3 nć.
60. številka.
(v Trsta. ▼ Četrtek zjutraj dne 20 maja 1897.)
Tečaj XXII.
„BDIMOBT" lakaja po trikrat na teden v »eatlb it. danjih ob tovklh, četrtkih 1* sobotah. Zjutranjo izdanje is« haja ob 8. ari zjntraj, rečemo pa ob 7. ari vefler. — Obojno iadanje stane : a« Jeden meeer\ . i. 1.—, izven Avstrija f, 1.50 ■a tri mesec. . , 3,— . t . 4.50 ■a pol leta ... 6,- . . „ ».-■a ne leto . . , 12.— . „ .18.—
Neretalaa I« plačevati laprej m aaraifea
Mm prllmne nartdnlae ae aprava m azlra.
Foaamične Številke ae dobivajo r pro* iajtlnio&h tobaka v Jratti po 9 nv6.
hren Trn« po 4 nv£.
EDINOST
Oglasi ae raftnne p« tarifa r petita; ta aaaiore a debelimi drkaaai ae plafinj« proator, kolikor obaegA navadnih vratio. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, do« ma&i oglasi itd. ae raAunajo po pogodbi.
Tai dopisi naj se poAiljajo arsdnifctvfi alioa Caaerma it. 18. Vsako piamo mora biti frankovano, ker nefrankovana ae na sprejemajo. Rokopisi ae ae vranjo.
Naročnino, reklamacije in oglate sprejema upravniitvo ultoa Molino pic-oolo bit. 3, II. nadat. Naročnino in oglaae je plačevati loco Trat. Odorfco reklama oije ao proate poAtnine.
,r tđinoiti )• Mace".
Razmere na Primorskem.
(Govor poal. S p i n č i 6 a v seji zbornice poslancev dne 13. mqa 1897).
(Dalje.)
Kdo je teroriziral V Vrsaru volilne može ? Kdo je razkosal ▼ Žbandaju kočijo in pretepal kočijaža ? Kdo je pornšil nagrobni spomenik v s?. Lovrenca? Dogodka v Kaštel i rju pa ne omenjajte nikar, kajti isti je došel pred najviše justične oblasti, in vi in vsakdo se labko prepriča iz dopisov, kako pristranski so postopale v tem slučaja varstvene oblasti, politiške in tndi sodne oblasti.
Da, gospdda moja, izvolite le pogledati v spise in videli bodete. Nikar ne imenujte tega slučaja, kajti uprav ta je sramota za upravo v Primorski.
Pravijo nadalje, da poznani agitatorji romajo od hiše do hiše. Mar je to zločin ? Ne pripoveduje se pa, kaj so storili tam. Oovori se dalje o razmerah v Gorici. 0 tem je 2e govoril tovariš Gregorčič in jaz moram le izreči svoje obžalovanje, da se ga ni pustilo govoriti dalje.
Gospfida moja 1 Saj mi nismo krivi, da je tako dolga vrsta naših piitožeb. Govorim še dalje o razmerah v Trstu. Nadejam se, da bode kdo drugi govoril o teh razmerah, prosim pa gospode is Trsta, na magistratu in na namestništvu, da bi pomislili, kako postopajo proti Slovencem na ulicah, v svojih uradih, kako v občinskem svetu; in potem pridejo gotovo do zaključka, da Slovenci niso krivi na tem, ampak le postopanje oblasti, ako je v Trstu in v okolici navstalo neko razburjenje. (Odobravanje na desni.)
Piehaja se potem zopet k Istri in pravi, da so se rezale trte. Bezale so se.
V jedueui slučaju, gospodje moje, ki se tudi navaja tu, v slučaju v Sovinjaku, izvedel sem zanesljivo, da so se porezale najslabeje trte (Veselost na desni) in sicer le tu in tam.
105
PODLISTEK
Fromont mlajši & Risler starši.
ROMAN,
- Francoski spisal Alphonse Daudet, preložil Al. B. —
Ko je Dćsirć ustopila, je stopil iz temnega ozadja proti njej neki mož ter jej pomolil roko. Bil je tisti grozni Človek, ki jo je rešil za običajno nagrado petindvajsetih frankov.
„No, mamica", je rekel z odurnim smehom in hripavim glasom, spominjajočim meglenih noči ob reki, „kako se kaj počutimo po mrzli kopelji ?u
In potem je pripovedoval navzočim, kako jo je najprej prijel tako-le, potem pa tako-le, češ, da bi sedaj le plavala tja doli proti Roaenu, da njega ni bilo.
Nesrečnicu je bila kar zapekla v lice od sramote in mrzlice in tako zmešana, da se jej je sdelo, kakor bi bila reka pustila mrežo na njenih očeh in šumenje v njenih ušesih. Slednjič so jo odvedli v manjšo sobo, pred dostojnega gospoda z redom, samega gospoda policijskega komisarja, ki je baš pil svojo kavo ter zraven Čital sodni časnik.
.Tako, vi Btel" je dejal osorno ter je, ne da bi dvignil oči, košček kruha pomočil v skledico ; redarski sluga, ki je bil privedel Dčsiršjo noter, pa je pričel citati svoje poročilo:
„Ob tri četrti na dvanajst je poskusila na nabrežju de la MĆgisserie, pred hišo št. 17 samo a^or nekova Delobelle, štiriindvajset let stara, iz-
Gospoda moja I Tu nam je slutnja prav blizu, da so se te trte porezale od italijanske strani, ali pa, da se je ljudi naščuvalo v to, da bi potem mogli valiti krivdo na Hrvate.
Govori se tudi o nekem italijanskem župniku v Žbandaja; to kaže zopet na abnormalne odno-šaje v Istri, kajti Žbandaj je hrvatski kraj in tam da je nastavljen italijanski župnik?
Govori se dalje o nekem strelu, ki se je baje sprožil pred čitalnico v Pulju. Ne omenja se pa, da so pred čitalnico dve ali tri ure demonstrovali proti Hrvatom in da je prvi strel — kakor sem $ul — pal od italijanske strani.
Kar se dostaje dogodka dne 16. marca — tu je nepravo naveden 15. marc —, bi pa le prosil gospode, naj pogledajo, da je le-tu kakor spremljevalci navedenih 30C0 Hrvatov iz okraja po-reškega, in potem hočete še trditi, da v Istri ni Hrvatov in Slovencev ? (Veselost in prav dobro — na desni.) Kaj so storili teh 3000 mož. Pravijo, da so pretepali nekega Monfalcone, da so poškodovali nekega Cortese, ter da so zaprli pot postajevodji orožnikov.
Tudi to še ni dokazane, kdo je pretepal Monfalcona, toliko pa se mi zdi gotova stvar, da je isti izzival zbrane može s ,porohi di croatil*
Jaz slutim in po dogodčiti v nas moram prihajati do te slutnje, da so ga najbrže poslali tja le zato, da bi izzival. Cortese je bil poškodovan nekoliko, a ni znano do sedaj, kdo ga je poškodoval.
Onemu postajevodji pa se ni zaprla pot. Postaje vodja je vzel seboj jednega naših mož, a drugi so želeli, da bi ga izpustil. To je vse. Ako bi bili imeli slab namen, bi bili gotovo tudi kaj storili; ko pa niso ničesar storili postajevodji, po takem tudi niso imeli nikacega slabega namena; postajevodja je svobodno nadaljeval svojo pot.
