in 1 gld.

(48) 20-10
„THE GRESHAM"
zavarovalna družba za žiljenje v v Londonu.
Filijala za Avstrijsko:
Dunaj, I., Giselastrasse 1., v družbeni hiši.
Filijala za Ogersko:
Budimpešta, Franca-Jože/a trg 5 in 6, v družbeni hiši.
Aktiva družbe dne 31. dec. 1893	k. 131,435.657 — Letni zavarovalni dohodki z obrestmi do 31. decembra 1803 .	„ 23,942.149 — Izplačanja za zavarovanje, za rente in odkupe i. dr. odkar posluje družba (1848)	287,452.809 — Med letom 1893 je bilo od družbe izdanih 9633 polic v znesku .	„ 73,023.675—
Prospekti in cene, po katerih se ravna družba pri izdavanji polic in prijavni obrazci dobe se brezplačno pri generalni agenturi v Ljubljani, Tržaška cesta 4 pri G¥IDONU ZESCHKO-tu. (148) 12-7
H
iša na prodaj. rS&Sflfi T-
slopji, z lepim vrtom zasajenim s sadjem, na prijaznem kraju, blizo fabrike, z dobro pitno vodo pod prav ugodnimi poji na prodaj. — Več pove
Anton Špitau po domače Sapušek v Šoštanj i.
(113) 1
Dobro vino
belo ali rudeče, po gld. 15.50, 17.— in 19 — po 100 litrov na tukaj šni kolodvor stavljeno, prodaja v množini nad 50 litrov, ter se za obila naročila toplo priporoča
Kranjska vinarna v Ljubljani,
5—3	Slonove ulice it. 12.	(102)
<=> | M
JS -J3 5 g ®
S -2, o m ™ !£
m-sf.
" - w »o
.52 o. rt S^S a o »»H o S" j=> to >fl5 o s
S a 0 •g* a >

Najcenejša, najboljša
katere ne presega nobena druga gledč ugodne sestave, j
Glavna zaloga za
Kranjsko, Štajersko in Koroško pri
Fran Seidl-u
v Novem Mestu.
Cena škropilnice s cevjo in tremi sikalnicami 9 gld., lesena brenta posebej
80 kr. (96) 3—3
S	fT&JP	r
deluje čudovito! Mori — kakor nobjno
drugo sredstvo — vsakovrstne žuždke, za to tudi po celem svetu kot jedino enake vrste slavno in priznano. — Njegova znamenja so: 1. zapečatena steklenica, 2 ime .Zacherl".	(60) ia-9
Najboljše za stenice, bolhe, kuhinjske golazni, mole, živinske parasite in dr.
CeUe : Traun in Stiger ,	Alojzij Walland
,	Viktor Wogg
„	Anton Kolenc
,	Fran Jancsch
„	Milan Hočevar
,	Ferdinand Pelle
„	Josip Matic
,	Anton Ferjen
„	Friderik Jakovitscb
„	L. Leo Hannak
„ Karol Gela, lekarna „	Fran Zangger
Vransko:Ivan Pauer Konjice: Jurij Michay Vojnik: Fr. Zottl Hrastnik: Alojzija Bauerheim „ Konsumno društvo „ Josip Wouk Ljubno: Fr. H. Petek Sevnica: A. Fabiani S. F. Schalk „ Ludovik Smole „	Zwenkel & Cmp.
Mozirje: Leopold Vukič Planina: R. Grossler
„ Lud. Schescherko ,	F. Wambrechtsteiner
Gornjlgrad: Jakob Božič Poličane: Ferd. Ivanus
„	A. P. Krautsdorfer
„	Anton Schwelz
^Pristova: And. Suppanz Brežice: Fran Matheis
.,	Varlec & Umek
Raihenburg: L. Rainhofen Žalec: Adalb. Globočnik St. JurU: Fran Kartin
J. F. Scheseherko St. Lovrenc: Elija Turin Šmarje: Josip Wagner St. Paul: Norbert Zanier Trbovlje: Konsumno društvo J. M. Krammer „	Fran Pollak
,, ' ' Rob. Stenowitž Vitanje: Anton Jaklin Velenje: Kari Tischler
Zacherlin