FoHntna plačana v gotovini. Posamezna itev. Din 1«-. Štev. 14. V Ljubljani, dne 4. aprila 1929. Leto XII. Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, Knafiova ulica 5 Uredništvo ..Domovine", Knafiova ulica 5/11., telefon 3122 do 3128 Izhaja vsak četrtek Naročnin la tireantjo: četrtletno I Dla, polletno IS Dla, celoleta* 3t Dla; ta In*, lemstno raita Amerike: četrtletno 12 Din, polletna 2« Dla, celoletao 48 Dla. Anerlka leta* I dolar. — Račaa poštae hranilnice, podraialee f L!n:l|aai, $L 10 711. Slovenski kmetje, ne napravljajte novih hmeljskih nasadov! Preobsežni nasadi, zlasti pa nasadi v krajih, kjer hmelj slabo uspeva, so uničili hmeljske cene Že nekaj let sem vlada skoro po vsej Sloveniji nekaka hmeliska mrzlica, ki so io v veliki meri zakrivili činitelji, ki ne mislijo tri korake naprej. Pred leti je imel ameli. ki se ie v Sloveniji erojii takrat samo v Savinjski dolini in v okolici Maretiberga. lepe cene. Te leoe cene so zavedle številne slovenske kmete izven dotedanjih naših hmeljskih okolišev da so začeli v velikem obsegu gojiti brneli, čeprav ie hmelj svoieglavna rastlina in ne uspeva povsod tako. kakor bi si ijudie želeli Svarili smo takrat odločno med to hmelisKO mrzlico in skušali doDovedati, da bo velika količina slabega ali oa makar tudi dobrega blaga neusmiljeno znižala cerie na nižino, ko se orid"lavanje hmeiia več ne izDiača. Tem svarilom, opominom in rotenjem ie od strani, ki bi lahko oomagalc zajeziti vsakemu zdravemu ra/umu nasprotujoče blazno pospeševanje hmeliarstva, sledil zaničljiv posmeh, češ: vi pač hočete, da bi imela lepe dohodke samo Savinjska dolina. Toda sedaj se že dve leti izkazuje, da smo imeli prav. Laisko le'0 vsi hmeljarji Slovenije gotovo liso izkuoili za hmelj niti četrtine tiste vsote. Ki ie Drišla Dred leti samo v Savinjsko dolino. Številni hme'jarji sploh niso mogli prodati svojih zalog, ki jim bodo skoro gotovo ostale neprodane. Ako sedaj pomislimo. koliko truda ter stroškov stane pri delovanje hmelja, hi ori tem še uvažujemo da bi kmetovalec lahko pridelal na zemljišču zasajenim s hmeljem, kakšen drug boli do-bičkanosen Doliski produkt, potem si lahko predstavljamo škodo. Pred leti ie savinjski hmeliar DrodaJal brneli po 80 do 140 dinarjev za kilogram sedai oa ca orodaia slovenski hmeljar po 3 in nol do 17 dinarjev za kilogram (v Strasbourgu). ;n še po teh cenah ga na iemliejo radi. To se pravi, da hmeljarje ni zadela samo težja kriza nego pravcata katastrofa. Soominiamo se še. kako so kmetijski činitelji zatrevali. da do Jugoslaviia pridelal* toliko hmeiia. da bo lahke zalagala ves svet Tako bi lahko rekla tudi Nemčija. Francija Ceškos ovaška. če bi tam ne bili oametnei^i Pudje in ne vedeli, da more svetovna nadoro dukcija uničiti dobičkanosnost hmeliarstva Sedai smo v takem položaju, da se bo v bodoče lahko orodal le prvovrsten hmelj. In še ta no skromnih cenah. dočim se za slab produk' ne bo zanima! nihče Vedeti pa moramo, da se širi hmeljarstvo tudi v drugih državah, seveda ne tako bre*-smiselno kakor v Jugoslaviji. Pri nas ima zlasti Vojvodina toliko hmeljskih nasadov, da se človek zaman vprašuje, kam so Vojvodinci skrili zadnje sledove razsodnosti. Našo hmeljsko mrzlico oozna že ves zunanji svet, ki nas ie enako opominjal k pameti in nam ie sedai napovedal boj na živLienie in smrt. Češkoslovaška bo v vedno večji meri ovirala uvoz našega hmeiia. Z enakimijiačrti se bavijo tudi druge države. Kam naj gremo potem z našim blagom zlasti s slabim blagom. ki ga pridelujemo izven Saviniske doline in okolice Marenberga. Kolikor toliko še bo mogel od slovenskih hmeljev prodajati le še savinjski in marer.berški hmelj. K' imata po svetu svoj sloves. Hmeljarji v novih kraiih. ki Drideluteti slabo blago, opustite hmeljnike! Naš nasvet bo le v Vašo korist. Morda nas ne bost« poslušali, toda' spomnili se boste naših na-svetov, ko boste imeli že ogromno škodo. Vsi ostali kraji, ki orideluiete kvalitetno blago, pa glejte, da boste pridelovati hmeli. ori ka-tefem kupec ne bo mogel najti napak. Opozarjamo tudi Savinjčane. da ne na- pravljajo novih nasadov In da stare slabe nasade oouste. Gotovo nesmiselno oa bi seveda bilo. 53 bi Savinjska dolina, ki ima vse tip šfoiein 73 Unzd. nam kmetom tisti denar, ki ga občina dobi za lov, ko smo pa potem primorani škodljivce še gojiti. Saj divjačina nekaterim po desetkrat, drugim pa tudi po stokrat več škode naredi, kakor znaša tisti mali znesek, ki pride od lovske zakupnine na enega kmeta. Če bi sešteli vso škodo na perutnini, sadnem drevju, povrtnini, žitu in drugem, bi dobili znesek. ki ogromno nadkriljuje vsoto zakupnine. Kdor hoče gojiti divjačino, naj jo goji le v ograjenem gozdu, ne pa tako, da se živali lahko povsod sprehajajo in nam uničujejo pridelke! Po leti kmetje od svita do mraka in še pozno travniki, naj se še ne štejejo za gozd. Sedaj se dela lovski zakon Lovci so že izrekli svojo željo, zato naj tudi občinski funkcionarji vlagajo tozadevne prošnje na kmetijsko ministrstvo, da se nam dovoli potrebna prostost. Razstava kancev in perutnine Za časa letošnje velesejmske prireditve y Ljubljani ki bo od 30 maja 'Jo /. junija, bo pri- v noč težko delamo. Trudimo se, da bi čim več , redil perutmnarski in kuncerejski odsek Kmetij-živeža pridelali za sebe in za druge. Mi se po-jske družbe skupno z upravo velesejma na potegujemo za živež, lovci pa za zabavo. Vsak i šebnem oddelku veleseimskega prostora veliko naj presodi, kaj jc ljudstvu potrebnejše! Če ustreli sedaj kmet na svoji njivi zajca, ki mu je žrl pridelke, gre v zapor, je ob puško, ima velike stroške v denarju, pri sodišču mu pa ostane zapihano, da je bil kaznovan zaradi tatvine. To vse zato, ker sc lev proda. Ko bi vsak posestnik v občinsko blagajno dal ie enega kovača, kar bi gotovo vsak rad storil, pa bi v večini občin prišlo več v blagajno, kakor pa dobijo razstavo plemenskih kuncev in raznovrstne perutnine Razstava bo predvsem propagandnega značaja. Zelo smo namreč v Sloveniji zaostali v reii malih ži\ ali napram inozemstvu. Na deželi pač vidimo na kmetskih dvoriščih kure, race in drugo perutnino, ki grebe in brska po gnoju, redko pa plemenito pa=mo. Naše kure neseio povprečno 100 jajc na leto, ne ve jih pa veliko, da ležejo plemenite pasme do 300 jajc letno. Poleg kur jajčaric pa imamo pasme, ki se goje zlasti zaradi okusnega mesa. Podobno ie z našimi kunci ali domačimi zajci. Podijo se po hlevih in v kratkem času degenerirajo. V inozemstvu, zlasti v zapadnih evropskih državah pa je kuncereja smotrena in je velik vir dohodkov malemu človeku. Imamo kunce, ki tehtajo do 8 kg, in kunce, katerih koža je vredna čez 100 Din. V Parizu ni boljše restavracije, ki ne bi imela na jedilnem listu na različne načine prirejenega kunca. Pozivamo vse prijatelje in gojitelje perutni-narstva in kuncereje, da se takoj prijavijo kot razstavljala na razstavi. Uprava velesejma je preskrbela veliko število velikih, svetlih in zračnih razstavnih kletk, kamor se bodo namestile male živali. Pojasnila dajeta Kmetijska družba in velesejmski urad. Politični pregled Važen dogodek minulega tedna je bilo objavljenje novega proračuna za leto 1929./1930. Je to po desetih letih prvi proračun, ki nam daje resnično sliko državnih dohodkov in izdatkov. Celokupni proračun znaša 12 milijard in 464'4 milijona dinarjev ter je za 413 milijonov dinarjev višji od lanskega. Povišanje proračuna se nanaša na velike podpore samoupravam, na pokojnine ter invalidske podpore, na obresti za novo monopolno posojilo in drugo. Z novim proračunom je bil sočasno objavljen novi finančni zakon, ki vsebuje sedaj samo odredbe za olajšanje izvrševanja državnega proračuna, dočim .o bili stari finančni zakoni polni odredb, ki niso bile v neposredni zvezi s proračunom. Te dni je bil objavljen 'udi novi zakon o ureditvi vrhovne državne uprave, na podlagi katerega je zmanjšano število ministrstev od 16 na 12. Ukinjena so štiri ministrstva in sicer: za vere, za narodno zdravje, za agrarno reformo ter za pošte in brzojav tako da ostanejo y bodoče še ministrstva: za notranje zadeve, za pravdo, za prosveto za voisko in mornarico, za zunanja dela, za promet, za ,avna dela, za kmetijstvo, za trgovino in industrijo. za gozdove in rudnike ter za socialno politiko. Ministrstvo za vere se združi z ministrstvom za pravdo, ministrstvo za agrarno reformo z ministrstvom za kmetijstvo, ministrstvo za pošte in brzojav z ministrstvom za javna dela. ministrstvo za narodno zdravje pa z ministrstvom za socialno politiko. Ukinjena so tudi vsa mesta državnih podtajnikov in uzakonjene določbe o ministrski odgovornosti, ki vsebujejo ista načela, na katerih je temeljil dosedanji zakon o ministrski odgovornosti. Pravica obtožbe pa je sedaj pridržana samo kralju; prav tako sestava sodišča, ki bo preiskalo postopanje morebiti obtoženega ministra. Z uveliavljenjem novega zakona o vrhovni državni upravi se pričenja doba velikih zakonodajnih preuredb v državni upravi. Te dni je bila podpisana prijateljska pogodba med Jugoslavijo in Grčijo. S tem podpisom je po dolgotrajnih mučnih pogajanjih rešeno vprašanje naših odnošajev z grško republiko in dana podlaga za tesno sodelovanje med obema državama. Prijateljska pogodba z Grčijo ie nova garancija miru na Balkanu, ker osigurava nedeljivost ozemlja obeh držav in skupno obrambo obstoječega stanja na Balkanu. Z napetostjo zasleduje poslednje čase svet potek dogodkov v Španiji, kier že doleo napoveduje diktator Primo de Rivera. da se orirsravlia na Dostopni odstop in da misli na uvedbo zmernejšega režima. Za enkrat še ni znano, kako misli izvesti španski diktator svoj umik. vendar je skoro gotovo, da ga bo izvedel brez večjih nezgod in pretresljajev za Španijo. JESENICE. (Smrtna ko s a.) V . starosti 20 let je umrla v Novi vasi pri Jesen^a^: Milka Zumerjeva, hčerka hišnega posestnika, r-r, ,y Kurji vasi pa je po dolgotrajni bolezni prejujnji;! v, starosti 33. let g. Ivan Zupan, bivši tovarniški.