S. številka. lV«t. v |M't»kk '24. nuv»Mnln :\ I HMD. Tečaj XXIV. ,,Edinost" irhain 'ivnltritt mt risin. razmi nedelj in pravnikov. zjutraj in zvečer ob T, uri. nonedeljkih in po praznikih iiihaja oh uri zjutraj. Naročnina /.nitih : Oh* iz liniji nt leto , . , irli!. ar Za »aino Tt^mn I^eiIhm je 19*— Z« pi)l leta. četrt l°ta in na meneč rav.inemo. Naročnino je plačevati naprej. \*a hh-ročbe hrer priložene naročnine *e uprav* ne or.ira. Na drobno ne prodajajo v Trulu zpit-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 toč,.; ponedeljnke zjotranje številke pn 3 dv(*. Ir.ven Trsta po 1 nvč. več. Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRTTŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Stv. H7«. 4 nvć. V ■ciSnoHtt Je umi! Oglasi ne računajo po vratah v netitu. /.a večkratno naročilu « primernim popustom. Po^iHua. osmrtnice in invne /alivale. dn-mači offla««i iti! »nkovani dopisi *e iip -»prejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Maničnimi, reklamacije iu opi a** sprejema n firm nUI V". Naročnino in o^liise je pliičeviili looo Vrst. TreitniSIvn i« ItaUiimii se nahajata v ulici Curiiiiiii -nv. I "2. tpriivnlSlvo. ml-pravuišh u in -prcjcm.iH j«' llls»M'i»ln» v ulici Molili piccolo >lv, .'i. It. uiidstr. iu oJfiivorni uiednik Fran O od ni k. Lastnik konzorcij lisla „Edinosti". Natisnila tiskarna konsorrijs lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejše veati.) Dunaj 23. (Zbornica poslancev). Za Doleža-lom ho govorili Silenv, Hofiea in Spinčid, v katerega govor noje utikal Lenassi. Kramar je predlagal, da se seja zaključi ob 5lji. uri popoludne. Potem seje seja zaključila z ozirom u i istodobno zasedanje kvotne deputacije. Dunaj 23. (Večerna seja.) Za glavnim go-'. vornikom Kurzom so polemizirali Zanetti, Verze-gnassi in Cambon proti Spinčicu, repliciral je La-ginja. Nujiumt predloga DoleŽalovega je bila o d k 1 o-n j en s 111 glasovi proti 94. Na dnevnem redu je nagodba z Ogersko. Govoril je Čeli Kaftan. Ob t». in |k►! uri zvečer se je soja preložila na jutri, Itlldlnipestll 23. Zbornica poslancev je sklenila, da se imajo volitve v delegacijo vršiti v ponedeljek. ltlld I incesta Finančni odsek je na zahtevo ministra-predsednika sklenil v današnji seji, da se začne o predlogi glede kvot razpravljati v ponedeljek. Itcrolfil 2il. »Reichsanzeiger« objavlja pogodbo z dne 14. novembra I8l)!>. glede Samoe. Srede© 2;>. Sobranje je danes načeloma sprejelo načrt zakona o znižanju plač civilnim in vojaškim uradnikom ter ga »potila v to izvoljenemu odseku. Ta zakon ima dobiti veljavo s !. januarjem 1900. Vojna v južni Afriki. Pretorlja 22. Glasom 11 rad ni 11 podatkov znašajo vho dosedanje zgube Boeroev 90 mrtvecev in 200 ranjencev. Durlmil 23. «Reuter» javlja: lz več znamenj je sklepati, da Boerci korakajo v največi naglosti proti Fietermaritzburgn. Youbert s 7000 mož pehote in topničarstva se nahaja 2f> milj od fSto\vioka. Cape to IVII 22. Dne 1<>. t. m. SO Angleži poskusili udreti iz Kimberleva, a Boerci so s hribovja streljali nanje ter jih prisilili, da so se vrnili v mesto. Bitki« je trajala 2. uri. London 2.1. Reuter javlja izPrctorije: Zadnji ponedeljek je bila bitka pri Mafekingu. Boerci so uspešno obstreljali angležke utrdbe. **». _ ' -■ 11 - K - < A. ' v . ' Javni shod političnega društva * Edinost« v Hojami dne 12. novembra 1899. (Zvrietek.) Ljudsko štetje. Zborovalcc J. T ur k iz Skorklje je na drastičen način pripovedoval, kako se je godilo njemu o ljudskem štetju. Pokazati je hotel, kako smo tildi sami krivi, ker nismo dovolj odločni. Ako bi bili naši ljudje bolj značajni, ne hi nas v Hojami — vzlie vsem manevrom — mogli našteti samo 70. Kakor njemu se je godilo tudi v hiši soseda njegovega, g. (Jregoriča. V obeh so občinski organi hujskali najemnike proti gospodarjema hiš. K njemu, k govorniku je došel dotični organ, gledal je, a pozdravil ni. (Veselost.) Se le čez nekoliko časa je rekel: bon zorno. Na vprašanje, kaj bi rad, je odgovoril po laški: Bomo pisali! Turk ga je zavrnil: Ne urnem laški! l)a bi imponira), je mestni organ jel kričati o »veliki kazni«. Govornik pa ga je zavrnil mirno: Ako ne znate slovenski, ne opravimo