ŽENSKI SVET S D LETNIK V. APRIL 1927. številka 4. VSEBINA 4 ŠTEVILKE: mmmiTmis&tima^sm^^ OBRAZI IN DUŠE. XL. - ZOFKA KVEDFR • DEMETROVIĆEVA. - (Nadalje- v^i vanje. — (Minka Govekarjeva.) . ..... . ........ . .Siran 97 i^frj^J JUNAKINJA ZVESTOBE. — Nadaljevanje. — (Lea Faturjeva.) . . . . , 103 POMLADNA. -T Pesem. — (Vera Albrechlova.) . ..... v . . lOS LUDWIG VAN BEETHOVEN. — (Milena Vladimirova.) UTRINKI. - (Dota Grudnova.) . ........ NA PRAGU. — (Po Strindbergu F. B.) ...... HČERKA. — Pesem. ^ (Gustav Strniša.)..... PROSTITUCIJA. — (Emniyn.)........... POMLADI! - (Marijana Kokaljeva.)....... GOSPODINJSTVO KOT POKLIC........ UTRGAN NAGELJ. (Pesem.) (Mirko Kunčip.). . . IZVESTJA: Po ženskem svetu. — Materinstvo---Higijena. — Kuhinja. — O lepem vedenju. - Iz naše skrinje. . . Stran 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128. - Ročno delo. .................... UREDNICA: P A V L A H O Č E V A R J E V A. --- 109 114 115 116 117 119 119 121 „ŽENSKI SVET" Izhaja vsak meseo. — Za ]IIG0SLAV!)0 lefna naročnina: Din. 64 (s krojno prilogo); polletna: Din. 32. — Naročila in naročnino je nasloviti na upravo „Ženskega Sveta", Ljubljana, Karlovška c. 20. Uredništvo in uprava: Trst (Trieste), posta centrale, Casella postale 384. Izdaja .gensko dobrodelno udruženje" v Trstu, Via Torre bianca 39/1 Tiska Tiskarna „Edinost" v Trstu (Trieste), Via S. Francesco d' Assisi 20 Ef% e e [M AStrojI za šivanje, vezenje • l^bvEPl« W in pletenje, za dom In vsako obrtnijo. PotrebSčIne TRST, Via Huda vecchia 3 Napeljave z motor, pogonom. Popravila. __ «aglštratomv --- Brezplačen pouk »vexenln KN]lGARNA-PAPlSNICA-KN]IGOVEZNICA J. STOKA d. z o. z. - TRST VJfi MILANO STEV. 37 ima » zalogi na debelo in drobno vse pisarnläke potrebžKlne za SoI^b. obtin-ske, žopn» ia odvetoiäke «rade, kakor tudi vsakovrstne slovenske knjige, mnzlkafije, molilvenike itd. — IzvrSuje vsakovrstna knjlgovezniSka dela. Izrržnje vsaUovpslne pežate in tlsI[OVlis.s. P. n. sodntlam naznanja, da sprejema in iivršuje vranje zen^eMi^ to ^fr nth krjig tudi v uradniških prostorih v meslu m na dejteli. — LELO SOLIDNO. Obrazi in duše. XL. Zofka Kveder-Demetrovićeva. (Nadaljevanje.) Dne 7. aprila 1899. obTešča Zofka Ivanko: njene oči videle doma, v Ljubljani, v Trstu in v tujini, kar je njeno srce veselilo ali žalostilo. In kot borbena, moderna, socijalistično orijentirana pisateljica s srcem, polnim človekoljubja, je govcrila v imenu tisočerih zatiranih in vsak dan nanovo pcmiževanih žen in deklet. Razume se, da kaže ta, 58 str. obsegajoča knjižica le znake začetništva. V mladi pisateljici je vse vrelo, a se še ni izčistilo. Ni še znala brzdati svojega silnega temperamenta. Profesorji bi tudi dejali, da slovnica ni povsod neoporečna; a prav ta prvenec kaže največ Zofkine krepke samoraslosti. Naš svet je hudo zameril, da 201etno dekle z neustrašno roko posega prav v sredo trpljenja ter v kričečih barvah slika usodo žene, vse vkcvane v sto in stoletne predsodke... V ozke vezi konvencijonalizma' smo bili utesnjeni takrat in nismo docela razumeli plemenitih, globoko etičnih teženj Zofke Kvedrove! A danes jih razumemo. LETNIK V. _ ŽENSKI SVET št. 2. STRAN 101. V «Misteriju žene» je Zofka obdelovala snovi, ki se jih je upala dotlej dotakniti še malokalera literatka... Kar se tiče nežnega čustvovanja, sta gotovo vplivali na Zofko nemška pisateljica Laura Marholmova s svojim «Das Buch der Frauen» («Knjiga žen») in morda še v večji meri Angležinja George Egerton s svojima knjižicama; «Osnovni toni» in «Nervozni osnovni toni». Te knjige so bile v tisti dobi ljubljenke vsake moderne, misleče žene... Zofki sorodna duša je tudi Skan-dinavka■ Karin Michaelis, ki s smelo roko in globokim razumevanjem razgrinja tragike polni položaj žene, O «Misteriju žene» je napisal Ivan Cankar v «Slovenki» IV, letnika IX. zv.; «Zofka je ostavila izhojeno pot; ona je sama svoja; ...Njene slike niso kopije del, ustvarjena od moških umetnikov; gledala je s svojimi očmi, ne skozi naočnike, patentirane od naše ničvredne tradicije. In to je njena tragična krivda.,.» V tem času je imela Zofka v Pragi tudi že med Čehi polno znancev in prijateljev, Pri Gabrijeli Preisovi se je seznanila z mnogimi uglednimi Čehinjaini. Občevala pa je tudi z raznimi odličnimi češkimi literati in novinarji. A imela je tudi lep intimen krog praških nemških literatov, slikarjev in slikaric, ki so jo izredno uvaževali ter so imeli ž njo tople prijateljske stike. Največjega pomena za Zofkino literarno življenje pa je bilo njenoi prijateljstvo z Zdenko Haskovo, inteligentno Čehinjo sebi enake starosti... Haskova je absolvirala gimnazijo in filozofsko fakulteto ter si pridobila doktorat. Že kot, vseuči-liščna slušateljica se je bavila z leposlovjem ter je pesnila. Kasneje je izdala tudi nekaj zbornikov svojih pesnitev in novel. Z Zofko se je seznanila menda 1. 1900 v študentskem naprednem -društvu ; «Slaviji». Zofka je priha-jala tja čitat novine. Dr. Zdenka Haskova mi je sporočila sledeče: «Zofka mi je imponirala s temeljitostjo, s katero je — gluha in slepa za vse okoli sebe — čitala novine. Morala je, ker se je pač preživljala z žurnalistiko; pisala je nemški za praško «Politik» in za razne Vaše (slovenske) liste. Pa smo takrat prirejali v literarnem odboru «Slavije» literarne večere. Povedali so mi, da je Kvedrova izdala lepo^ knjigo «Misterij žene» in da ,bi nam mogla iz nje dati dati nekaj za recitiranje, Šla sem k nji. Stanovala je v bedni sobici na dvorišču pri tleh... Ta milje je bil siromašen, toda Zofka je bila v njem kakor močna čarodejka, ki prebiva tu iz objestnosti. Ko sem kasneje videla morje, slovansko morje z njegovim južnim solncem in samosvojo krasoto zemlje, od naše tako različne in vendar sorodne po jeziku in srcu, sem razumela, kaj je name v Zofki tako močno delovalo. Bila je poosebljeno južno solnce, ki poplavlja s svojo svetlobo in toploto vse okoli sebe bogato in radodarno; imela je v sebi nekaj tujega in vendar blizkega..,» Med Zofko in Zdenko se je kmalu razvilo najbolj idealno prijateljstvo, ki si j ga je možno misliti. Obe poetki, obe nežno čustveni, a obenem borbeni mladenki j socijalistično človekoljubnega svetovnega naziranja in stremljenja, sta si postali nerazdružljivi tovarišici, ki sta harmonirali čudovito, toda hkratu dopolnjevali druga drugo,,. Iz duševne in srčne harmonije sta se ti dve povsem nenavadni, v tedanji trezno prozaični dobi naravnost izjemno idealni pisateljici združili, da ustvarjata lepoto in pa da si olajšujeta — bedo. Zdenka je prevela zelo mnogo Zolkinih črtic in novel iz slovenščine na češki jezik za najrazličnejše češke liste. Razun tega so izšle v češčini tudi celotne zbirke Zofkinih novelet in črtic, a tudi večjih spisov v Zdenkinih krasnih prevodih in v STRAN 102. ŽENSKI SVET št. 4. LETNIK V. njeni redakciji, («Picmidkt», roman «Nada», «Zahfebskä služka», «Vesnicke po-vfdky», «Vlada a Marja»,) O Božiču 1. 1901. je stopila Zofka z drugo knjigo pred slovenski svet, V lastni založbi je izdala v Trstu ponatiske iz «Edinosti» pod skupnim naslovom oLjabezen». Vsej tej knjigi je namreč predmet ljubezen; a ta ljubezen ni prijetno, osrečujoče čustvo. Največkrat je ljubezen težka in tragična ter vodi v mnogih primerih do hudih konfliktov. Črtice so pisane v dramatski obliki. Nekaj so jih prav z lepim uspehom uprizorili pred leti v Pragi na gledališču «Urania»; enodejanko «Ljubezen» pa 1, 1905, v Ljubljani in 1. 