GENA LIH 25 Poštnina plačana — Sped. abban. post. — II sr. GOSPODARSTVO T R G O :V I N A FINANCE INDUSTRIJA ♦ OBRT KMETI J S T V O LETO VII. ŠT. 143 PETEK, 13. MARCA 1953 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 89-33 LEPOTE SLOVENIJE VABIJO TRŽAČANE I LTAUJAKSKftJRGOMKA P0UT|K#Nft^ Katerega tržaškega Slovenca, ki rad “^Liaja v slovenske planine ali v slo-venska zdravilišča, ne bo zanimala zadnja številka »Turističnega vestniku. ki prinaša poročila o živahnem delu turističnih ustanov za: 'razvoj ‘ujskega prometa v Sloveniji? Turi-stična zveza Slovenije in Putnik sta dogovorno z gostinskimi podjetji po vsei Sloveniji gotovo storila vse, da bi se letos tujec, ki je namenjen v Slovenijo na oddih, počutil kar najbolje. Ne sre samo za to, da narodni gospodarji čim globlje posežejo v deviz-n° zakladnico, ki jo ustvarjajo narav-ne lepote 'Slovenije in vse vzhodne Muranske onaie, m tako zmanjšajo Primanjkljaj jugoslovanski plačilni bilanci, temveč tudi za to, da se po vojni raztrgane človeške vezi s tujim svetom popolnoma obnovijo. Ni dvoma, da bodo Slovenci v tem pogledu uspeli; saj jim svet rad priznava izredne organizatorne sposobnosti. SJoverJija privablja tujce) ne samo s svojimi naravnimi lepotami, pač pa tudi s svojim gostinstvom, s svojimi urejenimi gostinskimi obrati, s svojimi planinskimi kočami, skratka, s svojim redom. Da so poleg drugih sosedov zlasti Tržačani vselej radi zaha-lalli na izlete in na letovišče v Slove-uijo, je povsem) naravno. Poleg mir kavnosti, slovenske pokrajine in opisa-nih potez slovenskega gostinstva, vabi Tržačane zlasti kontrast v podnebju in zemljepisnem sestavu: neznosna Poletna vročina v kotlu med kraško steno brez zelenja in toplim morjem na eni strani — planinski svet z zeile-mmi gozdovi, jezeri in rekami na drugi; tu pri nas zima z rezkim vetrom — tam gori .nepopisna lepota s snegom pokritih planin. »Poet Jurlijskih Alp« dr. Julij Kugy (vnuk slovenskega pesnika Ivana Ve-sela-Koseskega), ki je živel v Trstu, je črpal svoje navdihe prav iz globine opisanih nasprotij med tržaškim življenjem in slovenskim planinskim sveCon^. (Ob šestdesedetrpci Planin, skega društva v Ljubljani mu bo Planinska zveza (Slovenije odkrila v brenti spomenik.) 'Spričo pomena Tržačanov za slo-venski turizem pogrešamo tržaški Slovenci v poročilih o pripravah ljubljanskih turističnih ustanov za letošnjo sezono tržaško postavko. Ni dvoma, da računa slovenski turizem tudi na Tržačane; gotovo je tudi, da je bilo v tem pogledu marsikaj storjenega. Tudi letos so v načrtu nedeljski izleti iz angio-ameriške cone v Slovenijo. Novost je vsekakor v tem, da se letos vršijo izleti tudi v nasprotni smeri, t. j. tudi iz Slovenije v Trst. Tržačani se teh obiskov iz srca vese Hjo, veselijo se jih tudi tržaški trgovci, ker prinašajo v teh mrtvih časih v njihove obrate vsaj nekaj življenja. Ko gre za pospešitev tujskega prometa med Slovenijo in Trstom, je treba računati tudi s tržaška miselnostjo, skratka s tržaškimi razmerami. Mladina se rada pridruži skupinskim izletom in se zanje celo navdušuje, toda misliti je treba tudi na tiste, ki potujejo radi sami in ki so v svojih zahtevah že razvajeni. Prav tem je treba do skrajnih možnosti o-lajsati potovanje z odstranitvijo vseh nepotrebnih formalnosti. Poleg tega mora potnik potovati v vsakem pogledu udobno. (Za gladko odpravo na sežanskem prehodu je že bolje preskrbljeno, od kar so ob meji postavili pri-meritoi stavbo. Tega; ni mogoče reči glede prehoda v Skotijah. Tu ni še danes primernih prostorov za carinske Preglede, ki bi morali biti zlasti ob neaeijah cim krajši.) »Gospodarstvo« je že večkrat opozorilo na veliko pomanjkljivost v prometnih zvezah med Trstom in za" sedjem!, ki ovira razjvoji turizma: še danes ni namreč obnovljen osebni Promet na bohinjski progi. Ta proga pelje iz Trsta naravnost v najbolj slikovite predele 'Slovenije — čez Kras-, skozj Vipavsko in Soško dolino na Gorenjsko in dalje na Koroško. Ni nam znano, kaj je na poti obnovi osebnega prometa na tej progi. Ni dvoma, 1 Gospodarsko sodelovanje Jugoslavija«Grčija Prav tisti aan, ko so v Ankari, turški Prestolnici, podpisali sporazum o prija, leljskem sodelovanju med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo, je bil v Atenah sklenjen trgovinski sporazum med Jugoslavijo in Grčijo. Trgovinska izmenjava med obema državama se bo povečala in “irdilo gospodarsko sodelovanje. lista hovljenj bodo mešani komiteji za reševanje Posameznih vprašanj. Blagovna izmenjava med Jugoslavijo in Grčijo je lan-si‘o leto dosegla okoli 800.000 dolarjev, novi sporazum pa predvideva izmenjavo v obeh smereh v vrednosti 8 milijonov dolarjev. Jugoslavija bo izvažala proizvo. (>e elektro-industrije, kovinske industrije jo druge industrijske izdelke, Grčija pa ombaž, bombažno predivo, volneno pre-nivo, riž, južno sadje, rude itd. Spora-zum je sklenjen na nedoločen čas. V : ratkem se bodo pričela pogajanja za »reditev obmejnega prometa. 15. marca bo po dolgem času zopet odprt prehod med Jugoslavijo in Grčijo pri Eitolju. Ta prehod je bil zapri že od prve svetovne vojne. NOVA PROMETNA ZVEZA NEMCIJA-JUGOSLAVIJA-SOLUN V kratkem se bodo pričela med Jugo-slavijo in Nemčijo pogajanja za uredi-^ev prometa na progi Donava-Beograd-^-»lun. Nemško in avstrijsko blago name-njeno v Grčijo bo potovalo po Donavi do Beograda, nato po jugoslovanskih in grš-. iii železnicah do Soluna. Grški špediter-50 pripravljeni sprejeti jugoslovanski Predlog za vskladitev prometa, ako Ju-goslavija pristane na vpeljavo posebne grško.jugoslovanske železniške tarife. da bo uprava italijanskih železnic o-virala vsako akcijo v tej smeri, kakor je nasprotovala obnovi tovornega pro meta na tej progi. Odločilno besedo v tem pogledu mora imeti vsekakon uprava tržaških železnic, t. j. Zavez niška vojaška uprava, ker teče ta proga izključno po tržaškem in jugoslovanskem ozemlju. Za pospešitev turističnih zvez med Trstom in Slovenijo bi bilo treba pospešiti dograditev še zadnjih odsekov na avtomobilski cesti med Postojno in Vrhniko. Za okrepitev ioposlovanskega terma »Turistični vestnik« navaja zanimive podatke o živahni delavnosti za razvoj letošnjega turizma v Sloveniji. »Touring Club Holland« se je po Turistični zvezi Slovenije povezal s »Potnikom« v Ljubljani in sklenil pogodbo za več skupinskih obiskov Gorenjske in Kopra. Organizacija je povezana po potovalnem uradu »Wirtz« v Belgiji in lastnem potovalnem uradu v Parizu še z veliko potovalno družbo »Workes Travel Association« v Londonu. Prve skupine letoviščarjev prispejo iz Holandije v maju. Švedski potovalni urad »Swetour« iz Stockholma je sklenil pogodbo za skupinska potovanja v Slovenijo z lastnimi avtobusi. Skupine ostanejo 6 dni v Portorožu in 6 dni na Bledu. LETALSKA ZVEZA LONDON-LJUBL JANA.REKA Potovalni urad »Ingham« iz Londona namerava uvesti redno letalsko zvezo London-Ljubljana-R-eka s štirimotornim letalom, in sicer tedensko. Ta zveza je namenjena za skupinska potovanja kakor tudi za posamezne potnike, ki potujejo kot turisti na Gorenjsko, na Reko in v Dalmacijo. Zdaj gre za to, da dajo pristanek še jugoslovanska oblastva. »Putnik« je zdaj v zvezi tudi z znanim potovalnim uradom »Cook« in potovalno organizacijo »Polytecnic« iz Londona. Ta bo organizirala lasten tedenski vlak iz Londona v Slovenijo. Potniki bodo prebili počitnice na Bledu, v Bohinju in v Portorožu. »Cook« namerava pripeljati ameriške turiste. i Turistična zveza Slovenije in Turistični biro Hrvatske bosta sporazumno z dr. Hessom, predsednikom nemških državnih železnic iz Frankfurta, odprla v Frankfurtu potovalni urad. LETNI POPI/ST V GOSTINSKIH OBRATIH Po navodilih zveznega sekretarja za narodno gospodarstvo bodo delovni ljudje, ko bodo odhajali na počitnice, uživali v podjetjih 40% popusta v glavni sezoni, izven sezone pa 60%. Objave za popust ne bodo več dajale sindikalne organizacije, temveč blagajne ustanov, pri katerih je oseba nameščena, in sicer ne glede na 10 ali je član sindikata ali ne. ORGANIZACIJA GOSTINSKE ZBORNICE SLOVENIJE Te dni je bila v Ljubljani prva redna skupščina Gostinske zbornice za Slovenijo. Zbornica ima 26 članov, od tega 22 okrajnih in mestnih gostinskih ter trgo-vinsko-gostinskih zbornic; razen teh so v njej včlanjeni še Putnik, Planinska zveza Slovenije in dve podjetji, ki sta povezani z gostinstvom. Po okrajnih in mestnih zbornicah je vključenih v zbornico Slovenije 85% gostinskih podjetij. Izven članstva so še nekateri obrati družbene prehrane in nekateri zadružni gostinski obrati, ki pa so skupno z zadrugami člani zadružnih zvez. Na skupščini so ugotovili, da je gostinstvo v Sloveniji še -edina gospodarska panoga, v kateri še niso dosegli predvojne ravni. Zaradi tega ča ha gostinsko zbornico mnogo dela. Ooieieii izvoz {iplovaoskeoa btega Državni sekretar za narodno gospodarstvo je izdal ukaz o prepovedi izvoza Rims:ki gospodarstveniki so začeli posvečati večjo pozornost položaju Italije1 v Evropski plačilni zvezi. Ni dvoma, da je razvoj italijanske industrije odvisen tudi od italijanskega izvoza. Gospodarska obnova Italije še vedno napreduje, vendar ne v tako hitrem koraku kakor prva povojna leta. Italijanski prebitek pri Evropski plačilni zvezi naglo pada. italijanski kredit pri zvezi znaša danes okoli 100 milijonov dolarjev; toda ta prebitek pada v zadnjem času povprečno za 20 milijonov dolarjev na mesec. V januarju je padel celo za 40 milijonov dolarjev. Ako se ta razvoj nadaljuje, bo v začetku poletja italijanski prebitek popolnoma izginil, v tem primeru bo morala Italija seči po zlatih rezervah. To bi vplivalo tudi na italijansko carinsko politiko. Ni dvoma, da bi rimska vlada pričela ovirati uvoz tujega blaga in s tem prekinila politiko spro-ščevanja. V Rimu so mnenja, da se za ta razvoj zanimajo tudi Združene države, ker ne želijo, da bi se evropske zahodne države vrnile k politiki omejevanja prosle trgovine. Med pozitivnimi elementi v italijanskem gospodarstvu se omenja ustalitev lire, zmanjšanje primanjkljaja v prihodnjem finančnem letu in zboljšanje trgovinske bilance nasproti Združenim državam. Ob koncu lanskega leta se je povprečni mesečni izvoz v ZDA dvignil na 15 milijonov dolarjev, kar predstavlja 50 odstotno zboljšanje v primeri z letom 1951. Italija pričakuje okoli 5 milijonov turistov v prvi vrsti iz Amerike. Zaslužek italijanske trgovinske mornarice se veča. Italijani računajo, da se bodo ameriška vojaška naročila »off shore« še povečala. Italijanski narodni dohodek ne narašča več tako hitro. V preteklem letu je naraste! za 2,5 do 3%, medtem ko je v razdobju 1948-1951 naraščal za 7,5% na leto. v drugem polletju 1952 se je naraščanje nekoliko dvignilo. Ameriški opazovalci italijanskega go- • spodarskega razvoja omenjajo zlasti, da je italijanski izvoz lansko leto nazadoval za 15% v primeri z letom 1951. Primanjkljaj v zunanji trgovini se je dvignil od 530 milijonov dolarjev v letu 1951 na 927 milijonov dolarjev v letu 1952. Povečanje primanjkljaja je povzročil zlasti zastoj izvoza tkanin; zlasti Anglija In Francija sta omejili uvoz italijanskih tkanin. Italijani so v zadnjih letih zlasti povečali izvoz »motorscooterjev« ter pisalnih in računskih strojev. PASIVNOST ITALIJE PRI EVROPSKI PLAČILNI ZVeZI Iz Pariza poročajo, da se je pri obračunu za februar pokazalo, da je samo 5 držav aktivnih pri Evropski plačilni zvezi. Prebitke, imajo: Zahodna Nemčija (31,6 milijonov računskih enot), V. Britanija (27,7 milijona), dalje Holandija, Švica in Portugalska. Ostale države imajo primanjkljaj, in sicer Francija 31,3 milijona in Italija 29,8 milijona računskih enot. Ena računska enota je enaka 0,8867088 železne rude, surovih kož, surovih svinjskih kož, bakra, medenine ter opilkov bakra in medenine. Nekatere druge izdelke bodo podjetja lahko izvažala s posebnim dovoljenjem Sekretariata za narodno gospodarstvo. Med te izdelke sodijo železniški pragovi, celuloza, les za kurjavo, belo in surovo železo ter odpadki medenine. Razveljavljena je bila prepoved izvoza jajc. Carinska uprava FLRJ je določila spisek notranje vrednosti blaga, ki bo temelj za plačevanje carine po začasni carinski tarifi za uvoz blaga. Carinjeno blago je razdeljeno na 36 skupin. Na drobno je bila določena vrednost vsake vrs!e in vsakega /predmeta, ki ga Jugoslavija uvaža. grama čistega zlata, kar ustreza vrednosti ameriškega dolarja v zlatu. Meseca januarja je imela Italija še 75,4 milijona računskih enot prebitka. Cailoa os uvo; Mine povteana Italijanska vlada je povišala carino na uvoz živine za 10-12%, in sicer za uvoz goveda, ovac, koz in konj za zakol. Povišek velja do 30. aprila. Na italijanskega ministra za zunanjo trgovino je bila vložena interpelacija, ki želi pojasnila glede uvoza živine iz inozemstva. Interpelant trdi, da se uvoz živine ni zmanjšal. Tako na pr. Je Dim uvoženili čez Prosek in Ponteoo v Januarju 3.270 glav goveje živine In 394 prašičev. OMEJEVANJE ITALIJANSKEGA IZVOZA Italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino je razširilo spisek blaga, za katerega izvoz je potrebno izrecno dovoljenje. Najnovejši spisek obsega tudi razne stroje, ki so se doslej lahko izvažali brez dovoljenja. Med te sodijo: poljedelski stroji, razna oprema za rudnike, dvigala itd. Italijanski industrije! protestirajo proti tej politiki, ki ovira izvoz. Trdijo, da traja včasih postopek za izvozno dovoljenje tri do šest mesecev! (Posledice te italijanske trgovinske politike so čutijo zlasti v Trstu. Tako si mnoga tržaška podjetja zaman prizadevajo, da bi izposlovala dovoljenja za izvoz v Jugoslavijo. Odkar so tudi trgovinski oddelek ZvU prevzeli rimski funkcionarji, se še bolj opaža težnja, da se tržaškim trgovcem vzame posredovalna vloga v trgovini med Italijo in Jugoslavijo). PROIZVODNJA PISALNIH STROJEV V ITALIJI V prvih desetih mesecih lanskega leta so V Italiji proizvedli 140.000 pisalnih strojev (124.533 v desetih mesecih 1951). Proizvodnja računskih strojev je dosegla 64.000 ( 55.096). Se bolj je napredovala proizvodnja šivalnih strojev in sicer od 240.743 v desetih mesecih leta 1951 na 274.000 v istem razdobju leta 1952. PROIZVODNJA UMETNE SVILE PADLA V letu 1952 so v Italiji proizvedli 77.950 ton umetne svile in 2.397 odpadkov; leta 1951 je skupna proizvodnja dosegla 135.000 ton. Tako je lansko leto padla na najnižjo točko po letu Novembra s.e je položaj pričel boljšati. PROIZVODNJA MINERALNEGA OLJA Lansko leto je Italija proizvedla 13,4 milljcna ton mineralnega olja. Računajo, da bo proizvodnja čistilnic do konca leta 1953 dosegla 15 milijonov ton. Leta 1951 so čistilnice predelale samo 8,1 milijona ton, od tega 5,7 milijona ton za notranjo uporabo. PROIZVODNJA GUMIJASTIH IZDELKOV v Italiji je lansko leto nekoliko nazadovala v primeri z letom 1951; dosegla Je 84.000 ton nasproti 88.000 ton v letu 1951. Proizvedli so 49.000 ton avtomobilskih plaščev in zračnic, 6.000 ton kolesnih plaščev in zračnic, 5.000 ton čevljev in 24.000 ton tehničnih in sanitarnih predmetov. Najbolj je padla proizvodnja avtomobilskih plaščev zaradi nazadovanja izvoza. Izvoz avt. plaščev in zračnic je v 11 mesecih 1952 znašal 6.400 ton; prejšnje leto v istem razdobju pa 11.300 ton. Grčija. Dne 4. februarja sta sklenili Italija in Grčija nov trgovinski in pla čilni sporazum z veljavnostjo do 30. 