ničesar. Oni z magistrata pa: Vederemo. — In odšel je! Govornik je bil radoveden, kaj bo iz tega ?! A glej, čez tri dni je zopet prišel prav isti organ. Zopet je gledal, zopet se je postavil prav na isto mesto (Viharna veselost) in — zopei. ni pozdravil. (Ponovna veselost.) KoneČno je rekel po laški: An de m o dentro! Šel je v hišo, govornik za njim. V hiši mu je rekel Turk : Ne bo nič, ako ne znate slovenski. Jaz imam v hiši 7 družin. Le v slovenskem jeziku bi vam mogel povedati <» vseli . . . Mestni organ je molčal nekoliko časa, a ko je videl, da nič ne opravi, je kar hitro — znal slovenski. (Viharna veselost.) In je rekel po naše : Ze naredimo počasi ! In je res šlo, pošteno je šlo. V hiši govornika in soseda mu Gregoriea je naštel malo ne več Slovencev, nogo v vsem Rojanu! (Veselost in ploskanje.) Ko je bil opravljen ta posel, je govornik prinesel steklenico vina in pogovarjala sta se lepo dalje, po slovenski seveda. In beseda je dala besedo, da je mož povedal slednjič, da je iz — Postojne doma! (Vseobči smeh.) Govornik ga je vprašal na to: Zakaj vendar delate tako z našim ljudstvom? In odgovor je bil: Kaj hočete, gospodarji naši n a m u k a z u j e j o t a k o ! Vidite torej, — je zaključil govornik — tako treba delati (Klic! Ali vsi nimamo steklenic vina, dragi gosp. Turk! Hrupna veselost.), ne sinemo se jih bati, odločno moramo braniti svoje pravice, pa nas ne bo 70 v v Rojanu, ampak 2000! — (Ploskanje in živio-kliei.) Zborovalcc Miloš K a m u šč i č je povdarjal, kako jo razvidno iz vseh govorov, da je ljudsko štetje jako problematično. V Rojanu so nas našteli samo 70, ali jaz vprašam: Kje je bila k a k a kontrola tega ljudskega št e t j a "'! (Tako je!) Priporočam torej odboru društva »Edinost«, naj bi razmišljal o tem, da-li bi no bilo dobro, da bi mi v enem ali drugem kraji — najbolj prikladno bi bilo prav v Rojanu — še posebej i u sami zapisovali in šteli v izgled. (Splošno pritrjevanje.) Potem bomo primerjali naš rezultat z uradnim in pokažemo, koliko vere gre v operu t ljudskega štetja. (Odobravanje.) Predsednik Mandičje obljubil, da se bo odbor pečal s to res pametno mislijo. P O D L I S T K K. 32 Sursum corda! Spisal E—n.—n. — Glej, nas si vendar vedno ljubil. Včasih svoje najviše sreče si obračal svoj pogled k nam, v trenutkih najhujših bolečin si iskal v nas tolažbe in miru. In če nisi ljubil nikogar, nikogar, niti sebe — nas si vendar ljubil... — Nikogar? Počasi, tiho, mirno je zašumelo to vprašanje v Savičevih ušesih. — Nikogar?... Ali je res! Ali je prav res? ' In ta hip se ni upal reči: da. — Morda — morda — sem se vendar motil. Tam iz najskrivnejših, iz liajoddaljenejših sf6r se jo dvigal kakor skozi meglo Rimske Ceste znan obraz iz davnih, davnih časov. Mesečina ga je oblivala, zlati lasje so bili razliti po temnoinodrem nebu... Znan obraz iz davnih, davnih časov. Ah, od tistih diiij je minolo menda že tisoč let. In vso to dolgo dobo je bilo to lice zaprto v njegovi duši, on pa je tajil sebi ia vsemu svetu, a glavno sebi, da pozna tiste oči in da se jih spominja. In sedaj gleda tisti obraz tam gori med svojimi ljubljenimi zvezdami... tako daleč... tako daleč... V najtajnejših gubah njegove duše se je za- čelo gibati nekaj nežnega in mehkega, više in više, dokler mu je tiha bol napolnila vsa prsa. In vnovič so mu privrele solze v oči. Kako velikanska laž jo bila vsa ta dolga, dolga doba! In on se je ni zavedal. Mislil je, da so pristni vsi tisti občutki, iz katerih so izviralo njegove m'sli, njegove nove ideje in tisti ogromni Nič ... — Olga! Oh, Olga! Jaz sem te ljubil vsa ta dolga leta, in v tej ljubezni sem umiral! Seen-krat sem te hotel videti, a to vem še le sedaj... In videl sem Te, v zvezdnih višavah... Grozničavo je ilitel, a polagoma se je umiril potok njegovih solza. Le tihotno so še tekle po njegovem licu. Tudi v njegovo dušo se je povrnil mir. Tedaj je dvignil oči še enkrat proti nebu in skozi solze je zagledal med zvezdami drugo lice... — Tonka! Se le to noč je izginila njegova prva ljubezen, kajti iz srea mu je vzraščala druga. Spomin na Olgo ga ni mučil. Roža, ki ga je nekdaj milo opajala z svojo dehtobo... Iz vzvišenih sfer pa je plavala doli