1906. v Beogradu. L. 1901, 19, febr, je Zofka dobila hčerko. Kot mlada mati je bila silno srečna, četudi je morala odslej skrbeti za dva. Njeno življenje se je obogatilo in poglobilo. Delati pa je morala s podvojeno silo: A delala je z lahkoto in rada,,. «Vedno sem bila odkritosrčna, vedno sem imela najlepše namene, vedno je bil moj cilj napredek, vedno sem se potegovala za pravico slabih in za svobodo osebnosti. Mislim, da je tudi to že nekaj, pa naj sem bila tudi večkrat naivna ali smešna ali pregoreča v svojih prizadevanjih-»,.. Tako je pisala Zofka v uvodu k svoji knjigi «Orfseui», ki jo je izdal 1, 1902. Andr. Gabršček v Gorici. Ali napisani so ti odsevi Zofkine duše in njenega tedanjega razpoloženja že v letih 1898—1899; med njimi je nekaj prvencev, ki so izšli v «Slovenki», «Sloven, Narodu» in «Domu in Svetu». Kako krasno, občudovanja vredno je bilo takrat Zofkino mlado, kipeče življenje, ki ne poEna ne ovir, ne meja, življenje, ki klati solnce in zvezde z neba!,.. Ali ne vedno. Prihajali so tudi takrat že trenotki dvomov, obupa, razočaranja. «Dejali so mi, da imam talent^, je pisala. «Ali talenta človek ne more jesti, da, niti stanovati ne more v njem. Meni bi bilo ljubše, če bi bila ta stvar bolj masivna in ne samo pojemt ki se ne da niti prijeti niti videti, dd, o katerem človek še niti dobro ne ve, ali ga sploh ima ali ne,..» («Talent» v, «Odsevih-» j. Dne 17. febr. 1903. se je Zofka na praškem magistratu civilno poročila z doktorandom VI. Jelovškom. Ali vzlic zakonu je ostala neodvisna; da bi v delu in študiju ne motila drug drugega, sta mož in žena stanovala vsak zase in ZoJka se je preživljala sama ter delala neumorno. Pisala je v praške nemške liste, v «Ljubljanski Zvon» in «Slovana», kjer je izhajal poldrugo leto njen roman ^Nada» (1902.—1904.). V založbi L. Schwentnerja v Ljubljani je izšla 1. 1903 tudi še Zofkina zbirka novel in črtic «Iz naših krajev». Zofka je zopet napredovala. Novele v tem zborniku se odlikujejo z naravnim, nepretiranim realizmom, s psihološko, poglobljenostjo, s krepko karakteristiko miljeja in nastopajočih oseb ter z vernim, včasih poezije polnim opisovanjem slovenskih razmer na kmetih. Med seljaki je kakor doma. L. 1907. je postala Zofka urednica in glavna sodelavka mesečnika «Domači Prijatelj», ki ga je izdajal tovarnar Vydra v Pragi. Izhajal je prav do^ vojne. Koliko povestic in poljudnih razpravic je napisala Zofka za «Domačega Prijatelja»! Najpopularnejše in največ čitane pa so bile prisrčne, psihološko-pedagoške pripove-stice o Zofkinih hčerkah Vladoše in Maše. Ko so izšle v češkem prevodu, so napravile na češke matere in na ženstvo sploh izredno velik vtis. Zofka je dobila o njih mnogo navdušeno pohvalnih pisem ter celo darila. (Dalje prih,) Minka Govćkarjeva. LETNIK V.___ ŽENSKI SVET št. 2._STRAN 103. junakinja zvestobe. (Lea Faturjeva.) Povest iz turških časov. iN=dai,evan)c.: »o pa spet kakšen tistih klatežev, ki zapuščajo trdnjave in se potepajo po deželi v strah kmeta. Saj so hujši kakor Turek. Ta prileti, ropa in požgs, pa gre. To ti pa hodi od hiše do hiše, kakor da ne poplavlja cest in vasi beda begunov, ki jim je pokončal Turek dom, kakor da ne prihajajo od Turka zasužnjeni, z verigo na rami, in prosijo — poleg cele vrste drugih beračev. Kje boš pa jemal, da boš dajal? Vojak pa me vpraša. Vse iztakne, vse vzame. Če mu braniš, ti dene na streho rdečega petelina ali te nabode kakor uš na iglo. Vse so nam vzeli za vojne troške, še cerkve so oropali, še berač in dojenček plačujeta davek — a vendar ne spravijo plače in živeža za vojake ob meji,,, Bog ubij to našo gospodo in cesarja ž njo! Vse delajo narobe in če ne daš, si puntar, si podpihovalec.,. 1500 vojnih hlapcev, Špancev, so bili najeli leta dvajsetosmega in poslali na granico — in ko jih niso plačali, veš ti, Mohor, še, kaka nadloga so bili za obmejne dežele,,,» Raztogotil se je stari Mohor in si obrisal p-Oit z rokavom srajce, Zahar mu je prikimaval in skrb je poglobila brazde v licu žensk, ki so se bile nabrale okoli njiju, Tačas se pa je vojeval prihajajoči vojak hrabro z gabrškimi psi. Mahal je z dolgo sulico in sekal z' ostrino pod konico, Z žalostnim glasom so odskakovali psi in naznanjali priklenjenim tovarišem, da je človek hud, da varuje svoja stegna. Bodreče so odlajali tovariši; «Daj ga, daj,'» Toda pasji napadalci so bežali v vas in se hlinili, kakor da so ubogali na klic: «Nazaj!» Škodoželjno so sa jim režali priklenjeni tovariši: «Zakaj niste ostali doma? Zdaj si pa ližite rane». Zmagoslavno je nadaljeval vojak svojo pot. Otročji drobiž sfe je ustavil ob cesti in ga gledal spoštljivo, kakor če bi nesel na sulici nataknjeno turško glavo, pastirji, ki so gnali domov, so ga pozdravljali s klici; «Odkod, gospod vojak?» «Z granice?» «Ali ste kaj dosti Turkov?» In vojak jim je pritrjeval; «Oh, ta moja sulica je že taka...» — «Konja je vajen, ker hodi tako na široko», je pripomnil Lojzek tovarišem, ki so ugibali; «Kje je naki pustil konja?» — «Oh kje!» je razsodila Martina, «zapil ga je. Naš stari oče pravi, da zapijejo in zakvartajo vojaki vse». Beseda granica je tidarila med družbo pred hišo. Stari Mohor je pogledal: Kaj vam nisem rekel? Zdaj pa glejmo, Jernejo je izpreletelo nekaj: Po kaj prihaja ravno v Gabrče? Komu naj bi prinašal kako poročilo? Ima morda sorodnike v vasi? Pa kako, ko ve v mali vasi drug za drugega vso zgodovino do šestega kolena? Magda, teta pri Bradačevih, velika koščena ženska, ki je vodevala procesije in romanja, je skočila ob besedi «granica» in zaupila: «Kuga!? Tam so Turki, tam je bolezen, Žrjavice! Brinja! Kisa!» STRAN 104. ŽENSKI SVET št. 3.. LETNIK V. Ume kakor zmaji so se zagnale ženske v hiše, še urne j še jih je vrglo iz hiš. Vsaka je imela ženžev z žrjavico in bučo s kužnim kisom. Tekle so vojaku naproti in upile; «Postoj!» In junak, ki se ni bal Turkov in se ni zbal psov, se je pokoril povelju ženske vojske, povelju, ki je podilo tudi otroke doimov. «Pri nas ni kuge! Zaklinjam se vam pri vseh —■ in pri imenu moje patrone Linharde! Ali so te — baba obsedene, da bi jih vzel sam hudi!.,. Nehajte, copernice — nobeno suho meso ni tako prekajeno kakor moje kosti... Proklete, nabddem vas kakor muhe..,» Ženske so molele vojaku ženževe pod nos in ga polivale s kisom. Dim mu je silil v grlo in oči, kis mu je zmočil kuštravo brado in izpral lica, polzel v vrat, močil široke rokave in hlačnice. Še v škornice ga je prišlo. Zato je robantil vojak. Magda pa, ki je bila že na grobu pobožne grofice Linharde v Mohlicah in na grobu sv. Heme na Krki, Magda se je obregnila: «Kaj misliš, Lihard, da smo mi v Gabrčah taJto neumni kakor tisti brodnik pri vas na Koroškem, ki je prepeljal kugo preko Drave v mesto? In tisti vaš Zviter, ki je pripeljal dvakrat Turke po skritih potih k vam?» Vojak se je otresal kisa in izjil kopico kktvin na Magdin naslov, ona pa je stresla mirno žrjavicoi in zamašila bučo. «Zdaj si pa dober, Lihard», je mirila jeznega, «zdaj se te ne prime nobena kuga več, še mrzlica bo bežala od tebe, tako dober je brinjev dim in kužni kis. Pripravljam ga po predpisih slavnega Povacela iz rožmarina, kužnega korena, sivke in abarašče. In zdaj te pa vprašam še to:» Prekrižala je roke in rastla. Strogo je vpilila oči v Liharda in govorila rezko: «Ali preklinjate vsi na granici tako kakor ti? Saj je, kakor da bi se nalašč naučil laških in mažarskih, .nemških in turških kletvic», «To je vojaški jezik», je odgovoril nekoliko zmeden Lihard. «In ste na meji, da branite syeti križ pred nevernikom! Zakaj nas ropa, ubija in zasužnjuje Turek leto za letom, že nekaj rodoV:? Zakaj smo rojeni iz siolza naših mater? Kazen božja je turški bič, kazen božja za Vaše predrzno preklinijanje. Neprestano kličete hudega, zmiraj mu izroičate svoje in druge duše. Kako naj bo potem kaj bolje? Kristjane branite