^delavec na Savi. — Pokojnikoma blag sppipin!.. ;i. ŽELEZNIKI. (Smrtna kosa.) V .62;letu starosti je preminula pri nas gospa Tilka De m -šarjeva, posestnica in trgovka. Pokpjnica je bila hčerka pokojnega nadučitelja v Cerkljah pri Kranju Vavkena, znanega narodnjaka in borca za učiteljske stanovske pravice^ Prav po vzgledu svojega očeta je bila tudi pokojnica zelo delavna žena in vneta podpornica Sokola. Vživala je med prebivalstvom splošne simpatije. — Pokojnici blag spomin! RAČNA. Prosvetno društvo bo .priredilo v nedeljo 7. t. m. igro v štirih dejanjih t«Šta.ri in mladi® v gasilnem domu v Račni ob pol štirih popoldne. — Vljudno vabljeni! ŠOŠTANJ. Tudi krajevni odbor Rdečega križa v Šoštanju se je v minuli hudi zimi spomnil ubogih šolskih otrok v Šoštaniu, ki niso imeli najpotrebnejšega obuvala in obleke ter zaradi tega niso mogli prihajati v šolo. ali pa so prihajali vanjo vsi prezebli. Nabralo se je nekaj tisoč dinarjev v blagu in gotovini ter je bilo ob-darovanih nad 60 otrok z najnujnejšo obleko, perilom in obuvalom. Tudi glavni odbor Rdečega križa v Beogradu je poslal 800 Din podpore. V imenu obdarovanih otrok se odbor vsem dobrotnikom, med katerimi jih je nekaj darovalo večje zneske v gotovini ali v blagu, najtopleje zahvaljuje in jih prosi, da odprejo srce in "roke, ko se bo zopet potrkalo na njihove duri in pobiralo za našo bedno deco. — Odbor. SV. TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH. (Smrtna kosa.) Tukaj je umrla sedemletna učenka Mimika Vogrinčeva; Prav lep je bil njen pogreb dne 26. marca. Sprevodne vodil katehet pokojne deklice g. P. Rupert. Udeležili so se pogreba skoro vsi učenci z učiteljstvom ter izredno velika množica ljudi. Pred hišo žalosti in na pokopališču so zapeli učenci svoji tovarišice v slovo ganljive žalostinke. Ko je ob Soteščan: Grob ob zvoniku (Povest iz sedanjosti.) (Dalje) «Khm», je sumljivo zakašljal. «Rekel sem ti že, da nerad pripovedujem, zato ker ne verujem v strahove ...» «Ako si nekaj videl, potem ne moreš tajiti. Govori, nikar mi ne prikrivaj.« «Prav zato sem prišel, da se pogovoriva. Danes je priložnost.® «Moj Bog, kaj se je zgodilo!® «Toneta sem videl. Nikar se ne prestraši!« «Prav tukaj na tem mestu. Skoro sva se srečala. Nekaj korakov pred mano je izginil.® «Ali pa veš, da je bil Tone?» «Ista hoja in postava. Belo ogrinjalo mu je segalo do tal, noge so se sicer dotikale zemlje, a niso se slišale stopinje.® «Oh, tudi jaz ga vidim in slišim, ko potrka na okno®, je priznala s trepetajočim glasom. «Zato pa hiram in pešam, strah je vzrok bolezni. Nekaj mi pravi, da hodi po mene, da bom morala umreti.® «Pa Jerin ga je tudi že videl. Izpod kozolca je planil in odšel na pokopališče. Od takrat se ponoči več ne upa iz hiše.» « Vprašal naj bi ga bil, kaj potrebuje...» •Vsak nima toliko poguma. Naš Lojze je šel neke noči mimo pokopališča ter je čul prav na vašem grobu čudno ječanje. Fant je korenjak, pa je bežal ko zajec: ko ie dospel domov, se ie zaletel ob vrata, da jih je skoro vranji c tečajev.* «Mislim, da ga bomo kmalu rešili. V ta namen sem dala za maše ...» «Tudi pri nas se ga spominjamo v molitvi. Pravijo, da se duša premelje skozi devet mlinskih kamnov, preden pride iz večnosti na zemljo. Tamkaj so natančni...» «Tine, zakaj ga nisi ogovoril. Kot prijatelju bi ti bil povedal, kako mu moremo pomagati.® / «Nisem utegnil. Kakor duh je šel mimo mene. Ko sem se zavedel, je izginil.® «Bog se ga usmili!® je tarnala in vzdihovala. «Da bi vsaj vedela, zakaj trpi? Nikomur ni storil krivice.® «Ako se mi ponovno prikaže, ga bom vprašal, zakaj mu je odločena takšna pokora. Skliceval se bom na prijateljstvo, ki seže preko groba.® «Dobro sta se razumela®, mu je pritrdila. «Kar pomnim, še ni bilo med nami prepira Kaj bi počela, ako bi ne bilo dobrih sosedov! Kadar je treba opraviti kako težje delo. mi pošlješ Lojzeta, ki pride z vozom in z živino. Kdaj ti bom povrnila?® Iz cerkve ie prispela Francka, na obrazu se ji je poznalo, da ie jokala. «Vsa okolica že govori, da hodijo oče nazai®. je pripovedovala. Solze so ji zalivale oči, v joku ji je zastajala beseda. «Grobar Marko ga ie tudi že videl®, ie namignil Žitnik. «Skoro vsi, kar jih je prišlo iz cerkve, so me obsuli. ko sem stala ob grobu®, ie pravila Francka. «Vsak ie hotel imeti odgovor na svoje vprašanje.« «To bo zopet govorjenja!® se ie StoDarica vznejevoljila. «Kako se bodo izmišljali in lagali!® Njene slutnje so se izpolnile. Novica je šla od ust do ust. do zadnje hribovske koče. V gostilnah, na potih, pri delu — povsod so govorili o Stoparju. kako pride ponoči čez dvorišče in potrka na okno. Čira se, je kdo o mraku ganil iz hiše. že ga ie videl .zavitega v belo ogrinjalo — takšnega, kot so ga položili v krsto pred pogrebom Tudi stokanje so slišali na grobu ob zvoniku. Dočim so se ženske in mladina plašili ob misli na mrtvega soseda, so Izkušeni tnožje neverno zmajevali z glavo in iskali pojasnila. Vstajali so celo ponoči, da vidijo prikazen. a želja se jim ni izpolnila. . ■, «Tisti, ki bi radi videli, ne vidijo®, so trdile vraževerne ženice. Pregrešno se iim je zdelo zalezovati duha na niegovem skrivnostnem potu. Venomer so nadlegovale Sto-parieo, ki pa ni hotela povedati drugega, kakor da se prikazen več ne pojavlja. «Tone je rešen®, se ie pohvalila tudi Žitniku «Trkanje se več ne ponavlja.® «Ali ga ni več?® ie vprašal dvomljivo, na kar je naglo dostavil: «Vidiš. molitve in maše so pomagale.® «Tudi sanjalo se mi je že, da je v nebesih®; je dodala. «Zdaj nam je hvaležen, ker smo ga rešili.® Žitnik ni mogel tako hitro verjeti. Nehote se mu je vzbudilo nezaupanie, obhajale so ga temne slutnje. Čeprav ie bil utrujen, tisti večer ni mogel zaspati. Sedel 'e na postelji in zrl v sanjavo mesečino. V njegovem spominu F grobu Izpregovoril domači g. šolski upravitelj, ni ostalo niti eno oko suho. Hudo prizadetim žalujočim naše sožalje! VERŽEJ. Veržejsko Bralno društvo je priredilo 1. t. m. dramo »Prisega ob polnoči* z nad vse pričakovanje velikim uspehom. Velika dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička. Občinstvo je sledilo prizorom z napeto pozornostjo. Igralci so rešili svoje vloge vzorno in so se v polni meri zavedali lepote tega Igrokaza, v katerem se tako lepo predstavlja pristno kmetsko življenje. Po predstavi se je občinstvo razšlo z željo, naj bi se predstava ponovila. Zato bo Bralno društvo ponovilo »Prisego ob polnoči* 14. t. m. ob 3. popoldne v dvorani g. Hedžeta v Veržeju. Kdor še ni videl ali hoče ta lepi igrokaz videti še enkrat, naj nikar ne zamudi prilike in naj pride 14. t. m. Prosim j pa, da si vstopnice preskrbijo, komur le mogoče, v predprodaji, da pri blagajni ne bo nepotrebnega prerivanja. Predprodaia v trgovini Bobnjar v Vsržeju. HO REJCI. Naš občinski zastop je bil razpuščen. Za gerenta je imenovan g. Titan Janez, v sosvet pa gg.: Horvat Ivan, Cigut Ivan, Horvat Štefan, Voroš Mihael, Sečko Štefan in Krančič Ivan. Kmetijski pouk NAŠI DOHODKI OD MLEKA. Dohodki od mlekarstva so po raznih krajih različni. V obče so pa skromni in ne poplačajo reje. Najboljši dokaz za to imamo v tem, da se naše mlekarstvo ne premakne in ne more priti do nobenega razmaha. Naši kmetovalci radi zaslužijo in gredo za denarjem, kjer ga je najti. Z našim mlekarstvom si pa ne moremo opomoči in od tod tudi to zaostajanje te stroke, zlasti zunaj po deželi. 'mleku tudi do polovice manjša kakor v mestu samem. Če bi vpoštevali vse stroške, ki jih imamo z rejo krav, nimamo nobenega dobička s to rejo. To sklepamo lahko že iz tega dejstva, da ne pridemo z našo rejo nikamor naprej. Imeli smo v tem pogledu pred vojno že veliko lepše čase; ko nam je bil mlečni trg na vse strani odprt, danes pa komaj dihamo, tako smo z našim gospodarstvom vkovani. Cena mleku po deželi se toliko časa ne bo popravila, dokler se ne bomo rešili iz tega položaja s primerno organizacijo vsega proizvajanja kakor tudi konsuma, in dokler si ne bomo znali sami pomagati do reje boljših molznic. Obojega je treba. Dosedanje organizacije je treba izpopolniti in urediti edino le iz gospodarskega vidika. Treba je tudi, da imamo enotno vodstvo v rokah poklicnih veščakov. Kar pa sami lahko storimo, je to, da redimo res dobre molznice in da prilagodimo vse krmljenje po mlečnosti posameznih krav. če je krava tako slaba molznica, da ne poplača stroškov za močna krmila, potem si moramo pomagati z domačimi krmili, ki naj so dosti tečna. Kar se izplača pri dobrih molznicah v ljubljanski okolici, to se ne izplača pri slabih molznicah v Rovtah. To je jasno. Iz tega vidika je presojati tudi vprašanje močnih krmil za molzne krave in za povzdigo mlekarstva. Marsikaj pa česar ne moremo sami doseči, se da doseči z združenimi močmi. Toda za to se je treba brigati in živo potegovati, ne pa samo tarnati. V družbi je moč! KAKO ZATIRAMO NADLEŽNO PIRNICO. Med najbolj nadležne plevele naših njiv spada trava pirnica, ki ji pravijo ponekod tudi perenka ali pirika. Tako je trdoživa, da je ni mogoče ugnati. Najdemo jo povsod, po vseh njivah, na težki in na lahki zemlji: Pirnica dela dolge, Dohodki iz mlekarstva so prepičli. Še največ] tankim vrvem podobne korenike, ki so členko-imajo od mleka gospodarji v bližini večjih mest, vite. Na kolencih teh korenik dela nove poganjke i kjer so po mestih cene nekoliko boljše, zlasti če in korenine. Če razrežemo s plugom te korenike, dostavljajo mleko sami v hiše. Kakor hitro je pa je vsak razrezan kos take korenike, ki ima svoje treba posredovanja in daljše prevožnje, pa naj- j kolcnce, zopet