sveža, boginji zmage slična podoba življenja. — .Tonka! Zlate zvezde so bliščale skozi tiho noč in njih luč je odsevala v Suvičevi duši. Blaga sapica je pihljala med vejami in z nežno roko je božala Sa-vičevo razgreto čelo. Jesen in zima se bliža, a Savič ne misli na sneg in led. Noč je, a Savič gleda zvezde na nebu. Mir je vseokoli kakor na pokopališču, a Savič čuti življenje v sebi... XI. Savič je bil zopet izpremenjen. Ali tako hitro se ni udul. Bal se je nove zmote iu sum sebi ni hotel verjeti. Novo razpoloženje svojega duha je boječe skrival pred Tonko. — To je bila ena noč. Kdo ve, ali iti bila tudi to sama domišljija? Debate s Tonko so postale jako stvarne. Kakšni so bili prvi ljudje, ki so so skrivali po skalnatih votlinah in po visokem drevju, ki niso imeli ne orožja no orodja, ki niso poznali ne ognja ne soli'! Kako živi danes človeški rod ? Ali jo ta razvoj argument za pesimizem? Savič jo molčal. —- Najsiromašnejši delavec ima sedaj več pripomočkov za življenje, nego jih je imel nekdaj glavar celega plemena. Savič jo jo nemo pogledal. Koliko razlike je bilo med divjaki prvih dnij in med nemo živalijo? In koliko znanosti, koliko umetnosti jo danes na razpolago človeškemu duhu ? Kako velikanska literatura priča za duševno delo človeškega rodu ?... Ali ne odgovarjate ničesar? (Pride Se.) Resolucija dra. Slavi ka je bila soglasno vsprejeta. Napi* na pošti v Kojauu Zbomvalec Iv. M. Hole je rekel, da je to huda krivica, da ne ravnateljstvo pošte ni nič oziralo na slovenski deželni jezik. Želel bi torej, da bi odbor društva »Kduiost storil primernih korakov na rešenem ravnateljstvu. Predsednik Mandie in dr. Sltivik pa sta menila, da politično društvo ne I>i opravilo nič, ampak Rojnnčnni sami naj Iti uložili prošnjo. Na prigovor g. Bolet«, da se ljudje hoje, je opa/il gosp. Katalan, da o strahu ni govora, ampak ljudje nočejo podpisovati več, ko vidijo, da vse prošnje nič ne izdajo. Svojedobna prošnja na ordinarijat v oh ram ho slovenskega jezika v rojanski eerkvi jo imela n. pr. .'»(MM) podpisov, ali niti odgovora nismo dohili na to prošnjo !! ! K temu je opazil /borovnico Brc mio: Res j-' tako, kakor pravi Katalan. -ledini vspeh te prošnje je bil, da je prišel enkrat sam prem i Inatljivi škof poizvedovat. Ali prišel je, ne da bi bili mi vedeli kaj o tem. Zaslišali so same privrženec župnika Jurizze in še celo jeden luteran je bil mej njimi. Si morete misliti, kako dobro so informirali škofa ! Vpnišmje do tlrn. H.vhura, Dež. posl. Vekoslav G o r i u p jo vprašal g. dra. Rvlmra, da-li m i 4 i kaj odgovoriti na Članek v »Slovenskem Narodu« radi zadnjega govora njegovega na shodu v Skednju. Dr. R v b a f je odgovoril: To je težavno vprašanje. Bil sem namreč* tako nepreviden, da sem na zadnjem shodu izrekel željo, naj hi se -stranke na Kranjskem in Goriškem ne prepirale med seboj, ker to ne škodi samo njim, ampak Slovencem (d) mejah sploh, na Primorskem, Štajar-skem in Koroškem. Zu »Edinost« me je glede tega vprašanja pozivala in nekako, rekel bi, izzivala, naj odgovorim »Slov. Narodu«. Konstatujem le, da nisem nikogar in nobene stranke specijelno označal kakor krivca. Omejil sem se na to, da sem na sploh obsodil ta nesrečni prepir. Odgovarjal pa ne bom. Kar se tiče moje skromne osebe, so mi zdi stvar premalenkostna; in potem veni tudi, da bi so svojim odgovorom ne spreobrnil nikogar. Posl. Vekoslav G o rili p je izjavil, tla uva-žujo pomisleke, izrečene po dru. Rvbiffai, in so zadovoljuje z odgovorom. Zaključek. (J. prof. M a n d i e je zaključil zborovanje s sledečimi besedami: Ivo sklepam današnji javni shod, me veže dolžnost, da se vam zahvalim na udeležbi in na možatem vedenju. Iz govorov, ki ste jih slušali, ste se morali prepričati, da je vso delovanje naših narodnih nasprotnikov namenjeno le v našo moralno in materijalno pogubo. Iz tega se nam je učiti, da moramo postaviti vse svoje sile proti tem nasprotnikom, da mili domovini ohranimo sebe in potomstvo. (Burno pritrjevanje.) To pa dosežemo le s tem, da se vi, ki ste z nami en;li misli, ravnate vedno po načelih polit, društva »Edinost«, t. j. da sto edini med seboj. Le tedaj naši sovražniki ne dosežejo svojega namena, in