s kvantanjem in popivanjem, z nečednim življenjem...» «Ta je pa hujša kakor sam Ivan Kapistran,» se je začudil vojak. «Ženska, kar doli pojdi v obmejne trdnjave, kjer mori branilce kuga suhega grla in praznega ž.elodca. Pojdi in pridiguj Turku, pojdi nadenj z dimom in kisom — na mojiö Vero! Bežal bo!» Otrl si je brado z rokavom in se nasmejal v široko čeljust: «Reci ti, izvoljenka božja, ali te uči tvoja vera, da sprejemaj potnike in napajaj žejne in nasiti lačne, ali te uči, da jih duši z dimom in utopi v kisu? Proklet čas, v katerem živimo! Prihajam od Drežnika. Koder grem, zapirajo vrata pred menoj in se skrivajo kakor pred razbojnikom. Pred vojakom, ki brani vas lenuharje Turka in Benečana, LTENIK V. ŽENSKI SVET št. 4. STRAN 105. Konja sem pustil v Postojni, da se odpočije, in sem mahnil po gorovju, Kamor pridem, mi mole žrjavico naproti, ma gledajo, kakor da sem sam antikrist, V gozdih bi me bili kmalu ubili roparji, po vaseh bi me kmalu raztrgali psi — zdaj pa reci, kdo bi ne preklinjal,'» «Konja si zapil, če si ga imel — roparjem si'pa še kaj vzel,» je odgo-viorila trdo Manda. «Zapoved: gostoljublja pa izpolnjujemo pri nas tako, da je prazno nad istjam; in V hišah, prazne so barigle in prazni so žaklji, A kjer se je napaslo že toliko popotnih ust, se bo našlo še kaj za tvoja širokai, le počakaj pri prvi hiši v vasi,» Nezaupni pogledi so sprejeli pri Mohorjevi hiši popotnika. Pred hišo so se zbrali zopet otroci v varnem zatišju starih, psi so kazali potuhnjeno izza vogalov svoje göbce. Samo Jerneja, ki je stala, velika in močna, pod obokanimi vrati hiše, je gledala n-^kam. pričakova-je nepoznanega vojaka. «Bolg z vami!» je pozdravil vojak in sedel z dolglo sulico v roki na klop pred hišo, «Bog s teboj!» so se odzvali mrko, «Že sedi!» — je vzdihnil sam vase Mohor,, «kako ga bomo spravili od tukaj? Da bi bil vsaj sin doma.,. Kdoi ve, če ni izvedel o omarici v steni..,» V tem je prihitela Manda z vrčem in kosom ovsensga kruha. Vrč je dala vojaku v roke, položila kruh poleg njega in poudarila: «Vremščica je. Ni tako moična kakor dalmatinska vina, ki jih piješ ti, pagan, pa je bolj zdrava. Za otročnico smo jo spravili, da veš,» Vojak je pil. Po prvih hlastnih požirkih pa se mu ni mudilo s pijačo, odložil je vrč in drobil kruh, zahvaljevaje se: «Döbra ženska si, ali otroč-nica se mi smili,» STBAN 10(i._ŽENSKI SVET št. 4._LETNIK V. «Vsaka je reva v lakem stanju,» je odvi-nila Manda, ki ni razumela zabavljanja. Ogledovala je vojaka, širok obraz, poln brazgotin in prask in pik, divje oči pod košatimi obrvmi, ki soi gledale vendar nekam žalostno in skrbno po vasi, gledala je rjavkaste lise na hlačnicah in po rokavih zelene suknje in je zakrilila z rokami; «O sveti Anton Padovanski, patron naše fare! Praviš, da bi te raztrgali psi — saj si ves pomazan od krvi — po krvi dišiš psom...» . ,a «Po turški krvi,» se je ponesel Lihard, «kadar nabadam in razrežem Turka, si obrišem orožje ob obleko, da mi ne zarjavi.» Priklonil se je Jerneji, ki je stopila na Mandine besede k njemu: «Da sem vedel zate, lepo dekle, prinesel bi ti bil na sulici glavo kake paše.» «Ti, ropar ti, nečedni,» se je zgrozila Mohorka, Jerneja pa je odklonila: «Mar so meni turške glave.» «Bi nemara rada kako drugo? Ženske imate navadno kake prečudne želje. Tista gospa Rozamunda iz Turjaka je zaukazala, naj ji privede ženin sestro paše, ki je slovela po svoji lepoti...» «Vem,» je odgovorila Jerneja in se zamislila: «Ukradli so Turkinjo zaradi njene lepote — ravno tako lahko ukradejo Srebrno... Stara mati, ki je uganila tok misli svoje vnukinje, je sedla k vojaku in vprašala bolj na tiho: «Imate pri Vas kaj hude copemice?» «Pa kakšne!» se je križal voijalc.» Ne smeš se ji bližati brez zapisa, da te ne ureče. Urtečejo ti orožje, da ti pada kar iz rok, da leti krogi j a iz puške in frči pušica iz loka nazaj vate, ureče te v konja ali psa...» Jerneja mu je prestrigla besedo; «Pri nas imamo tako, da izpremeni moškega v osla.» «Tudi pri nas?» se je zavzel vojak in ujel srep pogled Jernejin, ki je meril kakor pušica proti hiši na griču. Ona hiša, lepša kakor druge v vasi, si je rekel vojak, mora biti pristan njegovega žalostnega sporočila. Prisegel jc umirajočemu vitezu, da prinese njegov pozdrav ženski, ki jo je ljubil, zaradi katare je zapustil svbj dom — prisegel je, in če je tudi preklinjač in divjak — svojo prisego bo izpolnil. Samo slutiti ne sme nikdo o tem poročilu, kajti ona, oiboževana, plemkinja po rodu, se je omožila s kmetom, omožila,vskd užaljenja, ki ga ni prenesla njena ponosna duša. In ti ljudje tulca j so ji zoprni, kakoi- se čuti. Treba je paziti, Lihard! In kakor da mu ni pravzaprav nič na tem, je vprašal: «Čegava je ona hiša tam gori? Krumpčeva, pravite?» «Zakaj vprašuješ?» se je opozorila Jerneja. V nepriliki je immral vojak: «V Postojni so mi rekli, da dobim tam kosila in prenočišče, če bi mi ga ne dal nikdo drugi.» «Vražji čel j ustniki!» je siknila Jerneja, «kar premorejo oni, premoremo tudi mi. Naš gost si. Pastirčki ženejo domov — zazvonilo bo' — kosilo se že hladi, takoj bodo oče molili.» ' LKTNIK V. ŽENSKI SVET št. 4. STRAN 107. Zdaj je pogledal molčeči stari Mohor jezno svojo vnukinjo; «Vesela bodi, da se ga odkrižaš...» Glasno je rekel: «■Kaj bi ustavljala, ko gre rad. Tam je vse bolj gosposko kakor pri nas in tam sprejmejc^ vsakega klateža, tudi deseti brat Tomaž je ostajal tam...» Lihard se je vzdignil, tcda Mohorka ga je potisnila nazaj: «Sramota bi bila, da bi pustili popotnega človeka brez kosila od hiše. Kaj bi rekli ljudje?» «Res je tako!» je potrdila Manda. «Ostani tukaj, Lihard, po kosilu pridemo vsi, kar nas je v vasi, sem, da nam kaj poveš. Zvečer pridejo še oni od tlake domov iz gradu. Mogoče nisi še popolnoma zavržen in odvadiš se kleti.» f ' I «Kako pridem še danes do Srebrne?» se je vpraševal Lihard. «Majhna vas je kakor eno uho in oko -- uboga duša pa čaka molitve...» Obrnil se je k Mohorju: «Gospodar, gövoril si o nekem Tomažu? Tudi jaz poznam desetega brata Tomaža, poznajo ga po vseh obmejnih trdnjavah. Dosti vina jc z nami izpil, dosti pesmi nam je zaigral — potem je izginil na Turško. Rekel je, da gre po naročilu neke gospe, da poišče njenega zasužnjenega moža.» '"- I «Z meholm in z gosli?» se je smejala Jerneja. «Pomežikuje? Povla-čuje desna nogo? To je Tomaž... Siižnja da je šel iskat? Potepat se je šel iz žalosti. Tomaž je večen lažn'k.» Dostojno in resno je prikorakal, precej daleč od hiše, Krurapčev pes Soliman. Prezirno je premeril vojaka in pse, ki so oprezali okoli vogala, . Za Solinianom je jezdil Lojzek na vrancu, za njim sta težko prestavljala noge dva velika vola, so bezljale štiri krave, je priskakala kobila z žrebe-tom in par telet. Krumpčevo «blago». Za tiste čase, ko je divjala poleg človeške kuge tudi živinska, veliko bogastvo. Lojzku, ki je pogledal zvedavo vojaka, je zaklicala Jerneja: «Z granice! Naj izVe Srebrna, če ji je kaj mar...» Martina pa je vabila: «Pridi po kosilu, boš kaj slišal...» Nikdo je ni pokaral, da vabi Krumpčevega, bo saj videl, da se je ustavil pri njih gost, ki je bil namenjen k njim. «Le po kaj si prišel v Gabrče,» je poizvedoval stari Mohor, ko so sedeli po kosilu pred hišo in so se zbirali otroci in stari okrog vojaka. Otroci, žc predrzni, ker je ostala sulica v hiši, so otipavali široke Vojakove hlače, če nima morda kake turške glave v njih, da bi se balincali ž njo, in drobna Mandina nečakinja je prosila: «Stlic! Tulško glavo!» — Psi pa so renčali za vogalom, ker jih je dražil vonj po krvi. Lihard se je nasmejal: «Po kaj sem prišel? Zenit sem se prišel, sem slišal, da imate lepa