za se rastlina. Njega splošna raz-sibo potem prekupcev ali zadružnih podjetij, širjenost in trdna narava se da upravičeno pri-je pa dohodek že manjši, ker ga znižujejo po- J mer jati z vrabcem, ki je tudi povsod doma in ki slovni in prevozni stroški. Po deželi je cena se tudi ne da zlahka iztrebiti. Pirnica je kot plevelna trava zelo nadležna in škodljiva. Zato jo že od nekdaj preganjamo in sovražimo. Še najlažje ji pridemo po dosedanjih izkušnjah do živega, če jo pokončujemo s praha, ki jo ponovno obdelujemo, kakor hitro namreč pirnica zopet ozeleni, ali pa s tem, da jo skušamo zadušiti. Pirnica rabi namreč mnogo zraku in svetlobe. Pirnico lahko zadušimo na dva načina, ali da jo globoko podorjemo in ko nam ozeleni, na novo spodrežemo in tako oslabimo, ali pa, da pridelujemo na njivah rastline, ki rastejo tako na gosto in delajo toliko sence, da jo pod seboj zaduše. Take rastline so razne detelje, posebno večletna lucerna, potem stročnate rastline kakor v goste vrste nasajen fižol, grašica, krompir. Po naših maloposestniških njivah je daljša ali popolna praha izključena, ker imamo premalo zemlje in jo moramo zato dobro izkoriščati. Uspešno se da zatirati le s primernim kolobar-jenjem in pridelovanjem rastlin, ki pirnico pod seboj uničujejo, tedaj s pridelovanjem detelje in krompirja. Pod gosto deteljo nam še najprej izgine, zlasti med lucerno. Kjer imamo pa rahlo peščeno zemljo, jo lahko zatiramo tudi z izruvanjem na ta način, da jo s kultivatorji in brano izrujemo in spravimo na površje, nato pa zgrabimo na kupe in sežgemo. Pirnica se najbolj počuti in najbolj razpase po rahlih peščenih tleh, ker ima tukaj dovolj zraku in svetlobe. Na taki zemlji prepreže časih s svojimi korenikami vso privršno plast in uničuje žitne in druge rastline.-Pirnico bi morali povsod iztrebiti, da bi dobili od naših posetev večje pridelke. Dražba kož divjih živali Na zadnji dražbi je bilo za 30 odstotkov več blaga kakor na prejšnji. Samo lisic je bilo preko 1000 komadov. Kvaliteta je bila zaradi poznega časa slabša. Zato so cene v splošnem malo padle. Blago je bilo iz vse države, zlasti iz Slovenije, Hrvatske, Bosne in Dalmacije. Blago se je kupovalo deloma za domačo potrebo, večinoma pa za Avstrijo. Češkoslovaško, Italijo, Nemčijo, Anglijo. Veliko zanimanje za dobro blago, zlasti za gorske lisice, kune zlatice in belice, di- so oživljali razni dogodki in prizori iz va-. škega življenja. Že dolgo mu ni domišljija tako živahno delovala. «Jutri bo že peta obletnica«, se je spomnil Stoparjeve smrti. «Ako trpi, so mu ta leta kot dolga tisočletja...» Naslonil se ie s komolcem na okno. z dlanjo si je podprl glavo. Oko se mu ie za-pičilo v nekaj belega, ki se ie pojavilo na potu blizu hiše. Zapazil je sključeno postavo — jasno sliko prikazni v polnočni uri. «Tone!» Glasno mu je ušlo to ime, mozeg in kosti mu ie pretreslo, ko ga je izgovoril. Prikazen se je neslišno premikala, nikamor se ni ozrla, nikjer ni obstala. Nedvomno je prispela od Stoparja ter je usmerjena v neskončnost. Tako potuje duh, da zadosti pravici z naloženo pokoro. Nekaj mu je šiloma zaprlo usta. prav ko je hotel izgovoriti vprašanje, kai potrebuje. Nevidna moč ga je odrinila od okna ter ga potisnila pod odejo. Zjutraj sta se srečala s Stoparico. ko ie šla na polje. «No, kako si se naspala? jo je nagovoril. «Tako. kakor po navadi«, mu ie odvrnila. «Mi, stari ljudje nimamo trdega spanja. Vsak nemir me zbudi in potem ne morem zaspati.« «Ali si sinoči kaj videla?« io je pogledal. «Nič. In ti?« se je ustrašila nepričakovanega vprašanja. «Zopet sem ga videl... Nocoj ob polnoči je šel po vasi...» «Ježeš!» je odrevenela v silni grozi. «Ali se ne motiš?« / «Videl sem ga kakor zdajle tebe. Hrbet mu je bil upognjen, kakor bi nesel težko breme. Počasi in slovesno se ie premikal...» «Pa ga nisi nagovoril? Slednjo željo bi mu izpolnila ...» «Poklical sem ga, pa se ni ozrl. Nato me je obšla strahovita croza. neka čudna moč tni je zaprla sapo.« «Moj Bog, ali res ni nobene pomoči?« se je prijela za glavo. «Neprenehoma molim in dobra dela opravljam, pa nič ne zaleže.« Žitnik se je zamislil. Praskal se ie po glavi in gladil po čelu. zdaj ie privzdignil desno in zopet levo ramo. «Kazen. v katero je obsojen, mora prestati«, ji ie poiasnil. «Dok!er je ne izbriše, tako doltro so mu zaprta vrata nebeškega kraljestva.« «Rada bi mu olajšala neznosne muke. Vse sem pripravljena storiti.« «Seveda bo treba kaj izmodrovati. Čim se bom česa domislil, ti pridem povedat.« «Pridi. lepo te prosim. Sam Bog ti bo poplačal.« Žitnik in Stoparica sta odšla vsak po sve jem potu. Oba sta bila zatopljena v mssli. kako bi pomagala nesrečni duši v posmrtnem trpljenju. Zbirala sta pripomočke, ki bi odtehtali določeno kazen, povsod sta iskala biažilnih sredstev. Vdovi se je zazdelo, da se ji roga nekdo za plotom. «Sama si kriva«, je čula posmehovanje. «Zakaj?» je pogledala plaho okrog sebe. «Zato, ker ne izpolniš njegove želje. Tvoja trma ga je kaznova'a. «Kakšne želje?« je vprašala, nevede s kom občuje. «Tisto, kar sem ti zadnjič omenil...» Zdaj šele je spoznala Gornika, ko se je bedasto zagrohotal za grmovjem. S studom je pljunila na tla, ves dan ji ie bučal no ušesih njegov posmeh škodoželjnosti. Pomirilo io ie šele pismo, ki ga ie prejela proti večeru — Ivan ii je pisai od vojakov. Francka mu je namreč sporočila, v kakšnem strahu so doma zaradi očetovega prikazovanja. Brat ni povedal, odkod izvirajo prikazni, osrčeval ju je. da so strahovi orazni, ker jima nihče ne more kaj žalega storiti. «Še nekaj mesecev potrpita«, ju je potolažil. «Ko pridem domov, vama bom pojasnil ves strah in grozo, pred katero ni treba trepetati » Isti dan kakor sestri je pisal tudi Minki — prvič, odkar je šel k vojakom. Poprosil jo je, naj opazuje očeta ter mu sporoči njegovo obnašanje. «Skrbi me — zaradi tebe«, ie utemeljil svojo prošnjo. «Bojim se, da bi se ti , kaj ne pripetilo.« Minka mu je z obratno pošto odgovorila: <-Oče so vsak dan bolj zmešani: ako ce jim ne izboljša, bodo ojooinoma znoreli. Podnevi ležijo ter se ne brigajo za nobeno delo. do-noči pa se Dogovarjajo in prepirajo z vso okolico. Strah me je in groza, kadar iih poslušam. Večkrat sanjarilo o tebi. da ne prideš več domov, ker si rojen za gospoda. Kadar so najbolj razburjeni, tedaj zabijejo žebelj in tožijo. da jih boli glava, odkar jih ie nekdo udaril. Strahovito preklinjajo tisto kladivo ter ga mečejo po uljnjaku.* hurje, divje mačke, bele podlasice, za polhe ni bilo zanimanja, a po ostalem srednjekvalitetnem blagu primerno povpraševanje. Dosežene so bile naslednje cene: lisice gorske, prvovrstno blago 470—650 dinarjev, lisice gorske, glave 710, lisice poljske, prvovrstno blago 450—580, lisice poljske, glave 650, kune zlatice 1550—1760, kune belice 855—1030, dihurji 260 do 305, vidre 800—950, veverice 11—14, jazbeci 51, zajci divji 21, zajci domači 2.25, mačke divje 185—250, mačke domače 14—16, podlasice bele 80—120. podlasice rjave 11.50, krti 2, srne 12.75, gamsi 25, ris 900 dinarjev. Tedenski tržni pregled ŽITO. V minulem tednu so cene pšenici v Ameriki malo padle, pa so se zopet popravile. Stalnejše so bile cene turščici. Na ljubljanski blagovni borzi so ponujali 2. t. m. (za 100 kg, postavljeno na slovensko postajo): pšenico, baško. po 302.50 do 305 Din; turšiico, baško-, po 322.50 do 325 Din; ječmen, baški, po 330 do 332.50 Din; moko «0» po 425 do 430 Din. ŽIVINA. Ker bo kmalu že zelena krma, kmetje manj ponujajo živino na prodaj in so zato cene živini čvrstejše. HMELJ. Kupčija v Žatcu, Nurnbergu in Stras-bourgu (Francija) še vedno kolikor toliko živahna, vendar so cene nespremenjene, slabemu blagu pa so celo že padle. V Strasbourgu se je slovenski hmelj j prodajal po 3.50 do 17 Din za kilogram. Torej je; naše slabo blago doseglo ceno 3 in pol dinarja. Sejmi 5. aprila: Stara cerkev (okraj Kočevje), Hotederščica (živina). 7. aprila: Podturen. 9. aprila: Ljutomer (živina). 42.aprila: Sv. Jernej (blago in živina), N«h (goveda in konji). 13. aprila: Loka pri 2usmu. DOMAČE NOVOSTI * Kralj krstni boter enaistemu otroku. Kmetovalcu Vinku Ščukancu v Petrovem selu se je rodil enajsti otrok, a deveti sin. Kralj je bil na-prošen za krstnega botra in je prošnjo uslišal. Otrok je dobil ime Aleksander. * Občni z bar Vodnikove družbe se je vršil te dni v ljubljanski Ka'zini. Otvoril ga je ob navzočnosti lepega števila ustanovnikov, med katerimi sta bila tudi bivša ministra gg. dr. Gregor Žerjav in dr. Albert K r a m e r; z daljšim po- v rudniku, ter primerno odškodnino v primeru trajne ali začasne, popolne ali delne nesposobnosti za delo. • Opozorilo za vse, ki iščejo dela v Franciji. Glede na opozorilo jugoslovenskega Izseljenškega konzulata v Zagrebu je edino upravičeno najemati delavce za Francijo Francosko generalno društvo za imigracijo v Zagrebu, Senoina ul. 30, kamor naj se interesenti obračajo za nasvet. Imenovano drfistvo bo moglo tekom leta zaposliti v Franciji do 5000 naših brezposelnih poljskih in industrijskih delavcev. * Izenačenje bere. V novem finančnem zakonu je tudi določba, ki odreja povišanje duhovniške bere v pravoslavni cerkvi. Do sedaj je znašala polletno 1 Din na posameznika. Sedaj je povišana bera na 6 Din polletno, odnosno na 12 Din letno. S tem je hotelo ministrstvo za vere, na katerega predlog je vnešena ta določba v finančni zakon, izenačiti veliko razliko med plačevanjem bere v pravoslavni cerkvi, kjer so do sedaj plačevali posamezniki povprečno po pol dinarja polletno, dočim je znašala bera " katoliški cerkvi dokaj več, posebno v bogatih župnijah. Zaradi tega to povišanje bere pač ne bo moglo vplivati na višino bere pri nas, ker plačujejo naši ljudje že raz- Cene hijemu denarju Na zagrebški borzi se je dobilo