Lep je tudi slučiy v interpelaciji, ki se je
dogodil v okrajn koperskem; Jda so se namreč odpravili trami mostu čez reko Mirno.
Da, gospdda moja, odstranili so se res, da bi se onemogočilo hrvatskim volilcem, priti na volitev. (Čujte! Čujte 1 in veselost)
Gospodje pravijo dalje, da se je v Sovinjaku onesnažil vodnjak in da se je vrglo notri človeških kostij. To pa je mala, zasebna kotlina, ki je bila onesnažena, a se ne ve, od koga.
Torej ne javen vodnjak, in ne človeške kosti 1 Pravijo na dalje, da se je v Oprtlju in po dragih krajih odvzelo dinamita, samokresov, nožev za trte itd.
Jaz ne vem, da-li se je kaj našlo, in ako se je, ne vem, v koliko so imeli tega ljudje, toda jaz bi se ne čudil, ako bi ravno v Oprtlju imeli naši ljudje dinamita, kajti, izvzemši Poreč, niso naši ljudje nikjer trpeli toliko, kakor tam, v poslednjih 15 ali 20 letih. Temu so lahko priče kapelanje, ki so bili nameščeni tam v zadnjih 15 letih za hrvatsko prebivalstvo.
Proti zaključku pravijo interpelantje, cesarska vlada naj vzame na znanje to, kar so naveli oni.
Ne, gospdda moja, ne, vlada naj ne vzame le „na znanje", ampak preiskati naj da razmere na Primorskem, toda ne po organih v Primorski, ampak po nepristranskih ljudeh (Prav dobro I), ki bi dokazali resnico. Gospodje Italijani so tako govorili v interpelaciji in jaz sem jim odgovoril ter pravim Še, naj se poHje tjakaj nepristranskih ljudii, ki naj preiskujejo, kje da je resnica. (Prav res!) Zaključuj^ pravite še: prebivalstvo hoče, da se mu zagotovi bodočnost. Da, vi, italijanski voditelji hočete, da se vam zagotovi, da Istra je bila in da ostane italijanska. (Tako je! se strani Italijanov.) Govorim vam torej iz srca. V svojem vprašanju pravite sami, da nq se dovoli svobodno izvrševan nje vseh pravic Italijanom v Istri, Gorici in v
delovalka cvetic, stanujoča v Rue de Braque pri svojih roditeljih. Skočila je v Seino. Toda ladijski delavec Parcheminet, stanujoči v Rue de la Butte-Chaumont, jo je potegnil zdravo iz vode."
Gospod policijski komisar je neprestano jedel ter poslušal z mirnim, dolgočasnim obrazom kakor človek, katerega nobena stvar ne more več iznenaditi ; potem seje strogo, zvedavo ozrl v „nekovo* Delobelle ter jej napravil silno propoved. Zakrivila je hud prestopek, veliko malodušnost. Kaj jo je gnalo do tega grdega čina?... zakaj je hotela sama sebe umoriti ?... „nekova Delobelle" je dobila strog opomin, naj odgovori odkritosrčno.
A „nekova Delobelle" se ni dala pregovoriti; zdelo se jej je, da oskruni svojo ljubezen, ako jo tukaj pripozna... „Ne vem... ne vem!u je odgovorila tiho s tresočim se glasom.
Nevoljen in nepotrpežljiv je odvrnil gospod policijski komisar, da jo spravijo nazaj k njenim roditeljem, a le s tem pogojem, da tega ne stori nikdar več.
„Ali obljubite to?«
„Da, da, gospod !u
„Tega nikdar več ne storite?"
„Ne, gotovo ne... nikdar več !•
Ukljub tej obljubi je zmajal gospod policijski komisar z glavo, kakor bi ne verjel, da se poboljša.
Sedaj je na cesti, na poti domov, t skrivališče in tihoto... a njene muke še ni konec.
Redarski sluga, ki sedi kraj nje v vozu, je preveč uljuđen, pretirano prijazen. Delala se je, kakor bi ga ne umela, se pomaknila od njega, izvila mo roko... kako trpljenje!... Najhuje izmed viega pa je bil njen dohod v Rue de Braqne, razburjenost v hiši, radovednost sosedov. Že od ranega jutra je vedel ves okraj, da je izginila. Govorilo se je, da je ubežala s Franom Rislerjem. Na vse zgodaj so videli, kako je veliki Delobelle dirjal ven, imejoči klobuk narobe na glavi in zmeč-kaue manšete — gotovo znamenje nenavadne razburjenosti. Ko je viatarjeva žena nesla gori mleko in kruh, je videla, kako je gospa Delobelleova v blaznem strahu tekala iz sobe v sobo, da bi našla kako besedo otrokovo, kakovo še tako majhno sled, ki bi mogla vzbuditi kako domnevanje.
Nesrečni materi se je najedenkrafc, žal, da prepozno, posvetilo v glavi, zakaj se je hči vedla tako Čudno, zakaj je molčala, ko je odpotoval Fran Risler.
„Ne plakaj, ljuba žena... privedem ti jo nazaj", je dejal oče o odhodu. Odkar je odšel, nekaj da bi pozvedoval, nekaj da bi ušel njenim tožbam, je tekala neprestano od stopnic k sobinemu okna, od okna k stopnicam. O vsakem koraku, ki se je oglasil zunaj, je odprl^ z bijočim srcem vrata, in solze so se jej ulile, ko je bila zopet sama v sa« motni sobi, katero je še pustejšo delal prazni, pred delavno mizo stoječi stol Dčsirejin.
(Pride še.)
Trsta. Jaz n« vero, katerih pravic že nimate, pov-sodi ste ie porabili tisti .Odar tutto"; ne preostaja vam več druzega, nego da se vam da pravica, da pomorite nas vseh. (Smeh med Italijani. — Posl. dr. Verzegnassi: To so pretiravanja, kako morete le misliti kaj tacega 1), kakor jih je že bilo ubitih.	(Pride še.)
Politiike vesti.
V TRSTU, <lue 19. maja 1897.
Državni zbor. Marsikoji vihar je že videla naša zbornica poilancev, in soaebno zadnji čas je vrvelo i« se penilo neprestano, toda včerajšnjemu viharja ni možno primerjati nobenega dosedanjega. Pet ur je trajala seja, ne da bi se mogla — začeti. Vrišč je bil tolik, da niso razumeli jeden drugega, obstrukcija se je kazala v svoji najbrez-obzirniši obliki. Kričali so in žugali pestmi, kakor da so v kaki — beznici. Poslanec Susteršič jim je zakričal v svoji jezi: Liberalni šarlatani 1 V hipa je Šušteršica obkolilo mnogo nemških poslancev, ki so kričali nanj in mu pretili. Po svoji srditosti poznani posl. Peschka mu je zagrozil :„ Ako ne bi bili v parlamentu, dal bi vam jedno, da bi vam »rahljal zobe I' — Jednako srdito so postopali Nemci proti predsedniku Kathreinu in pozneje proti podpredsedniku Abrahamovima. Vzrok — nepravi, ampak le navidezni — vsemu besnenja Nemcev je bil nastopni: Nemški nacijonalci Hoffman-\Vellen-bof je predlagal, da naj se završi najprvo razprava o predlogu Gregorčičevem in potem uaj se prične razprava o nujnih predlogih glede jezikovnih na-redeb za Moravsko. Predsednik je menil, da je nujne,e, da se reši zakon o sodnih pristojbinah. Ker pa se je večina zbornice izjavila v zmisln predsednikovem, začel se je dirudaj, kateremu je nflčeval glasoviti Schouerer. Nemški posl. Schucker, ki je dobil besedo, je stal kaki dve uri, ne da bi mogel pričeti z govorom : tolik je bil vrišč, pravo nasilje! Slednjič je sel i on, ker je bil utrujeu. Vidć, da ni možno misliti na kako razpravo, je slednjič podpredsednik Abrahamovid — predsednik Kathrein se je umaknil že pop red — zaključil sejo.