6. 1954. Sporazum predvideva predvsem u-pošlevanje medsebojnih določb o liberalizaciji uvoza v okviru OEEC; v ostalem se je Grčija obvezala dovoliti uvoz italijanskega blaga v okviru globalnih kontingentov, ki jih predvideva grški splošni uvozni načrt, kakor tudi blaga, ki je našteto v posebnem kontingentnem spisku, priloženem trgovinskemu sporazumu. Po svoji strani bo dovolila italijanska vlada uvoz grškega blaga v okviru lastnega uvoznega režima. Blago se mora fakturirali v USA v dolarjih. Plačilni sporazum temelji na kliringu; klirinški račun se bo vodil za obe strani pri Cambitalu v USA dolarjih. Po tem računu se bodo mogla vršiti plačila za dobave blaga in usluge, ki so z njimi v zvezi, in poravnati račune za razne stroške, kakor so ladijski prevozni stroški v osebnem prometu, pristaniški stroški, patentne in avtorsike pravice, reklamni stroški, zavarovalne in pozavarovalne premije in drugo. Plačila bodo o-pravljali dolžniki v lastni državi in v lastni valuti. Egipt. Kakor smo že poročali, je bil med obema državama sklenjen lani 8. novembra začasen plačilni sporazum, ki je po začaini prekinitvi omogočil trgovinsko izmenjavo med njima. Po dogovoru z Egiptovsko narodno banko je sedaj Cambltal odredil decentralizacijo klirln-ga s tem, da je pooblastil italijanske banke, da v neposrednem odnosu z lastnimi korespondenti v Egiptu izvršujejo za račun tretjih oseb plačila, ki so po omenjenem sporazumu dovoljena. TITOV OBISK IN TRST Maršal Tito prispe po morju v London 16. t.m. Ni dvoma, da bodo v Londonu ob tej priložnosti govorili tudi o usodi Trsta. Splošno pa še ne pričakujejo dokončne ureditve tržaškega vprašanja. Med pogajanji za sklenitev jugoslovan-sko-grško^-turške pogodbe je bilo govora (udi o Trstu, ker se Italija upira povezavi balkanskega sporazuma z atlantsko pogodbo, preden se ne reši tržaško vprašanje. Neki francoski list poroča, da je predsednik grške vlade maršal Papagos (ki je v zadnji vojni vodil obrambo pro ti italijanskemu napadu) med svečanim kosilom v čast turškega zunanjega ministra Koprolija izjavil med prijatelji: Jugoslavija ne bo privolila v pristop Italije h grško-turški-jugoslovanski vojaški zvezi, ako italijanska vlada ne snrejme italijansko-jugoslovanskega kondominija (skupne vlaJe) nad Trstom, ki ga predlaga maršal Tito. Nič novega po Stalinovi smrti Dne 5. marca ob 21.50 (po našem času ob 19.50) je umrl Josip visarionovič Džugašvili Stalin, zadet od možganske kapi v 73. letu svoje starosti. Ze naslednjega dne je bilo imenovano novo vodstvo Sovjetske zveze. Državno krmilo je os‘a-lo v rokah S+alinovih ljudi, med katerimi so glavni Malenkov (predsednik ministrskega sveta In prvi tajnik predsed-ništva cen‘ralnega komiteja komunis'ič-ne stranke), Beria (notranje zadeve), Molotov (zunanje zadeve) in maršal Voroši-lov (predsednik Vrhovnega sovjeta). Malenkov je torej zasedel mesto, ki ga je zapustil Stalin. Njegovi pomočniki so kol podpredsedniki predsedništva vlade: Beria, Molotov, maršal Bulganin in Kaga-novič. Ministrstvo za trgovino in ministrstvo za zunanjo trgovino sta bili združeni v ministrstvo za notranjo in zunanjo trgovino pod vodstvom dosedanjega ministra za zunanjo trgovino Mikojana. Na zahodu so splošno mnenja, da vsaj trenutno ne bo prišlo v sovjetski politiki do posebnih izprememb, ker se je Stalin zaradi bolezni dejansko že prej umaknil od državnega krmila tn so državo vodili sedanji voditelji. 1ZFREMEMBA V JUGOSLOVANSKI DIPLOMACIJI Jugoslovanski poslanik v Indiji dr. Jože Vilfan je bil imenovan na novo m.s o v državnem sekretariatu za zunanje zadeve. ZDA BODO ŠE POTREBOVALE EVROPSKO BLAGO AMERIŠKA ZUNANJA TRGOVINA SE PRIBLIŽUJE RAVNOVESJU Ameriško trgovinsko ministrstvo ne pričakuje letos večjega valovanja v ameriški zunanji trgovini ter napoveduje, da se bosta izvoz in uvoz razvijala blizu rekordnih ravni preteklega leta. V svojem letnem pregledu zunanje trgovine opira ministrstvo svoja predvidevanja za nadaljevanje visokih ravni v zunanji trgovini na pričakovanju, da bo domača zmogljivost ostala na visoki ravni. Pomanjkanje osnovnega blaga, ki pojasnjuje večino širokih valovanj v izvozu in uvozu, je zginilo v veliki meri zaradi povečanja proizvodnje v Združenih državah in v ostalem svetu. Naraščanje državnih in zasebnih zalog raznega blaga je tudi popustilo. Seveda so cene velikega dela osnovnega blaga v svetovni trgovini postale precej slabilne kot posledica stalnega visokega povpraševanja, ki je zopet posledica visoke proizvodnje in dohodkov. S stalno visoko stopnjo domače zmogljivosti v bodočnosti se zdi, da se bo povpraševanje po večini uvoženega blaga nadaljevalo ter da bo najmanj tako viso- ko kakor je sedaj. Zato bi lahko druge države zaslužile dovolj dolarjev, da ohranijo svoje nakupe v Združenih državah na sedanji ali približno isti stopnji. Najnovejši podatki o ameriški zunanji trgovini so za december. Uvoz je ta mesec znašal 1,051 milijonov dolarjev, kar predstavlja najvišjo mesečno raven lanskega leta; izvoz je znašal 1,388 milijonov, večji je bil le v marcu. Seveda je v decembrski izvoz vključeno tudi 275,8 milijonov vojaške pomoči. Tako je znašal prebitek trgovske bilance le 61,2 milijonov — ali letno povprečno okrog 734 milijonov dolarjev. Številke celoletne lanske zunanje trgovine kažejo, da bi lani zelo zmanjšali dolarsko vrzel med ameriškim trgovskim izvozom in uvozom Skupni izvoz Združenih držav je znašal lansko leto 15,200 milijonov dolarjev, kar je za 140 milijonov nižje od rekordne višine leta 1947. Uvoz je znašal 10,800 milijonov, kar je za 250 milijonov nižje kot je bil vrhunec leta 1951. To pomeni sicer še vedno razliko 4,400 milijonov. To je več kot v zadnjih dveh letih, toda manj kot v katerem koli povojnem letu. Ce od izvoza odbijemo 1,980 milijonov vojaške pomoči, se zmanjša čisto trgovska vrzel na samo 2,400 milijonov, kar je manj kakor v katerem koli povojnem letu, razen leta 1950, ko je znašala 1,400 milijonov. Lanska vrzel je nastala v prvi polovici leta, medtem ko se je ostro zmanjšala v drugi polovici; v zadnjih šestih mesecih je vrzel ustrezala letnemu /povprečju manj kot 2,000 milijonov, seveda brez vojaških pošiljk. Toda tudi to ni stvarno število prave trgovske vrzeli, ker se pač gospodarska pomoč ne more ločiti od redne zunanje trgovine. Skupno so zunanji dolarski zaslužki, ki so nastali zaradi izdatkov ameriških turistov, zasebnih nakazil ter investicij, gospodarske pomoči in prenosov ameriške države ter zaslužkov iz raznih uslug, v zadnjih mesecih občutno zmanjšali ta dolarski primanjkljaj, tako da so lahko druge države povečale svoje zlate in dolarske rezerve. Polkovnik Gamal Abdel Nasser. des na roka generala Naguiba je ob koncu 1. 1952 odkrito priznal, da se pod njegovim nadzorstvom vežbajo številni partizani in saboterji, ki bodo začeli z borbo proti angleškim zasedbenim četam ob Sueškem prekopu, ako ne pride v najkrajšem času do anglo' egiptovskih pogajanj o izpraznitvi su eškega področja. General Naguib je sicer na tiskovni konferenci takoj pojasnil, da je Nasser podal omenjeno izjavo na lastno pest; ni pa pretekel dober mesec po tem dogodku, ko jr on sam odločno pozval Angleže, dr zapustijo področje ob prekopu. Medtem ko so se tedaj te zahteve lovih egiptovskih voditeljev zdele tR' izvedljive, smo danes že pred dejstvom, da se bodo anglo-egiptovska pogajanja v najkrajšem/ času pričela. Angleži so že napovedali premestitev 4.000 vojakov s tega področja, da bi pokazali dobro voljo. Vse kaže, dr namerava Foreign Office po srečno zaključenem1 sppjrazumu o Sudanu, končno urediti tudi sueško vprašanje, ki postavlja tudi angleškemu gospodarstvu vedno večje zahteve. Po uradnih podatkih je zdaj na področju prekopa okoli 80.000 vojakov, ki bi v primeru sporazuma bili prosti za uporabo na drugih bojiščih, kakor v Maleziji, kjer bi lahko odločno vplivali na potek bojev. Med Naguibovimi odločnimi zahtevami o brezpogojni izpraznitvi področja in angleškim mnenjem, ki predvideva ustanovitev' nekakšne mednarodne straže v nadomestilo za svoje čete, je sicer še velik prepad. Tega še bolj poglablja dejstvo, da bi Angleži morali pustiti ob prekopu ogromno vrednost v nepremičninah in vojaš,-kem materialu, katerega Egipčani nikakor ne bi mogli plačati. PREKOP PRINAŠA TEŽKE MILIJARDE Sueški prekop so zgradili francoski inženirji (Lesseps) in to v glavnem f Sueški prekop zopet razburja duhove francoskim kapitalom. Prometu je bi1 izročen 17. novembra 1869, potem kr so Angleži skoro 12 let skušali pre prečiti izvršitev tega načrta, ker si se bali francoskega vpliva v Indiji. »La Compagnie Universelle du Ca-nal Marittime de Suez«, je družba, ki upravlja prekop na podlagi 99 let trajajoče koncesije; to je prejel Ferdinand Lesseps od egiptovskega pod kralja Mohameda Saida. Koncesija za pade 1. 1968. P0 najnovejših cenitvah znaša vrednost te koncesije 270 milijonov dolarjev. Ob ustanovitvi družbe so njene akcije imele vrednost 50 dolarjev tedanje dobe, medtem ko se danes prodajajo po 355 dolarjev, ako se sploh dobijo. Več kot polovico akcij imajo v rokah Francozi, po' večini skromni ljudje. Ostalih 43.75»g akcij je last angleške vlade, ki jih je kupila leta 1875 od egiptovskega kedi-va za 4 milijone funtov, ko je bil ta zaradi svoje razsipnosti v slabem gospodarskem položaju. Danes veljajo te angleške delnice več kot 20 milijonov funtov. Prekop je bil odprt v zelo srečni dobi, to je prav v času, ko so se na morju pojavile prve ladje na parni pogon. V prvem letu ga je preplulo 486 ladij, dočim je 1948 leta to število naraslo na 8.686 ladij s tovorom nad 55 milijonov ton. Družba zahteva 1,60 dolarja za prostorninsko tono naloženih ladij, dočim znaša pristojbina za prazne polovico tega zneska. Pri-stojbina za posameznega potnika je enaka pristojbini za eno prostorninsko tono tovora. Vojne na vzhodu so družbi prinesle ogromne dobičke. Carigrajska konvencija iz leta 1868 določa: da bo pre' kop vedno odprt, tako v miru in vojni, trgovskim in vojnim ladjam, ne-glede na njihovo narodnost. Tako je družba mirne duše inkasirala pristojbino za tonažo in osebe, ko je leta 1905 en del ruske mornarice preplul prekop na svoji zadnji poti do Tsusi-me. To se je ponovilo 1935 leta, ko je Mussolini poslal v Rdeče morje nad 1.5 milijona ton vojnega materiala in 319.000 vojakov zoper Abeslnce; same za vojake je plačal okoli ?57 milijonov današnjih lir! Popolnpima nasprotne posledice so pa povzročile temu plodonosnemu podjetju zadnji svetovni vojni. V prvi so nemške podmornice popolnoma blokirale promet, ki s.e je tako moral zopet usmeriti po svoji stari poti okrog rta Dobre nade. V zadnji svetovni vojni so zopet Nemci, in to pot z letali, nič manj kot 64-krat napadli področje prekopa, potopili 27 ladij in tako enkrat ustavili promet kar za 75 dni. Se dve leti po končani zadnji vojni je bilo število ladij na prekopu zelo nizko. Mrtvilo v Indiji, opustošenje) malezijsKih plantaž kavčuka, po1 Japoncih in vojna v Holandski Indiji so bili glavni vzroki temu. PETROLEJ NAJBOLJŠI KLIENT Iz tega mrtvila je prebudila Sueški prekop petrolejska družba »Ara-bian-American Oil Company«. V letu 1947 je od vsega trgovskega prometa skozi prekop odpadlo 61% samo na tranzit petroleja. Toda že naslednjega leta se je na Arabskem polotoku) pojavil nov,, nevaren! tekmec Sueškega prekopa. Imenovana ameriška družba je začela z gradnjo 1720 km dolgega petrolejskega voda, ki naj bi spajal iraške vrelce s pristaniščem Haifo ob Sredozemskem morju. Njegova zmogljivost naj bi bila 110 milijonov sodov petroleja na leto. Kmalu pa se je pokazalo, da tudi ta tekmec ni mogel tekmovati z neizbežnim prekopom, ker je »Arabian-American Company« že v letu 1951 pridelala dva krat tolikšno količino petroleja in bila tako prisiljena zopet uporabljati drago pot skozi prekop. (Polno naložena petrolejska ladja običajnega tipa plača za prehod okoli 20.000 dolarjev, to je nad 12 milijonov lir). EGIPČANI V UPRAVI Vzporedno s tem tekmovanjem' za čim večjim zaslužkom je na pobudo egiptovske vlade teklo drugo, nič manj važno tekmovanje, ki ni imelo opravka z visokimi dividendami, pač pa je šlo za tem, da spravi čim več Egipčanov v upravo družbe. Ze leta 1937 je egiptovska vlada prvič prisilila su-teško družbo, da je v svoje vodstvo sprejela dva Egipčana. Po nadaljnjih spremembah do leta 1949 je sedanji položaj v upravi družbe naslednji: od 10 upravnih funkcionarjev je 9 Egipčanov, od 5 tehničnih pa štirje. Od 32 članov direktorija je 7 Egipčanov. Ne-glede na to, da zapade koncesija družbe šele leta 1968, je uprava pravzaprav že danes popolnoma v egiptovskih rokah. Gotovo ni težko uganiti, komu bo dana nova koncesija, ko poteče stara. Časopis »The Saturday E-vening Post« je avgusta 1. 