dekleta,» Porogljivo so mu šle oči od Mande do sulie Sinicie. Jerneja se je stresla: «Kaj če bi res slišal o Srebrni in jo je prišel pogledat. In...» Strogo je izpraševala Manda: «Kaj delate v trdnjavah, kadar ni Turka?» STRAN 108._2EN6KT SVET št. 3._LETNIK V.. «Dela dosti — samo za zobe ga ni vsak dan... Lačen pa se ne moreš biti. Ne prihaja živež, ne dobimo plače. Cesar ne pošlje, stano^ri se branijo, ljudstvo nima. Vojska mrmra, odhaja. Poglejte praske in pike in zareze. Ne Isnuharimo. Iščemo si živeža na turški način. Prirejamo izlete preko meje, poropamo vasi, cdženemo živino in zasužnjimo ljudi. Potem sf razdelimo plen. Kdor je dobil kakega bogatega Turka, je že dober, ker dobi odkupnino zanj. Če ugrabimo kako lepo Turkinjoi,.,» «A tako delate, pagani,» se je ogorčila Manda, «saj to se pravi ropati, Modro je zavrnil vojak razumno žensko: «Ako delajo Turki to pri nas, ja to rop — ako pa delamo mi to na Turškem, je to jimaštvo in čednost. Z ropanjem vznemirjamo Turke in živimo sebe. Vidiš, prijateljica, voijska se ne more ravnati po katekizmu,» «Kako pa določate odkupnino?» se je zanimala Jerneja, «To je velikanski špas,» se je smejal vojak; «Ko vlove Turki kristjana boljšega stanu, ga položijo na klop in tepejo toliko časa, dokler ne pristane na svoto, za katero so' ga ocenili Turki. Pri nas delamo ravno tako. Pa pretepamo kakega trebušastega Turka...» Ženske so gledale molče vanj. Otrokom pa so se iskrile oči. Vojak je nadaljeval; «Tako smo ujeli snkrat pašo iz Une in mu naložili na podplate precejšnje število udarcev. Rešil se je res z odkupnino, ali potem je stiskal raje tako, da ga vdrugič niso vprašali za odkupnino — kar razsekali so ga, potem so nabrali polne bisage njegovega sala...» «Kaj so pa hoteli njegovemu salu?» se je križala Manda. «I kaj?! Odkod pa si, žanska, da ne veš, da je človeška, in pred vsem sovražnikova mast najbolje maziloi za rane?» Ženske so molčale. Krviželjno pa je gorelo v očeh dečkov. O, tudi oni bi jih — Turke! Delali bi ž njimi tako, kakor delajo ioni z našimi... Žalostno je omenil Lojzek: «Treba jih je spreobrniti...» — «Pa koga? Naše ali Turke?» je vprašala Manda. — Zdaj je molčal vojak. (Dalje prih.^ Pomladna. {Vera Albrechtova.) Ali vidiš cvetje v mesečini? V mojem srcu znova se razcveta To je plamen mojih hrepenenj. kakor roža rdeča sred noči — Ali nosiš v svoji duši sen, ko v pomladno jutro zaduhii: kaj so ti vtonili že spomini? od spominov daljnih sem objeta.. In na večer, ko zaprem oči, težek vonj narcis mi čas pričara — kaj mi mar resnica^ kaj prevara: večna je Lepota tistih dni! letnik v. ŽENSKI SVET št. 4. STRAN 109. Ludwig van Beethoven. (Miie„a viadimirova.) Ves kulturni svet se letos klanja manom velikega Bisethovna, čigar delo je živo danes še prav tako kot v dnevih mojstrovega življenja, dasi nas Ibči od njega stoletje. Njegova muzika je postala večna last človeštva. V njej mu je izročil verno in iskreno sliko svoje lastne dušev-nosti, a izročil mu je z njo tudi sliko obraza človekovega, njega najvišjega poleta in njega nemoči, sliko na skalo prikolvanieiga Promete ja; v svojem najjačjem vzponu mora pasti človek na kolena in priznati svojo nemoč ob misli na velikega, tajnega, kctnaj za-slutenega duha vsemirja. Kakor vsaka prava umetnina, so tudi Beethovnova dela izraz doživetja njegovega. In iskal je v njih utelešenega odgovora o zmislu človekovega življenja, iskal je preko vsakdanjega zunaajega življenja, v globinah njega prave poti. Doživljanje je dano slehernemu človeku. A silehernemu človeku ni dano doživljati tako silno, da sega preko njega samega, da se v njem oblikuje in pride do izraza v umetnini, večnemu ogledalu človeškega življenja. Tako oblikuje svoje doživetje siehern umelnik;pisatel),slikar,kipar,arhitekt,skladatelj, in njemu pomenja ton barvo,kamen,opeko,besedo,V vseh dobah, najsi sci bile idealistične, realistične ali naturalistične pö svoji duševn- orientaciji, je bila umetnina najčistejši in najpopolnejši izraz njih miselnega in čustvenega življenja in doživljanja. Tudi muzika Beethovnova je ogledalo onega duhovnega življenja njegove dobe, ki je ob prelomu stoletja stala v znamenju prehoda klasicizma v romantiko, Beethoven je videl na evropskem nebu vizhajati, sijati in zaiti zvezdo Napoleonoivo, — Sledil ji je ves čas iz največjim zam-'majijL-m, Saj je bil Napoleon poosebljeno stremljenje vso dobe po svobodi, zato ni čudno, da mu je Beethoven posvetil sivojo Eroico; jasnio pa nam bo tudi, zakaj je posvetitev razveljavil, ko se je konzul Napoleon okronal za cesarja. Videl je v tem koraku izneverjenje in nezvestobo poslanstvu, ki ga je imel vršiti, dočim mi danes, ki nismo njegovi sicdobniki, vidimo v njem združeno vso trage- STRAN 110. _ŽENSKI SVET št. k._I.RTNTK V. dijo človekovo, — ki mora v svojem najjačjem vzponu propasti radi svoje slabosti, neugnana želje po oblasti.--- Paleg dioskurov Goetheja in Schillerja, ki sta razsvetljevala s svojo silno lučjo nebo kulturne Nemčije, as je zasvetila zvezda Beethovncva in zlila svoje žarke z njunimi. Mnoga pobuda za dalo je Beethownu izšla iz GoethejeVega in Schillerjevega dela. In kar smemo reči o Goethejevem živ-Ijenskem delu, Faustu, .smemo reči tudi o Beethovnovih velikih delih: prestopila sta oba v njih one meje, ki jih je narekovala stroga, umerjena in objektivno-tipizirana forma in ideologija klasicizma, in prešla v razburkano in problematično življenje individua in s tem stopila na pot, ki vodi k romantiki.-- Povest Beethovnovega vidnega življenja nima poglavij o visokih dvigih in tem nižjih padcih, ne o velikih svetovnih popotovanjih in turnejah, ne o burnih zavojevanjih ženskih src. Rojen je bil 16. decembra 1770, v BomUj_—-sin očeta-pevca v kapeli velikega izbornika. Kmalu je spoznal oče izredriia sinovo muzikalna nadarjenost in ga sklenil vzgojiti v čudežnega otroka, — kakoršen je bil svoj čas Mozart, — da bi iz sinovega talenta koval denar zase. Zato je bila njegova Vzgoja povsem- enostranska, ki kljub temu ni bila brezuspešna; kajti ko je bil sin star komaj trinajst let, je lOČe mogel objaviti nekatere uvaževanja vredne sonate sinove, njega samega, pa pokazati kot spretnega pianista in orgeljskega virtudza. Da se je Beethoven razvil že tedaj v resnega muzika, gre zahvala njegovlemu učitelju Neefle-ju, kapelniku na knezovem dvoru. Prijatelji so mlademu, Hletnemu umetniku cmogočili pot na Dunaj, J; Mozartu, A s poti ga je poklicalo nazaj poročilo o materinem cmrtnem obolenju. — A malo zatem . je Bsethoven zopet s pomočjo svojih prijateljev šel na Dunaj in je tokrat tudi tja prišel in pcistal Haydnov učenec, ker je bil Mozart že mrtev. ^— Tako je Beethovšin ostal na "Dunaju do svoje Einrti. — Okrog 1. 1^80 je bil Beethoven sijajen virtuoz, komponist, ki je pričel glasbenike opozarjati nase, in mlad mož, ki je imel vstop v najvišjo dunajsko družbo, A že tedaj se je prikazala v njegovo življenje senca, ki je postajala vedno temnejša in vfečja; polagoma mu je jel pešati sluh, tako, da je konečno popolnoma oglušel. Temu trpljenju se je pridružila še bolezen, ki ji je moral podleči 26. marca leta 1827. Med 1. 1800 in 1827, leži dobi njegove največje tvcinosti, doba njegove moči in priznanja, a tudi doba bede in borbe za obstanek. Mnogo jih je bilo,' ki so šli mimo njega v življenju, mnogo jih je bilo, ki so ga ljubili, mnogoi drugih, ki so miu grenili življenje, — a sredi njih je stal osamljen Beethoven. Izčrpna biografija bi morala prinesti imena vseh onih, ki so bili njegovi prijatelji in sodobniki, morala bi prinesti časovne podatke in okoliščine, pod katerimi se je razvijal on sam in so nastajala njegova dela. Za nas Slovence je važno, da je Beethoven bil član tudi Ljubljanske filharmonije. LETNIK V. _ ŽENSKI SVET št. 2. STRAN 111. A več kot-podatki, data in komentarji nam morejo podati njegova dela sama. Ker je tu odkazani prostor premajhen, da bi jih mogli Označiti na tem mestu v kronološkem redu, opozarjam na tabelo v Bakkerjevi knjigi a Beethovnu, str. 590—609. O Beethovnu samem pa naj govore njegove lastne besede, izbrane iz njegovih pisem. (2, Dr. von Schaden, Augsburg) Bonn, 5. sept. 1787, ....