Naročnina mesečno 30 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 96 din, za inozemstvo 120 din. Ček. rai, Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 za insera' Podružn.: Jesenice, Kranj, Novo mesto.
OVENEC
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po praznika. Kopitarjeva 6, Ljubljana. — Telelon: 40-01 do 40-05. - Redazlon«, Amminlstraziones Kopitarjeva 6, Lubiana. — Telelono: 4001—4005.
Abbonamentii Me«e Din 30; Estero, meso Din 50; Edizione domenica, anno Din 96; Estero Din 120. C. C. P.« Lubiana 10.650 per gli abbo-oamenti; 10.349 per le inserzioni.
Filiali! Jesenice, Kranj, Novo mesto.
Boji na vzhodu
Krvave izgube sovjetskih oddelkov vzhodno od Kijeva
Nemško vojno poročilo
Hitlerjev glavni stan. 25. septembra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja;
Obupni1 izpadni poskusi zadnjih vzhodno od Kijeva obkoljenih sovražnih oddelkov so bili s krvavimi izgubami za sovražnika odbiti. Pri čiščenju bojišča so našli truplo padlega sovjetskega poveljnika na jugozahodnem bojišču armadnega generala Kirponosa. Njegov štab in štabi 5., in 21. sovjetske armade so bili uničeni.
Ponoči je letalstvo zelo uspešno bombardiralo vojaške naprave v Moskvi! in naprave ob
Tuni- . ■ .
Nato navaja poročilo besedilo izrednega
vojnega poročila o potopljenem angleškem konvoju zahodno od Afrike.
Letala so metala bombe na angleško jugovzhodno obalo in sicer z napadi podnevi.
Ponoči so letala napadla pristaniško ozemlje okoli Dovra.
V severni Afriki so nemška letala vzhodno od Solluma brez lastnih izgub sestrelila sedem angleških letal in en bombnik.
Sovražna letala niso niti podnevi niti ponoči priletela nad nemško državno ozemlje.
Dosedanji uspehi vojne na vzhodu
Rim, 25. sept. AS. »Piccolo« objavlja pregled dosedanjih uspehov vojne proti Sovjetski Rusiji. Ti uspehi so:
1.	Rezerve sovjetske vojske so se zmanjšale za polovico. Šest milijonov sovjetskih vojakov je ali ubitih ali ranjenih ali pa zajetih. V primeri s tem so nemške izgube nepomembne;
2.	Stalinovi vojski je začelo primanjkovati orožja;
3.	po porazu sovjetske vojske na Baltiku, po bližnji zasedbi Petrograda in po zasedbi Ukrajine in važnega industrijskega ozemlja nd Donu se sovjetske vojske ne bodo mogle več zbrati in se taktično razmahniti ali razporediti;
4.	vefina sovjetskih prom. zvez je uničena;
5.	nikjer ni bil vladni in politični režim tako centralističen, kakor je bilo to v Sovjetski Rusiji. Ta centralizem pa se je sedaj podrl, ker so razbite prometne zveze med velikimi mesti. Zasedba pokrajine ob Donu pa bo kmalu preprečila prevoz petroleja iz Kavkaza na druge odseke ruskega bojišča. Brez petroleja pa ni mogoče nadaljevati vojne. Rusija pa tudi ne bo imela več nobene
Roosevelt hoče oborožiti trgovske lad.e
Newyork, 25. sept. AS. Dopisnik Štefani poroča; Roosevelt je včeraj rekel, di se Amerika pripravlja na oborožitev trgovskih ladij in da bo zaprosil kongres, da to dejanje prizna za zakonito, s čimer bi zakon o nevtralnosti bil dejansko odpravljen. Predsednik je izjavil, da se bo prihodnji teden odločilo, ali naj se nevtralnostni zakon samo spremeni, ali pa v celoti odpravi.
Rooseveltova izjava je napravila silen vtis T ameriški javnosti, ki se zaveda, da gredo Združene države isto pot, kakor leta 1917. Roosevelt je brez nadaljnjega priznal, da je isto storil Wil-son nekaj tednov prej, preden je Amerika stopila v vojno. Albert Thomas, član parlamentarne komisije za zunanje zadeve, pa je izjavil, da je pripravljen pred zbornico podpreti Rooseveltov predlog.
Politični krogi poudarjajo, da je položaj Amerike danes v mnogočem sličen položaju leta 1917. In sicer: 1. pošilja se zelo veliko vojnega materiala v Anglijo; 2. blokada nemških podmornic Anglije, ki skušajo preprečiti dobavo ameriškega materiala; 3. ameriška trditev, da nemške podmornice ovirajo svobodo morja; 4. sklep Nemčije, da še pospeši podmorniško vojno in da potopi sleherno ladjo, ki vozi okrepitve na Angleško, vse eno, kateri državi pripada; 5. sklep Združenih držav, da oborože svoje trgovsko ladjevje.
Isti krogi pravijo, da je tudi v pretekli vojni posledica oborožitve ameriških trgovskih ladij bila ta, da so Nemci še bolj potapljali, zaradi česar je nato Amerika stopila v vojno. Roosevelt sedaj trdi, da se je treba boriti proti skupini ljudi, ki hočejo zavladati nad svetom. Predsednik trdi, da je treba preprečiti tem ljudem, da bi zgradili mostišče, s katerega bi napadli Ameriko. Zato Amerika nabavlja orožje vsem, ki so v vojni z Nemčijo. Takšno stališče je vzbudilo odpor pri nasprotnikih vojne. Senator Clark je izjavil, »da čaka Roosevelta najtežja bitka v parlamentu«.
Medtem vsi ameriški listi podčrtavajo velik pomen nemških zmag na vzhodu. Nekateri listi obžalujejo, da se je do sedaj tako malo storilo za pomoč Sovjetom. V Washingtonu si sedaj gotovi krogi naravnost lase pulijo in iščejo načina, kako bi Sovjetom poslali tankov, letal in topov. Nekateri listi pa pravijo, da bi bilo boljše, ko bi Amerika mislila na svojo varnost in se ne brigala za vojsko v Evropi.
Na splošno se ameriško ljudstvo malo briga za vojaški položaj v Evropi. Bolj jih briga izguba ladij na Atlantiku. Sedaj je bil potopljen norveški parnik »Sagunt« (4400 ton) in pa »Beavcrdale« (10.000), ki je bil last družbe Canadian Pacific. Prvi je vozil vojni material t Anglijo in je bil potopljen v severnem Atlantiku. Drugi pa je bil potopljen pri Islandiji.
Gotovo ie. da iudovska klika, ki je okrog Roosevelta. "želi, da se prekliče zakon o nev-
hrane, ker je sovjetsko poljedelstvo motorizirano • in porablja mnogo petroleja. To bo imelo za po- { sledice, da bo gladovalo nad 50 milijonov ljudi, fo misli Stalin nadaljevati vojno, ki jo je že izgubil.
Sovjetske letalske Izgube
Berlin, 25. sept. AS. V včerajšnjih letalskih bojih so Sovjeti izgubili 78 letal, 14 letal pa je bilo uničenih na tleh.
Od 22. junija do 21. septembra je bilo sestreljenih 1236 angleških letal in sicer v dnevnih ali nočnih bojih, ali pa od protiletalskega topništva. K temu pa je treba prišteti še 164 angleških letal, ki so jih sestrelili topovi nemške vojne mornarice.	'
Sovjetska letala nad Finsko
Helsinki, 25. sept. AS. V zadnjih 24 urah so nekatera sovjetska letala zopet priletela nad notranjost Finske. Sovjetska letala so metala bombe, ki niso napravile nobene škode, pač pa je bilo več oseb ranjenih. Med letalskimi spopadi je bilo sestreljenih devet sovjetskih letal, Finci pa niso imeli nobenih izgub.
Angleški tanki bodo prepozno v Rusiji
Madrid, 25. sept AS List »Informacioncs« objavlja poročila angleških listov, ki pravijo, da so v Iondonu prepričani, da bodo angleški tanki lahko prišli v Rusijo zelo pozno. Tako bo še enkrat angleška podpora prišla prepozno, prav tako pa lahko angleška proizvodnja izdela v treh mesecih komaj toliko tankov, kolikor jih sovjetska vojska izgubi v enem dnevu.
Minister Knox o sovjetskih izgubah
New York, 25. septembra. AS. Mornariški minister Knox je imel te dni govor, o vojaškem položaju ter je dobesedno izjavil:
Zadnji dogodki na ruskem bojišču so bili takšni, da so izgledi na sovjetsko zmago zelo dvomljivi. Ruske izgube so dosegle takšne številke. da se kaj takega ni ugotovilo nikdar v zgodovini in v nobeni drugi vojni.
švedsko vojaško odposlanstvo na Finskem
Stockholm, 25. sept. AS. V študijske namene je odpotovalo na Finsko švedsko vojaško zastopstvo, v katerem je deset častnikov pehote in letalstva. Zastopstvo vodi načelnik švedskega generalnega štaba general Hocgbern.
Eden grozi Finski
Stockholm, 25. sept. lp. Ker so se ponesrečili vsi poskusi, kako vplivati na Finsko, da bi sklenila ločen mir z Rusijo, je Kden začel groziti Finski. V sporazumu z Moskvo in \Vasliing-tonoin je Eden zahteval, da nai Finska položi orožje, in da naj umakne svoje čete na stare meje iz ieta 1939. V tem primeru bi Anglija posredovala za zboljšanje odnošajev med Finsko in Rusijo, fe bi pa Finci prodirali naprej na rusko ozemlje, tedaj ne sme Finska računati na nobeno vpoštevanje Anglije in Amerike za ves vojni čas, pa tudi ob času sklepanja miru.
Včeraj se je sešel v Londonu vojni svet vseh vlad, ki so ostale brez držav, da bi se pogovorili o zmagi, ki jo morajo šele dobiti. Zelo dolgo je govoril Majski, ki je izjavil, da je Sovjetska Rusija vedno zagovarjala popolno razorožitev in svobodo vseh narodov. Majski je še dodal, da je Rusija vedno spoštovala notranje režime drusili držav, dodal pa je tudi, da v Sovjetski Rusiji nikdar ni bilo verskega preganjanja. pač pa so ccrkvc morali izročiti na razpolago vladi.