nas ne spravijo v novo norišnico ali pa na pokopališče pri sv. Ani. (Viharno ploskanje. Klici: To se ne zgodi!) Politični pregled. TK8T 24. novembra 189H K položaju. Ste-li videli kedaj tužno sli ko, po katastrofi, provzročeni po veliki povodnji. Kakor daleč sega oko, vse je zasuto s kamenjem in peskom, zelene trate je odnesla voda, pridelki so uničeni, rumeno klasje je strto notri mej pesek in blato. Tužen pogled, ki izvablja v oko solzo usmiljenja z ubogim kmetom. Takov je sedaj pogled na parlamentarno pozorišče avstrijsko: samo opustošenje, vso je razorano. To je slika po katastrofi, provzročeni po državniški umetnosti grofa Clarvja. To je tista umetnost, ki se ni zadovoljila z skelečo rano, prizadeto narodu češkemu z odpravo jezikovnih narodeb, ampak je še — kakor pravi neki konservativce v praski »Politiki* nizala netaktnost na netaktnost, z očividniin namenom, da bi še bolj žalila narod češki ; to je tista državniška umetnost, ki je hotela kaznovati Cehe za vsa zlod jstva, ki jih je kedaj zakrivila — nemška ob-stmkeija. In tako je grof ('larv srečno pri ti ral do katastrofe, ki pustoši parlamentarno življenje notri do korenike. 1'metnost grofa Clarvja je pognala ves narod češki brez razlike strank — v naj-ohupneji boj, ki se bo vojeval bržkone z vsemi parlamentarnimi sredstvi. In to je katastrofa. Narod češki v ogorčenju, to je katastrofa za politiško življenje v Avstriji. Kdor bi hotel oporekati temu, ta ne ve, kaj pomenja narod češki za državo. Koeka je padla. Češki posla ne i so — začnvši poročilo dra. Kngla o njega avdijenciji pred cesarjem — sklenili soglasno, da tej vladi ne dovolijo ničesar!! Ta sklep zastopnikov naroda češkega je provzročil kakor razvidjamo iz poročil — velikansko razburjenje v vseh strankah in tudi mej Nemci ! Vsi čutijo, da ta sklep pomenja novo dobo silnih bojev in stresljajev. To se pokaže že v razpravi, ki je pričela o nagodhenih predlogah. »Slovenskemu Narodu« hrznjavljajo, da so nemške stranke kar poparjene vslcd sklepa čeških poslancev. Verujemo. Na to niso računale, da pride tako daleč. Saj je v prvi vrsti »Neue Freie Prcsse« zagotovljala dan na dan, da strah pred češko obstrukeijo je prazen. In kako so trudi sedaj, da bi Cehom dokazala, da jim ne treba v obstrukeijo! Noben oče ne hi mogel tako skrbno svariti svojih otročičev, kakor židovski list slika Cehom v najživejih barvali, kako neprevidno bi bilo, ako hi zapuščali večino. Svari jih, da bi z obstrukeijo razbili veČino, kajti druge stranko bi jim ne mogle slediti, ker obstrueija bi značila za poslednje samoubojstvo. ('ehi bi z obstrukeijo sicer res zopetpripomogli $ 14. do vladarstva, zaustavili bi vso zakonodajo, ali najhujo rano bi usekali sami sebi. Lahkomišlje-neje, ob bolj neprimernem času in nepriinerueje, kakor bi bil češki ohstrukoijski boj, ni možno za-pričeti nobenega boja. Tako meni »Neue Freie Prcsse« vsa v skrbi in se nadeja še vedno, da so Cehi premislijo. Vsa zadrega nemških strank se pa slika v zaključku uvodnega članka včerajšnje »N. Fr. Pr.«. Pravi namreč doslovno: »Vsi narodi so spoznali, tla nobeden njih ne more podjarmiti drugih i u da nobenega ne morejo drugi podjarmiti. Znamenja kažejo na mir in ne na vojno. Tako govori sedaj lista «Ncue Freie Fresse*, ki je bila prva kliearka nemškega binkoštnega programa, ki ni pomenjal nič druzega, nego najtrši . jarm, pravo duševno suženjstvo za avstrijske Slovane. O da, ogorčenje naroda češkega dela svoje čudeže! Cehi so se torej odločili. Sedaj je le še to ; vprašanje, ali dovoli večina Cehom toliko svobod- | nega gibanja, da bodo mogli v nje okvirju svobodno razvijati svojo opozicijonclno taktiko? V drugem slučaju pride do razpada večine in kaos bo popoln, kakor spomenik državniške umetnosti grofa i Clarvja. Državni zbor. Predlog češkega poslanca Doležala radi ugotovljenja resničnih narodnostih razmer v Avstriji povodom prihodnjega ljudskega štetja je izzval precej oster spopad mej državnima poslancema istrskima Spinčicem in Laginjo na eni, in italijanskimi poslanci Primorske na drugi strani. O tem priobčujemo posebno notico. Tu hodi le povdarjeno, da so gospodje skakali po koncu jeden za drugim, kakor da jih je gad