čim bolj sem se bližal svojem rojstnem mestu, tem več pisem sem dobival od svojega očeftr, naj hitreje potujem kot navadno, ker je zdravstveno stanje moje matere zelo slabo...; hrepenenje, videti še enkrat bolno mater, je premostilo vse ovire, ki so mi stale na poti, in mi je pomagalo premagati vse težave. Našel sem še svojo mater, ali njeno stanje je bilo kar najslabše; bila je jetična in je ko-nečno umrla približno danes pred sedmimi tedni, — po mnogih preslanih bolečinah in trpljenju. Bila mi je tako dobra, ljubezniva mati, moja najboljša prijateljica; o, kdo je bil srečnejši kot jaz, ko sem smel še izgovarjati sladko ime moje matere, in me je čula...i> (3. List iz spominske knjige.) 1792. Nisem hudoben — vroča kri je moja hudobnost — moj zločin je mladost;_ nisem hudoben — resnično ne hudoben — čeprav često divja valovanja težijo moje srce — moje srce je dobro.Dobro delajmo, kjer je možno — ljubimo svobodo nad vse, resnice nikdar — in tudi na prestolu — ne zatajujmo. (5. Eleonora v. Breuning, Bonn). 1793, «...še drugi vzrok je bil pri tem, tukajšnje klavirske mojstre spraviti nekoliko v zadrego, kajti: marsikateri med njimi je moj smrten sovražnik; tako sem se hote! maščevati nad njimi, ker sem vedel naprej, da jim bodo ljudje kedaj predložili te varijacije, pa se bodo gospodje pri njih slabo odrezali.» (6. Nikolaus Simrcck, Bonn). Wien, 2. aug. 1794. «... V prejšnjem pismu sem Vam obljubil, da Vam pošljem nekatere svoje stvari, in vi smatrate to za kavalirske besede; kje sem vendar zaslužil ta predikat? — Fuj! Kdo bi v naših demokratičnih časih še sprejemal takšno govorjenje;... Poiskal sem komisijonarja... Ime mu je Traeg... Zahteva tretjino... Hudič naj se razume na barantanje...» (15. Franc Hofmeister, Leipzig). Wien, 15. jan, 1801. «...Tako je končan neprijeten posel; imenujem to tako, ker bi želel, da bi bilo drugače na svetu. Na vsem svetu naj bi bilo le eno umetnostno skladišče, kamor bi umetnik le položil svojo umetnino, da bi vzel, kar potrebuje; tako mora biti človek pol trgovca, in kako naj se s tem spoprijazni! - - O dobri Bog!! imenujem to še enkrat neprijetno. — Kar se pa tiče goved v Leipzigu,'*) naj le govore, prav gotovo ne bodo nikomur s svojim gobkanjem pripravili nesmrtnosti, kakor nesmrtnosti tudi vzeli ne bodo onemu, kateremu jo je Apollon določil...» *) Številka znači številko pisma v citirani zbirki listov, ime in naslov adresata, kateremu je pismo namenjeno. To ,so namreč kritiki. STRAN 112._ŽENSKI SVET št. 3..___LETNIK V. (16. F. Höfmeister, Leipzig). Wien, 22, apr. 1801, «...F. v L. nas /e obdaril z nekim produktom, ki pa pojmom, ki so nam jih časopisi ustvarili o njegovem geniju, ne odgovarja; zopet nov dokaz za ceno časopis ja...y> 19. Franc Wegeier, Bonn). Wien, 29, jun, 1801. «...le moja ušesa bučijo in šumijo ves dan in vso noč. Reči smem, da bedno živim svoje življenje; dve leti se že izogibljem vsake družbe, ker ne morem reči ljudem: Gluh sem. Če bi se iidejstvoval na kakšnem drugem polju, bi še šlo, ampak pri mojem delu je grozno; in še moji sovražniki, katerih število ni majhno, kaj porečejo oni! — Da boš imel pojem o tej čudni gluhosii, ti povem, da se moram v gledališču postavili tik orkestra, če hočem razumeti igralca. Visokih tonov pri instrumentih in glasovih ne čujem, če stojim daleč od njih; pri govorjenju je čudno; so tu ljudje, ki tega nikdat; niso opazili; bil sem često raztresen, pa pripisujejo krivdo temu. Često čujem komaj tone, če kdo govori, ali besed ne čiijem; in vendar ne morem prenašati, da bi kdo kričal. Kaj naj bo iz tega, vedi dobro nebo samo. (20. «Neumljivi ljubiei.» *) 6—7. Jul. (1801). tÄrigelj moj, moje vse, moj jaz... Zakaj lako globoka žalost, kader ima nujnost besedo? ali more živeti najina ljubezen brez žrtev, brez zahtev? ali moreš izpremehiti dejstvo, da nisem jaz ves tvoj, ne ti vsa moja? — Moj Bog, — glej v lepo naravo in pomiri svojo dušo radi neizbežnega; — ljubezen zahteva vse, in zato ima pravico... Večer, 6. jul. «Trpiš, moja najdražja... Trpiš. — O, kjerkoli sem, si ti z menoj; ...; kakšno življenje!! je to!! brez Tebe — zasledovan cit/ ljudi tu in tam,---. Ponižnost človeka proti človeku — boli me. In če mislim nase v primeri z vesoljsti}om, kaj sem jaz in kaj je oni, ki ga imenujemo Največjega? — In vendar — je baš v tem božanstvenost človekova — ... Kakorkoli me tađi ti ljubiš, — silneje te ljubim jaz. — Vendar se meni nikdar ne prikrivaj — — lahko noč... Moj Bog — tako blizu! tako daleč! ali ni prava nebeška zgradba, najina ljubezen — tudi tako močna je, kot nebeške trdnjave! — (22. Fr. Hofmeister, Leipzig) Wien, 8, apr. 1802. «JVd/ Vas hudič vzame, gospodje, vse po vrsti — da mi predlagate, naj pišem takšno sonato? — V dnevih revolucijske mrzlice — tedaj bi to že nekaj bilo, ali sedaj, ko zopet vse stremi za tem, da bi prišla v stari tir; Bonaparte je sklenil konkordat s papežem — in takšno sonato?---—» (25. Testament). Heiligenstadt 6. okt. 1802. «..., prav malo je manjkalo, in sam bi bil končal svoje življenje. — Le umetnost, ona me je zadržala; o, nemožno mi je bilo, zapustiti svet, predno sem še storil vse ono, za kar sem se čutil poklicanega; in tako sem životaril to bedno življenje.----Tako je, potrpljenje si moram sedaj izbrati za vodnika; in storil sem tako. — Upam, da bo dovolj trdna moja odločitev, trpeti tako dolgo, da bodo neizprosne Parke pripravljene pretrgati nit; morda bo bolje, morda tudi ne; •i") Kdo je bila, ni znano. LETNIK V.___ŽENiSKI SVET št. j._STRAN 113. pripravljen sem. — Že 28 let starega me je življenje prisililo, da sem postal filozof, in to ni lahko; umetniku pa je težje kot komurkoli\ O Bog, v nižave zreš, v niojo notranjost; ti moreš to, zato veš, da bivata v njej človekoljubje in volja k dobremu delu. O ljudje, če boste kedaj čitali ta list, mislite, da ste mi delali krivico; nesrečnemu pa naj bo v tolažbo, da je našel sebi enakega človeka, ki je kljub vsem oviram narave storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bo sprejet kedaj v vrsto vrednih umetnikov in ljudi---». (32. Breitkopf & Haertel, Leipzig). M£;rc, 1805. «... Beethoven ne uprizarja viharjev in zaničuje vse ono, kar mu ne gre radi njegove umetnosti in ne zaslužuje njegovega. Zato mi vrnite vse rokopise, ki ste jih prejeli od mene, tudi pesem. Ne morem in tudi nečem sprejemati malega honorarja ----->!>. (41. g. in ga. Bigot). 