Vojno poročilo št. 479
Uspešni napadi v Vzhodni Afriki
Letala so bombardirala oporišča na Malti in sovražne ladje
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Severna Afrika : Živahno letalsko delovanje nad Marmarskim morjem in na meji med Egiptom in Cirenaiko.
Nemško letalstvo je gestrelilo osem sovražnih letal.
Angleška letala so priletela nad Tripolis, Benghazi in Bardijo, kjer je bila zadeta bolnišnica. Tri smrtne žrtve in šest ranjenih med rekonvalesccnti.
V	Tripolisu je protiletalsko topništvo sestrelilo en bombnik.
Vzhodna Afrika: Kolona nacionalnih in kolonialnih čet, ki je šla iz posadke v Kulkvabertu, je v naskoku napadla utrjeno sovražno postojanko in jo po srditem boju zavzela.
Sovražnik je imel pomembne izgube v moštvu, orožju in gradivu.
V	ostalih odsekih pokrajine Gondar delovanje topništva in spopadi med prednjimi oddelki, spopadi pa so se zaključili ugodno za naše četo.
Ponoči so angleška letala preletela mesto Palermo, kjer so vrgla nekaj eksplozivnih in zažigalnih bomb, ki so povzročile škodo na civilnih stanovanjskih hišah. Žrtev ni bilo. Našo protiletalsko topništvo jc sestrelilo v plamenih sovražno letalo.
Edinice Kraljeve Mornarice so v zadnjih dveh nočeh bombardirale letalska oporišča na Malti in so 4iudo poškodovale sovražno ladjo majhne tonaže v vzhodnem delu Sredozemskega morja.
Duce fe sprežel funaške napadalce na Gibraltar
Rim, 25. septembra. AS. V Beneški palači je Duce v navzočnosti državnega podtajnika admirala Riccardija, načelnika generalnega Štaba Kraljeve Mornarice, sprejel vse častnike in mornarje, ki so se na hitrih čolnih udeležili drznega zmagovitega napada na utrdbo Gibraltar, ko so privozili v notranje pristanišče angleške utrdbe.
Duce jim je izrekel besede pohvale in občudovanja in je tolmačil čustva vsega italijanskega ljudstva.
Bolgarska vlada zavrača vse sovjetske poskuse vmešavanja
Duce spre;el generala Ambrosfa
Rim, 25. septembra. AS Duce je sprejel generala Viktorja Ambrosia, poveljnika IL armade, ki mu je poročal o položaju, ki je nastal po zasedbi takozvane razorožene pokrajine med dalmatinskim obrežjem in Dinarskimi alpami. Ta zasedba je bila zaukazana po Duceju koncem avgusta. Ponovna zasedba se je izvedla brez posebnih incidentov, s sodelovanjem prebivalstva in po sporazumih, ki so bili sklenjeni z neodvisno hrvatsko državo.
Duce je izrazil generalu Ambrosiu svoje veliko zadovoljstvo in mu je podal navodila o značaju ponovne zasedbe, ki ima ta cilj, da se nehajo nemiri in da se prebivalstvo vrne na mirno delo, prav tako pa se naj za čas vojne zajamči popolna italijanska varnost na Jadranu in na zaledju, tega pa naj ne moti sovražnik ali pa njegovi pomagači, pa naj bodo Anglosaksonci, Židje ali pa boljševiki.
Izredno nemško vojno poročilo:
Nemške podmornice potopile angleški konvoj
Hitlerjev Glavni Stan, 25. septembra Nemško vrhovno poveljstvo je objavilo naslednje izredno vojno poročilo:
Podmornice so zahodno od Alrike napadle sovražni konvoj, ki je Stel 12 ladij in je plul proti Angliji, Podmornice so konvoj potopile kljub močnemu spremstvu rušilcev.
Samo majhen parnik se je lahko reSil.
Tako je bilo potopljenih 11 ladij s skupno 78.000 tonami.
Sofija, 25. sept. AS. Bolgarski notr. minister Gabrovski je zastopnikom tujega tieka dal nove izjave o tem, da so padalci, ki so jih neka letala pred kratkim vrgla na bolgarsko ozemlje, prihajali iz Sovjet6ke Rusije. Tudi vse potrebščine, s katerimi so bili oskrbljeni: bombe, samokresi, puške, radijski oddajniki in sprejemniki so sovjetskega porekla. Vsi padalci so bili poslani v Bolgarijo, da bi delali nasilniška dejanja. V nekaj dneh bodo sporočeni uspehi sedanje preiskave.
Minister Gabrovski je potem dejal, da je bolgarski notranji položaj zadovljiv, čeprav nasprotne radijske po6taje drugače trdijo. Ni res, da bi bilo razglašeno obsedno stanje in pa splošna mobilizacija. Izdani so bili samo nekateri posebni ukrepi,
tralnosti, nato pa dovoli kredit 6 milijard za vojne potrebščine. Govori «e tudi, da je ameriška mornarica že vse pripravila za oborožitev trgovskih ladij. Pripravljajo se lahki topovi in izdelujejo 5 palčni topovi za napade na letala in ladje. Vežba se tudi že moštvo, ki naj bi služilo pri tem orožju
Pripravljalna dela za vojsko pa krepko moti opozicija, ki opozarja javnost na škodo, ki bi jo Amerika v vojski imela. Posebno senator Morris je zadnje čase svaril, naj Amerika ne odpravi zakona o nevtralnosti, kajti pošiljanje ladij v evropska pristanišča pomeni vojsko. »Ako bomo oborožili trgovske ladje, imajo Nemci po mednarodnem pravu pravico, da jih potope.«	, ,	....
štrajk pomorskega delavstva se nadaljuje. Sedaj že 23 ladij ne more odpluti iz pristanišč. Roosevelt pa je sporočil sindikatom, da bodo ladje morale odpluti, ker je to v »interesu narodne obrambe«. Iz Manille na Filipinih poročajo, da je bilo pod orožje poklicanih 125 tisoč mož.
da se preprečijo 6abotažna dejanja tujcev. Rezervisti bolgarske vojske pa so bili poklicani pod orožje le za tri tedne.
Minister Gabrovski je zatem poudaril, da Bolgarija nima napadalnih namenov zoper nobeno državo. Docela izmišljene so novice nasprotne propagande, da bi bil že pripravljen bolgarski ekspedi-cijski zbor za rusko bojišče. Smešno je poročilo nekaterih ameriških listov, da bi Bolgarija težila za protektoratom nad polotokom Krimom in nad petrolejskimi področji na Kavkazu.
Sofija, 25. sept. AS. Predsnočnjim je sovjetsko letalo pri Harmanliku na Bolgarskem vrelo novo skupino padalcev. Policija živo išče sovjetske agente, ki so prišli v Bolgarijo zaradi nasilniških dejanj proti javnim napravam. Voditelj sovjetskih padalcev, ki so ea pred nekaj dnevi spustili pri Trebnji, je ob prijetju povodal, da ie tedaj, ko je on odietel s Krima, bilo pripravljenih še pet padalskih skupin za odhod v Bolgarijo.
Sofija, 25. sept. AS. Dnevnik »Utro« je objavil, naslednjo notico uradnega značaja.
Moskva je znova zanikala, da bi bili pristali kakšni sovjetski padalci na bolgarskem ozemlju. Ta izjava presega vse meje dopustnosti. Moskva vsekakor ne bo mogla reči, da je bolgarska policija ubila bolgarskega poročnika Limonova in načelnika bolgarske policije v Dobriču Marinova. ki sta oba junaško padla v spopadu s padalci Ker ima Bolgarija s sovjetsko Rusijo diplomatske stike, se lahko sovjetski zastopnik v Sofiji poda na policijsko ravnateljstvo, kjer lahko prouči gradivo, ki so ga našli pri padalcih in vse to orožje je bilo izdelano v Sovjetski Rusiji. Bolgarski narod pa nikakor ne bo dopuščal, da bi tujci posegali v življenje Bolgarije. Motilci reda bodo dobili nauk, ki ga zaslužijo. Naj jih dogodek v Dobriču poliči.
Velik kanadski parnik potopljen
Ncwyork, 25. sept. AS. Sovražna podmornica je torpedirala in jjotopila kanadski potniški parnik »Beaverclale«, ki je imel 9156 ton.
Prav tako je bil potopljen norveški parnik »Securata«, ki je imel 4414 ton in je vozil vojno gradivo v Anglijo.
Angleško letalo je potopilo francoski parnik
Vichy, 25. sept. lep. Dne 20. septembra je angleško letalo bombardiralo in potopilo francoski trgovski parnik »Monselet« ki je vozil iz Sl'axa v Marscille. Pnrriik se je takoj potopil. Vozil je fosfat in ni bil oborožen.
Mobilizacijske odredbe na Filipinih
New York, 25. sept. Iz Manille so semkaj prispela poročila, da so ameriške vojaške oblasti filipinske čete vključile v redno ameriško vojsko.
Ameriška vojska ni izvežbana
New York. 25. sept. AS. Načelnik ameriškega generalnega štaba general Mac Nair je izjavil zastopnikom ti^kn, ki jih je sprejel po manevrih ameriške vojske, da potrebuje ameriška vojska še zelo veliko vežbanja, kajti šele tedaj se bo lahko reklo, da je ameriška vojska pripravljena. Najslabše so ameriški vojik' opremljeni s strelivom, z radijskimi apar.il: orožjem, letali in motoriziranimi sredstvi. M^-J častniki se opaža, pomanjkanje izkustva. Popolno poveljstvo pa se nikakor ne da improvizirati,
Uradni razglasi
Določitev časa za zatemnitev
Zatemnitev od 20.30 do 6
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svoji odredbi z dne 6. junija 1941-XIX, it. 42 in z dne 30. avgusta 1941 -XIX, št. 93, odreja;
Člen 1. Do nove odredbe se morajo upoitevati predpisi o zatemnitvi v času od 20.30 do 6.