1949 menil, da to ve povedati samo/ skrivnostna sfinga. Vse kaže, da bo v najbližnji bodočnosti sfinga res zadevno izpre-govorila, in sicer v prid tistemu narodu, ki jo je s tolikimi žrtvami postavil že pred tisočletji. K. P. KAKO JE RAZDELJENA DELNIŠKA GLAVNICA SUFSKE DRUŽBE Drugi viri navajajo glede delniške glavnice sueške družbe še naslednje podatke: Delniška glavnica je bila razdeljena na 800.000 delnic z nominalno vrednostjo 250 zlatih frankov. Angleži so pokupili najprej 211.426 delnic, nato je predsednik angleške vlade Disraeli leta 1876 kupil od kediva Ismaila še 176.602 delnici po 500 frankov za ceno 4,076.622 funtov šter-lingov. Avstrijski tranzit uhaja situzi Hamburg in Brumen Tranzitni promet v Bremenu in Hamburgu je v letu 1952 narasiel za. 12%. V samem Hamburgu je tranzitni promet nazadoval. in sicer za 10%. Tega je vzrok padanje prometa s Češkoslovaško. Avstrija je uvozila več blaga v tranzilu čez Hamburg kakor prejšnje leto. Avstrijski izvoz čez Hamburg pa je padel, in sicer zaradi nazadovanja izvoza avstrijskega rezanega lesa. Celotno je uvoz čez Hamburg v srednje-evropske države padel za 14% na 460.383 ton, medtem ko je izvoz iz srednjeevropskih držav čez Hamburg nazadoval za 25% na 379.498 ton. Napredoval pa je tranzuni promet skozi Hamburg iz skandinavskih držav, Poljske in Finske. Tranzitni promet skozi Bremen je napredoval o a 90.823 v letu 1950 na 463.959 ton v letu 1951 in na 833.483 v letu 1952. Ta pojav Je treba pripisali zlasti avstrijskemu uvozu severnoameriškega premoga skozi Bremen. V zadnjem času nabavlja Avs rija več premoga v Porurju. Največ ji delež v tranz tnem prometu skozi Bremen ima Avstrija. V letu 1952 je izvozila 6 z Bremen 350.400 ion blaga, t. j. 40% vsega 'ranzitnega prometa v smeri iz notranjosti na morj . V avstrijskih pošiljkah j" bilo 278.500 ton surovega železa, \ i je bilo namenjeno v prvi vrsti v Vel. Britanijo, in 50.715 ton ume'ni'n gnojil, ki so jih Avstrijci izvozili v ZDA. ENO MILIJARDO ŠILINGOV ZA ELEKTRIFIKACIJO Tik pred božičem so odprli zadnji del elekzrificir./ne proge B chs Dunaj, in sicer odsek Amstetten-Dunaj. Po vojni je Avstrija potrošila za elektrifikacijo eno milijardo šilingov. Z električnim pogonom vlakov prihranijo 700.000 ton premoga na leto, se pravi 400 milijonov šilingov. Pri upravljanju in vzdrževanju Sueškega prekopa je danes zaposlenih okoli tri tisoč Egipčanov. Okoli 7% dobička sueške družbe gre v egiptovsko državno blagajno (leta 1951: 350.000 funtov). ANGLEŠKO STALISCE Med V. Britanijo in Egiptom je bil leta 1936 sklenjen dogovor, po katerem bo Anglija svojo posadko ob prekopu (10.000 mož) umaknila leta 1956 (čez trt leta torej). Med vojno se je angleška posadka pomnožila In je v trenutku, ko je Egipt odpovedal pogodbo dosegla 15.000 pešcev In 5.000 letalcev. Danes cenijo angleško vojsko na 75.000 — 80.000, Angleži so mnenja, da ne morejo zapustiti prekopa, dokler ne prevzame jamstva za njegovo varnost neka mednarodna ustanova. Egipt bi moral zato pris.o piti k zahodnemu obrambnem/u bloku. Ko bo dano mednarodno jamstvo za varnos te važne mednarodne prometne žile, S' •angleška vojska rada umakne — tako tr dijo Angleži, ker stane njeno vzdrževanje silnega denarja. Vrednost angleških utrdb, vojaških industrijskih delavnic in vojaških zalog ob prekopu cenijo na pol milijarde funtov (1 angleški funt = 1630 lir). Tudi o tem kapitalu se bodo Angleži seveda pogajali. Ameriška poročila trdijo, da se angleški vojaki zaradi podnebnih razmer ne počutijo dobro ob prekopu in da bi se mnogi radi vrnili k svojim družinam na Angleško; razporoke so na dnevnem redu. EGIPČANI: SUESKI PREKOP JE TR 'BA BRANITI NA SREDOZEMSKEM MORJU Po poročilu glavnega stana egiptovske vojske se Sueški prekop ne da uspešno braniti s četami ob prekopu. V primeru vojne bi morali zavezniki takoj izvršiti odločno akcijo na Sredozemskem morju z mornarico, ki bi se naslanjala na oporišče v Grčiji, Turčiji in Jugoslaviji. Egipčani menijo, da bi bilo hkrati treba izvršiti napad z letali na Romunijo in Kavkaz. Edino takšen napad bi lahko zaveznikom zajamčil posest obale Bližnjega vzhoda. Angleži ne bi smeli poskusiti prevažati orožje skozi /prekop v Indijo in na Daljni vzhod. fflenje Kaj naj odgovorimo? Neki naš bratec nam postavlja težko vprašanje: Ako si nabavim »Aldisijevo posojilo« za zgraditev hišice in se tako močno zadolžim, mar ne pridem lahko pozneje, ko se vrednost lire dvigne in bom moral vračati posojilo v dragih lirah, v veliko finančno stisko? Skoraj podobno vprašanje nam je zastavil drugi bralec pred dobrimi tremi leti, ko s.e je namreč moral odločiti glede nakupa hiše in se s tem zadolžiti. Temu smo teuaj odgovorili nekako takole: V redko ka.eri državi, kjer je inflacija (poplava denarja) nas ajala počasi, nekako iz potrebe počasnega, skoraj naravnega razvoja narodnega gospodarstva, niso izvedli deflacije (naglo zmanjšanje denarnega obtoka) tako, da bi ta povzročila silovit pretres v narodnem gospodarstvu. Navadno se inflacijski pos opek razvija počasi, ako so seveda pri državnem krmilu pametni ljudje. Takšen ostopni razvoj prav gotovo ne bo uničil skrbnega posameznika, ker se tudi njegovo gospodarstvo polagoma prilagojuje novemu položaju, čeprav se je prej zadolžil. Zato smo tedaj omenjenemu bralcu svetovali, naj kupi hišo. Kljub našemu nasvetu ni tega storil. Med tem ča som je vrednost lire silno padla in Usta stavba je danes (v današnjih lirah) vredna dvakrat več, kakor je bila tedaj. S tem smo hoteli od/govoriti tudi drugemu bralru, ki se ne more odločiti glede nabave Aldisijevega posojila. Naj še dodamo, d.a ga je razvoj dogodkov že skoraj prehitel. Tržaški župan je namreč na vprašanje pristaša fronte neodvisnih pojasnil, da je bilo komisiji za Aldisije-va posojila do 12, decembra 1952 predloženih za 5 milijard 398 milijonov lir prošenj. Komisija je odobrila posojil že za dve milijardi (po drugih virih celo 2 milijardi 400 milijonov) lir. Do 10. februarja 1953 so prošnje narastle na 5.795 milijonov lir. Za kritje že odobrenih posojil bo država vzela 400.000.000 že iz tekočega proračuna (za I. polletje 1953). Nadalje nameravajo v ta namen (vedno za kritje že odobrenih posojil) določiti novih 400 milijonov v proračunu za II. polletje 1953; za kritje salda pa menda že iščejo drug denar. Spričo takšnega položaja bodo nove prošnje zadele gotovo še na večje težave, vsekakor je ravnatelj finančnega oddelka ZVU na tiskovni konferenci pred zborom domačih in tujih časnikarjev izjavil, da bo komisija upoštevala tudi nove utemeljene prošnje. Kdo ve, ali Je to bila samo diplomatska obljuba? Vsekakor kaže ves razvoj finansiranja gradbene akcij« po prihodu italijanskih višjih uradnikov, da H niso naklonjeni finansiranju po Aldisijevem zakonu, se pravi gradbeni akciji, ki je pod vods*vom Američana polkovnika S+anna dobro funkcionirala. Italijanski politiki je ljubši sistem finansiranja po IACP (avtonomnem insUtutu za gradnjo ljudskih hiš) in občini ker v tem okviru laže izvaja načrtno kolonizacijo. Mnenje drugih Samo modus vivendi dernega človeka, da povprečen Američan prebije večer za večerom v kinematografih in drugačnih zabaviščih, da se je z mehanizacijo gospodinjskega življenja zmanjšalo delo žensk doma na najmanj ročnega dela in se tako povečal prosti čas sodobne Američanke, lahko ugotovimo, da se v sodobnem življenju vedno bolj in bolj javlja beg z o'oma in življenje v mestnem vrtincu. Sedaj je pričela televizija s procesom, ki je nasproten in pomeni povratek ^ družinski intimnosti. To dejstvo bi lahko povzročilo važno so-cialno-psihološko spremembo v sedanji ameriški družbi. Kot je film, ki je prvotno privabljal najširše množice bolj zaradi enodnevnih zanimivosti kakor umetniške vrednosti, postal danes dragoceno sredstvo naše kulture, tako je pričakovati, da bo televizija postala še dragocenejše orodje izobraževanja in zbliževanja ljudi. V Združenih državah so televiziji že prav spočetka nadeli to poslanstvp. Ni vrs'e dramskega dela, opere ali baleta, celo lutkovne predstave, ki bi ne bila že prišla na spored televizijski oddaj. Na milijone ljudi tako lahko prihaja prvič v življenju v stik z umetniškimi oblikami in deli, za katere bi sicer nikoli ne vedeli. Prav po televiziji so te umetniške oblike dobile novo življenjsko svežino in si osvojile širše občinstvo. Poleg tega programi ameriške televizije opravljajo neprekosljivo poročevalsko poslanstvo. Zadnje ameriške atomske poskuse v Nevadi je po televiziji gledalo na milijone Američanov. Ob volitvah je prinašala ameriška televizija govore najvidnejših kandidatov. Ob takih oddajah je lahko vsak Američan spoznal svoje prijatelje ali politične nasprotnike, svoje predstavnike in ljudi, od katerih je odvisna bodočnost države. POSLANSTVO NA SOCIALNEM PODROČJU Najplodnejše poslanstvo pa je našla televizija na socialnem področju. Tako so na pr. v Združenih državah našle delavske organizacije v televiziji novo uspešno sredstvo za vzgojo delavstva. Kongres industrijskih organizacij prireja na wa-shingtonskem televizijskem oddajniku vsak petek vrsto televizijskih oduaj »Vprašanja dneva«, v katerih pojasnjujejo občinstvu stališče organiziranih delavcev v takih vprašanjih, kot so plače, zaposlitev, zdravje, socialna varnost, pomoč tujini in svetovni mir. Ob televizijskem sprejemniku spoznava sodobni Američan druge družbene skupnosti, ki jih sicer ne bi mogel tako spoznati. To ustvarja v političnem, in socialnem pogledu večjo strpnost, odstranjuje predsodke in dela za mirno sožitje ljudi in skupin z različnimi idejami. In ker vzgoja k strpnosti in k razumevanju po. meni vzgojo za demokracijo, prevzema televizija v današnji družbi najvišjo vzgojno nalogo — utira pot in razvija demokratsko zavest. Televizija osvaja svet Odkar je Škot John Logie Baird v letu 1926 prvikrat s poskusi dokazoval, da je možno prenašanje slik 'P° sisiemu televizije, so raziskave in poskusi tako v Veliki Britaniji kakor v Združenih državah privedli do izpopolnitve tehnične zamisli, s katero se človeštvu, danes praktično odpirajo neslutene možnosti. V V. Britaniji je bila že 20 let kasneje ustanovljena prva televizijska oddajna poštar ja in od tedaj dalje si je britanska tehnika pridobila sloves in njene specializirane tvrdke so se na tem področju uveljavile. Danes je v. Britanija med glavnimi dobaviteljicami televizijskih sprejemnikov mnogoterim državam Latinske Amerike in Evrope. Tako smo slišali pred kratkim, da je naročila italijanska radiofonska družba RAI pri britanski tvrdki »Marconi Wireless Telagraph Co Ltd.« razno televizijsko opremo za postavitev televizijskih študijev v Rimu, Milanu in za oddajnika v Rimu in v Piši. Ista britanska družba je prav sedaj na delu in nnprav!j", tudi mogočne oddajnike za televizijsko omrežje v Kanadi. Ista družba pa ima že naročilo tudi za mogočen televizijski oddajnik za prvo televizijsko postajo v mestu Bogota v Kolumbiji. V navedenih državah, pa še v Braziliji, v Kubi, v Čile, Jugoslaviji, Belgiji, Urugvaju, Venezueli, na Holandskem in v Švici zadnja leta že resno proučujejo načrte za vzpostavitev televizijskih omrežij, v nekaterih teh držav televizija že deluje. Oddajni študiji že stojijo, vse je pri- pravljeno, le naročniškega omrežja še ni, ki bi pomagalo državi vzdrževati stroške. Sredi lanskega leta so po poročilu Vzgojne, znanstvene in kulturne organizacija Združenih narodov, že bile ali so se uvajale televizijske oddaje v 17 državah. Redne televizijske programe so imele tedaj Združene države s 13 milijoni televizijskih sprejemnikov in nekako 100 televizijskimi oddajnimi postajami z nizkim potencialom, ki so primerne za oddaje z manjšim radijem. Na drugem mestu je bila tedaj Velika Britanija s 4 oddajnimi postajami (a peto v gradnji), z enim milijonom sprejemnih aparatov, kar nekako omogoča več kot 50% prebivalstva, da uporablja televizijo. Na tretjem mestu je Sovjetska zveza, o katere tehničnem napredku tudi na tem področju vemo zelo malo. Poročilo UNESCO navaja zanjo številko 50.000 sprejemnikov. Na četrtem mestu je Francija s 30 tisoč sprejemniki. Naj navedemo še to zanimivost: sistem televizijskega prenosa sloni na sistemu točk, ki sestavljajo vidno sliko. Televizijska kamera prenaša televizijsko podo^ bo v določenem, številu točk, ki se potem na televizijskem sprejemniku združujejo in tvorijo projekcijsko sliko. Kot je znano, uporablja velika Britanija televizijski sistem s 405 točkami, dočim večina drugih narodov daje prednost ameriškemu sistemu s 625 točkami. V tem je tudi glavna razlika med ameriško in britansko televizijo. Televizija v moderni šoli Pouku s filmi in radijskimi prenosi sa je v državah, ki imajo že razvito televizijsko mrežo, pridružil tudi pouk s televizijskimi oddajami. Mnogi zagovorniki takih oddaj v šolah ne morejo prehvaliti tega najnovejšega pedagoškega sredstva. S4pet drugi, trdovratni zagovorniki tradicije in ustaljenih učnih metod — vidijo v vseh takih novostih poplitvenje sodobne šole, ki ne prinaša mladini nič dobrega. Naj bo v tem sporu že tako ali drugače, ozrimo se raje na vedno večji- obseg ki ga zavzema televizija v modernih šoc lah tistih držav, kjer je ta že kolikor toliko razvita, to je zlasti v Združenih državah in veliki Britaniji. V New Yorku je Institut za uporabo televizije v vzgojne namene pričel pripravljati sodelovanje med ameriškimi šolniki in lastniki manjših televizijskih oddajnih postaj. Tam ne gre več toliko za ugotavljanje, ali je televizija šoli koristna ali ne. O tem v Ameriki sploh ne dvomijo. Solniki zahtevajo, da mora država priskočiti na pomoč zasebnim televizijskim družbam in jim omogočiti oddaje za šolo. V Washingtonu so predstavniki ameriških vzgojnih zavodov sklenili, da se mora čimprej ustanoviti vzgojno televizijsko omrežje, v katerega bi bili vključeni ameriški vzgojni zavodi, predvsem višji, v vseh 48 ameriških državah. V Veliki Britaniji so že leta 1947 predvidevali, da bo ob koncu preteklega leta večji del angleških šol že pripravljenih za televizijske sprejeme. V razliko od ameriškega vključevanja televizije v vzgojne namene, pripravljajo v Veliki Britaniji uvedbo televizije predvsem v šole srednje stopnje, deloma gimnazije, deloma moderne strokovne šole. v pre- teklem letu je ta načrt že deloval in to ne samo v Kentu, kjer so v letu 1951 preizkušali take televizijske prenose v šole, ampak tudi v drugih angleških pokrajinah. Po petkrat na teden so se. vrstile te oddaje. Programe pripravlja te-levizijsi studio Britanske radijske družbe ali pa jih oddajajo neposredno po resničnem življenju. Doslej so že uvedli take zgodovinske, zemljepisne oddaje, oddaje za pouk estetike, industrije in od--daje iz aktualnega življenja. Te zadnje in oddaje s področja industrije so iredno posnete neposredno. To se pravi, da dijaki v šoli gledajo delo v tovarni, kot se v onem trenutku tudi opravlja. Stroške za prve poskuse v britanskih šolah je prevzela Britanska radijska družba. V lanskem letu pa so si šole v okviru svojin lastnih proračunov preskrbele lastne televizijske sprejemnike. Najbolj običajen dober televizijski sprejemnik, ki daje primerno sliko v velikosti enega metra v višino in 1,30 v dolžino, stane danes v Veliki Britaniji 175 funtov. Večina britanskih vzgojiteljev je mnenja, da televizijske šolske oddaje dopolnjujejo to, česar učne knjige in radijske šolske oddaje niso imele vzgojnega na sebi. Tako so na primer ob radijskih šolskih oddajah opazili, da na -otroke, dečke ali deklice, ne vpliva dobro glas nevidnega človeka, ki prihaja iz aparata. Televizija je premagala to težavo. Toda kljub temu se morajo zagovorniki televizijske vzgoje kakor zagovorniki vseh modernih učnih sredstev otepati upravičenih očitkov starih pedagogov, češ da so že izkušnje s filmskim poukom pokazale, da ta^ pouk ne prinaša trdnosti v znanju. Tako pridobljeno znanje otrok vse prelahko pozabi, pravijo. Tržaški radijski