Pripomniti bi bilo še, da so tudi ministri zbežali med „sejo" iz dvorane, a Nemci so jih spremljali z vakliki: „Doli !*
Začetkom seje so stavili poslanci Hoffmann in tovariši nujni predlog, zahtevajoči pojasnil od vlade o zadnjih dogodkih na Vztoku, kakor tudi o sestanku v Petrogradu in iz istega nastavši spremembi stališča Avstro-Ogerske nasproti trozvezi.
K položenju v parlamenta. O včerajšnji seji nam pišejo z Dunaja: Današnja seja nam je zopet nudila žalostna sliko odnošajev, v katerih se nahaja ta zbornica pa tudi vsa monarhija, z narodi in vlado vred. Kakor ste gotovo že posneli iz časopisov, je bila jedina točka dnevnega reda zakonski načrt o sodnih pristojbinah, ker se nujni predlogi ne stavljajo na dnevni red.Večina se je izjavila za to, da se ta točka ne dene z dnevnega reda. Predsednik je mislil, da more preiti na razpravo o tej točki in je pozval govornika, posl. dr. Scbttckerja, da govori. Mnogi so se oglasili za besedo k poslovnemu redu. Predsednik jih je pustil govoriti, ali izjavil je, da ne more vzeti v obzir njih predlogov. Zopet je pozval dra. SchU-ckerja. Le-ta se je delal kakor bi hotel govoriti, ker bi sicer zgubil besedo, ali drago mu je bilo, da ga okolo stoječi niso pustili govoriti. Kričali so kakor divji in klicali na korajžo vsakogar, ki jim je prigovarjal. Udarili bi bili, da se niso vedli trezno oni, ki so pametueji Glavni razgrajači so bili liberalci, nemški nacijonalci, SchOnererjanci in socijalni demokratje. Nameravalo se je, ne udati se in nadaljevati sejo bodi si tudi vso noč, da se nasitijo kričači. Ali konečno je predsednik vendar zaključil sejo in naznanil, da prihodnjo sejo prijavi pismeno. Zopet nekoliko zgubljeuih dni.
To je v priprostih potezah slika parlamenta, poslancev naroda, monarhije. Nikdo ne more vedeti, kaj bode sledilo. Parlamentarno se itak nikdar ni vladalo pri nas. Vsa ustavnost je boli prah v oči, nego drugo. A sedaj, kakor da se približuje konec tudi tej in taki ustavnciti. Tako ne more trajati dolgo. Mnogi pravijo že sedaj, da ne more priti druzega, nego da se suspendira ustava vsaj za nekoliko časa. Izvestni krogi morda tadi že mislijo na to. Taka zmešnjava je torej ▼ tej polovici monarhije. Napetost med jedno in drugo polovico. Vnanjl odnošaji se zapletajo. Vse
to kaže na nenormalno stanje, kakoršnega ni bilo I ie davno. Sličnosti, a ne pravim jednakosti, ni možno najti temu stanja do leta 1848. nazaj. Tako daleč jo je pritiral avstrijski parlamentarizem v blaženem letu 1897. po Kriatovem rojstva t Hrvatje in Slovenci nimajo česa zgubiti!!!
.Odločnost italijanskega kluba*. Pod tem bobnečim naslovom skuša .Piccolo' prikriti — resnico. Resnico, ki ie ta, da so italijanski poslanci Primorske — zlasti pa tržaški — temeljito prevarili visoke nade svojih vernih in da so daleč, daleč zaostali za pričakovanji, ki so jih gojili njih pristaši do zmožuosti in delovanja progressovcev v parlamenta na Dunaju.
.Picculo" govori mnogo in se hvali, ne zmenč se za to, da ga dejstva bijejo po zobeh. In dejstvo je, gola resnica, da je eklatantno dokazala razprava o nujnih predlogih glede razmer na Primorskem, da so Italijani sedaj slabeje, nerazmerno slabeje zastopani v državnem zboru, nego so bili popred, ko so v njih imenu govorili ljudje Burg-stallerjeve vrste. .Piccolo" naj le — laže, kolikor hoče o velikih koristih, ki jih donaša Italijanom že sedaj italijanski klub, ali to ne more premeniti dejstva, da so se italijanski poslanci pokazali povsem nesposobne za pobijanje argumentov slovanskih zastopnikov, in da se je celo tista ,blesteča zvezda", .duša ljudstva tržaškega*, »ljubljenec naroda* pokazal le navadnega brbljača — kamoli debaterja! — s katerim se je le igral dr. La-ginja, kakor mačka z mišjo.
Med krpanjem svojega zmašila pa je pisača menda vendar obšla nekaka slutnja, da,... no, da so se blamirali temeljito, da je vendar prekričeče nerazmerje med obljubami in baharijarei pred ino • volitvah in pa med delom po volitvah. Zato to- ! laži previdno : „Nismo pričakovali iu tudi sedaj ne •
pričakujemo čudežev.....* Kako skromui so postali !