Člen 2. Drugi predpisi, ki jih obsega naredba z dne 6. junija 1941-XIX, št. ostanejo nespremenjeni.
Člen 3. Ta naredba stopi v veljavo dne 24. septembra 1941 -XIX.
Ljubljana, dne 23. septembra 1941-X1X.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Prijava in predpisi o prodaji pnevmatik za kolesa
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino glede na naredbo z dne 12. marca 1941, št. 358, na podstavi člena 3 kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291 in smatrajoč za umestno, da se uredijo prodaja in cene pnevmatik za kolesa, odreja:
Člen 1. Trgovina s pnevmatikami za kolesa (plašči in zračnicami) se omejuje na tiste, ki v 8 dneh objave te naredbe dokažejo s prijavo na Visoki Komisariat (oddelek VIII), da imajo obrtno dovolilo, izdano po pristojnem oblastvu.
Po tem roku more izdajati dovolila za to trgovino samo Visoki Komisariat.
Člen 2. Kdor koli bi imel po kakršnem koli naslovu pnevmatike za kolesa (plašče in zračnice), mora v roku iz čl. 1 prijaviti Visokemu Komisari-etu (oddlek Vili) njih množino, ločeno po kakovosti in ceni.
Člen 3. Trgovci iz čl. 1 in kdor bi dobil pozneje pooblastilo za takšno trgovino, morajo voditi po Visokem Komisariatu potrjeno prejemno in oddajno knjigo za vpisovanje vseh nakupov in prodaj pnevmatik ter do vstevšega 5. dne vsakega meseca prijaviti pnevmatike (plašče in zračnice), ki so jih nabavili ali prodali v prejšnjem mesecu, pri čemer je navesti tudi zalogo ob koncu meseca.
Člen 4. Kdor bi si želel nabaviti plašče ali zračnice, mora hkrati izročiti trgovcu s pnevmatiko prej rabljene pnevmatike, ki se jim določa cena za vsak plašč na 1.50 L in za vsako zračnico na 1 L.
Prodajna cena za nove pnevmatike ne sme nikdar presegati cen, ki so določene v ceniku posamezne proizvajalne tvrdke.
V trgovini mora na dobro vidnem mestu vedno viseti primerek cenika, ki ga je vidiral Visoki Komisariat.
Člen 5. Rabljene pnevmatike, ki se odvzamejo kupcem novih pnevmatik, ostanejo na razpolago Visokemu Komisariatu, ki odloči o njih uporabi.
Člen 6. Pnevmatike, ki jih dobijo prodajalci vsak mesec, se morajo do najmanj 70% porabiti le za zamenjavo pri kolesih, ki so v rabi, ostanek 30% pa se sme porabiti za opremo novih koles.
Člen 7. V ta namen po Visokem Komisariatu pooblaščeni organi kakor tudi organi javne varnosti imajo ob vsakem času pravico do vstopa v poslovne prostore trgovcev in industrijcev zaradi pregleda skladišč in registrov in da nadzirajo, ali se predpisi te naredbe spolnjtljejo.
Člen 8. Kršitelji določb t« naredbe se kaznujejo, izvzemši za prekrške glede cen, v denarju do 5000 lir, v hujših primerih pa z zaporom do treh mesecev.
Vselej se blago zapleni in se sme odrediti začasna ali dokončna ustavitev trgovinskega obratovanja.
Kljub ustavitvi obratovanja so trgovci dolžni še nadalje plačevati plače in mezde delojemnikom ter davke in takse, ki gredo državi ali občinam.
Člen 9. Prekrški glede cen se kaznujejo po določbah členov 7 do 11 uredbe o cenah z dne 12. marca 1941, M. s. št. 358.
Člen 10. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 23. septembra 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Konec veljavnosti prometnih dovolil za motorna kolesa
Vi6oki Komisar za Ljubljansko pokrajino gle-derta svojo naredbo z dne 29. aprila 1941-XlX, št. 13,
odreja:
Posebna prometna dovolila za avtomobile in motocikle s prikolicami ali brez njih, na bencinski pogon, izdana po čl. 5 komisariatske naredbe z dne 29. aprila 1941-XIX, št. 13 za kateri koli čas, prenehajo veljati 31. oktobra 1941-XIX.
Ljubljana, dne 23. septembra 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Postavitev Poštne hranilnice pod sekvester
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino odreja:
Stavlja se pod sekvester vse in vsakršno poslovanje Poštne hranilnice tako s premičninami, nepremičninami, delnicami, obveznicami, kakor tudi vse denarno poslovanje in se postavlja za se-kvestra cav. uff. rag. Franjo Bullo pok. Jurija.
Nadaljnje poslovanje je dovoljeno pod nadzorstvom sekvestra.
Ta odredba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljena, 23. septembra 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli.
Nov sekvester Narodne banke
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo odločbo z dne 29 aprila 1941-XlX, št. 8 glede na prošnjo, ki jo je predložil dr. Aldo Paolo-ni, da, se razreši svojega sekvestra Narodne banke kraljevine Jugoslavije,
odreja:
Namesto dr. Alda Paolonija se postavlja Narodni banki kraljevine Jugoslavije s sedežem v Beogradu glede njenega poslovanja v Ljubljanski pokrajini za sekvestra dr. Medoro Fororelli.
Ta odločbe se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 23. septembra 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: Emilio GraziolL
V Egiptu narašča razpoloženje proti Angliji
Carigrad, 25. sept. lp. V Ankaro prihajajo
poročila iz Kaira in iz Aleksandrije, ki potrjujejo, da je notranji položaj v Egiptu vedno bolj zapleten. Letalski napodi Osi na Egipt so zelo dezorganizirali življenje v Egiptu. Prebivalstvo beži iz Aleksandrije in z ozemlja, ki je okoli Sueškega kanala. Železniški promet ot> Sueškem kanalu je zelo obremenjen in peša. Vlaki prihajajo z velikimi zamudami, vozovi so prenapolnjeni itd.
Zelo nevarno pa postaja vprašanje zdravstvenega stanja prebivalstva, ki bega. Med prebivalstvom so se začele širiti nalezljive bolezni in sicer zlasti tifus in škrlatinka. Vlada je morala objaviti že celo vrsto ukrepov. Tako je bilo ustanovljeno posebno ministrstvo za letalsko zaščito. To ministrstvo bo moralo najprej urejevati položaj beguncev. Samo v pokrajini Dehera živi sedaj takorekoč brez vseh sredstev 170.000 beguncev.
V Egiptu je bilo do sedaj zgrajenih zelo malo zaklonišč. Sedaj so začeli na hitro roko graditi zaklonišča in je vlada v ta namen določila prvj kredit v višini 285.000 egiptskih lir. Ta zaklonišča bodo razdelili takole: 400 jih bodo zgradili v Kairu, 200 v Aleksandri ji, 75 v Port Saidu. 64 v Suezu, 12 v Ismajliji, 122 v Tantahu itd.
Cene raznim potrebščinam so začele zelo naraščati, istočasno pa se pojavlja veliko pomanjkanje raznega blaga. Na trgu primanjku-
je živil in prodajajo samo še enotno mešano moko. Vojaško sodišče je moralo obsoditi celo vrsto ljudi, ki so po previsokih cenah prodajali kruh, meso, zelenjavo, sladkor in slično. Od teh zvišanih cen so tudi že govorili v egipt-skem parlamentu. Prav tako je zelo težaven tudi položaj bombažne industrije, za tekstilno blago pa so med prebivalstvo razdelili karte.
Slano gospodarsko stanje pa so še poslabšali visoki davki, kar je še povečalo nezadovoljnost egiptskega prebivalstva. Prebivalstvo se dobro spominja, da je bil Egipt bogat in da je bilo v Egiptu mnogo blagostanja. Vse to pa je sedaj prenehalo zaradi tega, ker je Anglija iz Egipta zase napravila bojišče.
Egiptsko prebivalstvo se ne more privaditi, da bi prenašalo bombardiranje, omejitev živil, brezposelnost in žrtve razne vrste. Sedanji položaj povečuje nerazpoložen je ljudstva proti vladi, prav tako pa je ljudstvo vedno bolj ne-razpoloženo proti Angležem.
V egiptskem parlamentu se je te dni razvila velika razprava o tem, zakaj ima Anglija svoje armade v Egiptu in zakaj se angleški vojaki nahajajo v Kairu. Ko je ljudstvo izvedelo za to razpravo, so se po mestu razvile velike demonstracije proti Angležem. Prebivalstvo se je zbralo na glavnem trgu v Kairu, kjer je glasno zahtevalo, da naj Angleži odstranijo svoje vojaške naprave iz Kaira in okolice. Policija je morala s silo razgnati demonstrante.
Na star način Zopet ena konferenca v Londonu
Rim, 25. sept. AS. Slrfisti »poklicnih konfe-renčnikov« je bilo zadoščeno. V Londonu se je sešla konferenca, ki je bila popolnoma taka, kot so bili ženevski posveti in seveda je bila konferenca pod predsedstvom Churchilla. Konference 6e je udeležilo, kakor obširno poročajo iz Londona, 16 zastopstev iz »angleških zavezniških držav«. Med njimi so bili zastopniki nekdanjih držav, ki so zastopali »vlade«, ki že dolgo nimajo več komu vladati, ker so njihove države pod nadzorstvom držav Osi.
Na dnevnem redu konference je bilo vprašanje ozdravitve Evrope po vojni. Namesto da bi se pogovarjali o tem, kako »zmagati«; so se pogovarjali le o tem, kako urediti Evropo po sedanji vojni. Po dolgih razgovorih je bila sprejeta resoluci ja, da se vse delegacije priključijo sklepom, ki so bili sprejeti na konferenci med Rooseveltom in Churchillom.