zadnje dni v valutah: v , 1 dolar za 56.25 do 56.45 Din; v devizah: 1 avstrijski šiling za 7.99 do 8.02 Din; 1 nemška marka za 13.49 do 13.52 Din; 1 madžarski peng za 9.91 do 9.94 Din; 1 italijanska lira za 2.97 do 2.99 Din; * ■ 1 dolar za 56.75 do 56.95 Din; 1 češkoslovaška krona za 1.68 do 1.69 Din; 1 francoski frank za 2.21 do 2.23 Din. zdravnim govorom predsednik g. Rasto Pusto-slemšek. O delovanju družbinega odbora in pi-| meroma sedaj dokaj'večjo bero kako'r je določena sarne je poročal tajnik g. prof. dr. Pavel Karlin. na glavo v novem finančnem znkonu. O družbinem gnotnem položaju je poročal bla-j * Prva odvetniška pripravnica v SloveniU. gajnik g. Milan Sterlekar. Poročilo preglednikov v register odvetniške zbornice v Ljubljani ie računov je podal g. dr. Žerjav, zanimivo po- bila vpisana kot odvetniška pripravnica gdč. Zora drobno poročilo družbeni gospodar g. prof. Brez- Tominškova, hčerka ljubljanskega odvetnika nik in o književnem programu je referiral g pro- dr. Frana Tominška. Gospodična ie prva ženska, L, _ V" 51, A -V°?11Vah_"»ve^a odbora ki je 5jla vpisana kot odve;n;§ka pripravnica pri ljubljanski Odvetniški zbornici. so bili soglasno izvoljeni: predsednik Rasto Pustoslemšek, odborniki: ravnatelj licej-ske knjižnice dr. Josip Š 1 e b i n g e r, profesor dr. Ljudevit Pivko, prof. dr. Josip Breznik in prof. dr. Pavel Karlin, dr.Ivan Lah, Anton Podbevšek, Božidar Borko, Miran J a r c, knjižničar šentjakobske knjižnice Matija R o d e in hranilnični uradnik Milan Sterlekar; pregledniki računov: minister n. r. dr.Žerjav, odvetnik dr P u c in načelnik A. R i b n i k a r. * Pravilnik o podpori ponesrečenim rudarjem. V ministrstvu za gozdove in rude je bil te dni dovršen pravilnik o podpori rudarjem za primer nesreče. Pravilnik bo veljaven za vse rudnike., za državne kakor za privatne, ter predvideva podpoto onim delavcem, ki bi jih zadela nesreča * Hčerka Primčeve Julije umrla. Pred nekaj dnevi je umrla v Zgošah pri Begunjah vdova po pokojnem generalu Linnerju, gospa Antonija rojena Scheuchenstuelova. Pokojnica, ki je dosegla visoko starost 86 let, je bila hčerka od Prešerna v slovenski literaturi ovekovečene Primčeve Julije. Ljubezniva stara dama je bila lastnica lepe vile ob cesti Lesce—Begunje. Pred leti je obiskal njeno vilo tudi kralj Aleksander, ko se je mudil na Bledu. — Blag ji spomin! , * Aprilov sneg. Takoj po praznikih, ki so- bili topli 'n lepi, se je vreme nenadoma spremenilo. Že tekom noči od velikega por.edePka na torek je no nekaterih krajih Slovenije deževalo. V torek zjutraj sta padala med dežjem in grmenjem babje pšeno in IX. L Marko, grobar pri podružnici sv. Roka. ie nestrpno čakal, kdai ^e bo Ivan povrnil od vojakov. Nekaj posebnega ie moral imeti na srcu. česar ni maral p'komur razodeti. Skc io vsak dan se je oglasil pri Stopariu da bi natančno izvedel dan ni?govega prihoda Končno ga ie vendarle pričakal. Ivan ie doslužil ter se povrni! v Podgorje. Prišel ie po bližnjici mimo podružnice, kjer ie pozdravil očetov grob. na katerega ie tolikokrat mislil, odkar je šel od doma. Rad bi se bil razjokal, a njegovo oko ie bilo suho zaradi grenke bolesti, ki mu ie legla na dušo. «Ivan!« ie vzklikn-'l Marko stopivši Tzza vogla. «Skrajni čas .e, da si prišel. Marsikai se je spremenilo.* «No, kaj je novega?» ga je vprašal, ko mu je stisnil desnico. «Hm. novega... Ali ti še niso nič pisali?« «Večkrat sem dobil kako pismo. Tožili so mi o delu, o dolgočasju, tudi mati so nekaj oboleli.® «Pa ničesar drugega?« «Ničesar se ne spominjam«, mu ie namenoma utajil. «Hm, čudno, čudno.» — Grobar se je naslonil na lopato, katero ie nosil vedno pri sebi, kadar je bil na pokopališču. Z njo 4e kopal jame. čistil grobove in steze ter iih posipal z drobnim belim peskom. «Vidiš. Ivan. težko sem zvonil — takrat pred petimi leti...» ie govoril počasi in * občutkom. «Zvonovi so škripali, vrv se ;e zajedala v dlan — glasovi so se pobijali kakor ob nevihti... Vse to ie pomenilo ...» «Marko. nikar me ne strašite!« «Težko mi ie. Ivan. težko. Toda moram zaradi njega, zakaj strahovite so njegove muke...» «Čigave?» Nalašč je osuplo gledal grobarja. čeprav je vedel, kaj ima na srcu. «Ivan. oče se orikazuje ...» «Od doma so mi pisali, da ču.iejo oonoči trkanje na okno. Mati so celo videli neko belo prikazen.® Marku se je bolestno skremžil obraz, ko je pričel odkrivati svoie doživljaje. «Ivan. kar so videli doma. to ie vse skupaj komaj senca noti temu. kar vidim in slišim na pokopališču. Iz koče vidim natanko na grob ob zvoniku...» «Ponoči vendar ne morete ničesar razločiti ...» «Senca, ki se pojavlja na očetovem grobu, je bela. Čujem tudi stokanje in ječanje.« «Kdaj? Ali se spominjate, kolikokrat na teden?« «Ob polnoči — skoro vsako drugo ali tretjo noč ... Oh. še zdaj pri belem dnevu me obide groza!« «Pa se ne motite? Zid je ponoči bel, celo grmovie se premika in sove posnemajo različne glasove.« «Ako ne verjameš, pridi, da se boš prepričal. Videl boš prikazen, kako se zvija tn vzdihuje. Celo uro stoji ob grobu; včasih ?e skloni in počene, poklekne, na kar zopet p!ane pokonci, nasloni se na spomenik, vzdih-ne in glasno zajoka.* «Kdo neki počenja take budalosti? Zanimivo bi bilo dognati.« «Ivan, ali se upaš kaj takeea izreči? Molčal bi vsaj iz ljubezni do Dokoinega očeta, ki se mora pokoriti onkraj groba.« «0 tem sodim nekoliko drugače.« «Ne sodi, da ne boš obsojen.* «Zato pa se hočem prepričati. Prej ne verjamem.« «Videl boš. kaj se pravi gledati prikazen. Tresel se boš ko bilka, lasje se ti bodo težili » Po vsem telesu se ie stresel vraževerni starec, tako živo je občutil grozo svoiih doživljajev. Čelo mu je ob.edelo. na gubah so se nabirale debele znojne kaplje. «Pridem, naj se zgodi, kar hoče«, je obljubil Ivan in zadel vojaški kovčeg. Še pred nočjo ie hotel biti doma, da bo videl, kako so gospodarili v njegovi odsotnosti. Sprern-!'ala ga je zavest, da bo skoro dozorel sad njegovega truda. Zavil ie po stezi mimo Gornika, srce mu !e udarjalo v nestrpnem pričakovanju. Nc-dejal se ie. da bo našel Minko, ki mu ie gotovo prihranila važne novice. Na vse strani se je oziral, a nikjer je r?! moeel zapaziti. Postati in zaklicati pa tudi ni hotel, ker ni maral, da bi mu kdaj ne oDonosili: Ljubši mu je sosed kakor sestra in mati. Ko je stopal mimo uljnaka, ga ie presenetilo votlo ronotanje. Gornik je zaoPal vrata, bila ga je sama kost in koža. Obsd vlak, ki je prihajal iz Dravograda v Maribor, 631etna že-lezničarjeva vdova Justina Kristlova. Dopoldne je bila še v družbi svoje poročene hčerke. Raznim ljudem je dopoldne pripovedovala, da si bo nekaj storila, in je kesneje svoj naklep tudi izvršila. Kaj je staro ženico pognalo v smrt, ni znano. * Nesreča mctocikHsta. Te dni se je vozil z motornim kolesom skozi Lajteršperk ob Mariboru 321etni mehanik Fran Senekovič iz Nove vasi. Da bi se izognil dvovprežnemu vozu, je krenil preveč k robu ceste in zavozil v cestni jarek. Zaradi močnega sunka in precejšnje brzine je motociklista vrglo s sedla s tako silo, da si je nalomil levo roko in levo nogo pod kolenom. Na pomoč mu je prihitel rešilni oddelek z avtomobilom. Ponesrečeni pa je pomoč odklonil, na kar se je osebje rešilnega oddelka vrnilo. * Poskus samomora. 501etni delavec v Trbovljah Dvoršak se je priženil nekam na Dobo-vec, hodil pa je še vedno na delo, dokler ni bil pred kratkim odpuščen. To in prepiri s tastom so ga napotili do tega, da si je hotel končati živ- den ni vedel, kai bi bilo najprej ukreniti. Ivan se je prvi zavedel. Dvignili so bolnika in ga položili v postelj. Pri njem je ostala mati, da ga ne bi nihče motil in vznemirjal, a drugi so morali iti v kuhinjo. Ivan ie takoj napregel in se peljal v trg po zdravnika. Ali ga nocoi pripelje, je vprašanje. Mene oa je poslal do vas s prošnjo, da bi oče Repič morda prišel k njim in pomagal materi ter sploh svetoval kai je storiti.» Repač se je takoj odpravil z Lipetom. mati Terezija pa je zaradi tega morala ostati doma. «Torej tudi letos ni mogoče». je vzdihnila. «Kaj prihaja tako nenadoma na nas? Do sedaj je bilo naše nebo vedno vedro, a sedaj, ko je vse kazalo, da nam ostane še vedno tako milo. so ga začeli preprezati temni oblaki Kaj bo iz tega?» Odložila je praznično obleko in prisedia k dmgim. Prejšnje praznično razpoloženje je naenkrat minilo, vsi so umolknili in se vdajal' vsak svojim mislim. Tilka se je oddaljila za nekoliko časa v sosednjo sobo. Ni mogle zadrževati solz. Tako hudo ji ni bilo še pri srcu, odkar se je zavedala. Naslonila se je na okno in zrla v temno noč. Nje misli so bile pri Ivanu. Kako mora biti hudo šele njemu, ki ie tako mehkega srca. ki tako vdano ljubi svojega očeta. Kje ie že sedaj? Ali bo kmalu v trgu. ali dobi zdravnika? Ali bo mogel zdravnik kaj pomagati? Ako se je že morala zgoditi ta nesreča, zakaj se ie zgodila vprav sedaj, ko se ni nihče nadejal, ko je vsak zrl pred seboj samo belo cesto, samo cvetje, ko Ijenje. Z nožem si je prerezal žilo na roki in sapnik tako, da mu je pri grlu uhajala sapa. S cunjo prevezan, je prišel na trboveljsko postajo, odkoder so telefonirali v Trbovlje po rešilni voz. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v staro bolnico, kjer ga je službujoči zdravnik obvezal in odredil njegov prevoz v ljubljansko bolnico. * Podivjani konj povzročil smrtno nesrečo. Mali hišni posestnik, imenovan Pavletov, je bil po potrebi dela večkrat zaposlen pri mlinarju in trgovcu Ivanu Juvanu, po domače pri Zalokarju v Gameljnih. Te dni je peljal ra zapravljivčku gospodarja Juvana v Vodmat. Na povratku se mu je sredi polja pričel plašiti konj. Skušal ga je umiriti ter ga je močno potezal za vajeti. Toda konja je prijela nenavadna divjost. Mož, nekdanji dragonec, je bil dobro vajen konj, toda njegova izvežbanost ni pomagala. Voz je zanašalo sem in tja po cesti. Pasanti so s strahom opazovali dirja-jočega konja. Ustaviti si ga nihče ni upal. Voznik je uvidel pretečo nevarnost in se je hotel rešiti. Na vrhu klanca je voznik tvegal skok z voza. A tisti hip, ko je skočil, je voz močno zaneslo, mož je izgubil ravnotežje in padel tako nesrečno, da mu je pričela teči kri iz nosi. in ust, zadaj na glavi pa je dobil precejšnjo rano. Konj je diyjal naprej proti domu in se z vozom večkrat zadel ob cestne konfine. Z napol razbitini vozom je pri-dirjal na vrh Straže, kjer šele so ga mogli vsega penastega ustaviti. K onesveščenemu vozniku na cesti so priskočili nekateri pasanti ter ga prenesli na kraj ceste, kjer so ga položili na odejo in ga močili z vodo. Nekdo je tudi pohitel k telefonu na županstvo ter poklical rešilni avto, ki je prav kmalu prispel na kraj nesreče. Prepeljal je ranjenca v ljubljansko bolnico, kjer pa je nesrečnik ponoči zaradi krvavljenja v možganih izdihnil. Pokojnik zapušča bolehno ženo .'n štiri otroke. •Prazniki po stari Šegi ne smejo miniti brez pretepov. Z dežele so na veliko nedeljo pripeljali v ljubljansko bolnico več žrtev velikonočnih pretepov in pobojev. Tako jo je med pretepom skupil France Kačar iz Šmartnega ob Savi. Med prepirom ga je namreč nekdo udaril s steklenico po glavi in ga precej hudo poškodoval. Še hujše poškodbe je odnesel delavec Valentin Zaje iz Obrij. V neki tai. ošnji gostilni se je sprla '.n stepla večja družba. Med pretepom je nekdo sunil Zajca je bilo slišati od vseh strani samo veselo petje. Na en mah je bilo vse uničeno, srečna bodočnost, ki je bila že pred vrati, se ie oddaljila in izgubila Bog ve kam. Ali se vrne še kdaj? Morda bo pa vf-ndar bolje, morda Mavrič še ozdravi, morda ni tako hudo. V prvem trenutku se človek prestraši, zasta-nejo mu misli, a potem se vse poleže, se vse ublaži. Tako je razmišljala Tilka, skušala potolažiti in umiriti svojo notranjost. Nič bolje se tisti večer ni godilo Andreju. Tudi on ni mogel ostati na enem mertu, vsak hip se je dvignil in krenil nekam iz hiše in stikal Bog ve kod na okoli. Njegove misli so bile daleč za griči in dolinami, so iskale utehe in opore. Zakaj je moralo to priti že sedaj? Enkrat mora priti vsak na ^rsto. toda da je bil med njimi, ki je prišel prvi na njo. vprav Mavrič, kje je bilo to zapisano? Saj on sam. Andrej, ni tako hudo prizadet ori vsej nesreči, a prizadeta je tembolj Tilka in vsi drugi, ki jih ljubi... Od povsod so se giasili božični zvonovi, po potih, ki so jih razsvetljevale bakle v rekah posameznikov, so stopale gruče ljudi k polnočnici Tačas ie vozil Ivan trškega zdravnika k očetu. Dobil ga je doma sredi svoje družine v najlepšem razpoloženju. Težko je bilo sedaj ta topli in priletni prostor zapustiti, dvakrat težko prav ta večer. Toda mož se ni obotavljal, nikdar in v nobenem primeru se ni odtegoval svojim dolžnostim. Hitro se ie poslovil od doma in stopil z Ivanom na voz. Že davno ie bila polnočnica minila, ko sta dospela do Mavričeve hiše. Zdravnik ga z nožem vprsa in ga močno poškodoval. Slična nezgoda je doletela čevljarja Franea Jenka od Sv. Valpurge pri Smledniku. Med prepirom je dobil sunek v prša. * Žrtev fantovske sirovosti. Žrtev pretepa je postal 201etni posestnikov sin Makso Jare iz Sliv. niče. V pretepu je dobil globoko rano v prsno stran in vrhu tega še štiri bodljaje v ^lavo. Njegove poškodbe so nevarne. Mariborski rešilni oddelek je Jarca prepeljal v bolnico, napadalca, ki je pobegnil, pa zasleduje orožništvo. * Vlomilci in tatovi t Kranju. V nočeh velikega petka in velike sobote sta b.la zaporedoma izvršena v Kranju na prometnem kraju dva vloma, na veliki ponedeljek pa sredi dneva drzna tatvina. Brez dvoma je na delu organizirana vlomilska družba, ki je dobro poučena o krajevnih razmerah. V noči od petka na soboto so vlomili v ključavničarsko delavnico g. Frana Markiča. Vlomilci so prišli z dvorišča skozi okno v delavnico, kjer so pobrali vse vrednejše predmete. Odnesli so 6 svedrov, okrog 30 modernih vitrihov, dleta, klešče, žage za železo, nekaj kladiv in moško kolo v skupni vrednosti nad 3000 Din. Svoj plen so znosili skozi okno na cesto. Drugo noč so nagrabili še več. Vdrli so v Jamski česalni salon g. Šimunca, ki je na dvorišču hotela «Stara poštas ob glavni c9sti. Ko je prišla zjutraj ob petih frizerka v lokal, je našla zunanja vrata odprta, odprto tudi okno na dvorišče v salonu pa velik nered. Takoj je obvestila ' jga gospodarja, ta pa orožniško postajo. Vlomilci so odprli z vitrihom vrata in, kakor kaže, so salon zapustili skozi okno na vrt. Da jih ne bi izdali morebitni odtisi prstov, so okrog okna na debelo natrosili prahu za izmivanje las. Odnesli so najrazličnejše brivsko orodje in razn? potrebščine v skupni vrednosti nad 15.000 Din. Tudi tu so ukradli moško kolo, ki je bilo kupljeno šele prejšnji dan. Pobrali so tudi nekaj obleke in okrog 2000 Din gotovine. Eden od vlomilcev je pustil na oknu del svojega plena, ker se mu je očividno zelo mudilo. V ponedeljek ob pol 12. pa je neznani zločinec odnesel trgovcu g. Sirku listnico z 800 Din gotovine. Listnica je bila v suknji, ki je visela v veži domače hiše. Oro^niM so uvedli obsežne poizvedbe in preiskave, da bi izsledili predrzne zločince. je takoj pregleda! in natančno prciskal. Položil mu je nazadnje roko na čelo in dejal: «Samo mir in nič drugega, gospod Mavrič. Upajmo, da bo še vse dobro. Jutri vas zopet obiščem, pošljite takoj popoldne Lipeta z vozom, da se ne bo vedno trudil gospod sin. ki je bolj potreben doma.» Ko se ie zunaj poslavljal od drugih domačih,, je rekel materi Mariji: «Ni neposredne nevarnosti, vse utegne biti bolje in tudi upam, da bo. Toda moja dolžnost je, da vas vendar opozorim za vsak primer, ako bi se utegnilo nenadoma poslabšati. Sosed Repič. s katerim sta si dobra prijatelja, naj ga pripravi do tega. da uredi vse svoje zadeve po lastni volji. Mož ie pameten in pravičen, ne bo se branil.» «Ne bo ga treba pregovariafi. gospod zdravnik«, mu je odgovorila. «Poznam svojega moža popolnoma, izvršil bo vse sam iz lastnega nagiba. Hvala vam torei za prijazno opozorilo.« Ko je zdravnik dal vsa potrebna navu. dila, kako ravnati z bolnikom in se je poslovil. je stopil k očetovi postelji Ivan. «Kako je. oče?» Mavrič se je skušal nasmehniti in je dejal: «Upajmo, sin! Da nas pa kaj ne prehiti in da se drugod brez potrebe ne zavleče, se moramo še marsikaj natančno Dogovoriti. Jutri, ko prideš iz cerkve, se oglasi takoj pri meni. Sedaj pa ie tudi tebi treba, da se od-počiješ. Sladko spavaj!» Podal je Ivanu roko. levico, ki je bila še čila in trdna. (Dalje prih.) * Zasledovan vlomilec. V okolici Ptuja se potepa že nekaj tednov neki Anton S., rodom iz Ptuja, znan tat, ki ima na vesti že veliko vlomov in tatvin. Pred par dnevi je S. vlomil v župnišče v Št. Vidn pri Ptuju ter ukradel 650 Din gotovine ter črno krzneno čepico, vredno 200 dinarjev. Zasledovani vlomilec je oblečen v športno obleko ter je visoke postave. Ima siguren nastop in ne napravlja vtisa, da je tako nevaren tuji lastnini. * Slab konec zabave. Te dni sta se imovita podeželana, oče in sin, v neki mariborski gostilni seznanila z dvema dekletoma, ki se nista branili njune družbe. V prijetnem razpoloženju so obiskali zaporedoma več gostiln. Z radodarnima gostiteljema sta ostali vso noč. Ko se je zjutraj oče prebudil, ni bilo več ljubeznive Julke, z njo pa je izginila tudi listnica z vsebino 1500 Din. Julko je policija aretirala. * Tr! mesece težke ječe je prejel od mariborskega okrožnega sodišča 201etni Martin Puk-šič iz ljutomerskega okraja. Mlademu tatu delo ni dišalo, čeprav je izučen mizarski pomočnik. Bil je že večkrat kaznovan in ga kazni niso izučile. Komaj je bil po osemmesečni ječi izpuščen na prosto, je že zagrešil več- tatvin. Kradel je obleke in obiskoval pozimi dobro založene kašče na deželi. Po prestani kazni bo moral oditi v prisilno delavnico. * Tatvina na pokopališču v Mariboru. Nedavno je neznani tat odnesel z mariborskega pokopališča bronasto ploščo, grb stare plemiške rodbine Lattercr von Lintenburg. Za vrnitev plošče je bila razpisana nagrada 500 Din, ki jo izplača mariborski kamnosek Kocijančič. Ta razpis velja Ie v primeru, če prejme kamnoseški atelje izginulo ploščo najkasneje do 10. aprila 1.1. V tem primeru se ne bo kazensko zasledovalo tatvina bronastega grba. * Z nožem se je zabodel v srce. Iz Domžal pišejo: Te dni se je zaklal z žepnim nožem posestnikov sin Ivan Hab.ian, po domače Drčarjev iz Trzina, star 28 let. Kakor se čuje, je bil nesrečnik včasi malo zmeden in se je rad prepiral. Že parkrat je dejal, da se bo končal, a vselej so njegovo namero še pravočasno preprečili. Usodnega dne se je spri z nekim ožjim sorodnikom. Sredi prepira je Ivan naglo odšel iz hiše ter se zunaj zabodel z žepnim nožem v prsi, nakar se je takoj zopet vrnil v hišo in se zgrudil na stol. Navzoči so ga opazovali in se celo šalili, ker so menili, da mu je postalo slabo zaradi pijače. Ker pa je postajal nenavadno bled, so le priskočili k niemu in ga dvignili s stola. A tedaj je omahnil, vzdihnil in umrl. Šele zdaj so domači opazili rano na prsih. Nesrečni fant se je z nožem zabodel prav v srce. Tekli so po župnika in obenem stvar prijavili orožnikom, ki so sorodnika aretirali, hišo pa zaprli, dokler ni prišla komisija. * Nepreviden voznik. Ovaden je bil hlapec Ivan J. iz Višnje vasi, ker je pustil svoje konje voziti pred dnevi brez vodstva in nadzorstva po Kralja Petra cesti v Celju, sam pa je korakal za vozom in se razgovarjal z nekim tovarišem. Konja sta zavozila v kanal, ki ga pravkar kopljejo, in podrla varnostno ograio pred globokim jarhom Delavci, ki so se te'la; nahajali v kanalu, so bili v veliki