hkratu 1! — V tej skromnosti vidi že velikansk uspeh Italijanov — kakoršnega ne bili mogli doseči posamičniki — v odgovora grofa Badenija na interpelacijo italijanskega kluba. — Čemu bi tajili ? Mi pripoznavamo brez ovinkov, da je bil od- i i govor neugoden za nas in naši poslanci so odločno i • vzeli ta odgovor pod nož svoje kritike. Ali s tem j ; ni rečeno niti od daleč, da bi nas bil poparil, ali ' ! da bi značil kakov poseben uspeh Italijanov! Mi ! cenimo ta odgovor toliko, kolikor je vreden, ker j vemo, kam je njegova ekscelenca pomakal svojo j pero in kje je zajemal podatke, ko je pisal svojo ! izjavo! 1 Takih „uspehov" so imeli gospodje ; Burgstiller R. Luzzat*o-Stalitz kar na ko8e ! Tako ■ •odločni" so bili tudi ta trojica 1 Ako se Italijani j že radujejo na takih uspehih, ako jim impmuježe ■ taka odločnost, ki se skromno omejuje le na golo ta- \ jenje po Slovencih in Hrvatih navedenih faktov, j ; potem moramo vprašati pravzaresno: čemu je bila : j letos vsa vihra, čemu vsa sprememba ? 1 Saj so j Stalitz in družba tudi kazali toliko .odločnosti" 1 ! Razlika je le ta, da je beseda teh gospodov ne- ! koliko več veljala v parlamentu — o vladi ue go- j vorimo —, ker je bil v njihovem postopanju ven- ; dar nekakov zistem, neka vodilna misel. Naj je j bila njihova taktika tudi malenkostna in krivična, j vendar je bilo nekaj, je bilo opaziti ueko direk- t tivo. Stalitz in družba so si mislili iu se tudi : ravnali potem dosleiluo: podpirajmo vlado iu vla- \ da bode podpirala	Tu pa tam so se delali s
nekako, kakor bi hoteli grajati vlado, a potem so 1 dosledno glasovali za — vlado. Taki so bili, svet j jih je smatral takimi in vlada jih je imela — j i rada. Nasproti vladi mehki, nasproti Slovencem ' ; trdi, neizprosni: to j« bila njihova taktika, s ka-j tero so sekali nam Slovencem hujših ran, nego jih , j more taka .odločnost", kakorsno kaže sedanji ita- i i lijanski klub, katerega gibanje in kretanje je zgolj i j nesoglasje in protislovje. Družijo se z obstrukcijo- j nisti — torej skrajno opozicijo — in zajedno se 1 ližejo vladi; proslavljajo ministerskega predsed- ; nika, a zajedno glasajejo z onimi, ki ga hote po- ! staviti na obtožno klop ; obsojajo germanizacijo, j zajedno pa vlečejo ua jedni vrvi z onimi, katerim , je jedini cilj germanizacija; pravijo, da so avto-nomisti, hkratu pa odklanjajo adreso, katere naj-izraziteja točka je — avtonomija. Iz kratka: ves program sedanjih Italijauov sestoji iz breznačelno-sti, nedoslednosti, protislovij in omahljivosti. Odločni so jedino v tajenju njim neljubih stvari; a ko treba dokazovati, tedaj se poskrijejo ju naški za svoje — kavalirstvo.
In mi smo prepričani, da kolikor je Italijanov, ki so sposobni misliti trezno, si mislijo sami pri sebi — javno ne povedo tega, ker je terorizem prehud —, da so Italijani veliko slabeje zastopani t? sedanji zbornici, nego so bili v prejšnji 11 Na tej resnici ne more spremeniti ničesar niti .11 Piccolo", ki hoče v gori omenjenem članka vzbaditi menenje, da so bili nemški liberalci do sedaj nasprotni Italijanom, da jih je pa sedanji italijanski klub še le pridobil za italijansko stvar. Kako drzno bije resnici v obraz t Nemško liberalno-ita* lijansko prijateljstvo je staro in umevno. Trditev torej, da so Italijani sedaj pridobili prijateljstvo nemških liberalcev, je po priliki vredna isto toliko, kakor trditev, da so izvestni Italijani pridobljeni za avstrijsko driavno misel, da so se spoprijaznili z avstrijsko ustavo. Prvo ni res, drugo pa tudi — ne, še manje I
Svojim vernim čitateljem naj le govore o „odločnosti", mi pa vemo in z nami vedo sedaj tndi — hvala Bogu na tem — večina parlamentarnih skupin, da so nam nasproti krivičniki, pred dragimi, pa — hinavci 1
Grško - turška vojna je menda pri kraji. Turki so dosegli, kar so hoteli še doseči: Domokos je v njihovih rokah. Vsi protesti grške vlade zoper napade od turške strani — češ, da bi bili lahko odbili te napade, ako ne bi bili zaupali posredovanju vlasti — vsi ti protesti so stdaj le potrata časa. Danes je Grška v takem položenju, da si sama ne more pomoči, ampak je njena usoda v rokah Evrope. In ta poslednja je sedaj pred težko nalogo, veliko težavnejo, nego je bila ona, ko so Grki poslali svojih vojakov na Kreto. Turčije ne bode tako lahko brzdati, sosebno sedaj ne, ko je pijana svojih, seveda jako cenih zmag. Evropa je hotela, da Turčija malo zlasa grškega razpoaajenca, ali, kako bode sedaj, ako Turek ne bode hotel dati iz rok porednega Grka? Sedaj bode pa Evropi lasati Turka, prej ne bode mira! Evropa je storila nsoden greh, da ni energično rešila krečanskega vprašanja, ne zmenć se za vse turske proteste. Da je storila tako, ne bi bilo grško-turško vojne in Evropa ne bi bila v zadregi sedaj. Kar je krščanskega, bodi pod krščansko o-blastjo I In dokler Evropa ne pokaž« zob, se bode vedno le norčeval iz nje krnti Turek.
Različne veiti.
Občni zbor podružnice družbe sv. Cir. in Met. na Greti se bode vršil v nedeljo dne 23. t. m. ob 11. uri pređpoludne v prostorih otroškega vrta ? Rojanu. Gretarski, rojanski in barkovljanski rodo-Ijubje so naprošeni, da se v polnem številu udeleže tega zbora, saj ravno nam kličejo še posebno sedanje razmere, kako potrebna nam je dražba sv, Cirila in Metoda v naši obrambeni borbi. Pridite torej, da pokažemo, da se zanimamo za narodno vzgojo svojih otrok, za to bodočnost n^šo!
Nekoliko odgovora gotpodu župniku Jurci! Iz Rojana nam pišejo: Gospod uredniki Ali ste čitali zadnjo številko „Amica", v kateri je naš gospod Jurca priobčil neko .izjavo* ? (Da, smo čitali, in smo tudi reagovali nekoliko v zadnjem izdanju. Op. ured.) Gospod župnik pravi, da je sam hodil po hišah in da se je prepričal na ta načiu, da lep del njegovih župljanov je ital:janske narodnosti in da mora torej skrbeti tudi za te. Sicer pa da je preskrbljeno tudi za njegove slovenske ovčice.
No, tudi mi poznamo, in vemo, »e bolje nego g. župnik, koliko je resničnih Italijanov v Rojanu. Te seštejemo lahko na prste jedne roke, ako izvzamemo one Italijane, ki bivajo na Belvederju in ki raje hodijo v mesto k službi božji, v kolikor isti sploh zahajajo v cerkve. Gotovo pa to število Italijanov ni toliko, da bi opravičilo vse tiste spremembe v cerkvi, ki jih je uvel gosp. župnik. Mirno vestjo trdimo torej, da te spremembe ni malo ne odgovaijajo resnični potrebi, ampak le italijanskemu mišljenja gospoda župnika in željam njega krščenih in — nekrščenih prijateljev. — Gospod župnik se sklicuje tadi na to, da so ob nedeljah po tri slovenske propovedi; ne pove pa, koliko teh slovenskih propovedi se ne vrše, ker je gospod župnik slučajno — bolan I Tudi o vsebini svojih govorov molči previdno gospod župnik, govorov, iz katerih nikakor ne moremo sklepati o posebni ljubezni gospoda župnika do slovenskih
ovčic. — Gosp. župnik pripoveduje v drugem odstavku svoje .izjave", kako da ni res, da bi bili slovenski župljani nezadovoljnji z njegovim postopanjem, in se sklicuje na izvestne ljudi, ki ga vspodbujajo, naj ostane na tej poti, na katero je krenil. No, to pa verujemo gosp. župniku, da je takih ljudij. Saj jih poznamo predobro vsi mi. Toda vedi gospod župnik, da tisti ljudje nimajo najtaanje pravice govoriti v imenu slovenskih tupljanov, ker sami pripoznavajo, da se ne čutijo Slovence in je notoriška istina, da so v službi naših nasprotnikov. Vedi torej gospod župnik, da jako slabo pozna svojo faro, čeprav je letal od hiše do hiše.