Posvet pri umirajočem
Poseben poročevalec Štefani poroča: Od pri-četka vojne na vzhodu še niso prišle v London tako porazne novice, kakor zadnje tedne. Zato je sedaj vsa angleška javnost močno zaskrbljena, če bo mogoče poslati še pravočasno pomoč v Rusijo. Nevarnost, ki grozi po porazu Rusije Angliji sami, je končno nagnila angleško vlado, da se je odpovedala mnogim ameriškim pošiljkam v prilog Rusiji. Brez dvoma je samo skrajno resen položaj nagnal Angleže in Amerikance na posvet v Moskvo. Konierenca v Moskvi se zdi tako, kakor posvet zdravnikov ob postelji umirajočega. Udarci, ki so jih Sovjeti dobivali, so bili strašni. Angleži se najbolj boje izgube industrijskih središč. Pomoč, ki za Rusijo prihaja v poštev, more biti torej samo v pospešenem pošiljanju vojnega ma-terijala. Toda zanimivo je, da Harrimann, predsednik ameriške delegacije, ni preklical poročila, ki je izšlo v nekaterih evropskih listih, da namreč samo 15% ameriške proizvodnje izdeluje vojni materijal. Preusmeritev ameriške industrije v vojno industrijo je tako počasna, da praktično za pomoč Angliji in Rusiji ne prihaja v poštev. Times je mišljenja, da je Rusija izgubila že toliko vojne industrije, da ji tudi angleške in ameriške pošiljke ne morejo več pomagati. Pač pa list meni, da je treba takoj poslati britanske čete čez Iran na
Kavkaz, češ, da je sedaj čas, ko je treba tvegati vse. Ako bo Rusija premagana, potem ne bo nobenega sovražnika več, ki bi se enakovredno mogel postaviti proti Nemcem. Sicer si londonski list upa trditi, da bi tudi brez Rusije še bila mogoča končna zmaga nad Nemčijo. Toda treba bi bilo zato še zelo dolgotrajnih naporov. Toda za enkrat prihaja v poštev le načrt, kako nemudoma pomagati Sovjetom.
Britansko poveljstvo na vzhodu in v Indiji pa v resnici ne more'pomagati Rusom pri obrambi donske kotline. Poslalo je le nekaj bombnikov in lovcev. Šele če bi Nemci zasedli Rostov in prodirali proti petrolejski pokrajini, bi morda Angleži posredovali tudi s četami, kajti kavkažki petrolej je potreben ne samo Rusom, ampak tudi Angležem!
Po angleških listih se tudi razpisujejo o načrtu, kako postaviti novo fronto na zapadu. Toda večina je mnenja, da bi tako podjetje bilo zelo riskantno in da se ga ne splača tvegatL
Zavod za Italijansko kulturo v Subotici
Budimpešta, 25. sept. AS. V Subotici na južnem Madžarskem bodo v prihodnjem mesecu odprli zavod za italijansko kulturo.
Angleško maščevanje nad Švico
Rim, 25. sept. lp. Švica je pred kratkim sklenila in podpisala posebno gospodarsko pogodbo z Nemčijo. Ta dogodek so v Londonu komentirali neugodno. Angleška agencija je kmalu nato objavila, da je Anglija ukinila olajšave za prevoz surovin in industrijskih proizvodov v Švico. Po podpisu gospodarske pogodbe med Švico in Nemčijo je Anglija razširila blokado proti Švici.
Nove angleške laži
Newyork, 25. sept AS. DNB poroča, da je cOvereas Newys Agency« objavila iz Londona novo grozotno lažnivo novico, ki pravi, da so nemške čete menihe iz luksemburškega samostana C.ervaux prepodile in da so pokradle srebro in zlato v cerkvi.
Japonski izvoz v Indokino
Tokio, 25. sept. AS. Z letalom je prišel v Tokio japonski generalni konzul v Kanoju, ki je izjavil časnikarjem, da potrebuje Francoska Indo-kina bombaž, papir in drugo blago, ki se naj uvozi iz Japonske. Generalni konzul je izjavil, da so se stiki med obema državama zelo zboljšali in je zaključil svojo izjavo z vabilom, da naj japonski trgovci kar najhitreje čim bolj pospešijo svoj izvoz v Indokino, ker je tam pomanjkanje takega blaga zelo veliko.
Dobra ielev v Evropi
Rim, 25. sept. AS. Lahko se reče, da je bila letošnja žetev dobra in to vkljub neugodnim vremenskim razmeram pozimi in na pomlad. V drugi polovici meseca maja se je letina zelo popravila. Na Hrvatskem je bila žetev odlična in bo krila potrebe do prihodnje žetve. Pridelek žita v Italiji je ceniti na 9 milij. ton.
Dobra trgatev v Bolgariji
Sofija. 25. sept. AS. Uradno poročilo pravi, da bo letošnja trgatev v Bolgariji odlična. Pridelali bodo 200 milij. litrov vina in približno 80 milij. kg namiznega grozdja
Gospodarstvo
Valutne razmere v Srbiji
Kot znano je bil določen za razmerje med srbskim dinarjem in nemško marko tečaj 20 din za 1 marko, kar je pomenilo v primeri s prejšnjim tečajem 17.82 din za marko povišanje tečaja. Sedaj je določena zlata vrednost srbskega dinarja na 0.0179 gramov zlata, dočim je znašala prejšnja zlata vrednost dinarja 0.0265 grama zlata. To pomeni torej znižanje za 32.5%. Obenem je določen tudi nov tečaj za dolar. Dočim je znašal prejšnji tečaj za dolar 55 din, znaša sedaj dolarski tečaj samo 50 din. Iz tega je razvidno, da so bili tečaji preurejeni na novo v tem smislu, da je bil znižan tečaj dolarja in zvišan tečaj marke. — Na blagovnem trgu se opaža zvišanje cen. Od aprila do konca avgusta so cene v Srbiji narasle za živila za 35%, za obleko in obutev pa za 45%, v nezakoniti trgovini pa celo za 100%.
Industrijski središči Kijev in Poltava
Kijev je s svojimi 800.000 preb. največje industrijsko središče Ukrajine. Njegova železna in strojna industrija izdeluje različne vrste jekla, parne kotle, parna kladiva, žerjave za mostove, kabel, žico in drugo. Nadalje izdelujejo v Kijevu razne vrste 6trojev in orodja. Tvornice kmetijskih
Italijanščina brez učitelja
95
SEDEM IN TRIDESETA LEKCIJA Najnavadnejši prislovi.
Italijanščina je pri razdelitvi prislovov na skupine natančnejša kakor slovenščina, zato loči več takih skupin.
Prislovi časa
Čra, adesso — zdaj	oggi — danes
tardi — pozno	domani — jutri
prima — prej	dopodomani — pojutriš-p6co fa — zadnjič, njem
onikrat	ieri — včeraj
gi4 — že	1'altro ieri — predvče-sempre — vedno rajšnjim
mai — nikoli	intanto, fratt&nto — med spesso — večkrat tem
qudndo — kdaj	all6ra — nato, tedaj'
poi — potem	appena — komaj
subito — takoj	appiinto — ravno presto — hitro, kmalu
Prislovi načina Sem spadajo izpeljani prislovi (na -mente, na -6ni) ter pridevniki, ki se rabijo v moški obliki kot prislovi. Poleg njih pa tudi tele besede: Come — kako	quasi — skoraj
gia — že, pač	almčno — vsaj
bene — dobro	aifatto — docela
male — slabo	insieme, assižme — sku-
cosl — tako	paj
anzi — pač pa	tanto mžglio — tem bo-
fino — celo	lje
pure — pač	tinto pfiggio — tem
fčrse — morda	slabše
volentieri — rad	adagio — počasi
Prislovi kraja
ove — kjer	donde — odkoder
d6ve — kje	dižtro — zadaj
qui, qua — tukaj	indietro — nazaj
li, 14 — tam	džntro — notri
qua e 14 — sem in tja	fuori — zunaj
ci, vi — tam (tu)	davanti — spredaj
sčpra — zgoraj	av4nti — naprej
su — gor	innSnzi — spredaj
Iassu — tam zgoraj	lontino — daleč
quassu — tu zgoraj	vta — stran
giu — dol	altrčve — drugje
laggiti — tam spodaj	dappertutto — povsod
quaggi& — tu spodaj	ovunque, dovunque —
abbasso — navzdol	kjer koli
s6tto — spodaj	"iclno — blizu 6nde — koder
Prislovi množine
molto, assdi — mnogo	qu4nto — koliko, koli-
soltanto, solamente —	kor
zgolj	tanto — toliko, tolikor
troppo — preveč	tanto — quanto — toli-
abbastanza — zadosti	ko — kolikor
circa — približno	aneora — še
poco — malo	di rado — redkokdaj
piu — več	anehe, pure — tudi mišno — manj
Prislovi pritrditve in zanikanja
Si — da gi4 — pač, saj certo, certamente —
gotovo proprio — resnično,
ravno davvčro — zares no — ne
non — punto — nikakor ne non — mai — nikoli ne non — piu — ne več neppure, neinehe, nem-mžno — tudi ne, niti ne
Še nekaj sest4v
All'improviso — nenadoma
di solito — navadno poco per volta — polagoma a caso — slučajno invano — zaman in frdtta — v naglici per disgrazia — po nesreči
di džntro — navznoter di fuori — navzven in avvenire — v prihodnje
a buon prezzo, a buon
mercato — poceni ad alta (a bassa) voce — glasno (potihem) di buon'ora — zgodaj a destra (a sinistra) —
na desni (levi) in (fra) bržve — v kratkem
fra poco — kmalu in nessun lu6go — nikjer
a voce, a bčcca— ustno in iscritto — pismeno tutt'al piu — kvečjemu
Berilo.
Non eredita nulla.
Al funerile di un ricchlssimo proprietirio si včde un giovančtto che piange dirottamdnte.
Un signore di cu6r tenero gli si avviclna e lo conforta:
—	F4tevi coraggio! Piangčte perchž sižte dčlla famiglia?