življenjski nevai nosti. enako tudi riasanti, ki so se ognili vozu k ograji. * Razkrinkano sleparstvo. V ponedeljek je bil aretiran v Gaberju pri Celju 56letni poljski delavec Anton Klokočovnik iz Levca, ker je lani pod sleparsko pretvezo izvabil od trgovca g. Goloba razno manufik-turno blago. Izdajal se je tedaj za posestnika Antc.a Podgorška v Škofji vasi. pri aretaciji pa se je zop^i poslužil napačnega imena Jožefa Mačuha iz Draifldj. Sprva je skušal sleparstvo ogorčeno tajili, pezneje pa je dejanje pod težo dokazov priznal. * Zagonetna smrt novorojenčka. Nedavno so poklali na pokopališču v Primskovem otročiča Marije G. iz Sp. Vrha. Nekaj dni po pokopu deteta pa so se začele širiti po vsej tamošnji okolici govorice, da dete najbrže ni umrlo naravne smrti. Ker govorice niso ponehale, so začeli orožniki s poizvedbami. Preiskava še ni zaključena. Neporočeno mater je zadela nekaj dni po porodu težka novica, ker ji je sporočil njen bivši ljubimec in oče nezakonskega otročiča, da pre-klicuje svojo besedo, s katero ji je obljubil zakon. Zato domnevajo ljudje, da je nesrečnico pritiral obup tako daleč, da je uničila življenje svojemu otroku. Preiskava bo dognala, koliko je resnice na težki obdolžitvi. * Velik vlom na Bledu. Te dni so vlomili neznani tatovi v vilo Zlatorog na Bledu. Prebrskali so vso notranjost vile ter odnesli med drugim 12 komadov belih volnenih odej, 18 komadov odej v raznih vzorcih, 30 komadov belih r.,uh z všitimi monogrami Grajske kopeli in Ri-kli;a, 10 komadov servijet, več namiznih prtov, plišastih prevlek, preprog itd. v skupni vrednosti nad 32.000 Din. * Tihotapstvo ob avstrijski meji. Te dni so na mariborskem glavnem kolodvoru zasačili ne-;kega Celjana, ki je hotel v vlaku vtihotapiti iz Avstrije razne tehnične predmete. Carina ga je obsodila na 12.000 Din globe. — V- Krčevini je skočil iz vlaka, prihajajočega iz Avstrije, neznan moški in je zbežal z dvema zavojema. Opazil ga je finančni stražnik, ki ga je zasledoval, a ga ni mogel dohiteti. Ko je bil za begunca že dokaj 'opasen položaj, je možak vrgel oba zavoja od sebe ter ustrelil proti stražniku. K sreči ni napravil nobene nesreče. Tihotapec je izginil, v zavojih pa so našli razno tihotapsko blago. * Sleparska iznajdljivost. Trgovec g. S. K. iz Zagorja je bil dalje časa na poslovnem potovanju. To je bilo gotovo dobro znane brezposelnemu B., bivšemu trgovskemu potniku Oglasil se je pri trgovčevi sestri ter jo naprosil, naj mu za nekaj časa posodi pisalni stroj, da ga nekemu interesentu pokaže za vzorec. Trgovčeva sestra ni niti slutila kake prevare, ker je B. sv:ječasno posre- ' doval pri nakupu pisalnih strojev in je stroj od neke ljubljanske tvrdke preskrbel za 4000 Din j tudi njenemu bratu. Ker B. do večera ni vrnil stroja, je bila trgovčeva sestra v strahu, da jo je osleparil. Kmalu je zvedela, da je B. v neki gostilni gostilničarju in gostom ponujal stroj v nakup. potem pa se je z njim odpeljal v Litijo. Ko se je trgovec vrnil in zvedel, kako je bilo s stro-' jem, je zadevo naznanil orožnikom. B. pa mu je iz Litije pisel. <*a je moral dati stroj v popravilo. Najbrž je zvedel, da je ovaden in da bi svoje dejanje omilil, se je zatekel k tej laži * Odhod v gledališče je kaj lahak, ako niste izmučeni. Pazite torej, da za pranje perila vzamete SCHICHTOV «RADION». Velikonočni mlaj V večji vasi na Krasu je oprav'jal stari Tomaž službo občinskega sluirt in čuvaja, poljskega, lovskega in nočnega. Kljub suhljati pestavi in kljub krajši levi nogi, odnosno daljši desni nogi se ie Tomaž držal stare šege in dosledno nastopal v uniformi, opasan s službeno sablo. Sicer pa ie bil kot rojen za to službo: bil je odločen in natančen; če je sploh kaj spal. ie soal zelo malo. zakaj bii je v permanentni službi. V temnih nočeh je bil oborožen tudi s svetil.iko. Pa domišljav je bil stari Tomaž, ki se ie smatral za odločilno osebnost v javnem vaškem življenju. Njemu se je moralo vse pokoriti, celo župan je moral zapreti svojo gostilno. ko se je pojavil Tomaž in napovedal policijsko uro. V posebno veselje mu ie bilo razganjati fante, ki so prepevali na vasi, zaradi česar je moral s strani v nagajivosti iznajdljive mladine orestati mnogo nepotrebne jeze in bridkih ur. Že večkrat se je odločil Tomaž za demi-sijo. a mu njegova Marička, ki bi jo v današnjih modernejših časih mogli primerjati z dobro informiranim časopisom, tega ni pustila. V take svrhe ie imela vedno pripravljeno večjo zalogo razlogov ter je umela udariti na najobčutljivejšo struno in taKo ie Tomaž še nadalje vztrajal na odgovornem mestu. Minul ie predpust. Stara šega ie zahtevala, da morajo vaški fantje za veliko noč je od nekdaj bila znana po svoji hud >bnosli. Danes pa je cela hiša vesela, četudi se pere perilo, ker se rebs postaviti mlaj. Prejšnja leta ie bi, mlai vselej že v zimskem času posekan in pripravljen. Letos je bila iziema. Velika noč ^e ie vedno bolj bližala, s tem pa ie rasla fante ■ - a skrb, a tolažili so se: Miščev Frence br že napravil, da bo prav, saj ie tič pesebne sorte. Mlaj postaviti ni sicer težavno, ker delovnih moči ne mar.ika. a težje ga ie izbrati. Fantje so namreč v tem pogledi; mnogokrat bolj izbirčni kakor ori nevestah Saf Da tak mlaj stavi polno zahtev: biti mota raven, vitek in visok. Kdor pozna Kras bo vedel, da ie težko naiti tako drevo Kra's > uria vse ukrivi in upogne. Frence oa stavi let -s zadnji mlaj. ker bo potem stopil v zakonski ;^rem: v slovo mora biti to nekai posebneea in izbira je tem težia. Ker ie mlaj v vsakem nrimeru podvržen ostri kritiki: «Kakšni ?■n i® prošnji takoi ugodil, saj 'e ime! kot Slovenec polno razumevanje za stare slovenske obi-i čaje. Dal mu ie celo pismeno dovo enie, k? ga naj po potrebi Dokaže čuvaiu Tomažu, ki je bil njegov lovski čuvaj in je čuval tudi nje-govo posest da iim v svoji goreč'1 ^st? ne bdi delal sitnosti. Vesel se ie vračal Frence domov. med Dotio oa ;e začel kuhati maščevanje zbadljivemu Tomažu. Pa mu fe skuhal dobro juho in vsi niegovi druei so 7 ntim so«* glašali. ko iim ie ooročal o svoiem usoehu. Še tisto noč so izbrano drevo oosekali ter, ga pustili ležati v gozdu. Druei dan 'e vedela za to že vsa vas. seveda, prva r^ed vsemi [Tomaževa žena Marička. Tomaž se ie takoi podal na lice mesta in tuhtal, kako bi prišel zločincem na sled. Prepričan ie bil. da so »o storili fantje. ki so si na ta način oskrbeli mlai. Sklenil ie Tomaž budno paziti, da mu drevesa ne odpeljejo. Obenem bi tudi zalotil zlikovce in s tem zaslužil lečo nagrado. Vsa vas (e ta dan govorila le o posekanem drevesu in nihče ni mogel verjeti Maričkinim trditvam, da so to stori i vaški fantje, posebno ker so ti odločno zanikali dejanje in izjavili, da mlaja sploh ne nameravajo postavljati, posebno ne ukradenega. Ves dan ie Tomaž pazil in obračal. Frence pa je obrnil. Iz svoie fantovske earde ie določil skupino fantov ki naj na vasi prepeva in obrne Tomaževo pozornost nase, ostali pa naj med fem časom odpeljejo mlai na vatno. Dolgo so fantie oiepevali in kalili nočni mir na vasi, a Tomaž se ni ganil. Ni iih slišal, da bi jih pod;'] SDat. Končno so zapeli zbadljivko: Zagodi kar bodi bomo plesali na podi! Zagodi, kar znaš! Zasuč se, Mariika, popleši, Tomaž! Ta ie imela na Tomaža čarobno moč m bi ga najbrže tudi z nebes priklicala nazaj na zemljo. Pozabil ie na posekano drevo in iezen sledil pevcem. Medtem so fantje opravili svoi posel. Ko je Tomaž pozneie opazil, da ie drevo izginilo, 1'e bil ves iz sebe. Ob prvi zori j postregel in pripovedoval pretresljivo žaloigro. * * # Daleč naokrog ni bilo bolj brhkega dekleta kakor je bila Medvedova Atička iz Podloga. Z ; materjo sta bivali v mali lesen, baitici; obe staj bili šivilji. Vse njuno bogastvo je obstojalo iz i lesene bajtice, kosa zemlje, par kokoši, dvsh koz in marogastega mačka. Čeprav Ančka ni bila bogara. so celo gruntar-ski fantje silili za njo Njeni materi je bilo to všeč in dostikrat je govorila hčerki: Se preden so Flerjana pokopali, so našli ljudje Grego v bližnjem gozdu obešenega. Ubijalec se je sodil sam. Ti dogodki so na Ančko tako vplivali, da je začela hirati in je v najlepših letih umrla. Anton Stražar. ŽENSKI VESTNIK Za kuhinjo Goveje meso v omaki. Dve kili govedine (takozvani «cesarski kos») preplahni v vodi, malo potolči, pretakni (špikaj) s prekajenim svinjskim mesom in špehom ter osoli. Deni v kozo špeha, masti in zelenjave, ako imaš, deni zraven tudi še kake kosti, vlij gor pol litra belega vina in toliko vode, da stoji čez meso. Nato pokrij in kuhaj toliko časa, da se mokrota precej pokuha in je meso riiehko. Tedaj pa vzemi meso ven, odlij mast v drugo kozo, zelenjavo pa zalij s tričetrt litra juhe ali vode. Na odliti masti pa naredi lepo rumeno prežganje in ga zalij s pre-cejeno juho od zelenjave. Ko je prevrelo, deni meso nazaj in dodaj dve žlici gorčice (ženfa). Na mizo daj vsako posebej. Meso obloži s pri-kuhami, omako pa daj na mizo v skodelici. Goveja pečenka. Vzemi dve kili govedine z mehke strani (šimbas ali pržolo), odreži spodaj kosti in mastno kožo na vrhu, dočim naj rebra ostanejo notri. Nasoli, potresi s poprom in pusti v soli tri ure, na kar peci dve uri, toda dodaj pri tem še dve žlici juhe in polivaj z maslom ali mastjo. Ko je pečeno, odlij mast, a mesto te vlij v kozo juhe, s katero potem poliješ pečenko, ko jo daš na mizo. Okrog pečenke naloži pečenega krompirja ali prazen riž. Posebej v skodelici pa daj hrena. To jed napraviš seveda lahko tudi z manj mesa. Goveje meso na francoski način. V lonec, v katerem kuhaš goveje meso, deni v šest delov! razrezano ohrovtovo glavo, potem dve kolerabi, eno zeleno in rumenega korenja, vse to razrezano na precej velike krhlje. Dve kili mesa pa dobro potolči, deni v lonec, in prilij samo