most tudi za televizijske prenose Računajo, da bodo morda že prihodnje leto uvedli televizijo tudi v Trstu. Anglo-ameriško cono nameravajo vključiti v italijanski televizijski sistem. Vprašanje je, kako se bo izvršil ta priključek. Priključek se lahko izvrši na dva načina: ali po visokofrekvenčnem kablu ali po radijskem mostu. Glede izbire med tema dvema možnostima odločajo gospodarski momenti, se pravi, vprašanje, katera je cenejša, Pri italijanskem televizijskem- sistemu, v katerega nameravajo vključiti tudi Trst, je -pričakovati, da se bodo odločili za napeljavo visokofrekvenčnih kablov, ki bodo vezali velika mestna središča kakor Turin, Milan, Benetke, Rim itd. in bodo tekli vzdolž Apeninskega polotoka. Ko bodo dokončno vključene v televizijski sistem Benetke, se bo upostavila televizijska zveza- med Benetkami in Trstom po radijskem mostu; ta je bil v Trstu že zgrajen in ga danes uporabljajo za radijski ;prenos telefonskih razgovorov in slik. Tržaški radijski most bo posredoval televizijske programe tržaškemu televizijskemu oddajniku. Mednarodni telefonski kabel, ki je izpeljan ocl Sicilije skozi Rim proti severu, se pri Bologni razcepi v dva kraka; prvi pelje čez Bremen v Nemčijo, drugi skozi Benetke in Videm čez Trbiž v Avstrijo. V teh kablih je rezerviranih nekaj linij za prenos radiofonskih programov. Toda ti kabli niso uporabni za prenos televizijskih programov. Iz tega sledi, da bo morala- Italija položiti nov visokofre- primerih možno sprejemanje tudi takrat, kadar ni oddajnik viden. Praktično ni torej mogoč zadovoljiv televizijski sprejem v razdalji nad 40 km od oddajnika. Iz tega nastaja potreba, da dobi vsako večje središče (mesto) svoj televizijski oddajnik. Ker so televizijski programi zelo dragi, je težnja, da se priključijo vsi televizijski oddajniki v posameznih državah na en sam program. Iz tega razloga je treba posamezne oddajnike med seboj povezati. To lahko dosežemo, kakor rečeno, z visokofrekvenčnimi kabli ali z radijskim mostom. V zvezi s televizijo pripravljajo ludi na Tržaškem izpremembo frekvence električnega omrežja od 42 na 50 period, ozirom ma poenotenje vsega omrežja. S to izpremembo frekvence oziroma s poenotenjem frekvence si bo nai boljšem industrija, ki bo lahko poenotila proizvodnjo elektromotorjev in vseh električnih strojev, katerih delovanje je vezano na frekvenco omrežja. Prehod-Jta enotno frekvenco omrežja je potreben zaradi uvedbe televizije. Televizijski oddajniki in televizijski sprejemniki, ki sprejemajo programe prvih, uporabljajo namreč frekvenco omrežja kot osnovo za sinkroni-zaeijo slik. Radijski most, ki so ga postavili v Trstu na poslopju glavne pošte, je povezan z Benetkami. Kakor rečeno;'ga danes uporabljajo za telefonske pogovore in radijski prenos slik. Most sestoji iz dveh končnih postaj, ki sta opremljeni z oddajnikom in sprejemnikom. Ker uporablja radijski most valovne dolžine, ki se vedejo prav tako kakor televizijski valovi, -t. j. se širijo premočrtno, so postavili med Trstom in Benetkami še vmesno postajo na griču v Furlaniji, 3 katerega je videti Trst in Benetke. S to postajo -posredujejo zvezo med obema središčema. TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK ZA 1000 MARK Prihodnjo jesen bo nemško podjetje Grundig-Radio-Werke v Fuerth Bayern postavilo na nemški trg nov televizijski aparat št. 210. Stal bo 998 mark (1 marka je okoli 140 lir), s tem aparatom bo gledalec videl sliko na površini 292X219 mm. Aparat bo imel 18 cevi in vdelano anteno. Velikost aparata bo 475X495X520 mm. Omenjeno nemško podjetje izdeluje tudi finejše aparate. ODSEV STALINOVE SMRTI Na ameriških in pariški borzi je Stalinova smrt izzvala skok obveznic posojil carske Rusije. Imetniki so računali, da se bodo v ZSSR razmere tako izpreme-nile, da bodo pričeli izplačevati obresti za ta posojila in same obveznice. Skok je bil seveda samo trenuten. ZLATO PADA V preteklem tednu so na mednarodnih borzah zabeležili precejšnje padanje zlata. V Tangerju se je cena sukala okoli 37,20 do 37,30 dolarja za unčo, v Curihu je zlato nazadovalo od 52,25 na 51,75 fr. in v Rimu se je cena sukala okoli 768 do 770 lir za gram. FUNT STERLING Funt šterling je pretekli teden nekoliko popustil nasproti dolarju. Menijo, da gre le za trenutno oslabitev glede na to, da je splošen razvoj angleške plačilne bilance ugoden. Angleške zlate in dolarske rezerve so na koncu februarja dosegle 2.103 milijonov dolarjev, se pravi, da kvenčni kabel za prenos televizijskih oddaj. Televizijske oddaje je mogoče sprejemati samo v optični razdalji, se pravi, če je antena televizijskega oddajnika vidna z mesta, v katerem hočete sprejemati televizijski program. Valovi, na katerih se oddaja televizija, se namreč širijo samo premočrtno in ne morejo obiti navadnih zaprek, ki jih predstavljajo na. pr. griči, drevesa ali hiše. Antena sprejemnika mora videti anteno oddajnikai To je splošno pravilo, večkrat pa razni objekti (visoke stavbe, železne konstrukcije) lahko zrcalijo (reflektirajo) televizijske valove in omogočajo njihovo razširjanje tudi v smeri nevidnih anten. Zato je v izjemnih RMHOELEKTROTEHNIKA m TELEEIZIJA SERGIO ROSELLI Trst, ul. Tor S. Piero št. 2 Tel. 31-294 Trgovina v kateri lahko nabavite po najugodnejših cenah KEKNEDT (Magnadine Radio) - GEL0S0 te-levisorje. Instalacije inlpopravila z jemstvom! Elektroaparati za gospodinjstvo HOOPER in druge priznane znamke domače in inozemske proizvodnja. KCuUaUalmaUAd radioapakati . šivalni stroji JlacLia. TELEFUNKEN - MINERVA - UNDA - CGE - IRRADIO Štedilniki na drva, premogih električni Plinski kuhalniki, Električne potrebščine TRST - TRIESTE - V. VALMAURA 1 TELEFON 4 4 = ! 4 0 Sprejemajo se popravila radioaparatov OBIŠČITE NAS! Cem ugodne I Piodaja na oilolie cs eei SSSSftTo Ž I V L 4- A J I u O V E N u E G A f O M O H C A K AIS X. TANGER RAJ TIHOTAPCEV IN TATOV Nekaj dni pred odhodom iz Gibraltarja mi je neki angleški častnik opisal to pristanišče s sledečimi besedami: »Tanger je brlog tatov, prikrit pod varljivo zunanjostjo plemenitega poskusa internacionalizacije«. Ako bi naše bivanje v Gibraltarju ne bilo tako dolgo, gotovo tudi ne bi zvedeli toliko zanimivosti tega afriškega Babilona. Takoj ob vstopu v mesto, smo spoznali njegovo zgodovino, zanimivosti in nevarnosti. Osebno sem večino teh očitkov' pripisoval domišljiji in zavistj gibralHarskih starokopjtnežev\ zato sem se hotel na lastne oči o vsem tem prepričati in si ustvariti pravo sodbo. K temu me seveda ni priga-njalai žeja za r'uzbp.r.lljivimi dogodki, ki jih je mornarsko življenje že tako polno, pač pa preprosta radovednost, spoznati življenje v mestu, ki ne pripada nobeni državi, a le kljub temu interesna točka skoraj vseh evropskih sil. Prav tisto leto (1948) je bilo tudi tržaško vprašanje internacionalizacije na Arievnem redu svetovne politike, pa je morda tudi to dejstvo' v meni vzbudilo željo, podrobno spoznati ta značilen primeri svobodnega ozemlja. Bil sem v Tangerju tri dni. Vem pa, da tako kratek čas tudi dobremu opazovalcu ne zadostuje, da bi si ustvaril jasno sliko o življenjh v mestu in njegovi zapleteni upravi- Skušal vam bom opisati one zanimivosti, ki jih morda preprost popotnik, trgovec ali pa višji dražavni uradnik na svojem službenem potovanju ne opazi, ker domačini navadno vidijo v njih prikrite obveščevalce, vohune in detektive v. zasledovanju svojih žrtev. Kdo pa v Tangerju ni žrtev svoje več ali manj dvomljive preteklosti? Več kot dve tretjini prebivalcev živi od setdov uspešnega sodelovanja z mornarji. Popolnoma je razumljivo, da samo ti uživajo njihovo vsestransko zaupanje-Le spreten. morhP-r lahko najde dostop na tajna shajališča tihotapcev, spozna neverjetno široko razpredeno organizacijo njihovega delovanja, si pridobi zaupanje političnih špekulantov in prodre v. tangerska umazana zabavišča. Mesto Tanger leži na pobočju severozahodnega rta Arike. Začenja tik ob mogočnem loku s palmami porasle, prekrasne plaže in se polagoma izgublja vse do vrha nizkega gričevja, Po katerem že poteka maroška meja-Večne sanje domačinov po dobro zavarovanem umetnem pristanišču se do danes niso uresničile, gotovo predvsem iz bojazni, da ne bi tekmova o z bližnio Cevto in Kazabtanko. Majhen pomol komaj zadostuje za pristajanje starega poštnega pairobroda, ki vzdržuje zvezo s Španijo in Gibraltarjem, medtem ko so druge ladje primorane tovoriti in raztovar.tti kalna sidrišču s pomočjo posebnih pon-tonov. Najštevilnejši prebivalci mesta so Marokanci. Od teh je 80.000 muslimanov in 20.000 Indov. Evropejcev je največ Francozov — 35-000. Med 17.000 Spanci ie največ takšnih, ki niso pristali na režim generala Franca ali pa so v. državljanski vojni sodelovali na nasprotni strani. Poleg 1500 Ang’ežev in 150 Američanov so v njem še številni, stalni in začasni pripadnik? ostalih držav. MEDNARODNA CONA Od španske obale je mesto oddaljeno manj kot 20 milj in bi v posesti kake močne države popolnomi lahko obvladovalo Gibraltarsko. ožino- Prav zaradi tega je bila 1923 leta .ustvarjena »Mednarodna cona«, ki obsega 'ž mestom približno 600 kvadratnih kilometrov. Po statutu iz tega leta je predstavnik sultana izvrševal pravno oblast nad Marokanci, medtem ko je zakonodajna oblast bila porazdeljena med 17 Evropejcev in 9 Marokancev. Leta 1940, ko sta bili Francija in Anglija v vojni, je Spaniia zavzela Tanger v: nameri, da bi »zavarovala njegovo nevtralnost«- P.o končani vo';m sta. posegli v zadevo »odprtih vrat« Tangerja še Amerika in Rusija. Španija je naravno morala obnoviti nevtralnost in zapustiti mesto. V smislu zapisnika, ki je bil podpisan 15- novembra 1952 v. Tangerju, je zakono- dajna zbornica sestavljena iz 4 Francozov, 3 Italijanov, 3 Američanov, 3 Angležev, 1 Belpricd, 1 Nizozemca, 6 muslimanskih Marokancev in 3 Marokancev Zidov. Upravnik in župan mesta je sedaj Holandec, medtem ko inin najtežavnejšo vlogo nad dva metra visok belgijski polkovnik, ki začasno vrši dolžnost šefa policije. Poleg njegove visoke, malo naprej sklonjene postave so na njem zbujali pozornost veliki temni naočniki, od katerih se mož nikoli ni ločil- Po namigavanju hudobnih jezikov sem zvedel, da polkovnik ne nosi očal v glprambo pred pekočimi žarki afriškega sonca, temveč kot nekakšen filter, ki njegovemu pogledu zaklanja Vse mpnjše nepravilnosti in pogreške tangerskih meščanov. In teh je seveda mnogo, da sploh ne govorimo o vseh vrstah zločinov, kakor so ugrabitve oseb, izsiljevanja, politični uboji, mdščeVahita ob nepravični razdelitvi tihotapskega plena i.t-d„ ki so v. mestu na dnevnem redu. Policija stori prav malo, da bi krivce odkrila in pošteno kaznovala-Uprava ha podlagi mednarodnega statuta posluje brez posebnih težav. Kričečih socialnih razmer v mestu ni kriva morda internacionalizacija. Krivdo za to je treba iskati že v samih značilnostih južnjaškega obmorskega mesta in njegove luke, kjer se shaja človeški živelj najrazličnejših barv in pojmovanj Z vseh vetrov sveta. K. P- (Se nadaljuje) RAZVOJ CEM m MEDMRODIEM TRGU BLAGO VRSTA Naj višja cena 1950-51 Najniija cen a^l952-53 Konec maja 1952 Konec jan.1953 Konec febr. 1953 Pšenica Hard 2 290 251 277 272 272 Rž Western 2 252 196 238 221 217 Oves Whita 2 126 92 98 108 100 Koruza Yellow 2 223 175 212 188 180 Mast Meddle West 19.9 8.0 12.5 8.9 9.5 Kava Santos 56.5 52.6 53.4 54.0 55.5 Kakav Accra • 44.4 28.6 38.4 32.0 29.2 Sladkor Granul. 8.6 8.2 8.6 8.4 8.4 Kavčuk Smok sheet 86 27.0 48.5 29.0 27.5 Kože Heavy steers 38 9.0 13 10,5 11.5 Bombaž Middling 46 32.4 40.4 33.9 34.0 Juta Oundee Daisee 530 115 160 130.0 130.0 Cink Prime West 19.5 12.5 19.5 12.0 11.25 Svinec Standard 19 13.5 15 14.0 13.5 Baker Elektrolyt 36.3 24.5 27.1 36.3 36 3 Cin Straits 185 103 121.5 i 121.5 121.5 Srebro Tuje 90.1 80 82.7 1 85.2 85.2 Vse cene razen cene za mast in juto se nanašajo na kvotiranje na newyorški borzi. Cene masti so cene na čikaški in cene jute na kalkutski borzi. Cene žita veljajo za bušel, in sicer v stotinkah dolarja, cene ostalega blaga za funt v stotinkah dolarja, razen cene za juto, ki Tržaški lesni trg Na tržaškem lesnem trgu se pojavlja nervoznost, ker dobivajo tržaški posredovalci vtis, da se vse več kupčij med tržaškim zaledjem in čazmorjem sklepa brez njihovega posredovanja. Na italijanskem trgu vlada še vedno mrtvilo. Nove kupčije so redke, pač pa je v teku izvršitev starih zaključkov iz drugega polletja 1. 1952. Gradbena in splošno industrijska delavnost se je v Italiji umirila. Celotno je razvoj počasnejši, kar seveda vpliva tudi na povpraševanje po lesu, in sicer v negativnem smislu. Avstrijci se še bolj zanašajo na nemški trg in računajo, da bodo letos izvozili še več lesa v Nemčijo, in sicer kar za 1 milijon kubičnih metrov več. Vsekakor priznavajo tudi avstrijska poročila, da se na nemškem trgu čedalje bolj uveljavljata Jugoslavija in Češkoslovaška. To velja tudi glede italijanskega trga, ker mora avstrijski les vedno bolj računati z jugoslovansko, češkoslovaško in celo romun-sko konkurenco. Tao poročajo, da je Italija zaključila v zadnjem času več kupčij glede nakupa češkoslovaškega lesa (okoli 7.000 kub. m); prav toliko so menda prodali tudi Romuni v južno Italijo. Trdijo, da se Italija pogaja za nakup 20 tisoč kub. metrov desk v Sovjetski zvezi. Glede cen avstrijskega lesa poročajo, da se je nekaterim trgovcem posrečilo zaključiti kupčije na osnovi 23.000 lir za kub. m, včasih tudi na nižji, za blago fco vagon Trbiž. Tudi cena avstrijskega tramovja je nekoliko popustila in ss suka okoli 12.000 lir za kub. m fco vagon Trbiž. velja za balo v rup. in cene za srebro, ki velja za unčo v stotinkah dolarja. En bušel pšenice=27,24 kg, 1 bušel rži in koruze=24,4 kg, 1 bušel ovsa= 14,53 kg; X angleški funt 454 gramov in 1 unča = 31,1 grama. pojemajo. Romuni zahtevajo za blago cif 39 dolarjev, medtem- ko se avstrijske ponudbe fob Trst sukajo vedno okoli 41 — 41,50 dol. Cene blaga v tržaških skladiščih, pripravljenega za vkrcanje so nekoliko čvrstejše. Bolcan. Jelka; hlodi za žago 4 m dolžine 20 cm -premera in več 14.500 — 18.000 lir kub. meter; tombante 26 — 30.000; deske I sort. 40 — 44.000, II sort. 33 — 36.000 III sort. 24 — 27.000, IV sort. 19 — 20.000; manjše mere 23 — 25.000; stebri 26 — 29.000, tramovi po tržaškem običaju 13 — 16.000; celulozni les 5 — 6.000 lir kub. meter. Macesen: hlodi za žago 4 m- dolžine 20 cm in več premera 15 — 19.000 lir kub. m; deske I sort. 43 — 47.000, II sort. 33 — 37.000, III sort. 23 — 26.000, Iv sort. 16 — 20.000; manjše mere 17.500 — 24.000; stebri 26.500 — 30.500. nova Švicarska ura Neka švicarska tvrdka je objavila, da je izdelala fotoelektrično ura, ki se sama