—	No, cdro signčre, piango appunto perchč non lo s6no.
strojev izdelujejo kmetijske stroje in dele traktorjev. V Kijevu so tudi tvornice fine mehanike in za predelovanje kovin. Elektrotehnična industrija je zastopana s tvornicami za elektromotorje, kable, transformatorje in radijske aparate. Kijev ima tudi tvornice za predelavo kavčuka in farmacevtske proizvode ter veliko lesno industrijo. Kijev je nadalje znatno središče tekstilne, usnjarske industrije in predvsem predelovanja kmetijskih proizvodov. Končno izdelujejo v Kijevu tudi topove, municijo in rečne topničarke.
Poltava šteje okoli 130.000 prebivalcev in je znana po svoji sladkorni industriji. Poleg tega je v Poltavi več podjetij tekstilne, čevljarske in usnjarske stroke. Poltava leži na važni železniški zvezi Kijev-Harkov.
Obvestilo trgovcem z usnjem. Visoki komisariat, XIV. oddelek, sporoča: Trgovce z usnjem opozarjamo, da veljajo določbe čl. 7. uredbe z dne 11. sept. t. 1., »SL list« 102-74, o ureditvi zbiranja, razdeljevanja in predelovanja surovih kož, tudi zanje in da so zaradi tega dolžni prijaviti količine usnja v svojih skladiščih ali prodajalni-cah pod siceršno kaznijo po čl. 17. ozn. uredbe.
Iz trgovinskega registra. Zaradi spremembe v večinski posesti delnic se je izpremenil naziv tvrdke »Jadran«, avtobusno podjetje, d. d. v Ljubljani, v »Sava«, jadransko avtobusno podjetje, d. d. v Ljubljani. Izbrisani so prejšnji člani upravnega sveta, vpisani pa novi: kraljic Josip in Kra-ljič Marija, avtopodjetnika, ter Starec A. Vladimir. — Matteo Matthias & Com., parna žaga in trgovina z lesom, Lesce, je prenesla sedež podružnice iz Lesc v Ljubljano (centrala je v Trstu), poleg tega se je zaradi smrti javnega družbenika Mattea Matthiasa spremenil naziv v Matteo Matthias & C., lastnik Bino Barbi.
Iz zadružnega registra. Zveza mlekarskih zadrug v Ljubljani je spremenila naziv v Mlekarska zveza v Ljubljani, z. z o j. Vpisani so bili namesto nekaterih prejšnjih članov uprave naslednji člani upravnega odbora: Lenarčič Stanko, Be-denčič Anton, Paternost Ivan, Gavtroža Ivan in Stritar Jože.
Likvidacija Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani. Na osnOvi sklepov skupščin z dne 17. julija in 7. avgusta 1941 je bila sklenjena likvidacija Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo, z. z o. j. v Ljubljani. Likvidatorji so: dr. Jelenec Celestin, Stare Bruno H., Uratnik Filip, Peterca Andrej in Kobler Franc.
Likvidacije tvrdk. »Centropapir«, d. z o. z., Ljubljana, podružnici Zagreb in Belgrad. Likvidatorja: Gerbl Dragan v Zagrebu in Bizjak Vence-slav v Ljubljani; »Lesna«, družba za eksport lesa z o. z v Ljubljani, likvidator Simončič Slavo; Ljubljanska gradbena družba z o. z v Ljubljani, likvidator Bercieri Avgust
Novo kurivo za hišno porabo. V Italiji 6e delajo poskusi z izločanjem hidrogena iz vode in porabo tega sredstva za ogrevanje in za pogon strojev in motorjev. Ce bodo ti poskusi uspeli, bo zadan smrtni udarec premogu in nafti. Zlasti pa so obsežni poskusi v Švici.
Italijansko-nemški plačilni promet. Po izkazu Zavoda za izmenjavo z inozemstvom z dne 12. septembra je bila izplačana v prometu z Nemčijo zadnja nakaznica št. 84.764. Zadnje plačilo v Nemčiji je imelo datum 26. julija 1941.
Koncem Montcratini na Hrvatskem. Največja italijanska družba za kemično industrijo z glavnico 1.300 milij. lir, je Montecatini. Družba je ustanovila nedavno v Zagrebu svojo podružnico z imenom Montecatini - Zagreb in glavnico en milijon lir. Družba se bo pečala z rudarstvom in kemično proizvodnjo.
Plačilni sporazum med Hrvaško in Švico. V plačilnem sporazumu med Hrvatsko in Švico je določen uradni tečaj švicarskega franka na 11.59 kune. Nadalje poročajo, da je Švica dala na svobodno razpolago okoli 80% vseh prejšnjih jugoslovanskih terjatev, od česar odpade na Hrvatsko okoli 150 milij. kun.
Hranilne vloge v Ceško-moravskem protekto-ratu so se v prvi polovici letos povečale za 1.54 na okoli 30 milijard kron.
Ljubljana je šolsko mesto
Skoraj ena četrtina Ljubljančanov ima opravka s šolo
Ljubljana nima velike industrije in zato
jrtevladujejo v njei razni drugi poklici. Posebno številen je uradniški kader, saj upravičeno včasih imenujemo Ljubljano uradniško mesto. To ni tudi nič čudnega, saj že samo šole, ki so v Ljubljani, zahtevajo izredno veliko število ličnih moči. Na prvi pogled človek niti misli ne, kako velik del ljubljanskega prebivalstva ima opravka e šolo, pa naj bodo to učenci in dijaki, ali pa učitelji in profesorji.
Pregled vseh šolskih zavodov nam pokaže kaj zanimivo sliko. Oglejmo si podatke za isto šolsko leto pri vseh zavodih, recimo za 1939-40. Začnimo kar pri ljudskih šolah. To leto je bilo v Ljubljani 23 ljudskih šol. na katerih je bilo 154 osnovnih in 27 višjih oddelkov. Poleg tega je bilo še 14 pomožnih oddelkov. V nižji ljudski šoli je obiskovalo pouk 2821 dečkov in 2695 deklic, v višji ljudski šoli pa je bilo 349 dečkov in 353 deklic. Vsega skupaj je obiskovalo torej ljudske šole 3170 dečkov in 3048 deklic, skupno 6218. Učnega osebja je bilo na teh ljudskih šolah 259 _moči, učiteljev in učiteljic pa je bilo v Ljubljani 315, ker so bili nekateri še v šolski npravni službi in deloma na meščanskih šolah, j Vse ljudske šole so imele 171 učilnic, 22 kabinetov in 13 šolskih kuhinj.
Meščanske šole so isto šolsko leto imele v Ljubljani 9 zavodov. Na teh je bilo 36 temeljnih razredov, vsega skupaj p« 66 oddelkov. Učiteljev in učiteljic je bilo 122. Meščanske šole je obiskovalo 1068 učencev in 1247 učenk torej skupno 2315.
Istega leta je imela Ljubljana 7 srednješolskih zavodov, na katerih je bilo 45 temeljnih oddelkov, vseh oddelkov pa 156. Profesorjev in drugega učnega osebja je bilo n« srednjih šolah 303. V nižjih razredih je bilo na vseh ljubljanskih srednješolskih zavodih 2482 dijakov in 1776 dijakinj. Na višjih razredih pa je bilo 1653 dijakov in 904 dijakinj. Poleg tega
je študiralo v Ljubljani še okrog 100 privati-stov. Te številke nam pokažejo značilno razmerje med dijuki in dijakinjami na srednjih šolah. Medtem ko je v višjih razredih približno za eno tretjino dijakov manj kot v nižjih razredih, je dijakinj, v višjih razredih približno za polovico manj kakor v nižjih razredih.
Ker je že zaključeno letošnje vpisovanje v srednje šole, lahko primerjamo tudi stanje z lanskim in letošnjim letom. Medtem ko je bilo v predlanskem šolskem letu vpisanih v ljubljanskih srednjih šolah 6218 dijakov in dijakinj. se je lani vpisalo 6379 ,od tega 4091 dijakov in 228b dijakinj. Letos pa je bilo vpisanih 3768 dijakov dn 2144 dijakinj, skupno torej 5912 ali za 467 manj kakor lani.
Istega leta je bilo na obeh učiteljiščih, ki sta imeli vsega skupaj 10 oddelkov in 47 učnih moči vpisanih 146 dijakov in 148 dijakinj, skupno 294. Na strokovnih šolah je bilo na
državnih trgovskih šolah 20 učnih moči in 187 učencev ter 215 učenk, skupno 402. Na državni tehnični srednji šoli ie bilo 73 učnih moči, 427 učencev, 148 učenk, skupno 574. Osrednji zavod za žensko domačo obrt je imel 18 učnih moči in 220 učenk.
Na univerzi se je to leto vpisalo 2078 slušateljev in slušateljic. Slušateljev je bilo 1653, slušateljic pa 4^5. Učnih moči pa je bilo na univerzi 178.
Če pregledamo sedaj te številke in jih seštejemo, dobimo kaj čeden rezultat. Brez univerze dobimo v Ljubljani 9133 učencev in dijakov, dalje 7705 učenk in dijakinj ter 898 učnih moči. Če prištejemo še univerzo, vidimo, da sedi v šolskih klopeh 10.786 dijakov in učencev, 8130 dijakinj in učenk, torej vsega skupaj 18.916. Glede na število ljubljanskega prebivalstva je število tistih, ki žulijo šolske klopi dobra petina vseh Ljubljančanov. Če računamo tudi učne moči univerze, dobimo, da imo s poukom mladine v Ljubljani opravka vsega skupaj 1076 oseb. Vsega skupaj se torej ukvarja s šolo 19.992 ljudi, po statistiki iz leta 1939-40. Ta številka pa predstavlja že skoraj pičlo četrtino vsega tedanjega ljubljanskega prebivalstva. Pa rccite, če ni Ljubljana v resnici šolsko mesto!
Spor*
Pred revijo atletinj
0 posebnostih in nalogah ženskega športa
Pogled skozi stebrišče med novimi mesarskimi stojnicami.