Gosp. župnik meče vso krivdo na „brezverne agitatorje". Ako gosp. župnik res veruje v to, kar je tu napisal, ako meni namreč, da so njegovemu postopanju nasprotni le .brezverci", potem mu moramo že reči, da ljuto vara samega sebe in dana nečuven način žali veliko veČino svojih župljanov, nasprotujočih njemu, a zvesto udanih svoji veri in svojemu Bogu. Mi odbijamo najodločneje to insu-nucijo, kajti ne zaslužimo imena brezvercev že zaradi tega, ako poleg svoje udanosti do Boga in vere hočemo ohraniti tudi zvestobo do svojega rodu. Gospodu župniku so menda jako zmešani pojmi, kar je naravno; kajti v taki družbi, v ka-koršni se najraje giblje g. župnik, si ni mogel pridobiti pravega razumevanja (da ne govorimo o dobrohotnosti) naše ljubezni do starih šeg, do starih poročil in do svojega rodu. Ali smo mi krivi, ali zaslužimo ime brezvercev zato, ker g. župnik ne more razumeti onega čutstva, ki klije v naših srcih. —
Ozirora na dejstvo, da je bila na dan sv. Jožefa — to je na dan po volitvi — v farovžu zbrana dražba uaših narodnih naspr tnikov, pojasnjuje gosp. župnik, da je bil temu povod njegov imendan. Na to pojasnilo bodi naš odgovor ta, da mi nismo govorili o povodu onemu sestanku, ampak le o dejstvu, da je bilo z dvorišča v župnišču čuti klicev .Evviva Mauroner" in da sta bila še več dni po volitvi ob vratih župnišča napisa, skrajno žaljiva za slovensko narodnost To so dejstva, katerim ne more oporekati gospod župnik. To smo trdili in pri tem ostajamo.
Gosp. župnik nam zatrja, da ostane vedno zvest geslu: Živel katolicizem, srn t liberalizmu 1 No, gospod župnik naj vsklika, kolikor hoče, resnica pa je vendar ta, da on ne bi bil\nikdar župnik v Bojanu, ako bi ne bilo liberalizma, to je, ako ob njejorr.m 'mrmranju ne bi bili i*»r7; nrrt besede oni, ki visoko dr še zastavo — liberalizma / Saj se razumemo, gosp. župnik 1 Fakta, fakta, altrochć čakole 1
Gosp. župnik govori tudi o moralnem propadanju. Na tem predavanju se pa že moramo prav odločno zahvaliti gospodu župuiku, takih lekcij dobimo lahko iz prve roke. Verjame naj nam gospod župnik, da bi tudi mi lahko pogodili tisto pot, ki ni neznana gosp. župniku in njega prijateljem — tjakaj, v uredništvo v Via Nuova, kjer je glavni izvirek — tržaške mor&le! In zopet se nadejamo, da ?e razumemo z gospodom župnikom.
Iz kra ka: tudi najnoveja „izjava" gospoda župnika je vredna vseh — svojih prednic: gospod župuik hvali, kar se — po naseui srčnem prepričanju — uiti opravičevati ne dA.
Nadvojvoda Fran Ferdinand, prihodnji prestolonaslednik avstrijski, je sedaj popolnega zdravja. Govori me cel6, da nastopi kmalu zopet vojaško službo. Po nalogu cesarjevem mu je rešiti več državnih poslov. Nadvojvoda Fran Ferdinand pojde tudi v London zastopat našega cesarja na slavno s ti jubileja Kraljice Viktorije.
Istra v parlamentu. V včerajšnji seji zbornice poslancev so poslauci Laginja in tovariši in-terpJovali ministarskoga predsednika, da-li hoče naložiti oblastim, naj vrnejo ljudstva orodja, odvzeta mu povodom razoroženja. Isti so inierpelovali tudi ministerskega predsednika glede na predstojeće občinske volitve v Oprtlju.
Imenovanje. C. kr. trgovinsko ministerstvo e imenovalo poštnega oficijala Ivana B o n e 11 i j a c. kr. poštnim kontrolorjem na c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Trstu 7. — Giardino publico.
Gospodarsko društvo na Greti vabi vse častite društvenike na občni zbor, kateri bode v nedeljo, dne 93. t. m. ob 3. uri popol. v dvorani društvene krčme.	ODBOR.
Podružnici druibe sv. Cirila in Metoda na Greti so doposlali barkovljanski rodoljubi o priliki volilnega shoda v krčmi „Obrtnijskega društva" 8 kron in 22 stot. V isti krčmi so nabrali po dovršenih volitvah za mestni svet 4 kron 88 stot. (Objavljenje teh dveh svot se je zamudilo po neljubi pomoti.)
Izlet v Sežano priredi prihodnjo nedeljo .Pevsko in bralno društvo na Opiinah". DruStve-niki se odpeljejo % Občin proti 3. ari pop.
Srečna Istra ! Tako sem vskliknil danes v jutro, ko mi je naroden mož iz Pobegov v Istri povedal sledeče: Nad selom Čezeri v Lazaretu ima neki koperski bogataš (ime mi je znano) svoja posestva. Na tem posestvu je imel svojega kmeta
—	Slovenca. Takoj po izvolitvi Bartoliča — pardon Bartoli-a, rekel je gospod svojemu kmetu: Sedaj bode že bolje, v teh šestih letih, ko bode Bartoli na Dunaju, dosežemo vsaj to, da se uvede tretjina med gospodarjem in kmetom. V Italiji je vse tako urejeno. Kmet dobiva tretjino od vsega, samo vino in olja ostaja vse gospodarju! I! Istrijani 1 Ali vas ne čakajo potem-takem blaženi dnevi ? 11 Toda, čujmo dalje! Omenjeni gospod je dal napraviti neko delo na svojem zemljišču, ki ga je stalo do 100 gl.
—	potem je pa rekel: Eto, ako bi bili pod Italijo, bil bi potrošil 36—40 goldiuaijev, kajti vi zahtevate tu po 70—80 nč, tam pa radi delajo za 30—35 nč. na danil
Ali se ne čaje to nekako tako-le: Pridi, pridi Italija in reši nas vsega zlega! Kmet, začuvši to, ni mogel molčati in je potožil tovarišem o stvari. Ker se pa povsod najde Judežev-Iskarjotov, šel je nekdo in ovadil kmeta, da ,'opravlja gos-poda po krčmah! Ko je prišel gosp. Italijan in vprašal kmeta-Slovenca, da-li je res govoril tako in tako ? mu je pritrdil kmet ter izjavil, da je to storil, ker je to resnično in ker ga ne veseli ostati dalje v službi, ki mu obeta preveč .sreče" za prihodnost! Ločila sta se, in čas bi že bil, da hi se i mi ločili
od tega neznosnega sistema, da ne bode---
prepozno.	„Nebodigatreba".