180$. «... Kakor ste tudi bili vedno ljubeznjivi z menoj, nisem vendar nikdar mislil na to, da bi si to razlegal drugače kot s prijateljstvom, ... In ne glede na to, je zame ena najglobljih zapovedi, biti z ženo drugega moža vedno le v prijateljskem razmerju; nikdar bi ne hotel napolniti svojega srca z nezaupanjem proti oni, ki bi morda kedaj z menoj delila mojo usodo — in si s tem umazati svoje najlepše in najčistejše življenje. — (45. ?). Febr. 1809. «Stremljenje in cilj vsakega pravega umetnika mora biti položaj, v katerem mu bo možno posvetiti se popolnoma snovanju večjih del, — da ga pri tem ne zadržujejo drugi posli in gospodarski oziri. Skladatelj zato ne more imeti večje želje, kot prepustiti se popolnoma delu na velikih skladbah in imeti možnost jo pred občinstvom izvajati...y> [Op.: Beethoven je dobil ponudbo z westfalskega dvora Jeroma za dvornega muzika. Zato v tem pismu navaja dalje pogoje, pod katerimi bi na Dunaju mogel ostati--- Konečno je tu tudi ostal.) (55. Goethe). «... Bettina Brentano mi je zagotavljala, da me sprejmete dobrohotno, da, celo prijateljsko. Kako bi mogel misliti na tak sprejem jaz, ki sem zmožen le tega, da se Vam bližam z največjim spoštovanjem, z neizrečeno globokim navdušenjem za Vaša krasna dela. V kratkem boste prejeli glasbo k Egmontu iz Leipziga preko Breitkopfa in Haertela; prakrasnega Egmonta sem iskreno, kakor sem ga čital, mislil še enkrat kot Vi, ga doživljal in prenesel v muziko...» (65. Nikolaus v. Zmeskall). 19. Febr. 1812. «... saj dolgo ne bo več trajalo, da bom prisiljen živeti še nadalje na tak ponižujoč način; umetnost najde povsod svoj svoboden prostor, čeprav jo zasledujejo. Saj je vendar Dädalvos zaprt v labirintu iznašel peroti, — o, tudi jez jih iznajdem, peroti!----» In takioi bi lahko iskali naprej po pismih in dnevnikih Beethovnovih. A bodi dovolj! Kajti dojeti moremo tudi iz teh kratkih črt poteze njegovaga obraza. Mnogo- razpravi, velikih in malih, je bilo že napisanih o Beethovnu. STRAN 114. ŽENSKI SVET št. i. LETNIK V. In vendar nobena izmed njih ni tako velika in resnična, da bi mogla predočiti vsaj senco Beethovnove muzike same. Kajti muziko je najpristneje in najiskreneje možno dojeti le poitom intuicije. Ta bežna impresija s poti naj bo le skromen, spcimin slovenske žene Beethovnovemu geniju, naj bo mala zelena oljkova vejica, položena na njegov grob, ob stoletnici njegove smrti, (Literatura; Paul Bekker; Beethoven. Berlin 1912. (Rihard Wagner: Beethoven. Werke. Goldene Klassiker Bibliothek. H, 8—C. Fritz Volbach: Beethoven, JVIünchen, 1905. Ludwig Schiedemair; Der junge Beethoven. Leipzig, 1925. Dr. Hugo Leichtentritt; Briefe Beethovens. Berlin,) 1912. Utrinki. (Dov3 Grudnofa j Sam ne veš, kako ti je duša raztrgana od vojne težkih prigod: kod hodiš, kam greši poznaš li bodočnosti pot, ki misel neutrudoma gradi jo iz sebe — iz sile hotenja in volje stvarjenja? Dragi, bojim se za tebe. Bojim se za tebe, ker sem v dtišo ti gledala in videla v njej bogastvo — zakladov nebroj: brez madeža grehov naključja^ brez sleda zablod neiskanih, izgazila steze je blatne otroško vsa čista kot prej: le utrujena, zbegana, plašna od vojne vseh težkih prigod: to sence so v duši ti čisti — zato se, dragi' za tebe bojim. Si pesimist? To malodušnost je, ki sile ubija za bodočnost, greni sedanjosti radostne hipe; to je brezupnost mračna, ki zasenčuje tvoja mlada pota; je volje utrujenost meglena, ki zamračuje duše ti hotenje; iz duše čiste ne izvira črnogledost: to v njej sledovi so grozot in temnih vojne doživetij. ' Nimaš majke več, si sam? Daj glavo svojo mi v naročje, opore duši trudni išči v moji, ki silnejša v bolesti zate iz sebe raste v novi dan; položi glavo mi v naročje, da najdeš spet ji vere, duši svoji: ne vidiš solze te bogate, " ki plakam zate jih v trpljenju, _ v njih blesk sijaja težnje svete, da sem uteha ti, vse dni v življenju? Li niso solze majke to — za dete? LETNIK V.____ŽENSICI SVET št. 4. STKAN ll^i Na Strindbergu F. B.) , ital sem v statistiki, da so se v štirindvajsetih Iptih I dogodili štirje, slučaji samomiora otrok v starosti od ' petih do desetih let. Ko sem to bral, od petih do dese-I tih let, sem mislil: Ne! Pet do deset let! Ali je to ' mogoče? In vzrok? Nisism mcgel dalje misliti, toda videl sem prizor, dva prizora, tri... Pet let je bila mlada deklica stara; igrala se je ' v sobi pri materi; otroci morajo imeti opraviilo, tpda mati je bila nervozna, ker je čez mero veseljačila. «Ne zibaj se na konju, mamico bo bolela glava!» Mala je ulovila mačko in jo je stisnila, da je zaupila. «Ne delaj ini tega, otrok; mama je bolna.» Otrok je bil priden in ni hotel nasprotovati. Kaj naj isitori? Sedel je k mizi in bil tiho, da bi ne razburil mame. Toda otroško telesce ne more biti na mOT, in tudi ne sme, giblje se samo od sebe; bržkone je zapela pesmico, zakaj male, neubogljive nožice so tolkle ob stolico. Mati je planila po koncu. «Pojdi v kuhinjo k Marički, neubogljivi otrok ti!» Otrok ni bil neubogljiv; dvakrat užaljen v svojem mladem srčecu je šel v kuhinjo, pridan in ubogljiv. Kmalu nato pa se je zopet prikazal na vratih; «Marička pomiva pod.» Tu je stal otrok na pragu, izgnan iz dveh strani, zavržen, in ni smel nikjer biti. Deklica je bila videti kot obupan otrok, brez solza, toda z c'sup-Inlstjo osamljenega človeka v obrazu. Nema, okamenela, kakor da ves svet nima več prostora zanjo, kakor da je nihče noče Več imati' ne da bi vedela, zakaj ne. V tistem hipu je stala v resnici na pragu življenja, zakaj takoj se je posvetilo v nji, bližala se je odprtemu oknu, ki je bilo visoko nad zemljo. V materino čast moram priznati, da mi je z največjim kesom opisolvala ta prizor; planila je kvišku, objela otroka in se igrala ž njim, dokler solnce ni zašlo. «Če bi se bilo otrcku kaj zgodilo, bi bila večno živela v peklu očitanj I Zdaj pa mislim: za vsak trenutek, ki ga nisem darovala otroku, za vsako radost, ki mu je nisem pripravila, bi si, če bi otroka izgubila, izjokala dušo iz telesa; šla bi v daljni svet in iskala oti'oka pod zvezdami, da bi ga prcsila odpuščanja; če bi mi sploh bilo mogoče doseči odpuščanje... Na vsak način: s petimi leti na pragu življenja. STRAN lis. ŽENSKI SVET št. 4, LETNIK V. Hčerka. (Güstau Strniša.^ Oče: — Plaščanice bele krste leskec'ejo, najino hčerko neso; poslednji žarki trepečejo, skoro ugasnejo v temo — Zakaj je le tri dni nam solnce sijalo, žena, povej! — Mati bolestno: — Življenje glej, borbe njegove dete težko bi prestah —.' Oče: — Žena, poglej krste les, žari, kot njene oči bi se smehljale skozi les — Ali ne dviga se zlato razpelo na belem pokrovu, mar k blagoslovu? — Moj Bog! morda v krsti otrok naš živi? — Mati; — Ne, ne živi! Čula sem dva dni in dve noči; dan in noč sem stiskala k sebi obrazek bled, da našla bi žit ja sled — življenje sem silila vanj — izcejalo se je iz mene šiloma — otrok pa ni maral zanj: mleko ga je oškropilo, moje življenje ga je krstilo — v rakvi leži kakor živ! — Oče; — Vse vem! — Zaplodil se je, ko v večnost sva gledala — si v objemu vse tajne duše povedala — se nezavestno ljubila-- Žena, kaj sva storila?! — Mati: — Dala sva večnosti njen sad, ki ga je kratka minljivost rodila! — LETNIK V.__ŽENSKI SVET št. ■4._STRAN 117. Prostitucija. (Emmyn.) a zadnjem ženskem kongresu na Bledu S3 precej razpravljali o tej snovi. Kaj je prostitucija, od česa živi ini kako ss rekru-tira? V splošnem smo si vs.i na jasnem, da je prostitucija zločin nad sam'm seboj. Ona je najgorosfasnejša rana naše družbe in obenem plcd nje same. Prostitucija je plod modeme družbe, kapitalizma ter dvojne morale, takoimenovanega poštenega človeka. moraln-o visoko stoječe družbe, ki meri vse po lastni meri ter pridržuja sebi posebne pravice. Prostitucija je socialni problem, njeni temelji so v človeški družbi, bsdi njenih nazorih o ženski kot družabnem bitju. Ako posmatramo s tega stališča, vidimo, da je naša družba — laž, laž. za katero se skriva dvojna morala ter dvojna mera značajnosti. Z eno moralo merimo one, ki se prodajajo ter slabo delajo, a z drugo merimo svoja dejanja, ki so v) tem pogledu enaka ali celo še nizkotnejša. Mož kupi žensko, ki se mu ponuja m,ogoče radi kosa kruha, prisiljena po moderni družbi, prodajati se. A za plačilo ji ponudi kos kruha ter pridevek vlačuga. Vzgoja modernega mladeniča ter moža je taka, da žanje zasmeh, ako ne izrabi prilike