Zanimanje za žensko lahko atletiko se je med nami spet poživilo. Nedavno smo imeli v Novem mestu dobro uspeli miting, ki je pokazal, da se ba-vijo pri nas trije klubi resno z lahko atletiko za ženske. To sta ljubljanska Herme6 in Planina ter novomeški Elan. V 6oboto popoldne ob Vi 14. bo na igrišču Ilirije v Tivoliju oficielno žensko pokrajinsko prvenstvo, katero prireja Slovenska lahkoatlet-ska zveza.
Naš ženski šport je še vedno drobna, nežna mladika na drevesu telesne kulture. Medtem ko ima velika večina deklet veselje do smučanja, plavanja, lahke atletike in drugih športov, vidimo le malo organiziranih deklet, ki se redno udeležujejo treningov in tekem. To ne velja Ie za atletiko, temveč tudi za naša dva najpopularnejša športa, plavanje in smučanje.
Zakaj je pri nas tako? Temu niso kriva dekleta, pač pa dejstvo, da 6e še niso našli ljudje, ki bi se lotili vprašanja »ženska in šport« s potrebno ljubeznijo in z zadostnim strokovnim znanjem. Vedeti je treba, da temelji ženski šport na povsem drugih načelih in dognanjih od moškega. Vedeti pa je tudi treba, da ima druge naloge.
V naprednih državah je dobil ženski šport pravi razmah šele takrat, ko so uvideli, da ženska v športu ne more slediti moškemu. Ko je bil poražen tip športnice, ki je v vsem — v modi, kajenju, nastopu in končno v izbiri športov posnemala moškega, tedaj je svet z veseljem pozdravil ženski šport. Od takrat naprej rastejo ženske športne organizacije, katerim ni namen, da korakajo za moškimi vzori, pač pa, da se kot dekleta razvijajo v dobre žene z zdravim duhom in zdravim telesom.
Med šjx>rtniki je vedno večja razlika: medtem, ko vzgajajo fante v odporne, krepke, pogumne in samozavestne može, vzgajajo dekleta potom iger, ritmike in lahkih športov v vedre, 6ončne ženske, ki naj bodo nekoč krepke žene in dobre matere. Da je v velikih evropskih ženskih šj>ortnih organizacijah zapihal zdrav veter, ima posebne zasluge monakov-ski univerzitetni profesor dr. E. Matthias, ki je objavil o problemih ženskega športa vrsto dragocenih znanstvenih del.
Pri nas je ženski šport še vedno podoben nežni mladiki, ki čaka vrtnarjev. Med prvimi, ki so poklicani, da sodelujejo, so srednješolske učiteljice in zdravnice-športnice. Čim več izbranih žensk bomo videli na vodstvu našega ženskega športa, tem lepši časi se obetajo pokretu, ki je vreden sodelovanja. Med nami je veliko deklet, ki kažejo veselje do športa; le te bo treba pritegniti, organizirati in
Prvi uspehi razstave gob
pb
Prvi uspehi razstave gob so se na živilskem frgu pokazali že prve dni, kar je na sejmišču ob rodajalkah gob omarica z najraznovrstnejšimi go-iarai, njih imeni in opisi, zlasti pa z označbo, katera goba je užitna ali neužitna, Nabiralke so prinesle na trg tudi že več vrst gob, ko so prej nosile samo jurčke, lisičke in medvedove tačke ali parkeljce.
V torek je bilo na trgu že 14 vrst gob. Jurčkov je bilo zelo malo, ker letos, menda zaenkrat ni letina zanje, lisičk je že malo, zato je pa še vedno zelo veliko rumene grive, kakor botanik imenuje medvedove tačke ali parkeljce. Dosti je bilo tudi rumenih in rjavih ježkov, ki jim je pod klobukom treba ostrgati bodice. Čeprav je cena lisičkam, rumenim grivam ali medvedovim tačkam ter rumenemu in rjavemu ježku maksimirana na 1 L za liter, vendar so te gobe nabiralke rade prodajale ceneje, ker jih je sedaij dosti po gozdovih. Liter užitnih sirovk in maslenk je maksimiran na 2 L, ter je bilo tudi teh gob že precej na trgu. Poleg jurčkov so gospodinje najrajši kupovale lepe £e-bularje in lijakarje, prav tako pa tudi turke. Te tri vrste so maksimirane na 4 L za kg. Enako vrednost imajo tudi brezovi gobani, ki smo jih že precej videli na trgu. Glede užitnosti spada v to vrsto skoraj tudi kozja noga, ki ji pravijo tudi kozji parkeljci, na trgu jo pa prodajajo s popolnoma napačnim imenom »črni mavroh«. S spomladanskimi gobami nima ta goba nobene podobnosti, zato jo pa pravilno imenujmo »kozja noga«. Celo črno mrtvaško trobento so prinesli na trg in jo tudi prodali. Pravilno so jo prodajali po isti ceni kot lisičke, grive in ježke, vendar pa moramo gospodinje opozoriti, da morajo biti mrtvaška trobenta, lisičke, rumene trobente in druge mehke nežne gobe mlade in sveže, da so dobre. Starih gob sploh ne kupujte! Na trgu so se pojavile tudi že štorovke in cigani, ki imajo za prehrano večjo vrednost kot navadne lisičke in grive ter ježki, vendar pa ne dosegajo turkov, čebularjev, lijakarjev in brezovega gobana.
Organi tržnega urada, ki vsako dopoldne z g. Begom na čelu večkrat pregledajo vse na trg pri-
Težka odločitev.
»Zopet si opustil hladne kopeli vsak dan.« »Da. Odvzemale so mi preveč časa.« »Smešno. Saj nisi bil nikdar dalje od dveh
minut v vodi.«
»Res je. Toda pol ure sem porabil samo za to, da sem se odločil stopiti v vodo...«
nesene gobe, doslej še niso našli strupenih ali drugače zdravju škodljivih gob, pač pa so izločili rjavo, mlečnico, ki pa je za silo užitna samo, če jo najprej prekuhamo in odlijemo vodo, nato pa šele pripravimo za jed. Ker bi bila pa pri tej slabi gobi mogoča zamenjava, je bila odstranjena s trga, čeprav ni strupena. Spet pa moramo ponoviti, da gob ne smemo pogrevati, prav tako pa ne smemo gobjih jedi pustiti n. pr. od kosila do večerje, ker take gobe nekaterim škodujejo, drugim pa zopet ne. Še posebno pa opominjamo gospodinje, naj nabranih gob nikdar ne puste čakati na kuho nad 24 ur. Tako kakor za druge gobe, velja to tudi za jurčke in sploh za vse gobe, da so dobre le sveže pripravljene. Odtrgana goba naj nerazrezana nikdar ne leži nad 24 ur. ker po tem času vsaka goba postane zdravju škodljiva, čeprav ni strupena.
Na novo so bile v omarici razstavljene 3 vrste gob. Klopčičasta kolobarnica navadno raste ob robovih gozdov v večjih klopčičih ali skupinah. Prav tako raste tudi miška, a tretja goba je travniški kukmak. Klobčičasto kolobarnico in miško prinašajo na ljubljanski trg z drugimi jesenskimi sivkastimi kolobarnicami pod skupnim imenom sivke. Vse sivke so dobre gobe in prav primerne tudi za vlaganje. Kar pa se travniškega kukmaka tiče, spada v vrsto naših najbolj žlahtnih gob ter se po svojem okusu in vrednosti z uspehom meri z jurčkom in karželjnom. Od hudo strupenega kukmaka travniški kukmak prav lahko ločimo, ker ima žlahtni kukmak lističe pod klobukom v mladosti nežno rožnate pozneje pa čokoladno rjave in v starosti popolnoma črne, a strupeni kukmak ima vedno bele lističe pod klobukom.
Gospodinje naij le pridno posegajo po gobah, saj jih bo vsak dan več na trgu in vsak dan bodo tudi cenejše, ker bodo nabiralke sedaj, ko bodo poznale mnogo več vrst gob, lahko tudi več gob nabrale ter s tem več zaslužile kot s samim nabiranjem jurčkov. Potreben bi bil sicer blagodejen, topel dežek, ki bi spodbodel gobe k rasti, vendar se pa tudi za same gobe še tako koristnemu dežju radi odrečemo zaradi drugih poljskih pridelkov. Vse prodajalke gob na trgu morajo imeti svoje blago natanko in vidno označeno s cenami, drugače jim bo blago zaplenjeno. V splošnem pa lahko trdimo, da je Ljubljana, odkar imamo stalno razstavo gob na trgu, začela z večjim veseljem kupovati gobe ter so se prav zelo pomnožili tudi gobarji. Mestni tržni urad je torej s to potrebno razstavo dosegel v nekai dneh večji uspeh kot je pričakoval.
usmeriti, da bodo nekoč vsa ljubljanska igrišča polna vedrih deklet. ^
Spored ženskega lahkoatletskega prvenstva, ki bo v soboto 27. t. m. ob 15.30 na igrišču Ilirije v Tivoliju je sledeč: tek na 100 m, 60 m predteki, skok v daljino, met diska, met krogle, skok v višino, tek na 60 m finale, tek na 80 m z zaprekami, met kopja, štafeta 4 X 1°° m-
Kdo bo sodeloval na nedeljskih kolesarskih dirkah
Stare reprezentativce, ki so se lani s tako lepim uspehom borili na dirki okrog Srbije in ki so-se vrnili obloženi z nagradami, bomo pogrešali. Z ozirom na novo razmejitev, so ostali namreč mojstri Peternelj, Podmiljščak jn Grab-ner izven meja Ljubljanske pokrajine.
Kakor nam poročajo iz vrst .Slovenske kolesarske zveze, se je za letošnje prvenstvo prijavilo veliko starih in novih nadarjenih dirkačev. Borbe med prvorazrednimi dirkači se bodo vodile zlasti med sledečimi: Abulnar, Gart-ner, Štirn, Golob, Žerjal, Bizelj, Anžič, Grač-ner, štibernik, Gorenje, Dovjak, škerlj, Dekle-va, Hamberger in nekaterimi drugimi, katerih imena bodo šele po nedeljski dirki med kolesarji popularna.