upičil. In vsi so kričali, da ni res in tla ni res, kar trdita Spinčie in Laginja. Se svojim grozničavim nastopanjem so gospodje pač dokazali, kako grozno jih bob vsikdar, kadar je drugim ljudem dana prilika, da glodajo, če tudi le košček zgodovine narodnih in političnih bojev v Primorski, oziroma grdega nasilja, ki se izvršuje tu na škodo slovansko večin prebivalstva v deželi. Ker je poslanec Kramar opozoril, da se mora sniti kvotna deputacija je predsednik sejo pretrgal a na predlog posl. Pergelta jo večina odločila, da bo večerna seja. V tej seji je bila nujnost važnega predloga Doležalovega odklonjena zlil proti '.>4 glasom. Žal nam jo, da iz poročil ni razvidno, kdo so bili tisti, ki so se zbrali v večino proti takemu predlogu?! No, izvemo že tudi to. Potem je zbornica prešla na dnevni red : v razpravo o cesarskih uaredbali, nanašajočih so na nagodbo z Ogersko. Češki poslanec Kaftan je začel f govoriti, al nemir v zbornici je bil tolik, da je predsednik zaključil sejo ob !»lL uri. Posl. Povie pred cesarjem. O sprejemu poHlanea Povšeta prinašajo listi raznih poročil. Nnjavtentičneje bo bržkone ono v »Slovencu«. Iz tega posnemamo : Cesar je Povšetu izrazil željo, da bi se rešile najnujnejše državne potrebe. Za sedaj je možna le uradniška vlada. Prihodnja koalicijska vlada naj bi se opirala na desnico in zmerneje življe levice. Posl. Povie je pojasnil stališče kluba slovanske krščanske narodne zveze, ki ima v sedanji desnici svoje dano stališče: v desnici namreč ima ta klub svoje sokrvne brate, ki mu morejo jamčiti pomoč v dosego narodnih pravic, in katoliško ljudsko stranko, s katero ima naš klub podobne cilje v verskem in gospodarskem oziru. Iz odgovora cesarjevega sme se sklepati, d a v l a d a r od o bruje naše stališče z željo, da ostanemo skupaj z zavezniki v desnici, delujoči na ; to, da bo ta računala z oziri na celokupne into-; rese države. Na to je omenjal posl. Po v še, da posohe Slovenci imajo dovolj povoda soditi, da sedanja vlada njim nasproti ni nepristranska in da razni Čini iz zadnjega časa to dokazujejo na nepobiten način. Nadalje je posl. Povše pojasnil, da so v slov. kršč. narodni zvezi zjedinjeni narodi in njih poslanci vedno za redno parlamentarno delo, ker i jim je le v parlamentu mogoče braniti pravice svojih narodov, da torej ta klub gotovo ne bo oviral omogočenja parlamentarnega delovanja, da pa ne moremo drugače nego op oz i c i j o na l n o n a stopati proti se d a n j i, n a m n a-s p r o t u i vi a d i. Cesar je dejal ua to, da nima nič proti opoziciji, da pa priporoča ne lotiti se obstrukeijo. Na to je posl. Povše dejal, da so bodo poslanci v zvozi kakor do sedaj tako tudi v bodoče ravnali po geslu, da treba dati državi, kar je njenega, narodom pa, kar je njihovega. ljudsko atelje v zbornici poslancev. Včeraj se je vršila v zbornici poslancev važna debata o nujnem predlogu Čeha Doležala, naj bi so ustanovil odsek, ki bi imel o prihodnjem ljudskem štetju konstatirati resnično razmerje narodnosti. O tej priliki sta se oglasila tudi naša poslanca, gg. prof. Spinčio in dr. Laginja. Bojimo se, da bi škodilo utisu, ako bi hoteli le na podlagi kratkih brzojavk podajati izvajanja teh dveh govornikov, podprta z statističnimi podatki, ki so doloma našim šitateljem že znani z zadnjih ljudskih shodov." Za danes se torej ne bomo bavili z dokazovanji naših poslancev, in hočemo počakati, da nam pride steno-grattčni zapisnik o tej znameniti seji. Pa tudi prili. nedeljo na občnem zboru pol. društva »Edinost bomo morda kaj čuli o tem iz ust rečenih dveh zastopnikov. Za danes nam bodi dovoljeno le nekaj opazk, kako se je o tej priliki vedla stranka, kateri smo že podelili »častni« naslov »Keiss-aus-partei«. Ti gospodje, ki še v vsem zasedanju niso bili odprli ust, so kar kipeli včeraj. Njih orodje je znano. Z resnico no dosezajo ničesar, zato se morajo posluževati kontradiktoričnoga postopanja. Sicer pa so si gospoda italijanski poslanci tudi to pot napravili svojo nalogo prav lahko. Nobenega statističnega podatka, nobene številke, nobenega dejstva, — samo občne fraze! Jedino »dokazilo« proti težkim obtožbam od strani Spinčica in Laginje jim je bilo: Ni res! Lenassi