navija, ko je izpostavljena svetlobi. Ura teče 24 ur z energijo, pridobljeno s lem, ha je eno uro izpostavljena naravni, umetni .neposredni ali posredni svetlobi. v nekaj mesecih bodo postavili to uro na trg v mnogih deželah. ZA ZNIŽANJE CENE BAKRA Med dobavitelji bakra iz držav Brit' ske skupnosti in Britanskim združeni^ pisanih kovin so v teku pogajanja • ustanovitev enotnega trga za baker, 1 bi tako znižali njegovo ceno. Zaradi vis; ke cene se je v Angliji zelo zmanjš* poteešnja bakra. Namesto bakra upor® Ija elektroindustrija vedno bolj alun# Elektro-inštalacijsko podjetje ss V Trst. Ulica Boccaccio št. 10 Sprejemamo vsa popravila in n? ročila za nove inštalacije vsel1 vrst električnih napeljav Pokličite našo telef. štev. 29-32! Se priporočamo! SILVIO SERU " Import Expor(^ TRIESTE VIA MADONNA DEL MARE 4 - TEL. 80-1 CUSCINETTI A SFEB ED A R U L L I Utensileria - Strumenti di misU1 Orodje — Aparati za merjeni Kroglični in valjčni ležaji Maglificio qc>/^ c(n' Triestino M. SANCIN | trst PASSEGGIO S. ANDREA 98 b — TELEFON 41-063 Popustile so zveze med tržaškimi posredovalci in Bližnjim vzhodom, zlasti s Sirijo in Libanonom. Egipt ne plačuje več v funtih šterlingih in opušča avstrijski trg ter sklepa več kupčij s Češkoslovaško, Romunijo in Jugoslavijo. Cehi so prodali Egiptu 6.000 do 6.500 kub. m proti -plačilu v egiptovskih funtih. Romuni so plasirali v Egiptu v kliringu 9.000 kub. m. Tudi povpraševanja iz Palestine silno so napredovale za 125 milijonov. Danes še niso znani dokončni rezultati razgovorov angleških ministrov v VVashingtonu, vendar prevladuje mnenje, da nova ameriška vlada ne bo znižala carin na uvoz: republikanci se nagibljejo celo k nasprotni politiki, t. j. k zaščiti ameriške industrije z višjimi cenami. DENARNI OBTOK V ITALIJI POVEČAN Dne 31. januarja- so je denarni ootok v Italiji povečal za 1,784 milijarde lir --meri s položajem 31. decembra 1952. Vaf nedeljski izlet napravite~v DRAGO pri Bazovici Zveze z vlakom do Drage! in "z autobusi do Peska Oglasite se v gostilni „Pri ALBINI" Postregla Vam bo z izvrstim pr' latom in pristnim domačim vinom TOVARNA SODAVICE in zastopnik piva DREHER Za naročila kličite nas na našo telefonsko Štev. Se priporoča Frankovič Leopold '.NABREŽINA ŠT. 73 OGLEJTE SI TRGOVINO ČEVLJEV VIVODA u ul. SlILITilHIO 9 - Tel. 96-100 /yel je vleku NAJVEČJA RAZPRODAJA vseh 'vrst čevljev po :kon-kurenčni razprodajni ceni I Solidno blago točna postrežba! KAROSERIJA B C M B I C TOVARNA TRIKOTAŽNEGA PERILA S* FRATELLI iiuihbeh ® UVOZ - IZVOZ NADOMESTNI DELI ZA AVTOMOBILE IN ZASTOPSTVA KOSCIH - JIARELLI - IttEBCEHKS Dovršeno opremljena delavnica za popravila električnega pribora in nadomestnih delov za avtomobile. TRST — Ul. CORONEO. št. 39 » Tel. 34-955 illoumLpa Vino LJUBLJANA, Frankopanska 11 p. p.145 TELEFONI 20-182 20-171 BRZOJAV: V!NEXP0RT Ljubljana Isvašaim© stesijIb©liSi& vipav* sMaj asb astmslfea vasss* tea* OM^aatialB&a HSs*aSMa tLeipaJ* ______________________________ Sžalss© sita KaSogš sbajodlliž« saefšai 5»©Sa aosritsua sžeI&l®BSsa. kjer so danes prostori dnevnika »Gicr-nale di Trieste«, se vidi na fotografiji ve napis »II Pkcolo«. Zakaj je bila iz- lik njegov brat Stanislav kot profesor angleščine. IZVAJANJE NOVE CARINSKE TARIFE Zavezniška vojaška uprava je izdala nove dodatke in popravke k začasnim pravilom za prvo izvajanje nove carinske tarife na an.glo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. V ta namen je bil 2. marca podpisan ukaz št. 22, ki stopi v veljavo z dnem objave v Uradnem listu in bo v skladu z že doslej objavljenimi upravnimi navodili imel vzvratno veljavo od 15. julija 1952. SKLAD ZA ZIMSKO POMOČ Zavezniška vojaška uprava je določila posebno obremenitev na vstopnice za prireditve, zabave in športna prireditve, kakor tudi na vozne listke za potovanja, ki se pričnejo na nekatere nedelje. Ukaz Zavezniške vojaše uprave štev. 23 ustanavlja za zimsko sezono 1952 do 1953 Sklad za zimsko pomoč z namenom, da podpre pomoč revnim. Sklad bo upravljal odbor oddelka za socialno pomoč, ki ga bo imenoval oddelek. Blagajniška služba »sklada« je zaupana zavodu »Cassa di Risparmio di Trieste«. Obvestila javnosti vštevši svetlobne napise in oglasi v člankih, revijah in vse druge tiskovine, ki se nanašajo na pozivanje za zbiranje prispevkov v korist delovanja zimske pomoči, bodo oproščene kolkovine, seveda če ne vsebujejo hkrati javnih obvestil za koga tretjega. DODATKI V ZAKONU O NEDELJSKEM IN TEDENSKEM POČITKU Dne 2. marca 1953 je bil podpisan ukaz ZVU št. 24, ki prinaša dodatke k zakonu o nedeljskem in tedenskem počitku z dne 22. februarja 1934 št. 370 za področje Svobodnega tržaškega .ozemlja. NOVA DOVOLJENJA ZAČASNEGA UVOZA ZVU bo izdajala nova dovoljenja za začasni uvoz sledečega blaga: notranjih posod, ki niso izdelane za dokončen uvoz, surovega medu, kovinskega materiala, či-s ega celuloznega papirja, izolacij iz porcelana, steklenih biserov, bakrenih palic s premerom nad 45 mm, surovega železa, marmorja v blokih in merilnih instru-m.entcv. Dne 3. marca je bil podpisan v tem smislu ukaz ZVU št. 26, ki se bo izvajal v smislu že izdanih upravnih navodil z dne 12. avgusta 1952 dalje. PODPORA NEZAPOSLENIM POMORŠČAKOM ZVU je dovolila za leto 1952 nezaposlenim -pomorščakom, ki čakajo na vkrcanje na britansko-ameriškem področju podporo, kot to določa zakon št. 113 z dne 21. junija 1952. (Ukaz z dne 4. marca št. 27). UKREPI O ORGANIZIRANJU LJUDSKIH DENARNIH ZAVODOV Ukaz ZvU št. 28 popravlja tretji in četrti odstavek IV. člena ukaza št. 10 z dne 22. januarja 1949, ki zadeva ljudske denarne zavode na Svobodnem tržaškem ozemlju. NIAP-IJAVA ELEKTRIČNEGA VODA VISOKE NAPETOSTI Ukaz ZVU št. 29 pooblašča podjetje »Italcementi« S.p.A. iz Bergama — »Tržaška Cementarna« (Cemenleria di Tri-es-te) da zgrabi in izkorišča električni vod napetosti 5.000 voltov od transformatorske kabine -podjetja »Tržaška Cementarna« (Cementeria di Trieste) do kabine podL jetja »Ricmanjski kamnolom« (Cave S. Giuseppe delia Chiusa) v občini Dolina. Dela in potrebne instalacije za napeljavo in obratovanje imenovanega električnega voda se proglašajo za ja-vno koristna, nujna in neodložljiva. Predstave SIM v marcu PREDSTAVE SNG V MARCU 1953 V soboto, 14. 3. ob 20.30 v Avditoriju v Trstu premiera tragedije v -petih dejanjih »KOVARSTVO IN LJUBEZEN« Spisal Friderik Schiller. Režiser Modest Sancin. V nedeljo, 15. 3. ob 20. uri v Avditoriju v Trstu na splošno željo ponovitev drame v petih slikah »ŽENE NA NISKAVUORIJU« Spisala Hella Woulijoki. Režiser Jože Babič. V vlogi matere nastopa Angela Ra-karjeva. V četrtek, 19. 3. ob 16. uri v Nabrežini drama v petih slikah »2ENE NA NISKAVUORIJU« V petek, 20. 3. ob 20. uri v Nabrežini tragedija v petih dejanjih »KOVARSiTvO IN LJUBEZEN« V soboto, 21. 3. ob 20.30 na Kontovelu tragedija v petih dejanjih »KOVARSTVO IN LJUBEZEN« Naročnina za ,.Gospodarstvo' si« letna 680 lir, polletna 320 lir; letna 320 dinarjev, polletna 170 dinarjev; letna 380 dinarjev, polletna 200 dinarjev; 2 dolarja v kakršni koli valuti. Naročnike naprošamo, da čimprej poravnaja naročnino in tako prihranijo upravi neposredno zamudno izterjevanje za STO c. A in Italijo: za STO c. B: ra Jugoslavijo: za ostalo inozemstvo: krena ta fotografija iz starih časov? James jovce v srbohrvaščini N.Simič je prevedel prvo delo znane-ga angleškega pisatelja Jamesa Joycea »A Portrait of The Artist as a Young ^an«, ki mu je v prevodu dal naslov »Mladost umetnika«. Knjigo je izdalo »Državno izdavačko poduzede Hrvatske« ' Zagrebu. James Joyce je živel več časa tudi v Trstu, kjer še danes poučuje Redko Kateri denar je on na področju severne in vzhodne Alrlke ter Srednjega vzheda tako razš.rjea kakor olar Marije Terezije. V prometu je že 2dt) let. Pričel; so ga kovati l. 1751. Zadnjič so Ea kovali na Dunaju še I. 1938. V teku 290 let je bilo skovanih okoli 390 milijonov tolarjev. Na zemljevidu se vidi, da je bil ta srebrnijc razširjen v prostoru od Alžira, Nigra, Madagaskarja do Maskata in Trapecunta. Misli slovitega zgodovinarja Sloviti angleški zgodovinar Arnold Toynbee ie v vrsti svojih predavanj na londonskem radiu mirno povedal, kako danes gledajo azijski in afri.ki narodi na zahodni svet. (Predavanja so izšlai v. knjigi pod naslovom. Svet in zahod — »The MVorld and the West«, Oxford). Zgodovinar pravi nekako takole: Mi na Zahodu kaj radi pozabljamo, da so zahodni narodi okoli 500 let napadali Azijo in Afriko; ti napadi so bili hkrati vojaški, gospodarski in kulth.rni. Ljudje od Visle do Pacifika, od severnega, tečaja do Malajske ožine, ki predstavljajo 9 desetin ev-roazijske celine, so se odločili, da se otresejo zahodnega tlačanstva. Zahod je žajradi tega presenečen in besen. Mi zapadnjaki mislimo, da smo jim prinašali prosveto in vse druge blagoslove, ki so nas tako osrečili doma, in ne moremo nikakor razumeti, kako morejo biti žrtve naše dobrohotnosti talko nehvaležne .. . (Po nekem angleškem listu). Nauk slovitega zgodovinarja: Ne vsiljuj drugemu ne svojega jeziku, ne svojih navad, ne svoje kulture; kajti vsako nasile se maščuje- Vsakemu svoje! ŽIVLJENJSKA MODROST vAko potrosiš samo en penij (belič) manj, kakor zaslužiš: neizbežna gotovost, prospeh in bogtstvo. Ako potrosiš več kakor zaslužiš: negotovost, beda, gospodarski polom, nečastv.. (G- Mic.awber iz nekem Dickensovem delu) PREDRAGI ZDRAVNIKI Na članek pod tem naslovom v zadnji števi ki »Gospodarstva« nam je n ki zdravnic poslal odgovor, v katerem pač zagovarja svoje tovariše; priznava pa, da se res dogaja, da nekateri zdravniki preveč računajo. Očita nam, da smo članek napisali prepovršno. Mi pa mislimo, da je sam prečital članek v naglici; saj smo namenoma napisali članek tako, da ne bi zadeli zdravniškega stanu kot takšnega. IZJEMNE CENE ZA NEMŠKI PREMOG Visoka oblast dbtočiil a izjemne moga, ki se uporablja za gospodinjstvo, ribarstvo in za nemške železnice. Cena tega premoga je izpod splošne najvišje cene, vendar je nekoliko višja kakor dosedanja. Nemške plovne družbe in nemške elektrarne so doslej prejemale premog po nižji ceni. Vse kaže, da visoka oblast ne bo dovolila teh ugodnosti. KAJ JE NOVEGA V CONI B v Luksemburgu je cene nemškega pre- ! NVESTICIJSKI NAČRTI BUJSKEGA OKRAJA V 1. 1952 je bilo investiranih v bujskem okraju 341,820.000 dinarjev. Od tega zneska je bilo kritih s sredstvi okraja samo 108,187.000 din, dočim je bi! ostanek pokrit z dotacijami Jugoslavije. Letošnji družbeni plan bujskega okraja predvideva investicija v skupnem znesku 900 milijonov 641.000 dinarjev. Za te investicije bo prispevala Jugoslavija 145 milijonov, dočim bo ostalih 755 milijonov prispeval bujski okraj iz lastnih sredstev. Od zgoraj navedenega zneska bo uporabljenih za dvig življenjske ravni prebivalstva 428 milijonov, ostanek pa bo uporabljen predvsem za dvig kmetijstva in industrije. Za dovršitev gradnje tovarna pletenin v Novemgradu je določenih 115 milijonov dinarjev, v Umagu bodo odprli tri nove hotele in pričeli bodo graditi zdravstveni dom. V razširjenem podjetju »Kamnolom« bo našlo zaposlitev večje število novega delavstva. Za dvig kulture in prosvete je predvidenih 117 milijonov dinarjev. USTANOVITEV TRGOVINSKE ZBORNICE Pred dnevi je bila ustanovljena v Kopru trgovinska zbornica. Ustanovnega občnega zbora so se udeležili zastopniki trgovskih, industrijskih in hotelskih podjetij v koprskem okraju. Po obširni razpravi o nalogah zbornice je bil za predsednika izvoljen ravnatelj podjetja Li-pa, Rožanc Marcel. PODJETJE »FRUCTUS« To podjetje se ukvarja z odkupom in izvozom poljedelskih pridelkov cone B, prav tako nabavlja blago, ki ga potrebuje kmetijstvo. Izvoz kmetijskih pridelkov cone B je usmerjen predvsem v Trst, Avstrijo, Nemčijo in Švico. Kljub suši je podjetje lani izvozilo v omenjene države za okrog 78 milijonov dinarjev sadja iu zelenjave. Letos namerava posvetiti podjetje glavno pozornost avstrijskemu in nemškemu trgu, ki sta najbolj hvaležna in zanesljiva odjemalca. V zameno za izvoženo blago je »Fruc-tus« lansko leto nabavil za okrog 55 milijonov deviznih dinarjev zaščitnih sredstev, za 16 milijonov umetnih gnojil, za 5 milijonov semen, dva velika in osem majhnih traktorjev v vrednosti 10 milijonov, en bager v vrednost i 7 milijonov in za nad 8 milijonov dinarjev raznega kmetijskega orodja. Letos namerava podjetje te nabave še povečati, tako da bo vrednost uvoza kmetijskih ipoteebščin dosegla okrog 60 milijonov deviznih dinarjev. Podjetje ima v načrtu gradnjo hladilni- Med 25. in 26. februarjem se je ladijski promet gibal takole: TRŽAŠKE LADJE Priplule so: »Chioggia« iz Aleksandrije s 786 t blaga, »Verax« iz Rio Marina z 2.098 t železne rude, »Irma« iz Bejruta z 275 t blaga, »Timavo« iz Bombaja s 340 t blaga, »Citth di Brindisi« iz Benetk prazna, »Rosalba« iz Ancone prazna, »Monginevro« iz Tampe s 140 t blaga, »Federconsorzi« iz Ravenne prazna in »Grazia Anna Maria« iz Genove natovor-j*na, ^ it ; : ifj AMERIŠklA ladja »Helen Stevenson« j2 pripeljala iz New Yorka 5.778 t žita. IZRAELSKA »Dromit« je priplula iz Hajfe s 490 t blaga. GRŠKA »Mariguola« je pri. plula iz Preveze s 350 t blaga. NAPOVEDANE LADJE PROGA JADRANSKO MORJE MALTA-T1RENSKO MORJE »Maria Carla« prihod 16/3, odhod 17/3; »Citta d’Alessandria« prihod 17/3, odhod 20/3; »Francesca« prihod 30/3, odhod 31/3. PROGA GRCIJA-TURCIJA. SIRUA-LIBANON-IZRAEL EGIPT »Irma« prihod 14/3, odhod 16/3; »Mes-sapia« prihod 15/3, odhod 18/3; »Chioggia« prihod 15/3, odhod 18/3; »Georgios R.« prihod 15/3, odhod 20/3; »Titograd« prl- ^plošno nazadovanje brodarin leta 1052 Kako pojde letos - Petrolejk že preieč Kras je lep povsod. Vzhodni del trža-ske£a Krasa, z Bazovico in njeno okolico 0<^ Ban do Gročane, pa je že prava poe-2*ja. Simon Gregorčič je napisal tam ne j^aj svojih poezij _ poi košatimi divjimi ostanji, na obširnem dvorišču bazovske 8°stiine »Na pošti«. Bil je sorodnik teda-nje gospodinje, rojene Sokol z Vršnega, kjer se je rodii tudi »goriški slavček«. °d istimi kostanji je tudi Cankar leta ^ pisal svojo ljubezensko pravljico "Milan in Milena«. »Tenmi borovci so šumeli; zamolkla j; njih pesem, težka, hrepenenja poi. i-lanes ni več bazovskih borovcev, voj-na Jih je požgala, a bazovske poezije ni mogla uničiti. Se vedno zrejo oči »naravnost v daljno, daljno daljavo, Preko šumečih gozdov, preko neznane-Sa morja.