Narodno gospodarska organizacija na Primor-kem. Iz Dobrepolj nam pišejo dne 18. maja: Tukaj opazujemo z velikim zanimanjem agitacijo za narodno-gospodarsko organizacijo na Primorskem: v Trstu in Gorici. Prepričani smo, da se organizacija obnese, ako bo dovolj resne volje na strani trgovcev iu količkaj volje na strani konsumentov. Gledati se pa ne sme le na slovensko prebivalstvo na Goriškem in tržaškem ozemlji, ampak tudi na Slovane po flrnjrh pokrajinah, ki tudi kupujejo veliko blaga v Trstu, seveda ne pri Slovencih, pač pa pri Nemcih, Italijanih in Židovih. Zakaj pa pri pri teh ? Zato, ker ne poznajo slovenskih veletrž-cev ; dobro poznajo Italijane in Židove, ki pošiljajo na vse strani ponudba in agente. Zakaj bi Slovenci ne ponujali svojega blaga? Zakaj ae pošiljajo svojih zastopnikov? — Od slovenskih veletržcev ne moremo zahtevati, da bi nam dajali blago ceneje nego drugi, pač pa za isto ceno iu dobro blago. Ako slovenski veletržci ne morejo storiti druzega, naj vsaj od časa do časa prinese „Edinost" imenik tržaških slovenskih veletržcev s kratko označbo, kakimi predmeti tržijo. — V zadnjem Času se je na Kranjskem ustanovilo več konsumnih društev in kmetijskih zadrug, ki se pečajo s trgovino. Toda vem, da jih je prav malo v zvezi s tržaškimi slovenskimi tvrdkami. Zakaj ? Ker ue vedo za aje. Židje, recimo samo .Salon & Cohen" so prišli, slovenski veletržci se Še niso zmenili. Pred nekaj tedni je zastopnik tržaških židovskih trgovcev v par urah pri uekera društvu prodal blaga za 2500 gld. Koliko je spravil Žid od tega ?
To društvo pa tudi eksportuje pridelke svojih zadružnikov. In slovenski veletržci bi morali biti potem tudi toli lojalni, da bi kupovali blago pri svojih konsumentih-producentih. Narodna dolžnost veže zadruge in društva, da naročajo blago pri slovenshih veletržcib; ako jih ne poznajo, naj jih poiščejo. Bodimo možje in izvršujmo dosledno lepo geslo: Svoji k svejim!
Učiteljsko druitvo za koperski okraj bode zborovalo 3. dnć meseca junija t. 1. v Borštu po običajnem dnevnem redu.
Pred zborovanjem istega dnć se odkrije spomenik pokojnemu tovarišu Fer d. Breit-schopfu po nastopnem vzpore'lu: 1. Ob 8. uri sv. maša za pokojnega F. Breitschopfa. Pri sv. maši pojč učitelji-pevci „Črno mašo", zloženo v
spomin A. M. Slomšeku. 9. .Nad zvezdami" — petje na grobu pokojnikovem. 3. Nagrobni govor. 4. .Blagor mu" — petje.
Č. gg. tovariši so naprošeni, da se izurijo v navedenih pesmih ter da se vsi ndeležć slavnosti in zborovanja. Za letos se je izuriti tudi v nastopnih skladbah, določenih 'po društvenem pevo-vodji: „Mili kraj', „Danici", .Za dom med bojni grom", .Savica", .DomoviniMpavec, „Lastovki v slovo", „Molitev", — vse v pesmarici družbe sv.
(Mohorja in „Hrvati" v hrvatski pesmarici.
Ob jednem naznanjam Vam in drugim pokojnikovim prijateljem, da je skrajni čas vposlati mi kak prispevek za spomenik, ker mi nedostaje še marsikatera krona.
Jo s. Valentič,
predsednik učit. druStva v Ricmanjih.
Akad. tehn. druitvo .Triglav" v Gradca bode imelo svojo II javno redno zborovanje v soboto, dne 22. vel. travna 1897. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika, 2. poročilo od-borovo, 3. proračun za letni tečaj 1897, 4. poročilo preglednikov, 5. slučajnosti. Lokal: Restavracija ,mm wilden Mann", Jakominig. 5. Slovanski gostje dobro došli !
V spomin naiemu cesarju. Petrograj*ki list .Narod* javlja, de skoro pride na Dunaj deputacija avstro-ngerske kolonije v Novgorodu, da izroči cesarju ori inalno, dragoceno uro v spomin na Njega obisk na Ruskem. Ura predstavlja gotiški stolp, meter visok. Kaže ure, dneve In spremembe meseca. Opoludne in zvečer oh 9. uri odpirajo vrata stolpa in iz vrat prihajata cesar Fran Josip in car Nikolaj z bogatim spremstvom. Igralna skrinjica igra rusko in avstrijsko himno. Podobe obeh cesarjev se sprehajat i pred stolpom kake tri minute in potem odhajati v notranjost. To originalno uro je napravil avstrijski urar, živeći v Nevgorodu.
Razprava proli Kri
Obtožba se opira na sledeče razloge:
Dne 18. marca 1897. so se vršile volitve v Trstu za III. kolegij, sestoječi iz 4. volilnega telesa v mestu in iz volilcev okolice; izvoljen je bil italijanski kandidat Leopoldo Mauroner nasproti slovenskemu kandidatu Ivanu Nabergojit. Že nekoliko časa pred volitvami bila je okolica nenavadno oduševljena, ter je izid volitev tim-več pripomogel za ogorčenje duhov slovenskega prebivalstva, tako, da so se zvršili veliki izgredi po okolici, od katerih se izgrede v Sv. Križu ne more šteti med najzadnje; in ti so predmet današnje obtožbe.
Začeli so se izgredi tak<5, da je dne 19. mar-cija, dan po propadu Nabergoja, neka družba mla-denčev, med istimi današnji obdolženci, na glavni cesti srečala Antona Verginela Antonovega po dom. .Ručer", ki je znani agitator Mauronerjev, — da je šla za njim kričč: „svinja, izdajalec domovine", dočim je Ivan Tence .Nore" šuntal svoje pajdaše z besedami: ,alo, dajmo ga; zdaj je čas!", da bi ga stepli, ter da so nekateri začeli metati kamenje za njim, ne da bi ga bili zadeli. Vsled tega pretilnega kretanja obdolžencev se je zatekel Verginela v hišo Avguština Busetti.
Obdolženci, dospevši za njim pred hišo, so metali kamenje na vrata ter ponosno kričali: .Dol, ven, ven ga čemo tistega moža, če ne vržemo vse v left!", — tako, da so Buzetti in njegovi domačini navzlic temu, da je Verginela iskreno prosil, da naj ga ne izdajo sovražniku, vendar iz strahit pred obdolženci so silo pahnili istega iz iiiše. Zu« naj so ga prijeli obdolženci vrpli na tla ter bili s pestmi in ga cebali, tako, da ji pripisati le sreči, da je isti vsled tacega početja onih odnesel svoje telo le z lahkim poškodovanjem.