toliko vode, da je vse pokrito. Ko je zavrelo, poberi vso peno in posoli. Ko je meso kuhano, ga vzemi ven, stresi zelenjavo v skledo, položi povrhu zrezano meso in posoli. Na to vlij juho, v kateri se je meso kuhalo. Juha mora dobro povreti, da je bolj močna. Pomarančni kompot. Dobro zrele pomaranče olupi, jih razdeli na posamezne krhljičke, odstrani jim peške in jih zloži v skledo. Nato jih polij s posladkorjenim belim vinom. Politi jih smeš le malo prej, preden jih daš na mizo, ker postanejo sicer kmalu grenke. Lahko pa napraviš tudi tako, da razrežeš olupliene pomaranče na plošče, in ko si odstranila pečke, jih zložiš v skledo in po-treseš s sladkorjem. Povrh naloži še ukuhanih češenj in polij s češnjevim sokom. Če nimaš češenj, pa potresi pomaranče samo s sladkorjem. Dunajska Jajca. Razgrej dve deki surovega masla, dodaj nekoliko drobno zrezanega peter-šilja in pusti da se v skledici ohladi. Potem ume-šaj to maslo z dvema jajcema, nakar primešaj zraven šest trdo kuhanih in skozi sito pretlačenih jajc, žlico kisle smetane in nekoliko dnvGtin. Naredi iz tega cmočke v obliki jajca, povaljaj ta jajčica v moki, nato v zvrkljanem jajcu in drob-tinah ter ocvri na maslu ali v masti. Daj jih kot obložke na špinači ali kaki drugi prikuhi na mizo. IZ POPOTNIKOVE TORBE Pismo iz Poljanske doline Gorenja vas, aprila. Velikonočni prazniki so bili letos prav lepi in topli. V dolini je bilo živahno. Že so se prikazali prvi turisti. Naš Sokol je nam priredil na veliki ponedeljek v svojem domu prijetno zabavo. Najprej se je igrala igrala igra «Golgata», ki je dobro uspela. Čast igralcem za njihovo po- žrtvovalnost in trud. Po igri se je razvila vesela zabava s plesom. Prireditev je bila dobro obiskana od domačih in tudi daljnih gostov. Za nas kmete se pričenja sedaj največje pomladno delo. Kakor že zadnjič omenjeno so1 naši zimski posevki dobro prestali hudo zimo. Tudi sadno drevje za enkrat ne obeta slabo. Na veliki petek smo imeli požar na Gornjih Brdih, uro hoda proti Blegošu. Gorelo je bajtarju in čevljarju Jožefu Šubicu. Kurili so v peči za velikonočno peko. Baje so se vnele saje v dimniku in od tam je švignil plamen v slamnato streho. Zaradi solnčnega in nekoliko vetrovnega vremena je bila streha suha in v hipu v plamenu. Zgorelo je vse poslopje z gospodarskimi prostori vred, ker je bilo vse pod eno streho. Rešili so le živino razen enega prašiča, ki je bil hudo opečen in ga je bilo treba zaklati. Zgorela je družini tudi vsa obleka in otrokom celo nekaj prihranjenega denarja. Pri reševanju se je hudo opekel domači sin. Najhujše je seveda, da je bil pogorelec zavarovan za prav majhno vsoto predvojne cenitve in iste vsote v dinarjih. Za ubogo družino ta velika noč ni bila vesela. Na velikonočni pondeljek so doživeli prebivalci ob cesti zopet nekaj posebnega. Ta dan sta vodila dva naša graničarja dva italijanska vojaka, menda dva italijanska financarja, ki sta najbrže pomotoma prekoračila našo mejo in bila prijeta. Šla sta v spremstvu proti Loki. Tako so minuli velikonočni prazniki, a že prvi dan po praznikih se je vreme spremenilo. V torek zgodaj zjutraj je pričelo bliskati se in močno grmeti, kar je bilo znak, da dobimo še sneg. In res, dopoldne je ta že močno pobelil zemljo. LJUDSKO VSEUČILIŠČE O PRAVILNI PREHRANI IN UŽIVANJU SADJA. - Človek jč in pije, kadar hoče, ni le, če je lačen in žejen. Posledica tega je, da po večini vsi preveč jemo in pijemo. Izgubili smo čut za pravo mero v jedi in pijači. Moderna zdravniška veda pravi, da nastane nad polovico bolezni zaradi nepravilne prehrane. Zmernost v jedi in pravilna izbi-a jedi je prva zapoved, če si hočemo ohraniti mo?, lepoto in doseči visoko starost. To ni tako težko doseči, ker uči zdravniška veda, da so vprav one iedi, ki jih smatramo navadno za slabše in ki so tudi cenejše, bolj zdrave kot tako zvane «fine> jedi. Da je nezmernos* v jedi in pijači kriva premnogim boleznim in da ljudje v splošnem preveč jedo, so že zdavnaj spoznali u- idevni možje. Skoro vsi ustanovitelji ver so uvedli postne dni, ki so prava zahteva zdravstva. V naslednjih vrsticah se bomo nekoliko bavili z enim najvažnejših činiteljev našega zdravja, s sadjem in zelenjavo sploh. Veda nas uči, naj jemo vsak dan sveže sadeže, ki so najpripravnejši, da pozive in osveže naše telo, izčrpano po težkem delu, v katerega je moderni človek vprežen. Današnji človek mora naporneje delati kot je bilo potrebno za časa naših pradedov. Borba za vsakdanji kruhek je postala težja v vseh poklicih. Zato pa moramo izkoristiti nauke moderne zdravniške vede in se bolje opremiti za življensko borbo. Zato mora biti prva zahteva, da si ohranimo telo zdravo in krepko. To pa bomo dosegli v prvi vrsti s pravilno prehrano, pri kateri igra sadje in zelenjava sploh važnejšo vlogo kot si navadno mislimo. Zdravniška veda vidi v uživanju sveže zelenjave prvi in glavni pogoj pravilne prehrane. Neprecenljiva je nn primer vrednost jab ilka, ki vse buje v jako ugodnem razmerju sestavine, ki jih potrebuje naše telo. Sladkor in kislina jabolka dajeta dober tek, pospešujeta prebavo, uravnavata izločevanje, desinficirata aii razkužujeta ustno votlino in prebavilne organe. Sveže sadje pa naj ne velja kot posebrta hrana, temveč bi ga morali jesti le po drugih' jedeh. „Mi gr emo mihko tudi v gledališče," pravi mlada gospa M i ca. „Tudi takrat ko peremo, imamo časa, ker nam je težko opravilo pranja odvzel RADIOM, ki pere sam." Varuje perilo! Samo ima namreč le malo redilnih snovi, pa mnogo vode, raznih soli in kislin, ki jih potrebuje telo, da se ohrani zdravo. Kdor bi se hotel hraniti samo s sadjem, bi kaj slabo ustregel telesu. Prevelike množine sadja škodujejo pravilni prebavi. Zato sadja ne smemo jesti z namenom, da bi se nasitili. Če smo jedli zelenjavo, je sadje po obedu odveč, ker je telo dobilo že z zelenjavo snovi, ki jih potrebuje. Kakor za vsako drugo jed, tako ie tudi pri sadju prvi pogoj pravilne prebave, da ga dobro prežvečimo. Le na ta način njore dobiti telo iz sadja vse koristne snovi. Sveže sadje je potrebno za poživljanje krvi. Vsebuje namreč arzen in fosfor. Zato b: morali uživati sadje v prvi vrsti bledični in slabokrvni ljudje. Sadje vsebuje dalje snovi, ki pospešujejo izločanje scalne kisline, ki je večkrat vzrok pro-tina. Redno uživanje sadja je skoro neobhodno potrebno pri težki hrani, ker preprečuje bolezni, ki nastanejo pri nezadostni prebavi, vpliva ugodno na zdravljenje nekaterih bolezni, kot so vnetje ledvic, vodenica, oslabelost srca, griža, mandeljni in druge. Kremenčeva kislina, ki jo vsebuje sadje, daje važne snovi za zobovje Sadje je slednjič naravno čistilo za zobe. Med sadjem zavzemajo orehi prav posebno važno mesto zaradi izredne hranilne vrednosti; po kateri nadkriljujejo skoro vsa druga živila. Vsebujejo nad 20 odstotkov dušikovih spojin, ki so v glavnem same beljakovine, maščob imajo 65 odstotkov, ogljikovodikov 8 odstotkov, vode 5 odstotkov in okrog 5 odstotkov mineralnih soli. Ker pa imajo tako zgoščene redilne snovi, se morajo prav posebno dobro prežvečiti, zgrizti in pomešati s slino. Ker gredo živilo 3 tako visoko hranilno vrednostjo v nič, če jih uživamo v prevelikih množinah, tudi orehov ne smemo jesti preveč, temveč kvečjemu 50 gramov aa dan. Suho sadje (jabolčni krhlji, suh? hruške in češplje) vsebuje seveda mnogo manj vode in je zato redilnejše. Glavna hranilna sestavina suhega sadja je sadni sladkor. Ze iz teh kratkih podatkov smo mogli dovolj jasno spoznati neprecenljivo vrednost sadja. Če bomo uvaževali ta dejstva, ki so jih dognali prvi učenjaki medicinske vede, bomo posvečali več pozornosti naši sadjereji. Posebno to pomlad po tako budi zimi, kot je bila letošnja, bi nujno nai svetovali našim kmetom, da posvetijo nekoliko več pozornosti sadnemu drevju, ki je v hudem mrazu mnogo trpelo. ZANIMIVOSTI *< X Zagoneten primer bolezni. Dunajski zdravnik: si belijo glave z zagonetnim bolezenskim primerom. 39letna žena godbenika Krebsa je šla s svojo hčerko y kopališče. Ko se je skopala, je dejaia deklici, naj to p očak? pred kabino, da se obleče. Cez nekaj časa je začula hčerka v kabini odmev padca in zadušenega bropenja. Alarmirala je strežno osobje, ki je vdrlo v kabino in našlo ženo na tleh brez zavesti. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer so najprej menili, da gre za zastrupljenje, toda podrobnejša preiskava je pokazala, da o tem ne more biti govora kakor tudi nc o kakšnem zločinu. Najbolj čudno pa je to, da je izgubila nesrečnica spomin, ko se je zavedla. Morda je imela žena težji napad božjasti. X Velik solnčni mrk, ki pa pri nas ne bo viden. Trije angleški zvezdoslovci se nahajajo tacaš na zapadnem obrežju polotoka Malaka, kjer vodijo priprave, potrebne za točno opazovanje soln5ne »a mrka, ki bo 9. maja letošnjega leta. Ekspedicija tvorijo dr. Jackson, njegova žena in zvezdoslovec Melotte. Drugo ekspedicijo sestavljata dr Caroll :n profesor Stratton ter vršita priprave na vzhodnem obrežju polotoka. Solnčni mrk, ki bo najdaljši tekom zadnjih desetletij, se bo pričel na Oceanu in bo zadel Sumatro, ki bo prvi kraj, kjer se bodo mogla izvršiti opazovanja; kmalu po poldnevu bo mrk viden tudi na Malaki. Obe ekspediciji si bosta skrbno uredili opazo-vališča, da izkoristita pet miuut mrka. Če jima usoda ne bo naklonjena in bo nebo pokrito z oblaki, bo zaman ves trud. Pri nas, seveda, tega solnčnega mrka ne bomo videli, pač pa bo viden letos delni solnčni mrk 1. novembra. X Ženske, sladkosnednost in dobre jedi. «Vse, kar hoče žena, to hoče Bog!» je rekel borec za ženske pravice Brillat Savarin. Toda Brillat Sa-varin ni bil samo pobornik ženstva. temveč tudi zaščitnik sladkosnedežev. Trdil je, da sladkosnednost ni greh, ampak celo najdostojnejša krepost. «Številna, tožna in stroga opazovanja so me privedla,* zatrjuje Brillat, «do zaključka, da skrbno in okusno pripravljena hrana odstranja znake starosti. Skrbno izbrana in pripravljena jedila dajejo očem lepši sijaj, koži svežcst, mišicam pa moč in prožnost.» Toda v tem še ni vse. Brillat je odkril ključ zakonske sreče, ki je po njegovem mnenju predvsem v finem okusu. «Seveda! Kadar kaže dvanajst in bije tri, vem, da je pol sedmih.» Zdravnik. Zdravnik: V kuhinji. Gospodinja: «Čujte, Micika, kaj pomeni to? Včeraj sem našla pri vas vojaka, danes pa civilista.» Služkinja: «Saj je bil tudi ta vojak, milo-Stiva.