« budi romantični nemški pesnik Rudolf aumbach, avtor »Zlatoroga«, je rad' za-,aJal v Bazovico. Pod bazovskimi kostanj’ je napisal nekaj svojih poezij »Unter etn Kastanienbaum«; v njih je slavil tu-i izvrstno kuhinjo omenjene gostilničar-e Preši (roj. Sokol), ki je umrla pred 10 leti v visoki starosti 86 let. Bila je co tedaj tako zdrava in čila, da je prav do sv°je smrti sama gospodarila in gospodinjila »Na pošti«. Razen omenjenih piša-eljev so nekdaj tudi mnogi ugledni trža-"ti meščani radi zahajali v Bazovico, ki ■te bila zelo živahna in polna prometa, er leži na točki, kjer se stekajo važne Splošno nazadovanje brodarin in dejanska podvojitev tonaže ladijskih cistern' v primeru z letom 1939 sta glavni točki poročila o svetovnem tržišču ladijskih to-vornin leta 1952, ki ga je sestavil Odsek za pomorske prevoze pri Organizaciji za evropsko gospodarsko sodelovanje (OEEC). Poročilo poudarja, da je treba razlikovati med brodarinami za ladje, ki vozijo na rednih progah, in tovorninami za ladje, ki ne vozijo na rednih progah, Vzete v zakup za eno vožnjo. Medtem ko odpade na tovornine prve vrste sko.-o 80% vseh tovornih in se na daljšo dobo bistveno ne spremenijo, nihajo tovornine pri drugi vrsti v skladu s ponudbo in povpraševanjem tržišča po tovorninah za ladje te vrste. Iz poročila je razvidno, da je indeks svetovnega tržišča brodarin, potem ko se je leta 1951 močno dvignil, lansko leto stalno padal, in znaša sedaj približno 90 (povprečje jufij-december 1947 = 100). Leta 1951 so bile brodarine visoke zaradi pripravljanja zalog in oborožitvenih načrtov, v zvezi z izbruhom korejske vojne. Leta 1952 pa so brodarine pričele POD BAZOVSKIMI KOSTANJI KJER JE PEL „GORIŠKI SLAVČEK" IN PISAL I. CANKAR dovozne ceste proti Trstu. Po zadnji vojni pa je nova meja odrezala Bazovico od vseh njenih zvez s Primorsko, Istro in Kranjsko in do tedaj živahna in vesela vas je zaspala. Po večletnem mrtvilu pa nastaja ne le za Bazovico, ampak za ves tržaški Kras nova turistična doba. Trst se je razvil v veliko mesto in v takih mestih je hrepenenje ipo čistem zraku in širokem: pokrajinskem obzorju popolnoma naravno, večina Tržačanov seveda nima denarja za »veliki turizem«. Sedanja okolica se je pomeščanila in ni več pripravna za male izlete; Istro z cs.alo bolj oddaljeno okolico je odrezala meja; Furlanije se človek že po nekaj izletih do grla nasiti. Za kratke izlete nam torej ne ostane nič drugega kakor naš predragi Kras, v katerega smo — brez razlike na narodnost — vsi Tržačani večno zaljubljeni. Kakor pa je tudi najlepša morska obala nedostopna mornarjem, ako nima udobnih luk, tako bo ostal tudi Kras tržaškim izletnikom nedostopen, dokler ne bo po vseh njegovih prijaznih vaseh poskrbljeno za okusno urejene in po domače udobno opremljene gostilne. Človeka namreč vleče vedno le tja, kjer se počuti kakor doma, še lepše in udobnejše kakor doma. To nalogo je dobro razumela sedanja gospodinja »Na pošti«, ki je staro bazov-sko gos.ilno obnovila v popolnem soglasju z današnjimi zahtevami. To bi radi podčrtali, ker so nam pri srcu gospodarske koristi kraške vasi. Prostori so namreč bili obnovljeni v vaškem, okusnem slogu, ne pa po pretirano modernih mestnih vzorcih. Gospodinja je upoštevala dejstvo, da iščejo meščani na svojih Pletih pristno deželo in nepokvarjeno vaško ozračje Meščana privlačuje dobra kuhinja, dalje dobra vinska kapljica, pred» vsem pa prijazno, udobno in domače zavetje, ki ne sme biti v kričečem nasprotju s sanjavo in hkrati osvežujočo pokrajinsko sliko. Vaška gostilna ne sme biti, na kratko povedano, odurna kopija mestnih javnih lokalov, ki tujca odbija. Značilne posebnosti obnovljene »Gostilne na pošti« so stropi z vidnim tramovjem; dalje iz kovanega železa napravljena obešala pod policami, na katerih so dekorirani leseni krožniki, keramike in vaze s cvetlicami; udobne lesene, nepobarvane klopi v kotih za mizami, z lese nimi nasloni ob stenah; v vaškem »log' izdelane, nepobarvane duri s kovanimi železnimi 'kljukami. Sploh so vsi kovina-sti predmeti, med temi tudi lestenci za žarnice, izdelani v vaškem slogu iz kova-nega železa. Seveda so izginile vse neokusne papirnate slike na stenah, tudi o raznih reklamnih plakatih ni duha ne sluha. Namesto teh so dekorativne slike divjačine na oknih in poljskih ‘ cvetlic v mali planinski sobici z jelenjim rogovjem na steni. V posebni stekleni omari je razstavljenih 6 pokalov, katere so si priborili bazovski športniki. Staro kuhinjo so povečali. Veliko sodobno ognjišče je izdelala domača tvrdka Henrika Volka v Gorici. Seveda je obnovljena gostilna opremljena tudi z električnimi hladilnikom. Upamo, da bo način obnove stare bazovske gostilne vzbudil splošno zanimanje in vzpodbudil tudi druge gostinske obrate na Krasu. Ta poskus zadovoljitve novih zahtev današnjega domačega turiz. ma je vsekakor uspel. Tržaške izletnike bi radi opozorili, da zasluži vzhodni del tržaškega Krasa zaradi prirodnih krasot mnogo večje zani-manje, kakor so mu ga posvečali doslej. padati, ker so se načrti o pripravljanju zalog že ustalili in ker so države ukinile nepotrebne vrste uvoza, mnoge države Pa so z ozirom na stanje svoje plačilne bilance močno omejile uvoz. Poleg ten činiteljev se je zaradi povečanja pridobivanja premoga v Evropi proti letu 1951 močno zmanjšal uvoz premoga iz ZDA. Zaradi zmanjšanja uvoza v vsem' svetu je tudi popustilo povpraševanja po ladijskem prostoru za tovorne ladje, ki vozijo na rednih progah. Zate so ladijske družbe lahko odstopile tiste ladje, ki so jih vzele začasno v zakup. Ta sedaj prosta tonaža je ustvarila večjo ponudbo nasproti šibkejšemu povpraševanju nar tržišču (ladijskih tovornin. Lansko leto pa so že pričeli čutiti konkurenco obnavljajoče se nemške in japonske trgovinske mornarice. Vse kaže, da bo tržišče v bodoče ostalo še nadalje trdno, z verjetnim sezonskim nihanjem. Čeprav se je zmanjšal izvoz premoga iz ZDA v Evropo, je svetovna trgovina z žitom, še vedno obetavna. Tako v ZDA kot v Argentini ima. jo velike razpoložlijve zaloge žita; zaradi lakote na Daljnem' vzhodu pa povpraševanje po žitaricah narašča. Tako v Evropi kot v ZDA in na Japonskem je stalno povpraševanje za vrste rudnin. Tudi povpraševanja po živilih vseh vrš1 v svetu ne manjka. Temu so vzrok potrebe. Tržišče ladijskih tovornin je silno občutljivo. V vsakem trenutku nanj močno vplivajo politični dogodki, povečanje trgovine na enem področju ali pa popuščanje tudi samo omenjenega povpraševanja. Poročilo označuje, da sta tudi pri tovorninah nafte, kot pri tovorninah trdnega blaga, ko1 žitarice in podobno, dve kategoriji. Prva vrsta zadeva prevoz nafte z ladijskimi cisternami, ki so last velikih petrolejskih družb, ali so jih te vzele v nakup, v tej kategoriji se tovor-nine mnogo ne spreminjajo. Druga vrste brodarin pa zadeva prevoz nafte z lad-jami-cisternami, vzetimi v zakup za samo eno vožnjo. V tej kategoriji pa tovornine nihajo z ozirom na ponudbo in povpraševanje po ladjah cisternah na svetovnem tržišču KRIZA V GRADNJI PETROLEJSKIH LADIJ Ameriški »Journal of Commerce« napoveduje zastoj v gradnji oceanskih petrolejskih ladij. Prevladuje prepričanje, da so sedanje dobave novih petrolejskih ladij držale korak s porastom svetovnega ("ovnraševanja. Zadnje gradnje so pa že presegle okvir povpraševanja. Sedanji slabi Izgledi so jasen znak nadprodukci-je. ce za sadje in konzerviranje paradižnikove mezge v pločevinastih dozah ter paketiranje marmelade v ličnih lesenih zabojih. Da bi vzpodbudilo zanimanje in skrb zadrug za dobavljanje kvalitetnega blaga, namerava razdeliti del čistega dobička med zadruge, ki so se najbolj odlikovale pri takih dobavah. OBČNI ZBORI KMETIJSKIH ZADRUG Po koprskem in bujskem okraju so v teku letni občni zbori kmetijskih zadrug. Po prizadevanju okrajnih zadružnih poslovnih zvez j,e velika večina zadrug premagala začetne težave in mnoge izmed njih izkazujejo že prav lepe čiste dobičke. Po njihovi zaslugi je bilo v mnogih krajih uvedeno obdelovanje zemlje s stroji. Uspešen razvoj takega obdelovanja pa ovira velika razdrobljenost parcel, ki menda ni nikjer tako izrazita kot v Istri. EDEN NA 25 Na vsakih 25 ljudi, ki jih srečaš v Italiji na cesti, je 1 nezakonski otrok-(Bolletino del Risparmio) »GOSPODARSTVO4* Izhaja vsak drugi petek. — UREDNI STVO in UPRAVA: Trst, Ulica Geppa 9, tel. 89-33. — CENA: posamezna številka lir 25; za Jugoslavijo din 15; za cono B din 10. — NAROČNINA: za STO in Italijo letna 600 lir, polletna 350 lir. Pošk ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-7084; za Jugosjavijo letna 360 din, polletna ISO din, čekovni račun pri Komunalni banki: ADIT 6-90603-7 Ljubljana; za cono B letna 260 din, polletna 14o din, naročnine se polagajo pri Centru tiska — Koper; ostalo inozemstvo 2 dolarja. — OGLASI se naročajo pri PUBBLIPRESS, Trg Goldoni 4, Trst, tel. 93-589, ali neposredno pri upravi »Gospodarstea«. — CENE OGLASOV: za vsak m/m višine v širini enega stoijpca 40 lir. za inozemstvo 60 lir. Glavni urednik dr. Lojze Bercč Odgov. urednik dr. Stanislav Oblak Založnik: Založba »Gospodarstva« Carina na darilne pošiljke Carinska uprava FLRJ je izdelala o-snutek nove uredbe o začasni carinski tarifi, ki ga mora odobriti še zvezni izvršni svet. Gre za odpravo nekaterih pomanjkljivosti pri dosedanjem, izvajanju uredbe o začasni carinski tarifi za blago, ki ga uvažajo osebe, ki niso registrirane kot uvozniki. Doslej so bile za vsako vrsto blaga predvidene maksimalne količine, ki so lahko proste uvozne carine. Težave so nastajale zlasti pri pošiljanju daril iz tujine, ko jih je bilo treba ocariniti. Po novem osnutku so bile odpravljene maksimalne količine blaga, ki niso podvržene carini. Nova uredba določa, da se o-prosti carine vse blago v vrednosti do 19.090 din. ako prihaja v darilnih pošiljkah. Jugoslovanski potniki lahko prinesejo s seboj blaga v vrednosti do 25.000 dinarjev ne da bi se blago ocarinilo. Blago mora biti namenjeno za osebne potrebe prejemnika ali potnika. POGUMEN POSKUS Ako se Iz Izole pelješ proti Kopru, opaziš, čim prispeš na glavno obalno cesto, močvirje, ki je nas alo med cesto in njenim obrambnim nasipom. Na pobudo mestnega ljudskega odbora v Izoli bodo močvirje izsušili in tam zgradili bazene, v katerih bodo gojili ostrige. Te so svoj-čas predstavljale važen vir dohodkov naših ribičev. PR.ZNANA STAUFENO POHIŠTVENA MIZARSKA i ELAVNICA in trgovina vseh vrst pohištva, SPREJFMAMO N VA NAROČILA IN POPRA-VILA. NUDIMO PLAČILNE OLAJSfll F I SE PRIPOROČA PRAČEK MARTIN DAVORIN Skedenj - ULICA DI SERV0LA 124 iesb/iničatii, fn6sai.fi/ peki! PAPIR vseh vrst za ovoie slamnati, sivi pergamin vrečice in drugi naročajte pri tvrdki PAPYROS TRST, - Ul. F. Severe št. 10 Kličite telefonsko tev. 64.53 Kvalitetno blago-Nizke cene Dostavljamo na dom / n/ [DMlartiSCLL hod 16/3, odhod 17/3; »Patrizla« prihod 19/3, odhod 25/3; »Ardahan« prihod 20/3, odhod 25/3; »Kozani« prihod 20/3, odhod 23/3; »San Antonio« prihod 20/3, odhod 23/3; »Zagreb« prihod' 21/3, odhod 22/3; »Barletta« prihod 24/3, odihod 26/3; »Eno-tria« prihod 25/3, odhod 27/3; »Loredan« prihod 25/3, odhod 27/3; »Aristodemos« prihod 26/3, odhod 30/3; »Messapia« prihod 29/3, odhod 1/4. PROGA VZHODNA-ZAHODNA IN JUŽNA AFRIKA »Teresa Cosulich« prihod 17/3, odhod 20/3; »Gianandrea« prihod 15/3; »Francesca« prihod 22/3, odhod 26/3; »Europa« prihod 25/3, odhod 30/3; »Maria Cosu- lich« prihod 26/3, odhod 29/3. PROGA ANGLIJA.SEVERNA EVROPA »Uias« prihod' 21/3, odhod 22/3. PROGA SEV. AMERIKA »Exmouth« prihod 17/3, odhod 17/3: »Ejrermont« prihod 24/3, odhod 24/3, »Executor« prihod 25/3, odhod 25/3. PROGA SREDNJA AMER1KA-SEV. PACIFIK »Monreale« prihod 16/3, odhod 17/3; »Helen L.vkes« prihod 22/3, odhod 24/3; »Velma Lykes« prihod 30/3, odhod 2/4. PROGA JUŽNA AMERIKA »Rio Belen« prihod! 29/3, odhod 7/4. TRADE MARK TRGOVSKO IZVC ZN O POCJETJE ZA DOMAČO IN UMIiTNO OBRT LJUBLJANA - MESTNI TRC. ŠTEV. 23 Nudimo Vam v svojih prodajalnicah v Ljubljani in Portorožu predmete domače in umetne obrti: idrijske čipke, vezenine in domače lesene izdelke: škafe, čebre, rešeta ter pletarske Izdelke. Fieodl&fsismo sni a dietne!© am asvaŽEcmo MIOPODJETJE STAR Tovorni prevozi Tel. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi ATTOCiARAZA - TRST ri.KA MO It KISI 7 — HOJA* (i"'VS 7<2> lig J 0 ru PROJEKTIR -NJE-MONTAŽA CE NTRALNiH KURJAV IN \0-DOVODNIH INŠTALACIJ KLEPARSTVO s ■© s sš I MARI# OPČINE, M MIE SE 4 - TEI. 21-155 Prodajamo ulfnske, električne in * druge štedilnike znamke ,,ZOPPAS“; radio aparate 'prizmami* znamk in električni material ZASTOJPSTTO Nabavite ga lahko v Bazovici, Padričah, Trebčah, Konkonelu in Velikem Repnu = Prodajamo tudi na obroke • Cene ugodne! KMETOVALCI IN VRTNARJI, OBIŠČITE NAS ! TRGOVINA KMETIJSKIH STROJEV IN ORODJA STB ADI VECCHIA Umetna gnojila - Krma za živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska - Trte, sadna drevesa, razne cvetlične sadike, vrtnice i.t. d. - Poljedelski stroji in druge potrebščine AYTOI»©I>.JKTJ ET S. T. A. M. d. d. TRST ULICA MORERI 7 - TEL. 56-08 Avtobusna proga: Trst - Koper Vozni red veljaven od 15. maja 1952 ODHOD IZ TRSTA (Avtobusna postaja) o delavauih ob 13. - in ob 20. ob nedeljah in praznikih ob 7.30 in ob 12.30 Prihod v Koper (hotel Triglav) ob delavnikih ob 14 15 in ob 21.15 ob nedeljah in praznikih ob 8.45 in ob 13 45 ODHOD IZ KOPRA (hotel Triglav) ob delavnikih ob 7.30 in ob 16.30 ob nedeljah in praznikih ob 10.