ter se m polasti ženske. A to ni samo v nižjih plasteh, visoko stoječe plasti prednjačijo v tem. Moški je toliko podel v svojem značaju, da mu je dobra sleherna ženska, nizka ali visoka, samo da je ženska, četudi jo pozneje zaničuje in se je sramuje. V dobi današnjega duševnega propadanja se smatra te vrste kavalir-stvo za višek družabne vlzgoje ter višek junaštva. Skoro bi rekel, da je danes redko najti med mladino par ljudi, ki bi bili sposobni za duševno razglabljanje. To ni več ne moderno, ne praktično. Uživaj — evo gesla. Današnja družba pospešuje prostitucijo. Tovarne, pisarne ter drugi poklici, v katerih je ženska, nam kažejo to. Ženska moč se smatra za nekaj manjvrednega ter se tudi tako plača; velikokrat ta plača ne zadostuje niti za zadostno hranoi. Kaj naj počne dekle, navezano- sa'mo nase? Navadno ji je najkrajša pot le v prostitucijo, posebno pri onih, ki hočejo zadostiti modi. Druga stran je kader brezposelnih. Morajo se preživeti; če ni druge možnosti, se zatečejo k prostituciji. Marsikateri šefi pisaren nalašč plačajo svoje uradnice malo, samo da se jih prej ali slej polaste; poklonijo jim še kakšnoi cunjo ali jim plačajo ložo v gledališču. Mnogo je tudi takih, ki svetujejo dekletom, naj si izboljšajo položaj s tem, da si poiščejo prijateljev. Ne dogaja se to samo tam, kjer je beda in boj za vsakdanji kruh. Visoko stoječa družba s svojim bogastvom je vir in gnezdo prostitucije. STRAN lis. ŽENSKI SVET št. 4, LETNIK V. Prostitucija je mednarodna, povsod doma, v bedni koči ter razkošn-h palačah kapitalistov in v domovih visoke aristokracije. Njena središča, so Velika mesta; ona ima svoje okraje, svoje običaje in svoj jezik, ter ječe in bolnice. Od tu sili na deželo ter si jo osvaja. Od kod izvira in kje konča? Težko vprašanje, a vendar ga moramo načeti. Prostitucija je stara, kakor je star človeški rod, vsaj do neke mere. Močno se je razpasla v sedanji kapitalistični družbi, ki temelji na načelu izkoriščanja do skrajnih mer. Je to sicer paitrebno zlo. Žs sv. Avguštin pravi; «Zatrite javne prostitutke in moč strasti bo postavila vse na glavo.» Ali vendar se da mnogor izboljšati; greh, katerega vrši danes družba nad mladino, je gorostasen. Moderna šola ne vzgaja, ampak samo uči. Mi pa potrebujemo vzgoje — in to smotrene vzgoje. Pažnja nad st je za vse obvezna, za osebe dobi jed. Strežnica mora biti v tem času visokega in nizkega socialne|ta položaja, vedno prosta vseh drugih opravil in mora četudi so pogoji različni, vendar daje posvetiti vso pažnjo le bolniku, Čakanje na človeško dostojanstvo vsakemu upravjče- jed in če vidi bolnik, da strežnica preveč nost do svojih pravic, vsakega posameznika upošteva druge, vpliva na bolnikove živce obvezuje do medsebojrR no opeče, rektnim govorjenjem si pridobimo spošto-poben ven m dem pec druge. Napraviš lah- „^last. Z nedoslednostjo in brez-ko velikost polovične kranjske klobase. brižnostjo si pokopljemo ugled. • S^^'^n'wa Naša dolžnost je, da skrbimo za korist m porabi zelo maio masti. Ki'.yenka, , . . ^ j • ä iti- čokoladna torta. Polij 15 dkg nastrgane Ce posel zboli, mu čokolade z žlico vode ter pusti, da L v Pokhcemo zdravnika m mu postrežemo kot pečici razpusti; dobro zmešaj ter prideni družinskemu članu. 15 dkg surovega masla, 6 rumenjakov in Stroške za zdravi,en|e prevzame gospodar. 15 dkg sladkorja. Vse to mešaj pol ure, da f, " bolniške blagajne. Če )e dobro naraste primešaj še iz 6 beljakov bolezen opasna m dolgotrajna, se posel trd sneg ter 15 dkg moke. Deni testo v jrepelje v bolnišnico ah pa se posije domov. lortni model in peci pri srednji vročini, Med boleznijo poizvediijmo večkrat o Drugi dan prerezi torto ter jo poljubno na- " pošiljamo kake priboljške. maži in polij s čokoladnim ledom. če posel v službi umre, gospodar takoj Male preslice za čaj. 14 dkg surovega obvesti njegove sorodnike, katerim olajša masla zmešaj z 21 dkg moke, 7 dkg slad- lormalitete in pomaga z denarnimi sredstvi korja z limonovim duhom, prideni 2 rume- za pogrebne stroške. Gospodar gre za po- njaka in napravi testo. Pri tem izoblikuj grebom prvi, pred sorodniki posla. prav male prestice, potresi jih z debelim Posel dobi poleg plače primerno stano- sladkornim prahom ter speci. vanje in zadosti zdrave in preproste hrane. Ker sem vse že večkrat sama preizku- Posli jedo v kuhinji. Če gospodinja ni v sila, priporočam vsaki čitateljici «Ž. S.» te stanu dati poslu zadostne hrane, naj ne recepte kot izvrstne. Pepca M. najema poslov. LETNIK V. ŽENSKI SVET št. L STRAN 127. Gospodinja, Iti pusti posle stradati, je šele, če ostanejo eno leto v službi. S tem krivična in kmalu bo vsled tega razupita bi se mogoče malo odpomoglo prepogostemu tako, da ne bo mogla dobiti drugega posla, mcpjavanju služb. Koliko je gospa, ki hodijo v svili in dragu- Če so posli že več let v službi in so poljih, svojim poslom ' pa ne privoščijo iz šteni, pridni in drže ps hišo, se jim svoje-egoizma ne zadostne hrane ne prijazne voljno po malem poviša plača, besede. Ne stiskajte pri poslih. Privoščite Če se posel iz službe poroči, ga obda-jim vsaj približno isto hrano kot jo ima rimo in mu gre v izjemnem slučaju tudi go-družina. Če je več poslov v hiši, se jim pri- spodar za pričo. Poroke se udeleži v cerkvi pravi posebna hrana. vsa gospodarjeva družina in poročencem Pri vstopu v službo povemo poslu takoj čestita, pri svatbeni pojedini pa gospodar-vse pogoje. Kdaj se vstaja, kdaj je čas dela, jeva družina ni navzoča. kdaj se gre k počitku in kdaj je prosto. Ob slavnostnih prilikah v družini, kakor Hrano dobi posel štiri do petkrat na dan. krst, prvo sveto obhajilo, svatba, smrt, naj Med jedjo naj imajo posli mir; zato jih se posli obdarijo. Kadar se domača hči pone ,smemo motiti z ukazi. Če jih pa le ra- roči, naj se tudi od vseh ženskih poslov po-bimo, kadar so pri jedi, jim povejmo, da je slovi. stvar nujna. Izbira poslov je zelo kočljiva reč, ker je Za prenočišče mora imeti posel čedno, težavno poizvedovati o njih preteklosti in zračno sobico in snažno posteljo. o zadržanju v prejšnjih službah. Zelo moče mora posel ponoči vstati k nujnemu ramo biti previdni, ker nam poselska knji-opravku, se mu mora zato dati podnevi žica ne nudi nikakih kočljivejših podatkov malo počitka. in tudi na skopa priporočila posredovalnic Poselske plače so zelo različne. Odvisne se ni zanesti. Najboljše je pač dobiti Posla so od zmožnosti posla in od gospodarjevega pod roko, na osebno priporočilo prejšnje blagostanja. Dandanes so plače tako ure- njegove gospodinje. jene, da si posel lahko nekaj prihrani. Takoj pri vstopu v službo opozorite posla Za-poškodovane in razbite reči je po,sel "a dragocene stvari, za katere bo odgovo- obvezan dati odškodnino, vendar po navadi ren. Dobro je napraviti inventar, gospodinje ne zahtevajo tega. Če pri poslu zapaziš nepravilnosti, ga Boljše je posla odsloviti kot mu ostajati P'^^i. P'^đen ga pokličeš na odgovor, na- plačo dolža^ ako ostajamo poslu s plačo ^fn™« f preprica,, da se ne L dolgu, izgubimo ves ugled in poset nas mo'«. Ce pa so se tvoje summe uresničile, prenehi spoštovati. Ža odpusti odločno m b«^ hmpa, ogiba, se Plačuje se poslu točno ob mesecu, zao- škandala m ne pripoveduj drugim vzroka stale plače preveč obremenjujejo gospodinj- niegovega ravnanja, da s tem poslu ne stvo, zategadelj bodimo s plačo točni, ško^dujes. ^ , , i -v r, , . . , J ^ JI- Kakor je prepovedano v poselsko knjigo Prosto imajo posli vsako drugo nedeljo ponašanje posla, tako tudi popoldan pet ur, in tudi vsak drugi praznik, pravice, postaviti posla nemudoma na Te dni naj gospodinja de o skrci z enostav- , ^^ ^^ j^g jjj^ noistjo