Med juniorji, ki bodo prevozili krožno progo od Šiške do Podutika ter skozi Dravi je nazaj šestkrat, bo branil prvenstvo nadarjeni Kosi, lanski juniorski zvezni prvak.
Manifestacija ženskega športa v Turinu
Italijanske mladinske organizacije prirejajo vsako leto poseben praznik ženske šjiortne mladine. Po velikem uspehu, katerega so doživele prve ženske igre leta 1937 v Rimu, so organizirali športne praznike tudi vsa poznejša leta in sicer v Milanu, Neapelju, Florenci in letos v Turinu.
Razumevanje za športno ude.jstvovanje žene je vedno večje. Samo v košarki je bilo lam v Italiji 8.355 prireditev, na katerih je sodelovalo 133.660 udeleženk!
Letošnje športne igre so se pričele včeraj v .Turinu in bodo trajale do konca tega tedna. Dekleta bodo tekmovala v lahki atletiki, plavanju, skokih v vodo, sabljanju, tenisu, streljanju in drsanju na koleščkih. Po italijanskem nacionalnem prvenstvu pa se bosta pomerili reprezentanci italijanske in nemške ženske mladine v lahki atletiki in plavanju.
Na olimpijski progi v Griinau-u pri Berlinu bodo 29. t. m. mednarodne veslaške tekme, pri katerih bodo sodelovale mladinske ekipe Nemčije, Italije in Hrvatske.
Dunaj brez nogometa. V nedeljo ne bo na Dunaju nobene nogometne prireditve, ker bodo športniki zbirali za zimsko pomoč.
Na dveh frontah se bodo borili nemški nogometaši v nedeljo, 3. oktobra. V Stockholm bodo poslali nacionalno reprezentanco proti Švedom, v Helsinke pa enajstorico proti Fincem.
Danska dekleta so v vodi najhitrejša. To nam pove letošnja lista najboljših evropskih plavačic na 100 metrov prosto: Hvegerjeva, Petersenova in Harupova so plavale letos pod eno minuto sedem sekund.
Katoličani in film
Niti brata Lumlčre, niti Edison in drugi Iznaj-ditelji pri največjem optimizmu, ki *o ga njih imajdbe zbudile takoj spočetka, niso mogli slutiti, da lio film vtisnil pečat celemu stoletju. Cim je kinematograf zapustil kabinete fizikov in nastopi svojo slovečo pot, se je nujprvo pojavljal Kol skromna senzacija na vaških sejmih, pozneje v predmestnih barakah, loda kmalu že tudi v središču mest in skoraj si je utrl pot ilo vseh plasti prebivalstva. Kakor toliko drugih novih stvari, jo tudi kiuo postal potreba našega časa. Dandanes pa je ireba smatrati kino kol zelo resno zadevo. Tako resno, da se z njim temeljilo peča kultura, veliki kapital, vlade, politika in seveda tudi Cerkev, čeprav pod drugimi vidiki.
Ni dvoma, da je danes kino eden najvažnejših problemov katoliškega življenja v civiliziranih deželah. Bilo hi bridko, ko bi tisti, ki se trudijo za rešitev duš — duhovniki, župniki, voditelji katoliške akcije — ne poznali važnosti tega vprašanja.	,
Mnogi ugledni katoliški pisci in časnikarji v neštetih knjigah, listih in revijah žo več kot 20 let izčrpno obravnavajo vprašanje kina in tudi poudarjajo, zakaj mora biti Cerkev na tej iznajdbi, ki je moderna in zelo primerna za ljudsko razvedrilo, tako močno interesirana. Gotovo pa se je zanimanje cerkvenih in katoliških krogov za kinematografijo najprvo javljalo iz moralnih razlogov, ker se je ta stran vprašanja zdela najbolj pereča. A danes že tudi od katoliške strani mnogi pišejo o kinu iz čisto kulturnega in estetskega vidika.
Nastala je žo kar pomembna katoliška literatura s pomembnimi dokumenti, ki razodevajo stališče katoliško hierarhije, v prvi vrsti sv. stolice z znano okrožnico Pija XI. »Vigilnnti Cura«. Nedavno je tudi sedanji sveti ofo Pij XII. govoril pred štiri tisoč katoliškimi mladci o pomembnosti kina (22. maja 1941). Pa tudi v posameznih državah so se katoličani zganili in dali pobudo za proučavanje tega važnega vprašanja. Ponekod so razvili tudi uspešno akcijo za dostojnost filmske proizvodnje. Tudi Italija ima svojo katoliško kinematografsko centralo (Centro Cattolico Cinemato-graiico), ki v poslednjem času prav uspešno napreduje. Tudi v Belgiji in Španiji imajo katoliška prosvetna druStva ali vsaj njihove centrale posebna tajništva za kinomatografijo.
Ako pogledamo, kaj se je do sedaj od katoliške strani na polju kinematografije storilo, moramo razločevati 3 dobe. ki ustrezajo tudi trem stopnjam, po katerih se je usmerjala kinematografska proizvodnja. Spočetka so katoličani napram kinu zavzeli povsem odklonilno stališče; v drugi dobi so prešli v aktivno obrambo, deloma pa so so skušali s kinom tudi sprijazniti; in sedaj se delajo poizkusi za osvojitev kina.
Cerkev kino gledališča ni nikoli prepovedala ali ohsodila. T°«la ob svojih pofetkih so bili filmi takšni, da so dušehrižnikl smatrali za umestno, da katoličanu odsvetujejo obisk. Kinematograf, ki je polagoma pričel stopati na mesto starega gledališča, je spočetka mislil, da je njegova naloga izključno skrbeti za senzacijo, ki je bila večkrat zavita v čutnost brez ozira na mejo dostojnosti. Pri tem, ko je kino hotel postati ljudski, je stre-gel ljudskim nagonom. Istočasno jo seveda igrala odločilno vlogo znana »lakota za zlatom«. Bili so seveda še drugi nagibi, da se je kino spočetka gibal le v nižinah. Resnejši ljudje so smatrali, da je posežanje kino predstav izgubljanje časa. Množica pa je zahtevala filme, ki so ustrezali njeni umski in čutni ravni. V resnici je bila največja senzacija, če je v tej dobi prišel na platno kak resnično dober film.
Med svetovno vojno je kino napravil velik napredek. Istočasno pa se je tudi zakoreninil v civiliziranih državah. — Katoličani so postali na film pozornejši in so se začeli braniti pred slabimi filmi. Filma niso obsojali kot nekaj bistveno in v sebi slabega, temveč zaradi njegove prevladujoče nemoralne tendence. Mnogi škofje so svarili vernike pred obiskom kinogledališč. — Ni pa bilo v tem pogledu enotnosti, ker tudi film ni bil povsod iste vrste, to se pravi, ne povsod vedno slab in nemoralen.
Sčasoma pa je kino postal prava potreba današnjega časa. Nihče več ne more iti mimo tega pojava. Odločilni katoliški krogi so pričeli resno misliti, kako hi bilo mogoče uporabiti film v službi dušehrižništva, in celo za pospeševanje verskega in nravnega življenja. Kako zanimiva pot v manj kot 40 letih!
Ako jo spočetka župnik zlasti mladini brezpogojno moral reči: ne obiskujte kina, je poznejA ta nasvet spremenil v toliko, da je bilo rečeno: ne obiskujte slabih filmov! Toda sedaj v naprednih katoliških deželah že marsikak župnik raz cerkvene lečo razglasi: Pohajajte v čim večjem številu v naše kino dvorane, kjer boste videli zanimive, a poštene filme! S tem pa še ni rečeno, da bi povsod tam, kjer kina še nimajo, ga bilo treba takoj napraviti. Na splošno še tudi danes filmska proizvodnja ni takšna, da bi brez škode mogli zlasti mladini, pa tudi odraslim svetovati poset vsakega filma.
Prihodnjič bomo o kinu povedali še nekaj misli.
Ruska fronta: V »vzetih ruskih krajih mlatijo žito.
novice
Koledar
Petek, 26. septembra: Ciprijan. mučenec; Justina, devica in mučenica; Evzebij, papež.
Sobota, 27. septembra: Kozma in Damijan, mučenca; Hiltruda, devica; Kaj, škof.
Lunina sprememba. Prvi krajec: 27. oh 21.00. Herschel napoveduje: lepo ob severu, dež ob jugu.
Novi grobovi
-J- Gospa Meta dr. Krejčijeva, rojena Tisch-lerjeva, je izdihnila svojo blago dušo dne 23. t. m. v Ljubljani. Rajna gospa je bila soproga znanega ljubljanskega odvetnika in enega izmed prvih voditeljev Rdečega križa ter predsednika lovskega društva g. dr. Viljema Krejčija. Prizadetemu gospodu doktorju ter njegovim sinovom kakor tudi drugim sorodnikom izrekamo svoje sožalje ob tej bridki izgubi. Pogreb rainice bo v petek 26. sept. ob 5. popoldne iz kapele sv. Nikolaja na Žalah. Naj ji sveti večna luči
Zastopnikom naših listov!
Sporočite nam pravočasno naročnike »Slo-venčeve knjižnice«. — Prva knjiga bo izšla že drugi teden — 1. oktobra.
Sporočite nam tudi, koliko knjig boste vzeli v komisijsko prodajo!
•
—- Naročite se na »Slovenčevo knjižnico«* —
Knjige bodo izhajale dvakrat mesečno. Prva knjiga našega znanega pisatelja Janeza Jalena »Trop brez zvoncev« bo izšla že 1. oktobra. — Nato pa vsakih 14 dni nova knjiga.
S to knjižno zbirko smo začeli v današnjem času zaradi tega, da damo narodu poceni knjigo — in pa da bo grafično delavstvo zaposleno. Pripominjamo, da so tudi nabiralci bivši uradniki brez služb, ki nekateri z nabiranjem naročnikov za knjižnico ne preživljajo le sebe, ampak tudi svoje družine.