Vse one okolnosti potrdile so priče Antoo Verginella .Ručer", Avguštiu in T^resa Bosetri iu Kari Košuta Leonardov ; deloma so jih obdolženci sami priznali, deloma izhajajo tudi iz medsebojnega obdolženja obdolžencev samih. Iz načina, kako so se od začetka do zvrsetka razvila kažnjiva dejanja, izvira dokaz za medsebojni dogovor. Zato morajo odgovarjati zločin javnega nasilstva z izsili)* vanjem in nevarnim žuganjem kakor tudi radi prestopka ex §. 411 k. z.
Na to so se podali obdolženci v gostilno Ivane udove Žigon, kjer so začeli z drugimi nav. zočimi razgrajati tako, da se je gostilničarka iz
strahu, da bi se ne pripetilo kako zlo in zato, da se jih je znebila, odločila jim en hektoliter ▼ina. Sod z vinom so naložili na voz in peljali na glavni trg ,Na krosadi", Iger so takoj postavili slovensko trobojnico in pri znožju iste nastavili vino. Kmalu se je zbrala velika množica na Mestu. Pilo se je in kričalo čedalje bolj: „Živijo Naber-gojl" Kmalo je vino razgrelo dahove, in odloČili so se k nadaljevanju izgredov. Obdolženci so se zbrali najprej pod hišo št 100 Ivana Verginelle pok. Jožefa po dom. ,Ceze" na trgu samem. Ko hitro se jim je pokazal Verginella, zaupila sta Košuta -Lelk* in Tretjak ,Bibec" proti njemu: adanes ćemo Vas pobit in požgat, cikorjol" Verginela se je skril iz strahu v hišo, dočim sta oaa dva ndrla za njim v hišo, kjer sta pobila šipe od kuhinjskih vrat. Potem sta se vrnila na cssto, kjer je bila zbrana množica. Takoj je začelo frčati kamenje proti hiii med vriščem in kričanjem množice : „Dol s cikorijo 1' O tej priliki je zaupil .Bibec' : ,Ceze, jaz bi ne botel biti v tvoji koži!" V hišo Verginela je priletelo okolo 30 kamenjem, težkih 2—3 kilov, bilo pobitih 41 šip in poškodovani so bili 3 okviri pri okna — vsled česar je navstala škoda od 15 gld. 65 kr.
Seveda so se Verginela in njegovi domačini nahajali zbok tega v najhujših stiskah, ker je priletelo mnogo kamenjev v hišne prostore, tako, da je bila telesna varnost domačiuov v negotovosti ; kajti en kamen, okolo 2 kila težak, prifrčal je mimo ušesa 2 leti starega otroka, nečaka Verginelovega izpostavljenega vsled tega največi nevarnosti za življenje.
Zanikanja obdolžencev glede lučaaja kamenjev bila so ovržena izjavami prič Tereze, Katarine, Ivana, Jožefe in Andreja Verginela.
Potem so se obdolženci oborožili s koli ter podali okoli poladne pred hišo št. 209 Ivana Verginela pok. Kristjana .Kava', kjer so razbili s koli vse šipe v pritličju; prišli so še drugisčslovensko zastavo na čela ter so kričali pred hišo. Fran Tence „Frakabasa* je zaupil: „Kje so oni, ki so prodali našo kri?!", dočim je Fran Košuta .Kuhar" dal znamenje poveljem: „A16 fantje na ogenj \u Hkratu so začeli tsi navzoči metati proti hiši, kar jim je prišlo pod roko, — kamenje, opeko, kole i. t. d.; Anton Tence »Frakabasa* je bil na hišne duri s tako težkimi kameni, da so se iste skoro ulomiie. Vse te okolnosti so potrdile priče Marija Sulčič, Jožefa Pirek .Poklovova" in Margarita Tence; deloma so obdolženci sami priznali ona dejstva, deloma so se isti medsebojno obdolžili. Škoda, provzročena na tej hiši, znaša 45 gld 1 nč., bivši popolnoma demolirano stranišče, pobitih 57 šip, razbiti korci, razbita ena lampa, en lonc, en škaf, razbitih več posod iz stekla ter poškodovani 4 krožniki iu eno omrežje. Našlo se je v hišnih prostorih kamenov, težkih od 5 do 10 kilov.
S tem poškodovanjem ni bilo v zvezi nevarne st za telo, ker seje družina malo prej odstranila iz Sv. Križa iz strahft pred obdolženci, od katerih se je Fran Verginela »Moro*, srečavši Margerito Verginela, ženo poškodovanca Ivana, s pretilnim glasom izrazil: „Kje je vaš mož, da ga takoj zrežemo na kose 1" To poslednjo izjavo je pot dila priča Margirita Verginela „Kava**.
Naposled so navalili obdolženci na hišo št. 144 Jakoba Tence pok. Antona sč slovensko zastavo na čela, kričč, da hočejo vse požgati in „kdo je prodal našo kri 1" Prvi kamen je pognal Verginela „Moro" proti hiši, in za tem so ga posnemali drugi. To so potrdile priče Marija Sulčič in Ivana Tence, kakor tudi obdolženi Fran Verginela „Moro". Hiša št. 144 je trpela vsled tega škodo od 1 for. 20 nč., bivši razbitih 5 šip, — ne da bi bilo kako človeško telo v nevarnosti.
In tako so sledila isti dan še mnoga mnoga poškodovanja na škodo drugih posestnikov, ne da bi se moglo konstatovati in zaslediti provzročitelje; le s pričo Valentina Košuta Kristjanovega in z izjavo obdolženca Ivana Tretk „fiibec" se je dokazalo, da je bila škoda, Btorjena hiši Št. 216 Kristijana KoSuta pok. Martina „Bakarjev", od 1 for. 60 nč., provzročena od Frana Tretjak „Bibec", Jožefa Bogatca „Miletov" in tretjega nepoznanega, kateri so razbili na isti S šipe. Zato je Jožef Bogateč „Miletov", ker ni dokazano, da se je udeležil tudi drugih poškodovanj, obtožen le radi prestopka ex §. 468 k. z. — dočim morajo drugi odgovarjati zaradi zločina ex §. 85 a. k. z. ozi-
roma ex §. 85 b. itd., ker se mora vzeti zbok okolnosti, p«d kojimi so se zvršila poškodovanja, da so se ista prizadela vsled medsebojnega pred-idšega dogovora, tako, da mora vsaki udeleženec odgovarjati ne le za svoja, ampak tudi za dejanja svojih soudeležencev.
Treba je naglašati, da so vsi poškodovanci glasovali za Maaronerja.	(Pride še.)
Najnovejše vesti«
Trst 19. Na mesto obolelega knezonadškofa dr. Zorna bode letos o Binkoštih nadškof dr. Glavina delil zakrament sv. B rme.
Ounaj 19. Glasom vesti v listih bode prihodnja seja zbornice poslancev v petek. Na dnevnem redu bodo inicijativni predlogi.
Atene 19. Tnrški poveljnik v Epira je dobil nalog, naj sklene premirje pod pogojem, danijeden grški vojak ne stopi na tla tarške države, da se bode moglo priti do sporazamljenja. Grški poveljnik je dobil od svoje vlade povelje, naj opusti so-vražtva ter naj razpravlja o pogojih za premirje.
Atene 19. Vlada je prijavila zastopnikom tujih vlasti predlog za premirje in je izjavila, da je na vlastih sedaj — ko jim je Grška poverila varstvo svojih interesov —, da razpravljajo o pogojih za sporazumljenje.