obeda m pospravljanja. Kjer ,e vec ' poslov, nadomestujejo ob nedeljati drug odhodom naj ima posel drugega. , po eno uro na dan prosto, da si lahko po- Stare obleke m obutve se posh ne bra- j 0,semdnevna obojestran- mjo, zato ]im dajmo stvari, katerih vec ne „dpoved velja. Če je več poslov v hiši, rabimo. Ni pa primerno, jim te stvari dajati . odpustiti in mu plačati za god ah za Bozic. ^^ stanovanje osem dni naprej, S potovanja prinašajmo poslom mal spo- J^akor da osem dni po odpovedi druge posle min, V navadi je tudi božično ali novoletno vznemirja s slabimi in upornimi opazkami darilo, ki bi se pa vsled splošne gospodar- ^oper gospodarja, ske krize lahko opuščalo ali vsaj zmanjšalo. Gospodar ima pravico pred odhodom prekär bi bilo posebno za gospodinje z redno poslovo prtljago, mesečno plačo olajševalno. v^ggjenj ljudje in parveniji so s Hišniku se da ob novem letu napitnina j; ^„^^^„(„i. Nekateri pa so v občevanju v znesku, ki tvori eno desetino mesečne . ^jj^j familijarni. Ne prvo ne drugo ni pra- r.ajemnme, vilno. Familijarnost je sovražnik avtoritete. Pri darilih in napitninah ne kažimo varč- g posli si lahko dober, ne da prekoračiš nosti, ker polagajo posli na te stvari veliko distanco, ki loči gospodinjo od posla. Časi važnost. Navadno je božično darilo iste jo prešli, ko je bil posel gospodarjev zaup- vrednosti kot mesečna plača. nik in večkrat tudi tvoritelj gospodarjeve Ker posli dandanes pogosto menjavajo sreče, službe, bi bilo umestno, da jim ob vstopu ob- Skrbite za posle in brigajte se za njih ljubimo božično darilo pogojno, da ga dobe interese; ne bodite pa ž njimi zaupljivi in STRAN 128. ŽENSKI SVET št. 4. LETNIK V. inlirani. Ne govorite v navzočnosti poslov o razmerah in lastnostih svojih znancev in prijateljev. Zasluženi opomini morajo biti pravični in taktni, nikdar krivični in poniževalni. Neumno je, se jeziti; trenotno mogoče odleže, aH avtoriteti škodi. Ljudi, ki se jeze, se posli po navadi ne boje. Bodite potrpežljivi, hladne krvi in mirni. Imejte se v oblasti v vsakem oziru. __(Dalje prih.) IZ NAŠE SKRinjE. Makedonci. (Nadaljevanje.) Vas in mesto. Od Grodska proti Bitolju srečujemo vasi v popolnoma primitivnem stanju. Na obrob-kih ali vznožju malih gričev so skupine kolib, zgrajenih iz blata, slame in lesa. Dobi se tu pa tam zidana hiša, ki je vedno šola, občinska hiša ali cerkev. Po svoji primitivnosti se posebno odlikujejo sela po močvirnatem Bitoljskem polju. Hiša ima navadno cn prostor, redkokdaj dve pregrajir v eni je domača živina, v drugi pa kmečka obitelj. Pogostoma so domače živali in ljudje v skupnem nepregrajenem prostoru, pod isto streho. Poljske pridelke razen žita in moke zakoplje kmeliČ na njivi. Makedonski kme-tič še ne pozna krompirja in repe v toliki meri kakor pri nas, dasi bi mu bilo jako koristno. Seno in slamo pa zloži na polju v velike kope; katere samujejo tam preko cele zime. Bitoljsko polje je zelo rodovitno, prej po večini last raznih begov in drugih turških mogotcev. Črna Reka ga obilo namaka in spomladi večkrat na široko preplavi. Poleg koruze, fižola in žita se Makedonci v velikem bavijo tudi s sejanjem maka in s tobačnimi nasadi. Velika makova polja so v bližini Tetova in od Grodska proti Prilipu. Lepo je videti na kraševitem griču njivico posejano z makom, posebno kadar se razcvita. Zdi se kot čarobna preproga, ki žari v vročem solncu v vseh ognjenih niansah rdeče barve. Če je makova letina dobra, plačuje kmetič z izkupičkom davke in oblači družino. Tobak sadijo po vsej vzhodni in zapadni Makedoniji. V zapadni Makedoniji so tobačni naisadi in polja državna last. Poleg velikih kompleksov njiv je tudi tvornica za sušenje in preparivanje tobaka, Z državnim dovoljenjem lahko sadi tobak tudi vsak kmetič. Tako -se na jesen pokažejo okoli hiše ogromni venci tobaka, kateri se suši, nato ga spravljajo ter potem prodajajo državi. Od Bitolia proti Ohridu vidno opazimo napredek kmeta. Tu je svet kraški, kamenit in zelo ubog. Ali vasi so tod zidane in so kot mala mesteca. Red in snaga se kaže, tu se začenjajo hlevi in celo stranišča. Seljak je naprednejši in razumnejši. To pa zato, ker gredo preko zime visi stari in mladi moški v pečalbo. (Pečalba — peča-liti, znači trgovati, preprodajati ali služiti denar na katerisibodi drugi naČin.) Od doma gredo s prvimi jesenskimi vetrovi, na pomlad se z istimi vračajo, Makedonski seljak strastno ljubi svojo zemljo. Dasiravno je svet krševit, obdela vendar vsako ped zemlje med kamenjem. Zanjo živi in umre. Njegova največja želja je, da spe-spečali nekoliko denarja in kupi nov zagon zemlje, (zagon - brdo]. Izseljujejo se v Ameriko in v razne države po Evropi. Srečujemo jih kot kr.ošnjarje, prodajalce boze, limonade, črne kave, busolonov itd., kot zidarje in delavce vseh strok. Boza je pijača, skuhana iz koruzne moke in pripravljena na poseben način, zelo okusna in hladilna v poletni vročini. Sam Makedonec je skromen in srečen. V vsakem podjetja je neverjetno vztrajen in uporen. V zapadni Makedoniji se bavijo tudi z ovčarstvom. — Črede ovac in koz se-pasejo večina pozimi in poleti. Poleg makedonskih čisto slovanskih vasi so tudi mešane vasi Turkov, Cincarov in' domačinov. Dobijo ise tudi čisto turške vasice. Cincari ali Vlahi so ostanki rimskih kolonij na Balkanu. Popolnoma so degenerirani. Bavijo se s trgovino, govore pokvarjeni rumunski dijalekt. Domačini jih nič kaj lepo ne gledajo. Za njih znači Žid ali Cincar eno in isto. Od Cincarov-Vlahov se razlikujejo še drugi Cincari, zvani Kuco-vlahi. To je malo pastirsko pleme, katero pase svoje mnogobrojne črede po planinah Kajmakčalana in okoliških ravninah. To pleme premika s seboj svoje šotore proti paši in letnemu Času. S seboj imajo svoje družine in vse svoje imetje. Po običajih so se Cincari spojili z dam.a-čim prebivalstvom. Razlikuje jih samo jezik. Turške vasi so turške večinoma samo po veri. Je zelo mnogo vasi, kjer nihče ne zna turškega jezika, niti njih svečeniki ne. Tako se vrši pri njih svatba z istimi običaji kakor pri Makedoncih. Nevasti dajo pod pazduho po dva hlebca kruha in svečo v roko, potem pa stoji v kotu ves dan. To so vasi, pottirčene pod pritiskom turškega absolutizma takoj po turškem navalu ali kasneje. V okolici Struge sta dve vasi, kateri sta prešli v izlam šele pred dobrimi osemd&setimi leti. Pomnijo, še dva brata iz iste hiše, eden je bil pop, drugi hodja (krščanski in turški duhovnik). Vraže so enake. Oboji verujejo v nadnaravne moči raznih čarovnikov, vedeževalk in slično. Poleg krščanskega in muslimanskega boga verujejo še v razne dobre in zle duhove, [Dalje prih.) Mara Husova. 'fc^-. Poštnina plaSana v gotovini. 1.0.90 1.0.90 LEKACKA CASTELlANOViCH liSTHlK F. BOlAmO TRST ' VIÄE1CIÜLIÄIII42 >»♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦a Mki nhp Hn. iimli li Itom ♦ Jakob Perhauc i HtMriiai M> wn ♦ Trst.viaXiiiias 6.TeIef.2-36 | — ♦ * uleyl t. po OToafc fciven n.ke kolH fcmm : rriM iunU lropIi»r«, biiU bii-«.T«, ia tnDi>Sd lUn»«. - Luui iidtlid: 1.1 Tiiu, fanpujei^ inini^ i«nki rafaik, Lutau Okli in dnifi. - S^StM! ty/I| K.l ODSßAVl SÄD5KAlH0,v#^. mmrnocEikmŠ DOBIVA SE v VSEH l£kAR«AH ^ UNDERWOOD PORTABLE Neobhodno potreben v vsaki hiäl. Najboljši spremljevalec n« potovanju, zelo praktlieii v vlaku in na parnlkn. Opremljen s Upkaml za slovensko pisave. Tehlaietrtl-no In stane polovico. navadnega pisalnega stf<^a, medtem ko 12-vräoie isto delo. — Zabtevajte ponudbo s ceniki. Ptailine olajšave. C. il. MOHOVICH, Trst VIA MaZŽINI 17 wm^ss^mmmmsmmm Dr. Fran Ambrožič zdravnik se je stalno naselil Št. Petru na Krasu Odinira v Kanalcovi hišf vsak dan od 9—12 in od 13—15.