— in ob 20.. Prihod v Trst (avtobusna postaja) ob delavnikih ob 8.45 in ob 17.45 ob nedeljah in praznikih ob 11.15 in ob 21.15 Prepoved vršenja avtobusne prevozne službe rjied Trstom in Škofijami ter obratno TRŽNI PREGLED Pretekli teden je bil za italijanski trs s kmetijskimi pridelki manj ugoden kakor prejšnji. Kljub temu naglašajo poročila, da ni pričakovati nastopa novega mrtvila. Vse kaže, da se bodo cene usta* lile okrog sedanjih kvotacij. Edino nenadni dogodki bi utegnili preprečiti takšen razvoj. Zaloge žita pri pridelovalcih so pošle. Zaradi tega so cene čvrste kljub zmanjšanemu povpraševanju. Večje je bilo zanimanje za trdo žito. Tudi cene koruzi so čvrsie. Cene riža kažejo težnjo navzgor, blago se prodaja z lahkoto. Manjše je bilo povpraševanje po krmi. Kljub temu je ostala cena visoka, ker je zlasti veliko pomanjkanje sena. Cene goveje živine za zakol ne nihajo mnogo. Trg z debelimi prašiči je bil miren. Precejšnje je bilo povpraševanje po prašičih za rejo; zaradi tega je cena šla nekoliko navzgor. Cena masla je ostala v glavnem neiz-premenjena. Povpraševali so precej po ovčjem siru. Z oljčnim oljem je bilo zaključenih ma-lo kupčij. Kljub temu vztrajajo pridelovalci pri visokih cenah. Te so na nekaterih trgih celo poskočile. Popustilo je povpraševanje po vinu; pri vsem tem vztrajajo pridelovalci pri čvrstih cenah in ra. čunajo, da se bo položaj zboljšal. Cene pomaranč in limon se držijo, medtem ko vlada na trgu s suhim sadjem mrtvilo. Reggio Emilia. Za stot fco grosist; pšenica fina 7.600 — 7.800; koruza 5.900 — 6.100; koruza inozemska 5.900 — 6.000; oves 5.200 — 5.300; neoluSčeni ječmen 6.200 — 6.400. Riž navaden 10.400 — 10.700; srednje vrste 13.500 — 13.800; fin 15.500 — 15.800; extra 16.500 — 16.800. Za stot fco mlin: pšenična moka tipa »1« 8.400 — 8.500, tipa »0« 8.600 — 8.800; koruzna moka 6.500 — 6.800; pšenični zdrob 11.200 — 11.500. ŽIVINA Reggio Emilia. Klavna živina; voli 1 240 — 260, 11 200 — 240; 'krave X 200 — 240, II 150 _ 180; junci I 240 — 250, II 230 — 240; junice 230 — 240; teleta 50 — 70 kg 260 _ 290, 70 do 90 kg 290 — 330; nad 90 kg 330 — 350. Živina za rejo; voli za delo 200 — 250; teleta 50 — 70 kg 300 — 320, 70 — 100 kgi 320 — 370; krave mlekarice 140 — 160.000 iir za komad. Prašički za rejo 18-20 kg 380 — 400, 20-25 kg 360 — 380, toskansici sivi prašički 380 — 400, suhi 30-50 kg 310 — 340, 50-80 kg 280 — 310; svinje za zakol 270 — 290; debele svinje 120 — 180 kg 300 — 320, nad 180 kg 320 — 330. PERUTNINA Milan. Race mrtve 650 — 675; zajci živi 350 —- 400, mrtvi s kožo 460 — 500, brez kože 480 — 550; pegatke mrtve 1.150 — I. 250; kokoši žive 625 — 675, mrtve 750 — 850; gosi nmve 350 — 400; golobi mri> vi 925 — 975; piščanci živi 925 — 975, mrtvi 1.150 — 1.250; purani mrtvi 650 — 700 lir kg; sveža jajca 26 lir. MLEČNI IZDELKI Milan. Lombardsko maslo I 860 — 870, emilijsko 830 — 840; čajno maslo 920; sir krajevne proizvodnje 1951 840 — 870; pro-izv. 1952 660 — 720; sbrinz 470 — 510; emmenthal 500 — 530; provolone 490 — 540; gorgonzola 210 — 230; italico 290 — 410; taleggio 260 — 280; crescenza 310 — 320. OLJE Firenze. Olivno olje estra do največ 1 stop. kisline 435 — 4445; do največ 1.50% kisi. 425 — 435; do največ 2.50% 415 — 425; do največ 4% kisi. 405 — 415; dvakrat rafinirano »A« 460 — 465, »J3« 416 — 425; semensko olje navadno 355 — 365; olje iz zemeljskih lešnikov 375 — 385. Trst. Ricinovo olje Bomb a y B.S.S.C.F. cene 1. — 3. marca: 168 funtov šterlin-gov (22. II. 165, 3. I. 167); brazilsko 1. — 3. marca 175 funtov šterlingov fob; argentinsko cif 1. marca 125 (22. II. 116); urugvajsko cif 1. marca 120 (22. II. 120). VINO Alessandria. Črno vino 10-11 stop. 4.800 — 5.000 lir hektoliter; belo 10-11 stop. 5.000 — 5.500; barberato 11-12 stop. 5.000 — 5.800; Barbera 12-13 stop. 6.000 — 7.000; Barbera estra 7.500 — 8.000; Freisa estra 7.000 — 8.000; beli moškat 9.500 — II. 000. Verona. Vino »Verona« 480 — 490; Bar-dolino 500 — 520; valpolicella 500 — 520; Soave 500 — 520. Treviso. Cene čvrste: Raboso del Piave 10-11 stop. 5.000 — 5.500 lir stot, Merlot in Kabernet 11-12 stop. 6.000 — 6.500, Clinton 10-11 stop. 4.500 — 5.000; bela dolinska 10-11 stop. 5.300 — 5.800, bela z bregov 10-11 stop 5.500; bela Valdobbia-dene 10-11 stop. 7.000 — 7.500 lir za smt. KOZE Genova. Kože iz čezmorskih dežel: Južna Afrika osoljene suhe 80/20, 20/30 Ibs 460 — 480 lir kg; suhe I in II 50/50, 18/20 530 — 550; suhe III in IV 50/50 16/18 420 — 430; Addis Abeba 40/50 10/14 Ibs 440 — 460; 4/8 Ibs 510 — 530; 8/12 Ibs 430 — 450; nad 12 Ibs 400 — 420; As-mara osoljene suhe kože 70/30, 10/12 kg z glavo 330 — 340; 7/8 kg 340 — 360. PARADIŽNIKOVA KONSERVA Piacenza. Dvakrat koncentrirana paradižnikova konserva: v Škatlah 5-10 kg 265 lir kg, v škatlah 1 kg 280, v škatlah 1/2 k.g 295. Trikrat koncentrirana paradižnikova konserva: v sodih 270; v škatlah 5-10 kg 235, v škatlah 1 kg 315, v škatlah od 1/2 kg 335 lir. PAPIR Firenze. Cene fco skladišče: beli tiskovni papir 140 — 160 lir kg; srednje kakovosti za pisanje 155 — 170; fin za pisanje 185 — 300; barvani papir za lepake 170 — 195; barvani tiskovni srednje kakovosti 160 — 170; ovojni papir fin 150 — 210; karton sivi 70 — 75 lir. LAN Cena lanenemu vlaknu pridelka 1953 je bila v Italiji določena na 4.400 lir za stot, se pravi, da je ostala neizpremenjena. Cena lanenega semena je po zadnji sezoni padla od 36.000 na 27.000 lir za stot. tono cif Trst. Blago pripravljeno v pros.i luki stane 132 dolarjev tona fco vagon, odhod. Češkoslovaški in madžarski sladkor še vedno ne kvotirata, na tržaškem trgu. ŽVEPLO KAVA Komisija izvedencev je proučila vpraša- Trst. Kvotacije na viru proizvodnje;*«-,11-)6 Pr<>izvodnih stroškov žvepla in je pri-brazilska kava, fob pristanišče vkrcanja^H; a za)cljučka, da je. treba povišati ce-V dolarjih za 50 kg; Rio N.Y.5 55,50; Rio 8%n0 za okoli 5'000 lir 'pri toni- Gr0 za ce" N.Y.3 57; Santos Superior 62; Santos E.P.T- no na notranjem trgu. Danes stane tona crivello 18 66; srednje-ameriška kava, cif v ItMLi 40.100 42.800 lir. Preteklo le- Trst v dolarjih za 50 kg. Haiti naravna to & Italiia Proizvedla 239.200 ton žvep- 63,50; Salvador 65; Kostarika 68; arabska, cif Trst v šilingih za 50 kg: Gimma 410; Moka Hodeidah 1 450; indonezijska, cif Trst za 100 kg: Bali Robusta 365 holandskih florintov; afriška, cif Trst za cwt: Uganda prana in prečiščena 377 šilingov. Srednje cene za ocarinjeno blago od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca v lirah za kg netto: brazilska: Rio N.Y.5 1.260; Rio N.Y.3 1.275; Santos Superior 1.375; Santos E.P. criv. 18 1.400; srednje-ameriška: Haiti naravna 1.370: Salvador 1.415; Kostarika 1.520; arabska: Gimma 1.270; Moka Hodeidah 1 1.370; indonezijska: Bali Robusta 1.170; afriška: Uganda prana in prečiščena 1.180. Se nekatere kvotacije: Minas 2 58 dolarjev fob; Rio VII 54; Victoria 5 crivello 18 54,50; Parana 63 dolarjev. SLADKOR Trst. Na trgu s sladkorjem vlada mrtvilo. Angleški sladkor v kristalu stane 86,60 dolarja ali 11/10 funta šterlinga za la, leta 1951 222,624 ton. SEMENA Padova. Cene za blago fco vagon ali kamion brez provizije in davkov: domači oves 6.500 — 6.600 lir za stot, tuj 8.000 — 8.500; soja 10.500 — 11.500; sladkorna pesa Skendorf 13 — 14.000; fižol zelen 18.500 — 19.500, »Saluggia« 17 — 17.500; detelja 36 — 37.000. NOVE CENE NEMŠKEGA PREMOGA V ITALIJI Italijanski medministrski odbor za cene je postavil nove cene nemškemu pre*-mogu, ki veljajo od 1. marca, in sicer za blago cif pristanišča gornjega Tirenske-ga morja ali fco meja. Nove cene so naslednje: antracit -po suhem I debelost oreha 18.100, II 18.850, drobnejši opran 11.700; antracit I vrsta »sophia jacoba« 19.700, II 20.500', droben 11.700. Premog nad 80 mm 11.350 — 12.700, orehove debelosti 12.900 — 14.300 lir. Cene drugih vrst premoga so ostale nespremenjene. = MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO „ . , 10/11. 24/11 Pšenica (stot. dol. za bušel).,.... 220.8/ 226 a/ Koruza „ „ „ ..............!!!!! 152 157 y NE\V YORK 10/III. 223.3/s 154.1/s Baker (stot. Cin Svinec „ Cink „ Aluminij „ Nikelj Bombaž „ srebro dol. dol. za funt). >> » » n • y> » » >» D J) Jf 17 za steklenico LONDON Baker Cink Svinec (f. šter. za d. tono) ») »» 11 11 SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 36.50 36.50 36 32 121 50 121.50 121.50 13.50 13.50 13,— 1 i.50 11.50 11.— 20.50 20.50 20 50 60.— 60. 60 — 33.65 34.05 34.40 210.— 207— 203— 285 __ _ 114 — — 94 s/. 92 v. 91. 200.90 210.80 222.40 Po poročilih iz Združenih držav ni Stalinova smrt izzvala nikakšne reakcije na svetovnih tržiščih Na sestanku angleških ministrov, Edena in Butier-ja z ameriškimi državniki so Angleži sprožili misel o ustanovitvi sklada za ustalitev cen surovinam; Američani se niso navdušili za ta predlog. Med drugimi mednarodnimi dogodki gospodarskega značaja omenjajo poročna napoved obnovitve terminske kupčije z bombažem v Liverpoolu in uvedbo terminskega trga z mikano volno v Londonu. V Angliji se nadaljujejo razgovori za ponov;ni0' otvoritev prostega trga z bakrom. Stalina mednarodna konferenca za surovine v Wa-shigtonu je odpravila sistem dodelje vanja žvepla, ker je blaga dovolj na razpolago. ŽITARICE Na borzi v Chicagu so cene pšenici v tednu do 6. marca popustile od 227 na 2251/4 stotinke dolarja za bušel proti izročitvi v marcu. Na mednarodni konferenci za obnovitev žitnega sporazuma zahtevajo države izvoznice ceno 2,25 dolarja proti dosedanji ceni 1,80. Z druge strani ponujajo države uvoznice ceno 2 dolarjev. Cena koruze je čvrsta in se suka okoli 155 3/8 dolarja za funt proti izročitvi v marcu (1551/4 teden poprej). SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja na newyorški borzi je ostala v bistvu neizpremenjena okoli 3,40 stotinke dolarja za funt (teden poprej 3,38) proti takojšnji izročitvi. Kava je dosegla najvišjo dovoljeno ceno (plafond) in sicer 55,87 stotinke dolarja za funt. V Ameriki pričakujejo odpravo nadzorstva nad ceno. Državno nadzorstvo nad ceno kakava je bilo odpravljeno. Pod vplivom tega dogodka je cena kakava poskočila na 31 stotinke dolarja *za funt (teden poprej 29,25). Prav tako je cena skočila tudi v Londonu, in sicer od 227 šilingov 6 penijev na 238 za cwt. V Londonu ni na razpolago za-hodno-afriškega kakava. KAVČUK Cena kavčuka je na newyorški borzi popustila od 28 na 27,25 stotinke dolarja za funt proti izročitvi v marcu, Na londonski borzi je cena R.S.S. proti izročitvi v marcu, aprilu, maju nekoliko nazadovala, in sicer od 22,78 —23 na 22 1/2 penija za funt. KOVINE Med pisanimi kovinami je cena svincu in cinku zopet nazadovala; v New Yorku cena cinka od 11,25 na 11 za vrsto Saint Louis, cena svincu od 13 na 12,50 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Cena bakra je ostala v New Yorku neizpremenjena pri 24.625 dne 6. marca, čeprav je bilo odpravljeno nadzorstvo nad ceno. Pozornost je zbudilo napredovanje cene aluminija — v New Yorku od 19 na 19,50 stotinke dolarja za funt. Po-1 skočila je tudi cena niklja od 56,83 na 61,83. Cena litega železa je ostala neizpremenjena pri 57 dolarjih za tono; povprečni tečaj starega železa v New Yorku 44,25 dolarja za tono (teden poprej 42). Cena živega srebra je padla od 212-214 na 204-207 v tednu do 6. marca. Na pariški borzi je cena svinca nazadovala od 104 na 100 frakov za kg, cena cinka od 91 na 89, medtem ko je cena cina »Banka« nekoliko napredovala, in sicer na 953 frankov za kg. Cena bakra je ostala neizpremenjena. Odpravljene so bile vse omejitve glede uporabe bakra in bakrenih zlitin. VLAKNA Cena bombaža na newyorški borzi se je nekoliko utrdila pod vplivom vesti, da je vlada dala navodila farmer-jem, naj skrčijo zasejano površino. V tednu do 6. marca je cena skočila od 33,25 na 34,15 stotinke dolarja za funt. Cena v Sao Paulu je padla, in sicer od 265 na 260,50 kruzejra za balo 15 kg. V Aleksandriji je cena karnaka napredovala od 60,75 na 61,70 talarjev za kantar 99 funtov. Prav tako je skočila cena ašmuniju od 50,88 na 51,64. Cena volne v New Yorku je bila čvrstejša — 140,5 (140 teden poprej) proti takojšnji izročitvi. V Franciji (Roubaix) je cena padla od 1440 na 1400 frankov za kg. OLJE IZPODRIVA PREMOG Na posvetovanjih med predstavniki zahodnonemške vlade in premogovnikov so te dni razpravljali o nevarnosti, ki grozi premogovnikom s strani gorilnega olja. Predstavnik premogovnikov je trdil, da dejansko obstaja ta nevarnost. Dodal je, da nemški premog lahko ?e premaga sedanjo konkurenco gorilnega olja na domačem trgu; ne boji se niti izvedbe novega načrta za povečanje proizvodnje gorilnega olja na 1,5 milijona ton letno. Toda nemško premogovno industrijo bo hudo prizadela sprostitev uvoza gorilnega olja. V letu 1952 so uvozili v Zahodno Nemčijo 119-000 ton gorilnega olja. Predstavnik vlade je zagotovil, da se uvoz gorilnega olja ne bo povečal. Danes proizvaja Nemčija 1 milijon gorilnega olja in 120 milijonov ton premoga. MESO V ZDA 30% CENEJŠE Zaradi dovoza iz Nove Zelandije in naraščanja domače proizvodnje je cena živine v ZDA v začetku marca padla za 30% izpod cene pred začetkom korejske vojne. Funt obistne pečenke stane zdaj 75 stotink dolarja, -medtem ko je pred enim letom stal 1,05 dolarja. Goveje meso stane 20 do 45 stotink dolarja za funt. Cena živine je povprečno nazadovala za 30%. Število glav goveje živine se je v zadnjih štirih letih povečalo od 77 na 93 milijonov. Meso iz Nove Zelandije so prodajali za 14 stotink cenejše kakor domače. AVSTRIJSKO-GRSKA POGODBA Najnovejša avstrijsko-grška pogodba predvideva izmenjavo za 7 milijonov vrednosti blaga v posameznih smereh. Grčija bo izvažala tobak, pirit, kromovo rudo, železno rudo in kmetijske proizvode. VALUTE V MILANU 26. II. 1953 10. III. Min. Maks. Funt šterling 7.050 7.050 7 050 7.075 Napoleon 5.825 5.775 5.775 5.850 Dolar 637 635 637— 635 Francoski frank 156.50 159— 156 50 159,50 Švicarski frank 148.75 148.25 148,25 148,75 Funt št. papir 1.680 1.695 1.680 1.700 Avstrijski šiling 24.75 24.75 24,70 25.25 Zlato 777— 769 768 777 BANKOVCI V CURIHU dne 24 II. 1953 ZDA (1 dol.) 4,2Ss/s Belgija (100 fr.) 8,26 Anglija (!. f; št.)!l,41 Holand. (100 fi., 108,— Francija (100 fr.] 1,06 3U Švedska (100 kr.) 74,— Italija (100 lir) 0.67V, Izrael (1 f, št.) 1 60 Avstrija (100 šil.) 16,50 Španija (100 pez.; 10,02 Cehoslov. (100 kr.) 1,50 Argent. (100 pez.) 18,25 Nemč ' i00 mark) 92.50 Egipt (1 f. Št.) 9,30 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 26. II. 1953 10. 111. Min. Maks. Južna železnica 1.990 1.930 1 930 2.080 Splošne zavarov. 14.150 13.200 13.200 14.450 Assicuratrice 4.100 4.100 — — Riun. Adr. Sic. 6.100 5.945 5.945 6.400 Jerolimič 5.300 5.300 — — ’ Istra-Trst« 830 850 830 850 • Lošinj« 8.400 8.400 — — Martinolič 4.500 4.500 — — Premuda 8.550 8.550 — — Tripkovič 10.500 10.050 10.050 11.050 Openski tramvaj 1.625 1.710 1.625 1.710 Terni 266 — 253 253 271.— 1LVA 320 304 304 326— Zdr. jadr, ladjedei. 83. 79. 79 84, Ampelea 800 800 — Arrigoni 1.000 1.000 — — mSCnllt KMEČKE ZVEZE SEDEŽ; TRST - ULICA FABIO FILZI.ŠT. 1Q L - TELEFON ŠT. 54-58 SOM' AMIM Pozor pri uporabi umetnih gnojil Rastlinstvo za svoj obstoj in razvzoj ter gradnjo pridelka potrebuje veliko organskih snovi, ki jih izkorišča kot hrano. Nekatere teh snovi, kot ogljik, kisik in vodik, rastlina prejema iz zraka in so osnovni elementi za življenje vsake ras!