Carigrad 19. Car ruski je čestital včeraj brzojavno sultanu na dosedanjih vojnih vspehih in je apeloval na njega miroljubivost v namen, da se sklene mir. Sultan se je zahvalil ganjen na tem znaku prijateljstva in je izrekel nado, da se pri-pozna njega dobra volja v razpravi glede pogoje? za mir.
Trgovln«k« bnojavk« ftn vntl.
Bualmpaitft. PAenion za jesen 7.16 7.18 PSenica za maj-juni 1897 7.70 do 7.72 Orel za jesen 5.30—5.32. — Ri ta spomlad —. — . Koruza ta maj-jnni 1897. 3.&3'8.54
Pšenica nova od 78 kil. f. 7.90—7.95 od 79 kilo. 7 96 8 — od 80 kil f. 8.05—8-10., od 81. kil. f. 8*10
816 , od 82 kil. for. —.------ Ječmen 6* —8'—
proHo S-SO" — 6'25.
PSenica: dobre ponudbe, povpraševanje živahne. Prodalo ae je 65000 met, at., trg stalen, oena 5 nč. dražje Vreme nestalno.
4 raga. Neratinirani sladkor for. 11.60 do —. Novi po f. 11.63.
Praga. Centrifugal nori, poatavljne v Trat a carino vred odpoSiljatev preonj f, 31'50 32'— Conoasaa
84--34-50 Četvorn' 84'—• 34.25 V glava sodih 86 60 Silno
rastoče.
Havrs. Kava flantos good averoge za maj 47,76 za aeptember 48.76 mirno.
Hamburg. Bantos good average m maj 38*75. sa september 40.—, za deoember 40.75 za marc 41.26. mirno. Danc^ntaa bona 19. maja 18W|.
včeraj danes
Državni dolg v papirja .... 101.05 101.90 „ jf v »rebru .... 10190 101.90 Avstrijska renta v zlatu . . . 122.70 123.05 , , f kronah . . . 100.90 100.90 Kreditne akoije	862.40 863.60
London lOLst........119.55 119.65
Napoleoni.........9.52'/, 9.52'/.
20 mark .......i 1.78 11.73
ion Itali. 'i-	.... 45.36 46.35
Zahvala.
Podpirana zahvaljujem uajiskreneje vso ono gospddo, ki so mojega ljubjenega in nepozabnega soproga, gospoda
Avgusta Keironerja,
spremili k večnemu počitku.
Bog jim povrni vsem ta zadnji dokaz naklonjenosti do poko nika in sočutja do mene. V Trstu, 18. roaja 1897.
Marija udova Kermavner.
ZAHVALA,
Podpisana se zahvaljujem iz globine srca onim dobrotnikom, ki so se me usmilili, dopoalavii mi nekoliko denarne podpore. Vsmiljeni Bog naj jim povrne, oni Bog, ki je rekel: „Kar ste storili dobrega svojemu bližnjemu, ste meni storili*.
Zahvaljujem se tudi uredništvu ,Edinosti", ki dobrohotno vsprejeaa meni namenjene darove.
Ana Česnik.
Pozor!
Podpisani je odprl v svoji hiši krčmo, ul. Porta, 1, uhod ul. Conti, za Holtom. Toči pristna Crna in bela vina istrska in dalmatinska I. vrste. Drži pivo Dreherjevo v sodčkih in steklenicah. Kuhinja je izborna, vedno z jedili preskrbljena. Postrežba je točna. Strankam dad6 se kosila in v e -Cerje. Oddaje se vino tudi na dom v sod-čekih po 28 1. — po dogovoru. Nadejaje se mnogobrojnih posetov od strani sorojakov, zahvaljuje se prav srCno njim udani
Mihovil Ribarić.
wm~ Za slabotne ""30EF
bolehava vsled pomanjkanja krvi na živcih, blede in ala-alabotne otroke ; izvrstnega okusa in preiskuSenega učinka je
železnato vino lekarja Piccolija v Ljubljani.
(Dunajska cesta) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Polliterska steklenica v ja 1 gld., pet poliiterikih steklenic 4 gld. 50 kr.
Bllard
že rabljen, vendar ne prestar, torej Se za rabo, se želi kupiti za kavarno na deželi. Ponudbe naj se dopošiljajo upravništvu tega lista.
Št. 600.
Razpis.
Na podpisanem občinskem uradu je razpisana služba občinskega tajnika z letno plačo 600 gld. in brezplačnim stanovanjem.
Prosilci za to službo morajo dokazati, da so vešči deželnemu jeziku in nemščini ter istodobno predložiti izkaze o dosedanjem službovanju.
Prošnje naj se dopošljejo pod* pisanemu uradu najdalje do 15. junija 1897.
Občinski urad v Dekani, dne 15. maja 1897.
Župan:
33
Osmica"!
Prijateljem in znancem naznanjam, da sem odprl danes „osmico", da potočim svoj izvrstni domaČi pridelek, Crno in belo vino.
I v« v. Marija Bole,
posestnik, v rtojanu it. 242.
wmr OLJE.
Pošilja so od 5 litra naprej in na debelo.
f\ ✓	v
Naj fineje olje
Pošilja se od 5 litrov naprej in na debelo
Acqnedotto št. 9. (nasproti „Latteria Svizzera")
Ima se veliko korist in velik trud bo prispara, ako se poslužuje pri I. špediciji in slov. firmi za olje, kis ii milo. Postrežba je točna, hitra in vrči bo tralni. Prevzemajo se pošiljatve za celo Primorsko, Kranjsko, Štajersko in Trst prosto na dom, ostavši vrč na domu brei are. Jedilno olje 1. 28 nč., fino 32— 86 nč. 1., finejše 40 na-mizno pol fino po 44—48 namizno fino po 52—56 in 60 nč. 1., ekstrdfino 64—72 ni. 1. — Kis vinski in o i p e r s ki po jako nizki ceni. Milo kuhinjsko 18 nč. K., fino 24, ft-nejše 26- 28 nč. K. Velika zaloga mila (žajfe) za toaleto po zmernih cenah.	Udani JK.aa.ton 6lroa
Svečar v I 1/flDA^	Solkanska cest«
Gorici J- IVUrMU	it. 9.
priporoča velečaHtitemu avečenstvu, cerkvenim upravam, ter slavnemu občinstvu pristno
Voščene sveče
kilogram po 2 gld 45 nč
Ha bo ono kv čv, koje nosijo pretokoliruno tvornično znam-ko, nopokvjirjone, jamčim se svoto 1000 kron.
Svečo fckboje vrste za pogrebe in postlan-ko razsvetljavo corkva dobivajo se po jako nizkih cenah.
Prodajem tudi tamijan za cerkve:
Lacrinm najtineji.......klgr. po gld. 1.20
„ običajni....... „ „ „
• • ••........ » » » -60
Blago pošilja se na vse strani avstro-ogurnku monarhije poštnino prosto.
G. Tonu i es
Ljubljana. Tovarna strojev
in
kovačnica za kotle.
Specijaliteta : žage in stroji za obdelovauje lesa.
Lastnik keuaorcii linta wEdiaegtr. Izdavatelj in odgovorni urednik :wFr&n Godnik. — Tinkama Dolenc v Trstu.