n. pr. je posezal v govor prof. Spinčiča z besedami: »Vi veste, da so vaše trditve laži. Resnično je nasprotno temu, kar pravite Vi«. Zanetti — »krščanski socijalist« Zanetti — jo presenetil zbornico z drugo trditvijo, daso na Primorskem nastavljajo le — slovanski duhovniki. Italijanska dukov&fiinn, da so ne meša v politiko, ne italijanizira! ? Povdarjal je posebno, da ta duhovščina ne zlorablja propovednicc za politične in narodno namene. »Krščansko socijalni« mož je s tem posebnim povdarjanjem hotel menda malce — po-denuucirati svoje tovariše slovanske narodnosti. Vcrzegnassi je zagotovljal, da se o ljudskem štetju Slovencem ne godi škoda v korist Italijanov. Italijani nočejo italijanizirati Slovencev, ampak — narobe! Dokaz: koliko italijanskih krajevnih imen so poslovenili! (N. pr. Cesiano v Sežana! Op. stavca.) Na visok pa se je povspel naš tržaški dr. Camhon. Trdil je (pa še kako!), da v Trstu ne treba slovenski ljudskih šol! Ako so se rezultati ljudskega štetja pačili, da se je to /godilo le od strani Slovencev!!! (Da, da! V Trstu n. pr. so ljudsko štetje vodili Slovenci. Slovenski sluge slovenskega magistrata so hodili od hiše do hiše vpraševat: »Ali govorite slovenski ?« »Ne!« -- »Pa če občujete / okol ičankami, kedar prinašajo mleka na prodaj, vendar morate govoriti slovenski?!« — »l)a, tedaj pa /e par besed!« — »Torej ste v tej hiši vsi Slovenci...!« Le tako se je moralo goditi o zadnjem ljudskem štetju, ako sodimo po bujni — fantaziji gospoda Cambona ! Ali g. Ca m bon res ne čuti, kako neslana je bila ta njegova trditev?! Vsaj malce več duhovitosti bi smeli pričakovati od njega. I bogi Trst, kako si zastopan v parlamentu na Dunaju! Zastopnike imaš, ki ti ne odpirajo svojih ust nikdar, razun, ko je treba proti dokazanim dejstvom kričati svoj »Ni res!« Kaj taeegn zna sleherni, tudi najzabiteji bedak, kadar sedi na _ zato/ni klopi! Domače vesti. Politično društvo »Kdlnost« bo imelo v nedeljo svoj letni občni zbor z nastopnim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. 2. Tajnikov«) poročilo. 3, Blagajnikovo poročilo. 4. Poročilo pregledovaleev računov. 5. Slučajni predlogi o društvenih stvareh, (i. Volitev predsednika, odbornikov, odbornikovih namestnikov in pregledovaleev računov. Po občnem zboru bo javen ^udski shod z nastopnim dnevnfm redom: 1. O splošnem političnem položaju. 2. O delovanju deželnega zbora istrskega. ;). O tržaškem deželnem zboru in mestnem svetu. 4. Kazni predlogi in resolucije (mej slednjimi: radi okrajnega glavarstva, radi spremembe volilnega reda za državni zbor za Trst in okolico, o ljudskem štetju, proti klavzuli v pogodbi z Italijo glede uvažanja vina, protest proti italijanskemu gimnaziju v Pazinu itd.) — O točkah 1. in 2. ljudskega shoda bosta poročala naša dična državna poslanca gg. dr. Matko Laginja in prof. Vekoslav Spinčio. Gospodje udje polit, društva »Edinost« so naprošeni, da na društveni občni zbor pridejo točno ob 9. uri. Hajke da h ta pripovedovala posl. Spinčio in Laginja, ko sta govorila o italijanizaeiji na Primorskem. Tako pravi »Piecolo«. Zlasti to da je bajka, ako rečena poslanca trdita, da narodnostne razmere v Trstu hi so kazale vse drugačne, ako bi vlada ne podpirala Italijanov. Bajka da jo to, ako kdo govori, da italijanski značaj Trsta je lo dozdeven O resničnosti tega italijanskega značaja da se lahko prepriča vsakdo, ako so lo pol uro sprehaja po mestu. Ali res? Progressovsko glasilo je pač pokazalo tu na mV|holj občutno in šibko stran italijanskega značaja našega mesta. Le pol ure, zlasti predpoludne, ko je največ ljudi na ulici, zadošča, da se prepriča vsakdo, kako malone vsaki drugi človek ne govori italijanski! In le ped ure zadošča zvečer v vseli boljih gostilnah in restavracijah, da so uverimo, kako je malone vsa velika trgovina v n o m š k i h r o k ali!! Progressovskemu glasilu bi nujno svetovali — ako hoče v nepoznovaleih razmer še nekaj časa ohraniti fikcijo o izključno italijanskem značaju mesta tržaškega — naj za božjo voljo ne vabi tujcev na sprehode po ulicah tržaških ! Ta italijanski značaj je hiša iz »tekla. A ljudje, bivajoči v taki hiši, ako so pametni, no mečejo s kamenjem okolo sebe. Al