« Ne da se ugnati. Gospodar: «Takoj bi vas vrgel po stopnicah, če si ne bi umazal svojih rok.« Krošnjar: «Ali želite rokavice?» Težavna zadeva. A: «Ako se ne počutite dobro, pojdite k zdravniku! Ali mu ne zaupate?« B: «To že, toda bojim se, da mi on ne zaupa.« Dobesedno. A: «Vidiš, Gašperju je konkurz pomagal na noge.« B: «Kako to?« »Avtomobil so mu prodali.« Oddih. Miha: «To poletje se bom enkrat pošteno oddahnil.« Matija: «Ali misliš iti na letovišče.« Miha: «Ne jaz, pač pa moja žena,..« Da jo jezi. Mica: Neža, ali si že slišala, da je tvoj ločeni mož zadel v razredni loteriji velik dobitek?« Neža: «To je storil samo zato, da mene jezi...« , ; V vlaku. V vlaku sedita gospodična in gospod. Gospod: •Kam se peljete?« Gospodična: «V Ljubljano.« Gospod: «Ali je tam lepo?« Gospodična: «Jaz sem tam blizu v službi.« Gospod: «Kaj bi bilo, če bi se z Vami peljal ter bi ostala celo noč v veseli družbi?« Gospodična: «Zakaj pa ne.» Gospod: «In ni ovire?« Gospodična: «Ne, le brez skrbi bodite.« Gospod: Krasno! Kako pa Ti je irr.e, lepa punčka?« Gospodična: «Marica.» LJUBLJANA, Mestni trg 15 v F3? NA MALO Ustanovljeno 839 NA VELIKO 52 Telefon 2282 ceneno češko perje i I kg sivega opuljenega per]a 70 Din napol belo o Din be.o 100 Din. boljše 125 Din in 150 Din mehko kot puh 200 Din in 225 Din, boljša vrsta 275 Din Pošiliatve carine proste proti povzetju. — Vzorec zastoni. Blago se tudi namerna in neugaia>oče vzame naza;. 101 Naročila samo na Benedikt Sachsel, Lobez št. 14 kod Plzna, Češkoslovaška Poštna pošiljke rabiio iz češkoslovaške v Jusroslaviio oribližno IO dn' en'kl franko a. &TJEPUSIN ZAGREB, JURJEVSKA 57 priporoča boljše tamburice, strune, par-titure, šole in ostale potreb-S* ščine za vsa »lasbila Odlikovan na pariški izložbi izredna ponudba Za deževni letni čas priporočamo, da si nabavite-; kožno pelerino za dež C. 0. V. tehta samo 110 gramov, imitacija ribje kože Imm. Odlično se je ta pelerina izkazala, ker ne prepušča, mo&rote, je komodno zložljiva, kakor majhna žepna be-težnja, ki se jo nosi vedno lahko s sebo , ter je nadvse trpežna. Zelo priporočljiva za dame in gospode (tudi za otroke) v dežja in snegu, za izlete in šport. Reklamna cena s posebno kapuoo in etuiiem samo Din /O-— tranko, zacarin jena, poslana no postnem povzetiu. Razpošilja A.. Marik, export, Praga XII., Loudyaska 57. (Če ne bi ugajala, lamčimo zameno). Naslov natančno napisati. Zopet prihajajo one naše stare bolečine, kadar se vreme spremeni. Za ude, za glavo, za zobe, roke, noge, za celo telo, pri reumatičnih trganjih ter drugače j« Fellerjev Elsafluid ono že 32 let preiskušeno zaščitno sredstvo, pravi blagodar v hiši. Uporablja se na zunaj in znotraj. Dobiva se povsed, poizkusila steklenica 6 Din, dvojna 9 Din. Ako ga nimajo, naročite ga po pošti vsaj za 62 Din naravnost pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 360, Hrvatska. A za želodec : Elsa-kroglice 6 škatljic 12 Din. Založba Luč v Ljubljani je izdala prvo knjigo velike povesti Spisal Ivan Podržaj Knjiga vsebuje povest življenja, ponižanega in osramočenega z grehoni človeka, ki ne sme biti oče, čigar krivda pa ne more izkoreniniti življenja njegovemu sinu, kajti zakoni Prirode so močnejši od človeških postav in blodenj. Lepo opremljena knjiga obsega 120 strani in stane samo 20 Din. Kdor naroči kniigo na spodnjem odrezku in pošlje istočasno denar, dobi knjigo poštnine prosio. (Odrezek nalepite na dopisnico!) V I j;': Ta ugodnost velja samo za posameznike in le za naročila tekom 8 dni. ZALOZBA LUC v L ubljani Poštni predal št. V. ODREZEK Podpisani pošiljam 20 Din za knjigo »Martin Brbek", ki naj se mi pošlje poštnine prosto. Ime: Bivališče: Ulica:______ Pošta: _ Tvornica konjaka in likerjev VELEŽGANJARNA Viktor Med LJUBLJANA, Celovška cesta IO dobavlja po ceni najboljše: Likerje, konjak, rum, Siivovko, brlnjevec, tropinovec, vino, vermut, malinovec. 163 Kupuje sadje in druge sirovlne za žganjekuho. MODROCE in vse tapetniške izdelke kupite najboljše pri 96 RUDOLF SEVER ^ TAPETN.K, LJUBLJANA, MARIJIN TRG ST. 2. P p i m a gonilna jermena in vsemlinsso tehnične potreb-čiueveduov za ogi pntvrdk CAOEZ & BRCAR, Ljubljana, Kolodvorska ulica 3: .2 A. Gastraum Deinke soininiKe in sprehodila palice dobite na ceneje pri zgornji tvidki. P¥iij nska parna \rn\m\m vseh vrst slaščic, medic in keksov 1 TEODOR NOVOTNY na Fpiikovcu 5 minut od glavnega kolodvora, prvovrstno blago, cene zmerne, razpošilja se tudi po deželi. 125 Štefan Mencinger naznanja cenjenemu občinstvu, da je otvoriE dne1.aprila1929. povsem higijenično in moderno urejene nove gostilniške prostore v lastni hiSi na Kette-Murnovi (prej Martinovi) cesti St. 10 v Ljubljani. Kuhinja izborna. Vina prvovrstna. Sveže blago. Točna postrežba. Cene solidne. Prepričajte se. Avtopostaja. Domačo aido, ječmen, pšenico, proso kupu*« po najvišjih cenah tvrdka A. VOLK v Ljubljani Revija v a cesta it. 24 Beli zobje olepšajo vsak obraz. Cesto že zadostuje samo enkratno čiščenje i. prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovine tudi na stranicah zob, ako se vporablja posebno izdelano ščetkico za zobe. Ostanki jedi, Id ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilobe neprijeten duh ust, odstranjujejo se najtemeljiteje z CMorodont-ščetko. Poskusite najprej z malo tubo Chloro-dont-paste, ki stane Din. S-—. Chlorodont ščetka za otroke, za dame (mehke ščetine), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro-zeleneia omotu z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. • Tvornice Zlatorog\ Oddelek Chlorodont, Maribor 55. Obdržite v spominu, da je najbogatejša izbira svile, modnih gumbov, trakov, čipk, okraskov, nogavic, rokavic, kravat, ovratnikov, robčkov in fpleb vseh potrebščin za izpopolnitev datnske !n moške toalete edino-le pri tVrdki r. E G E R , LJUBLJANA Sv. Petra cesta štev. 2. 167 GASILCI! Motorne brizgalne prenosne, za 400 in 600 litrov in večje za 1000 litrov vode, na dveh kolesih, dobavlja najugodneje tvrdka LAMPRET in drug LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 22. Zahtevate oonudoe! 88 Najuspešnejše sredstvo za re;o domače živali je brezdvomno MASTIN ki pospešuje rast, odebelite* in omastitev domače, po aebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vreo nosti JV.astina so brezštevilna zahvalna pisma! Cena 5 iskat. 46 Din, 10 skat. 80 Din. LEKARNA TRNKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana 66. Zahtevajte brezplačni CENIK, Elegantna plitka, dobra in cenena ura 3 letno jamstvo. 14 dni na poskušnjo, ako ne odgovarja, se vrne denar. Anton Kiffmann Maribor št. 43-c. Specijalist za samo boljfie švicarske ure. Cenik brezplačno. 44 Živinorejcem priporočamo zanje jako koristno knjigo Prva pomoč ponesrečenim živalim. Napisal jo je živinozdiavnik prof. dr. Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino: Sestava živalskega telesa, zdravila. ob-kladki, masiranje, drgnjen e, o načinu, kako sc žival prisili, da je mirna, o dviganju padlih ali bolnih živali, e ranah ter kaj je storiti v raznih slučajih nagle obolesti. kot pri poškotiovaaiu rogov, poškodbi kopita in zakovanju, pri prišču med parklji, opeklini,, streli, zlomu kosti, z vitju, izčlenjen u, izpadu porodnice in maternice, izpadu danke, vnetju vimena, driski, za-prtju, koliki, napenjanju goved in ovac, pri tujih predmetih v požiralniku, pretresu možgan, soin arici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopan u s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd. Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati Škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigo. Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naioča v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Preserr ova ulica 54 (nasproti slavne nošte) V e i k —^ __ JS lr ilnstrovani 1 ^ ' JAJe. JA. dobite zastonj! Zahtevajte ga od skladišča MEINEL in HEROLD tovarna glasbil, gramofonov in harmonik R. Lorger, MARIBOR št. 104 -B. Vioiiui ou !.& lun. Korur harmoniki ou 85 Din Tam-'.ui ci mi ys, ttiu. t.rnmoiom ou K45 Din in Oalif. vašega revmatizma, gihta os^°"?j Hočete I se Stezanje in zbadanje v udih in členkih, zatečene ude, skrčene roke in noge, trganje, zbadanj« in stezanje v raznih delih telesa, kakor tudi slabost v očeh so često posledice revmatizma in kostnih bolezni, katere pa »e morajo odstraniti, kajti, sicer bolečine kaj hitro napredujejo. JAZ VAM NUDIM zdravilno pijačo, katera raztvarja mokračno kislino, po pešuje izmeno materije in izločevanje, torej ni takozvano univerzalno ali tajinstveno zdravilo, temveč produkt, katerega nud; samo mati priroda v svoji dobrotljivosti bolujočemu človeštvu, Vsakemu pošljem breapaino polzkušnjo! 1'iSite mi takoj in Vi prejmete od mojih po vsem svetu ob stoječih skladiSč popolnoma zastonj in franko eno poizkuSnjo skupno z poučno razpravo. Vi se beste potem sami prepričali o neškodljivosti tega sredstva in o njegovem hirem delovanju. 162 | August Karzke, Berlin -Wilmersdorf, Brnchsalerstrasse Nr. 5, Abt. 21 IzJaja za Kuozorcij »Domovine« Adoll Rionikar. Urejuje Filip O m i a d s č. Za Narodne tiskarne Fran J e 11 r š e K.