> line. Brez njih si ne moremo zamisliti obstanka rastlin. Ogljik prejema (asimilira) rastlina po listih iz zraka ter po zraku, svetlobi in sončni toploti proizvaja ogljikove'hidrate, ki so osnova za razvoj vseh rastlinskih delov. To ipresnavs-Ijanje snovi imenujemo asimilacijo. Kisik in vodi^ prejema rastlina iz vode (vlage), ker sta sestavna dela vode. Kaleče seme ne potrebuje drugih snovi kot kisik in vodik. Ostale snovi, kot hrano, prejema kaleča rastlinica iz semena, ki so v njem nakopičene beljakovine, sladkor, škrob itd. S pomočjo vlage se te snovi raztapljajo in jih kaleča rastlina uporablja za svoj razvoj tako dolgo, dokler kalček ne prodre zemeljsko plast in pride na površje. Sele ko je s pomočjo asimilacije ogljika dobila rastlina zeleno barvo in so začele male koreninice dovajati rastlini hrano v vodni raztopini, ja rastlinica zaživela samostojno življenje. Iz tega sledi, da drobno seme seje. mo plitvo in debelejše bolj globoko, ker vsebuje več hrane, da kalček tudi iz globlje plasti zemlje lahko prodre na površje, dočim kalček iz drobnega semena ne bi mogel prodreti na površje, ker bi mu prej zmanjkalo hrane v semenu. Veliko več elementov, ki jih rastlina potrebuje za svoj razvoj in gradnjo pridelka, prejema iz zemlje. Najvažnejši elementi so: dušik, fosforna kislina, kalij, apno, železo in veliko drugih, ki jih potrebujejo v manjši meri in jih je po navadi vedno dovolj v zemlji. Snovi kot so dušik, fosforna kislina, kalij, apno in včasih tudi železo, pa potrebuje rastlina v večji množini. Teh v zemlji primanjkuje ter jih moramo zemlji dodajati v obliki gnojenja. To se pravi: rastlinam moramo gnojiti, če hočemo, da bodo uspevale in dajale zadovoljiv pridelek Gnojila so organska, kakor hlevski gnoj, zeleni podor in kompost, ki v glavnem vsebujejo vse snovi in so važne za humiza-cijo zemlje. Potem so rudninska ali mineralna umetna gnojila straniščnik (fekalije) in gnojnica, ki so večji del enostranska in jih moramo imeti le koti pomožna gnojila. Rastline ne potrebujejo vseh snovi v enaki meri, temveč nekatere potrebujejo več dušika, druge več kalija ali fosforne kisline in nekatere tudi apnenca. Organska gnojila v glavnem vsebujejo vse snovi, ki jih rastline potrebujejo, dočim so umetna gnojila -enostranska in jih ločimo v dušična, fosforna in kalijeva. Ce se odločimo z njimi gnojiti, moramo vedeti, katere snovi potrebujejo rastline in katerih snovi primanjkuje zemlji. Dostikrat se zgodi, da z nepravilno uporabo umetnih gnojil bolj škodujemo kakor koristimo in dosežemo slabe uspehe v proizvodnji. Z dušičnimi gnojili gnojimo predvsem onim rastlinam, pri katerih hočemo pridelati čim večjo letno količino, kot zelju, cvetači, ohrovtu, solati, špinači itd. Drugim rastlinam gnojimo z dušikom v manjši količini le, če ga v zemlji primanjkuje, kar poznamo po slabi rasti in bledozelenih listih. Da ga je v zemlji dovolj, pa poznamo po bujni rasti in velikih temnozelenih listih. Od teh gnojil sta čilski in norveški soliter ter apnena sečnina lahko toplivi in jih uporabljamo v času rasti vegetacije. Fosforna gnojila vsebujejo fosforno kislino, ki vpliva na graditev rastlinskih stanic, preprečuje vegetacijo in pospešuje zoritev. Ugodno vpliva na rast semena. S fosfatnimi gnojili gnojimo grahu, fižolu, koruzi, krompirju in žitom, lucerni, travnikom, da je slama bolj odporna, da žito ne poleže. Najlaže topljiv je su-perfosfat in ga trosimo ob času setve, dočim so druga teže topljiva in jih trosimo v jesenskem in zimskem času. Kalij vpliva na proizvodnjo sladkorja, škroba in razvoj pridelka in tako poveča kvaliteto in kvantiteto pridelka. S kalijevimi gnojili gnojimo krompirju, krmilni in sladkorni pesi ter ječmenu, ki je posebno za kalij hvaležen; v manjši meri tudi drugim rastlinam. Z apnom gnojimo koščičastemu sadju, v prvi vrsti breskvam in marelicam, k! so zelo hvaležne za apno; tako preprečimo razvoj smolike, ki je za koščičasto sadje zelo nevarna bolezen. Apno v prahu trosimo po kislih zemljiščih, da kislino nevtraliziramo in pospešimo razvoj nitrifikacijskih bakterij, ki ugodno vplivajo na rast. S svojo prisotnostjo deluje biološko in fizikalno ter tako izboljšuje sestavo zemlje. KMEČKI KOLEDAR Vazna dela konec marca Na polju in njivi. Potrosi ozimnemu žitu čilskega apnenega solitra (približno pol kg na ar—100 kv. metrov), da si žito opomore od zimske vlage in mraza. Soliter moraš trositi ob suhem vremenu in ko ni več rose na listju, sicer ti gnojilo lahko ožge rastline. Sedaj je najprimernejši čas za setev lucerne ali večne (nemške) detelje. Triletno štajersko deteljo sej le, če imaš dovolj mokrotna tla, kjer bi lucerna tako dobro ne uspevala. Za deteljo preorji zemljo globoko in jo pognoji dobro tudi s superfosfatom in kalijevo soljo, da bo na njej detelja rastla bohotno vsaj tri leta. Na vsak ar gre po pol kg odbranega semena, ki naj bo zajamčeno brez pre-denlce (euscuta) ter 5 kg superfosfata in toliko tudi kalijeve soli. Ne odlašaj več s saditvijo krompirja, zlasti ne v sušnih letih; pri nas ga navadno zaloti suša julija meseca. Menjuj semenski krompir vsako drugo ali vsaj vsako tretje leto in ne pozabi na kolobarjenje s kulturami. Za seme odberi srednje velike in le zdrave gomolje. Ako so debeli kakor kokošje jajce, jih sadimo cele, če so debelejši, jih razrežemo na 2 do 4 kose podolgo in počez, vsak kos naj ima 2 do 3 očesa, več očes na gomolju daje drobnejši krompir. Pomni, da ljubi gomoljnica rahlo, peščeno in rodovitno zemljo, ki ne vsebuje mnogo apna. Zategadelj gnojimo krompirju z zdelanim gnojem, ki ga dopolnimo z umetnimi gno. jili. Med temi naj ne manjka v naših la-pornatin in apnenih zemljah žvepleno-kislega amonijaka. Za krompir je zlasti priporočljiva »koprska mešanicau, ki je sestavljena iz 50 delov superfosfata, 25: do 30 delov žvepleno-kislega amonijaka in 25 delov kalijeve soli. Na vrtu. V tem času lahko seješ vsakovrstno vrtnino brez skrbi, da ti jo uniči mraz in to tudi fižol v stročju, buči-ce in kumare. Presadi iz tople grede na prosto glavnato solato, zelje in kolera-bice. V zaprti gredi pa pikiraj in utrjuj paradižnike, melancane in papriko. Preglej od časa do časa Semeniče in odstrani rastline, ki ne ustrezajo po svojem razvoju ali so napadene po 'kakšni bolezni. V vinogradu končaj z vežnjo trt. Letos se moraš požuriti tudi s požlahtnje-njem ali cepljenjem ameriških in slabih trt z dobrimi, domačimi sortami še presen cepiči poženejo. Kopanje vinograda moraš tudi čimprej opraviti. Pozneje napraviš lahko mnogo škode s tem opravilom, ker se mladi poganjki — čeke — trt prav hitro odrgnejo. Za hitro obdelavo zemlje v vinogradu zateci se tudi k ustrezajočim živinskim ali še bolje motornim plugom in frezam. S lemi stroji sl boš prihranil mnogo časa in truda ter boš imel skoro enak, če ne še boljši uspeh kot s kopanjem. V sadovnjaku. Najprimernejši je ta čas za požlahtnjevanje divjih in slabih sort sadja z dobrimi rodovitnimi. Ne škropi sadnega drevja ob samem' cvetju. Strupi poškodujejo cvetne liste in druge notranje dele cvetov ter uničijo tudi čebele, ki so splošno najboljše oplojevalke sadnih cvetov. V 14 dneh, ko sadno drevje ocveti, pa moraš to temeljito poškropiti z ustrezajočo raztopino apnenega ali pa svinčenega arzenala, oziroma z raznimi pripravki DDT. V kleti. Mlado vino in tudi staro moraš v temi mesecu zopet pretočiti. Za vstekleničenje dobrega in starega vina je ta mesec najprimernejši. Opravi to delo le ob jasnem vremenu. Slabo vino ne spada v steklenice. Pazi na vinsko posodo in od časa do časa žveplaj tudi klet. V hlevu, živino pripravljaj polagoma na zeleno krmo in na pašo. Pri občasnem razkuževanju hleva pazi zlasti na kote in odvodne jarke, da bodo dobro razkuženi. Pripravi pravočasno jajca, odbrana za valjenje. Uporabljaj za to le jajca najboljših kokoši in jih podloži. MALODUŠNOST Slovenski koroški listi svarijo kmete pred posledicami sedanje malodušnosti. Nekateri kmetje so zanemarili svoja polja in se nočejo lotiti novih del, ker pričakujejo inflacijo (zmanjšanje vrednost! denarja). Zaradi tega mnogi tudi zapravljajo denar, namesto da bi Sledili in vlagali prihranke v slovenske denarne zavode (kmečke posojilnice). V vsej Avstriji so vloge v denarnih zavodih narasle za 247 milijonov šilingov, na Koroškem pa ni zadostnega dotoka vlog. KMETIJSKI VISOKOŠOLSKI TEDEN NA KOROŠKEM Deželna kmetijska zbornica v Celovcu je tudi letos priredila »kmetijski visokošolski teden« v prvi polovici marca. Praktični strokovnjaki so govorili o najnovejših pridobitvah v kmetijstvu. Slo je predvsem za praktične nasvete kmetom. Spored predavanj je obsegal: poljedelstvo, živinorejo, poljske kmetijstvo, sadjarstvo in varstvo rastlin, gozdarstvo, gospodinjstvo in kmetijsko tehniko. DOBRA LETINA V ARGENTINI Po podatkih ministrstva za kme ijstvo bo Argentina pridelala v sezoni 1952-53 7,800.000 ton žita, to je 271% več kakor lansko leto, ko je bila letina zelo slaba. Koliko prašičev je pogoltnila voda Holandski urad za obveščanje o gospo darstvu je priobčil podatke o škoai, iu so jo prizadele holandskemu kmetijstvu zadnje morske poplave. Holandsko mlekarstvo ni bilo posebna prizadeto. Ho-ianaska živinoreja je izgubila sicer 25.000 goved, toda to predstavlja samo 1% vse ItolanosKe goveje živine. Na poplavljenih področjih so gojili 40,000 prašičev, »o je 2,2% vseh prašičev v Holandiji. Utonilo je okoli 20.009 prašičev. Stevito perutnine je znašalo na tem ozemlju 3S0 tisoč (1,6% vse perutnine v Holandiji). Utonilo je okoli 100.000. Bolj je trpelo samo poljedelstvo. Poplavljena področja so pridelovala četrtino pšenice in ječmena v vsej Holandiji, 30% stročja, 10% krompirja in skoraj 40% slaJsorne repe. Ako uspe kmalu izsušiti poplavljeno ozemlje, ne bo mnogo trpela plodnost tal. Holanuska industrija ni skoraj nič trpela zaradi poplav, ker je poplavljeno področje kmetijskega značaja. SESTANEK ZA ,.ZELENO ZVEZO11 V Parizu bo 16. marca konferenca predstavnikov zahodnih držav, ki so pripravljene pristopiti k »Zeleni zvezi«, ki bi nadzirala proizvodnjo in razdeljevanje kmetijskih pridelkov v teh državah nekako po vzoru jeklarske in premogovne skupnosti. Vse kaže, da bo pobuda zadela še na hujši odpor kakor pobuda zal ustanovitev Skupnosti za jeklo in premog. Konference se bodo udeležili ministri za kmetijstvo v omenjenih državah. Glede Nemcev je znano, da se ne navdušujejo za francoski predlog. VEG SIRA V ZDA Poljedelsko ministrstvo objavlja, da je povečalo uvozne kvote za določene vrste sira za 15%, da s tem: pospeši mednarodno trgovino in izboljša mednarodne trgovske odnošaje. Nove kvote ostanejo v veljavi do 30. junija 1953. Že v juliju 1952 je bila odpravljena uvozr.j' kontrola glede raznih vrst švicarskega in francoskega sira, v oktobru 1952 pa glede raznih vrst italijanskega ovčjega sira. ŠTUDENT V SOVJETSKI ZVEZI Zahodnonemški neodvisni list «Die Welt» poroča, da v sovjetskih visokih šolah in institutih vzgajajo novi višji in srednji stan. Po sovjetskih statistikah bodo v 5-letnem razdobju sprejeli na visoke šole in institute 2,350.000 študentov na leto. Od njih bo polovica prišla iz višje plasti ministrskih uradnikov, krajevnih sovjetov, ravnateljev tovarn, kolhoznih upraviteljev in podobno. Drugi bodo pa, kakor pravi list iz «sivo-dename aristokracije«, katere bogastvo izvira iz črne borze. Sovjetski študent potrebuje za primerno življenje 600-700 rubljev na mesec. Pristojbine, ki so jih uvedli leta 1940, znašajo 400 rubljev letno v glavnih mestih in 300 rubljev v manjših. Za prenočevanje hlačajo 25 rubljev na mesec, za hrano pa 150 rubljev. Obvestilo kmetovalcem Razdeljevanje nakazil za nakup semena večne detelje po znižani ceni Področno kmetijsko nadzorništvo sporoča: Kmetijsko nadzorništvo je pričelo z razdeljevanjem nakazil za nakup seme- S. p. A. UVOZ-IZVOZ TRST = UL. ROMA 30/11 TELEFON 72-59 na večne detelje po znižani ceni. Ker stane 1 kg semena večne detelje 410 lir, mora kmetovalec, ki se je svoj čas naročil, v trenutku, ko dvigne nakazilo, plačati 70% cene, to je 287 lir za1 kg. Razdeljevanje močnega krmila-pogače koruznega jedrca Nadaljuje se razdeljevanje močnega krmila-pogače koruznega jedrca. Obvešča se, da je sedanje razdeljevanje izključno namenjeno samo tistim živinorejcem, ki decembrskega razdeljevanja krmila niso bili deležni. Za dvig nakazil, bodisi večne detelje kakor močnega krmila, se morajo kmetovalci obrniti na Področno kmetijsko nadzorništvo v ulici Ghega št. 6-1. med uradnimi urami (8.30 do 12.). MESNICE SKUPINE LOIGO GUIDO Najboljše meso vseh vrst dobite v Trstu v sledečih mesnicah: mmm sili vehuiti iibmsno ULICA GENOVA 17 ULICA C. BATTISTI U Telefon 23-770 Telefon 68-17 BIGO! EMIO LOIGO GOIOO ULICA GENOVA 15 ULICA UDINE 57 Trlefon 23-760 Telrfon 55-06 SLOVENIJA - IMPEK TRGOVSKA AGENTURA ZA IZVOZ IN UVOZ LJUBLJANA - BEETHOVNOVA 14/1 TELEFONI: 23-915 do 23-919 BRZOJAVI: SLOVENJA-IMPEA . BANČNI RAČUN: 601 - "T,, . 6» IZVOZ S KOVINE, RUDE, STROJI, TEHNIČNI MATERIAL, ORODJE, KEMIKALIJE, PREMOG. GRADBENI MATERIAL, DSNJE, BOMBAŽNE TKANINE UVOZ s KOVINE, RODE, STROJI, ELEKTRIČNI MATERIAL. ORODJE, KEMIKALIJE SPECIALNI GRADBENI MATERIAL KOŽE, STR0JLA TEKSTILNE PREJE Ribarič Ivan Zaloga trdega goriva in lesa TU ia a ID : TRST ULICA CR1SPI ŠTEV. 14 - TE LEM 93-502 SIKILiSLJDKŠiClE: ULICA D E LEE MILSZIE ŠT. 17-19 TEL. 96-510 UVOZ IZVOZ F. SP ADARO SPEDITERSKA TVRDKA S^PEG I A L IZ JRA TV -4 V LESNI STROKI) TRST - TRIESTE u|& GHEGA ŠT 2 - TEL. 57-85 IN 31-0-87 SCALO LEGNAMI -SERVOLA -TEL.96-8-47 S C A L O LEGNAMI — PROSECCO PONTEBBA POŠTNI PREDAL 184 VIA MAZZINI 49 - TEL. 59 TELEGR.-. S P A D S P E D I T KOOPER AT IVA- SLOVENIJA ZADRUŽNO PODJETJE ZA UVOZ IN IZVOZ - TEL. 23-048/21-053 LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 6/il. P. P. 75 ©dlsUspMii© lan isvaša ža{ga=* ira@ga im tesamegai l©sa0 želesmišKe hrastove d©g©9 d^vas, ©glf© im ©stal© g@&dme sortimemt® LJUBLJANA - J UGOSLAVIJA IZVRŠUJE TAKOJŠNJE DOBAVE: GOVEJE ŽIVINE - GOVEJEGA MESA - ZAKLANIH TELET - KONJ ZA KLANJE - KONJ ZA DELO GOVEDO IN KONJI STALNO NA ZALOGI V NAŠEM DEPOJU V PRESTRANKU, ZAHTEVAJTE TOČNE PONUDBE OD: SLOVENIJA - ŽIVINO PROMET, LJUBLJANA DALMATINOVA 1/L - POŠTNI PREDAL 222 - TELEFON 22-212 Coiilimntal EXP0RT LJUBLJANA - TOMŠIČEVA 7 Telefon št. 21-826 23-549 PODJETJE ZA UVOZ - IZVOZ - REEKPORT Izvaža Konzervirano meso, mesna konzerve, konzervirane sadje, živalske odpadke, usnjene izdelke, krzno, živino in konje Uvaža Kolonialno, tekstilno in galanterijsko blago, stroje, električno blago, steklo in steklene izdelke, jedilne pribore, avtomobile vseh vrst, kolesa, kemične izdelke za živilsko industrijo, foto in kino aparate, medicinske aparate itd. (Iddaja avtiimobilov v najem| za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo FR.ANC LIPOVEC Trgovina z lesom na drobno l in na debelo ,j ki MOŽE VLADIMIR Trst, Dl. Timens št. 4 - Tel. 90-29B \ v nradu - Tol. 33-113 doma CENE UGODNE! 'BSiZU CENE UGODNE/! MIZA R J I B ?esAe smre- KMETOVALCI I sn°“; PODJETNIKI o lesov, trame in parke te nudi najugodneje CALEA Tel. 90441 T R S T Viale Sonnino, 24 Skladišče in pisarna: Trst - UlicS U] Boccaccio št. 21 - Tel. 31-496 sc Bogata izbira desk mehkega i15 Su trdega iesa, vezanih plošč in |p< furnirja. K Cene ugodne! Cene ugodne1 zj v ut G. M. GOLOMBIN & FIGLIO ti. UVOZ - IZVOZ sn PC PliUTO VIJTE dr in IZDELKOV * Trsi;, Ulica I. della Croce 4 ni, TEL. 94-570 j.ls Tlgr. COLINTER - TRIESTE v0 -ko