tro obe -— favola. Kaj pa poiuciija to? Naš »Vohun« nam piše: Par lot sem smo so premnogokrat bavili z ultra-italijanskim listom »Indipendete«, ker nas je izzival o vsaki mogoči priliki. Sedaj jo pa že mi-nolo par mesecev, da je opustil vsako napadanje na narodnost našo ! Kakor ta, tako nas pušča tudi Camberjev »Avanti« lepo na miru! Le Žid, pod imenom »II Piecolo della sera«, se nas spominja vsako toliko, ali večinoma le v dopisih z dežele ! Kaj se je neki zgodilo? Pa ne da bi se bili morda poboljšali, ko vidijo, da nam z vodnim napadanjem več koristijo, nego škodujejo! O, ne ! Oni so udarjeni z slepoto, kar ste Vi, gosp. urednik, že večkrat povedali. Da nas pa puščajo nekako — na strani, je krivo to, da se bli- ! v žajo mestne, oziroma deželne volitve!! Lalii so razkrojeni sedaj na štiri stranke. Prva je prestari »Progresao«, druga »Demoeratiea« (vsaj po imenu!), tretja »socijalno demokratična* in Četrta »krščansko socijalna« !!! \ se tu omenjene stranke nastopijo se svojimi kandidati in lahko pride tako, da bomo Slov ani v IV. in III. razredu odločevali zmago. To je, po mojem menenju, vzrok, da nam prizanašajo z običajnimi napadi ! Naj pa bo to tako ali tako, ju/, mislim, da je najboljše, ako mi zopet postavimo svoje kandidate, ker tako vsaj izvemo, ali smo, in koliko smo napredovali. Na slučajni ožji volitvi pa bomo postopali tako, kakor določijo naši voditelji, katerim moramo prepuščati besedo v takih stvareh! Naši posestniki, trgovci in obrtniki naj že sedaj skrbe, da poučijo one tovariše svoje, ki slučajno še nimajo prakse v volitvenih stvareh, ter naj jim povedo, kako jim je postopati. Fakt je pa, in to sem liotcl konstatirati, da nas [»oštevajo v misli na bodoče volitve, in jedino zato nas puščajo nekako pri miru v svojih glasilih. Sad vzgoje. Pišejo nam: Da izveste, dragi čitatelji, kako vzgoja vpliva na otroke, vam hočem tu povedati pogovor, ki sem ga imel z nekim tržaškim 15-letnim dijakom. Ta fante je namreč zabavljal proti Slovencem, češ, kaj četo v Trstu vi sužnji! Tu so italijanska tla itd. Nekega dne »cm ga vprašal: «Misliš-li ti, da pade kedaj T rs t pod Italijo?* Fante me je pogledal začudeno in rekel: «3Vfar sto Vi tujec tukaj, da me vprašujete kaj takega ?! Ne veste-li, da je Trst že popolnoma zdrel in da Čakamo le ugodne priliko in videli boste, kako bo nad Trstom vihrala «nnša» tri kolora !!!» Od srca sem se nasmejal najivnomu mladeniču, ali zazeblo me je, ko sem pomislil, kaj ho iz tako mladine, ako takemu vzgajanju ne napravijo konca, dokler — no bo prepozno!!! Imenu ne povem, saj so vsi enaki in hi postopanje proti posumičnikom nič ne koristilo! Sistem, sistem, tega treba premoniti, drugače ni pomoči ! Prva doniuni zabava tržaško ženske podružnice družbe sv. Cirila In .Metodu je vspela vrlo dobro, da-si ho je takozvana tržaška inteligenca odlikovala se svojo n e n a v z o č n o s tj o. Pa tudi dobro! Dvorana je bila vsejedno napolnjena in to nam zadošča. Resnično pa nam je pohvaliti izvrstne pevce bratovščine sv. Cirila in Metoda. Dve pesmi so zapeli pred igro in tri po igri, še izven programa, za kar kličemo hvalo neutrudljivenm pevovodji, g, Rakuši. V igri »Dva gospoda, jeden sluga« so je posebno odlikoval sluga (g. Nardin); v tem tiči res dramatičen talent. Zato hi bilo škoda, ako bi ga ne uporabljali na naših predstavah. Prav dobro je igral tudi g. Kmet. Sicer so bili vsi dobri, posebno če pomislimo na dejstvo, da so nekateri še le v nedeljo zvečer dobili ulogo. Upoštevati moramo tudi to, da se »Slavaši« sami vadijo in vzbujajo. Zato jih moramo le pohvaliti in jim klicati : Le srčno naprej! Hodite složni, kajti: V slogi je moč!« \V. Y. Sveta maša zadušnica za pokojne člene »Delniškega podpornega društva« bo prihodnjo nedeljo dne 2. novembra ob 10. uri predpoludne so bodo vsled naredbe tuk. o. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici delj'Oljno št. 1H, hišna oprava; pri sv. Mar. Magd. spodnji tah. št. llf), hišna oprava; v Grijanu pri postaji Miramar, hišna oprava in 1 stroj na paro; v ulici Oapitelli štev. i>, hišna oprava; v ulici delle Acipio jestvino ; v ulici S. Maurizio štev. 15, hišna oprava. Mejnarodui panoramu na l>orzneiu trgu 14 predstavlja ta («■0 vojakov, a prišlo jih je 800. Vsaktlo, bogatin ali siromak, je z istim navdušenjem iu z enakim zaupanjem pripravljen, da žrtvuje življenje za očetnjavo. Z mož-kimi tekmujejo tudi žene v tem pogledu. Žena z dvema otrokoma je spremila moža do želczniee. Tam je stopila pred povoljnika ter rekla odločno: ■Z možem pojdem.