352
Kako sušiti sadje, da je lepo in dobro.
Ce je gospodar se tako dobro odbral sadje, ki ga hoče sušiti, in ima še tako dobro sušilnico, ne bode si nasušil niti za dom niti za prodaj lepega in dobrega blaga, ako se pri sušenji ne ravnd tako, kakor naa podučuje slavni sadjerejec Luk a s. On pa nas uči tako-le:
Kar se tiče toplote v sušilnici (pajštvi) ali peči, treba je delati razloček med sadjem s peškami (kakor 80 jabelka in hruške) in pa med sadjem s košicami (kakor so češplje ali slive, češnje in breskve).
Sadje s peškami potrebuje iz začetka prav vroče peči (kakor se kruh peče ali 60 do 80 stopinj gorkote po Romirjevem gorkomeru) , počasi pa naj toplota od jenjuje do polovice poprejšnje (na 45 do 60 stopinj ali kakor je peč, kedar se kruh ven vzame). Sadje, katero se v svojem soparu čeravno le malo časa pokuha, se bolje suši in je sladkeje in okusniše, pa se tudi bolje kuhati dd kakor uno , ki se ni pokuhalo v svojem soparu. Kakor hitro zapaziš, da se je sadje izKuhalo, in to se spoznd po tem, ako ga lahko s slamnato bilko prebodeš , tedaj je čas , sušiti sadje v manjši gorkoti. Zatega voljo je dobro, ako sta dva prostora pripravljena za sušilo: eden zel6 vroč, drugi manj.
Sadje s košicami naj se pa nasproti unemu suši iz začetka v manj vroči peČi, da sok ne izteče; kakor hitro pa so ae luknjice pri receljnih osušile, naj se pa pridnja več toplote«
Ce se sadje prepočasi suši ali če se suši v premalo topli peči, bode kislo. Kdor je jabolčne krhije posušil le na sapi (zraku), naj jih dene malo časa tudi v peč: vciiko siadkeji bodo.
Nobeno sadje naj se pri sušilu v peči počasi ne shladi; če se počasi v peči razhladi, ni ne lepo ne svetlo. Da se nekatero suho sadje prelepo sveti, izvira odtod, da je prav vroče prišlo iz peči in 86 je^zunaj na zraku hitro shladilo.
Ce se sadje večkrat v peč dene in potem vselej hitro shladi, bode tudi sladkeje.
Sadje, ki ga posušiti hočeš, naj je s peškami ali košicami, celo ali na krhije zrezano, naj na lesah v sušilnici nikdar na kupu ne leži, ampak naj je vselej eno zraven drugega lepo razpoloženo.
Cešplje ali slive, češnje, višnje in drobne neolup-Ijene hruace položi, če le moreš na lese vselej tako, da E receljni kviško stoje.
Prezel6 posušeno sadje je žilavo in se ne skuha rado mehko; vselej pa se je varovati, da se pri sušenji n^i sožge in da po dimu ne diši; tako sadje je malo obrajtano in se prodd le takim ljudem, kateri ne ved6, kakosno mora suho sadje biti!*)
Iz vsega sadja s košicami, kedar je na pol suho, se dajo košice labko izpraviti, Če se malo stisne, in potem je tako sadje več vredno.
Sapa (Ijuft) v sušilnicah mora suha biti, ne pa po mokrem soparu vlažna; paziti je tedaj dobro na to, da le topla suha sapa je v pajštvi in se vlaga odpravi, kar se lahko zgodi s tem, da ae napravijo duski, ki se odpr6 in zapr6, ali pa take cevi, katere odpeljujejo sopare.
Posušeno  sadje   mora   nekoliko  dni   še  na   sapi (solncu) ležati, da se do dobrega osuši.
Da je sadje popolnoma posušeno, spoznd se iz tega, da ne kapljice več ne moreš iztianiti iz preklane 8uhe češplje, hruške itd.
*) Naj bi pomnili to posebno naši gospodarji, da d i m suhim češpljam ali slivam jemlje ceno.
Suhega sadja nikoli ne smeš Še toplega zložiti (zapokati) ali v zadelano tružico djati.
Ako suho sadje plesnije ali če črviČi žugajo se v njem zarediti, deoi ga brž v srednjo toploto, to je, v peč, ko ee je kruh po peki iz nje vzel, in posuši še enkrat ga.
V suhih zračnih krajih, tudi v zabojih (kistah), če je pokrov prevrtan, in v žakljih, če na sapi visijo, se suho sadje ohrani 6 do 10 let dobro.