« Ko ji je poveljnik dejal, da to ni mogoče, je ogovorila: »A jaz hočem! Kdo me sme ločiti od soproga. Streljati znam iu kuhala mu bom!« In s prihodnjim vlakom se je odpeljala na bojišče tudi ta žena. Volja žene je Boer-eem zapoved. Drug slučaj. Neki lloerec je stopil pred polkovnika ter zahteval dve puški. »Oemu dve?« — »Eno za mene, drugo za ženo. Ona strelja bolje od mene.« In dali so mu dve puški. Na železniških postajah je bilo pretresljivih prizorov. Brez vsake tožbe, brez solza so se poslavljali otroci od očeta, žena od moža, neveste od zaročencev. Le semterje se je čulo udušono ihtenje, ko so si, morda zadnjič, podajali roke. To je bilo vse. Brzojavna in telefonična poročila. (Sadnje vesti.) IMiunj 24. (Zbornica poslancev.) Nadaljevala se je razprava <> cesarskih naredbah, nanašajočih se na nagodbo. Posl. Kaftan (Ceh) je nadaljeval svoj govor. Pred prehodom na dnevni red je poslanec Brzo rad opozoril, da o včerajšnjem glasovanju o nujnosti predloga Doležalovega je predsednik naznanil, da je bil predlog odklonjen z 111 proti J)4 glasom. To mora biLi pomota. Pretilog sicer ni dobil potrebne kvantitativno večine, vendar pa jednostavno večino. Govornik je prosil, naj se to popravi. Predsednik je izjavil, da na rezultatu ne more nič spremeniti, ali stvar da preiskati in uspeh priobči posl, Brzoradu. Posl. Kaflan je ojstro kritikoval delovanje avstrijske kvotne «leputacije. Kvota bi se bila morala določiti na podlagi števila prebivalstva in resničnih izdal kov obeh držav. Razmerje hi moralo bili f>8 : 12. Govornik je očital avstrijski deputaciji, da je izdala svoje prvotno stališče. Govornik je opozarjal na neko izjavo ki jo je vlada dala miuolcga leta o tem predmetu. Seja nadaljuje. Vojna v južni Afriki. London 24. Večerni listi javljajo iz Pioter-inarvtzburga dne 2.4. t. nt.: (loneral Hilvvard je predpoludne udri iz Kstcourta in so bori sedaj z sovražnikom. London 24. Ueuterjevn pisarna javlja včerajšnjega »Ine iz Oranje Ki ver: Jedcu angležki oddelek se je pri Belmontu boril z Boerci. Angležki topi so streljali izborno. Pešci so z povesnjenim bodalom vzeli višine in so prepodili Boerce iz njih pozicij. Dlirbnu 24. »Times of Natal« javlja: General \Vhite je v noči meti nedeljo in ponedeljkom napravil napad iu vzel več pozicij Boereev. Priboril je topov in mnogo vojnega materijala. London 24. Geueral Methuen brzojavlja, tla je pri Bebnoutu izvojevnl popolno zinago nad Boerci. Angleži so zgubili f>8 mrtvih, 149 ranjenih. 1* njih pogrešajo. Dr. JOSIP MARTINIS doktor vseia zdravilstva in specijalist za očesne Um se je preselil v ulico Valdirivo štev. 3, I. nad. (>rdinira na dotnu vsaki dan od S <|o szjutraj m od 1 do 2 popoiudne. - Za uboge od 2 do .'t v ulici Moliu piecolo štev. I, I. na Istr. 1 •• •• * Tržaška posojilnica in hranilnici * lenistrovaiti zadruga i oaitjtiiiiin poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n. (Slovanska Čitalnica). Hranilne u Iiiure se sprejemajo od vsakega, će tudi ni ml zadruge in se obrestujejo po 4"/„. Kentni davek oil hranilnih ulog plačuje zavod sam. Posojila dajejo se satno zadružnikom in sicer na uknjižho po na menjico po na zastave po 6 l/«°/f Vratine ure so: od O—12 dopolndne ia od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopolnilne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od II—12 dopolndne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne. Poštno hraniinićni račun 816.004. t._A Naznanilo. V nedeljo dne 2. decembra t. I. ob 5. uri popoludne bode obe ni zbor Posojilnega in konsuninega društva« v Borštu. Na dnevnem redu je likvitlaeija in pogovor o razpustu društva. V slučaju nesklepčnosti so bodo vršil osem dni pozneje. Posojilno in konsumno društvo" v Horštu, dne 20. novembra 181)9. Milni Kosmač I. r. /tod/in (heilnik. 99 Trst. Piazza della Borsa št. 14. Trst. 4>