Naročite se zato v čim večjem številu na »Slovenčevo knjižnico«.
Plačujete lahko mesečno.
»Slovenčeva knjižnica«
Kopitarjeva 6, Ljubljana.
Rdeči križ sporoča
Na Poizvedovalni oddelek Rdečega križa je prišlo nekaj obvestil o pogrešancih. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v uaši pisarni na Miklošičevi cesti 22 b.
Bida Ivana, Bratina Vekoslav, Grobelnik Zinka, Hlačar Oton, Kofler Ana, Koren Marija, Kre-ševič Josip, Kupljen Alojzija, Mislej Franc, Suš-nik Rudolt, Tavčar Janez, Trohar Franc
Pošto naj dvignejo: Babnik Stana, Gosposvet-ska 6, Bregant Sonja, Jarška 36, čuček inž. Ivan, Mestni magistrat, Grenko Matevž, Vzajemna zavarovalnica, Hrašovec Marija in Marta, Josifovič Leposava, Glavarjeva 10, Kaluža Marica, Gosposka 5, Križ Hada, I. žen. gimnazija, Kršmanec Angela, Napoleonov trg, Lisac Ivan, Vrslovškova 18, Mačkovšek inž. Janko, Mestni magistrat, Pete-jan Josip, Gledališka 7, Potočnik Nilka, Slomškova 17, Rakar Angela, Rimska 21, Plantarič Miran, Poljanska cesta 20, Strman Božo, Mandeljčeva 1, Šturm Rudolf, Vzajemna zavarovalnica, Švagan Lojze, Volfova 12, Vrabec Fanica, Pred škofijo 21, Zemec Maks.
V	tajništvu Poizvedovalnega oddelka naj se zglase: svojci g. Kovača Borisa, Stari trg 3-II., Pipan Albina, Podlimbarskega ulica, Podobnik Vinko, Ljubljana, družina Stanič Stani. Folografijo naj dvignejo svojci Trinousa Rudolfa. Gospod Ko-valevsky Dimitrij naj dvigne neko uradno potrdilo.
V	kurirskem odseku naj se zglase: gdč. Mu-sar Marica, Vodmatska 5, in g. Gruden Franc.
Gospod Lekan iz Ljubljane naj dvigne zavoj, ki je bil namenjen v Srbijo. Svojci ge. Ivanke Dolinar naj dvignejo sporočilo z Jesenic.
Prosimo osebe, ki so pisale spodaj navedenim naslovljencem, naj dvignejo pošto, ki je bila vrnjena: Bregant Zmago, Bajcar Jožef, Lukanc Maksimilijan, Slojanovič Miroslav, Kunstel Vinko, Stokanovič Nikola, Smole Josip, Span Mirko, Šte-fanič Janez.
Zaradi odpreme pisma naj se javi g. Rigler France. Zaradi informacij naj se zglasi v tajništvu g. Karašič Anton.
G. Namut, šef policije, naj nujno dvigne pošto iz Belgrada.
AU nesle tole I
Če naročite »Slovenčevo knjižnico« boste podpirli tudi številae grafične delavce, ki bodo ostali pri delu
_ Duhovne vaje za duhovnike. Letos bo še
en tečaj za duhovnike v Domu duh. vaj od 6. do
10.	oktobra. Prosimo vse gospode, ki se želijo udeležiti tega tečaja, da s? pravočasno priglasijo in tpoštevajo, da pošta sedaj počasneje posluje. Oskrbnina se lahko poravna tudi z intencijami, ki bodo v Domu na razpolago. Vodstvo doma duh. vaj v Ljubljani. Zrinjskega c. 9.
—	Vpisovanje na univerzi. V četrtek, 25. t. m. se je pričel rok za vpisovanje slušateljev in slušateljic na univerzi. V univerzitetni avli vlada živahno vrvenje. Sedaj se je kvestura preselila iz
11.	nadstropja v pritličje ob Gosposki ulici. V poletnem semestru je bilo letos vpisanih 2199 slušateljev in slušateljic na vseh fakultetah. Na posamezne fakultete so bili razdeljeni: filozofska 417 (321 žensk), na pravni 478 (76 žensk), na tehnični 808 (65 žensk), na medicinski 311 (92 žensk) in na teološki 187 slušateljev. V zimskem semestru 1940-41 je bilo 2474 slušateljev in slušateljic.
—	Še nekaj številk o gimnazijah. Na 9 državnih in 3 zasebnih gimnazijah Ljubljanske pokrajine je bilo letos v I. razredu vpisanih 1 !6 dijakov in 542 dijakinj, torej skupaj 1218. Na posamezne gimnazijski zavode odpadojf • klasična gimnazija v Ljubljani 95, realna gimnazija:: I. moška 214 dijakov, II. moška 77, III. moška 113, IV. moška 72, I. ženska 182 in II. ženska 201. Od ljubljanskih gimnazijskih zavodov sta torej najmočnejša: I. moška realna gimnazija z 214 učenci in II. ženska realna gimnazija z 201 učenko. Kočevska gimnazija šteje 23 učencev in 26 učenk, Novo mesto za 59 dijakov in 46 dijakinj. Realna gimnazija pri sestrah uršulinkah šteje le-
tos v I. razredu 87 učenk, gimnazija sv. Stanislava pa 23 učencev.
—	Ze deseti dan lepo vreme. Res je letošnji september prizanesljiv z dežjem. Že 10 dni traja lepo in sončno vreme z jutranjo meglo. Tudi v Četrtek je dopoldne vladala nad mestom in Barjem visoka in gosta megla, ki se je šele proti poldnevu razkadila, da je nato sonce lepo posijalo. Nebesni svod pa ni bil tako čist kot prejšnje dneve, vrteli so se tenki, sivi oblački v višini kakih 1000 m. Barometer je padel na 769.5 mm, torej za malenkost. Najnižja jutranja temperatura je bila v četrtek +10° C, v sredo pa najvišja +20.5° C. V zadnjih 10 letih je bil september tudi gotove dneve, po največ 6 do 8 dni, lep in sončen, celo vroč, vendar vedno bogat na dežju. I.ani n. pr. je zaznamoval september 10 deževnih dni z 226.5 mm dežja. Letos do 25. t. m. smo imeli le 5 deževnih dni s 57.5 mm dežja. Lanski prvi septembrski dnevi, kakor letos, so bili lepi, nato pa je od 9. do 16. septembra trajalo hudo deževje. Sledila je nato doba lepih dni od 17. do 28. septembra, nato pa je nastopilo hudo deževje, ki je trajalo samo 2 dni. Primerno ko letos je bil reven na dežju september 1. 1938. Takrat je bilo zaznamovanih le 9 deževnih dni, ko je padlo samo 64.1 mm dežja. Pogoste so bile septembra prve velike jesenske povodnji, tako 1. 1937 in 1933, ko so bile mnoge ravnine, tudi Barje, visoko pod vodo in je povodenj takrat povzročila na poljih ogromno škodo.
„SIovenČev koledar" bo najzanimivejša knjiga letošnjega leta
—	Dar socialni akciji na univerzi. V počastitev spomina — namesto cvetja na grob jjokojnemu sošolcu inž. Martinu Vramfcarju je poklonil gosp. dr. France Zupan znesek L. 150,— socialni akciji na univerzi v Ljubljani. Iskrena hvala.
—	Razstava perutnine, kuncev in golobov na Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. oktobra bo prikazala kunce odličnih pasem, kokoši vseh važnih vrst s posebnim ozirom na domačo štajersko kokoš, dalje pure, gosi, race in golobe. Razstavo bodo izpopolnjevale razne priprave za rejo malih živali, krmila, orodje, vzorne farme, literatura, higiena in veterina.
—	Konzerviranje gob v slanici. Kakor za vlaganje v kis pripravljene gobe vržemo v vrelo vodo, kjer jih pustimo 5—7 minut. Za kuhanje uporabimo čisto, emajlirano posodo, ker bi v železni ali cinkasti posodi gobe počrnele. Ko gobe kuhamo, ne smejo moleti iz vode, zato je najbolje, da jih pokrijemo z lesenim mrežastim ali pre-luknjanim pokrovom, ki stalno tišči gobe v krop. Prevrete gobe odcedimo, nato jih damo v mrzlo vodo, da se popolnoma ohladijo. Hlajenje je zelo važno, zato je treba mrzlo vodo nekajkrat izmenjati, S tem dosežemo, da ostanejo gobe trde in bele. Najbolj priporočljivo je, da damo prekuhane gobe v preluknjano posodo, ki jo postavimo za pol ure pou vodovod in damo na vsak liter vode 5 dkg kuhinjske soli. To vodo, ki se imenuje slanica, moramo dobro ohladiti, potem pa jo vlivamo v posodo nad kuhane gobe toliko časa, da je posoda polna in so gobe s slanico popolnoma pokrite. Ako imamo večjo množino gob, je lahko posoda sodček od olja ali leseni čebriček, za manjše množine pa poljubna steklena posoda s širokim vratom. Za konzerviranje v slanici so uporabne vse užitne gobe, toda za prodajo pridejo v pošfev le užitni gobani. Točna navodila bo mogoče dobiti na Velesejmu od 4. do 13. X., kjer bo v okviru Kmetijske razstave prirejena tudi razstava gob.
Ljubljana
I Seznami davčnih odnosov trgovskih agentur in komisij, carinskih posrednikov in kramarij so tudi že razgrnjeni ter opozarjamo interesente, noj si jih ogledajo pri vratarju v pritličju leve hiše magistrata do 8. oktobra.
1 Mestni socialni urad na Ambroževem trgu št. 7 v petek in soboto, 26. in 27. t. m., zaradi snaženja prostorov ne bo posloval za stranke.
1 Krompir na mestni stojnici so doslej vsako jutro začeli prodajati že ob 6 zjutraj. Ker je pa ob 6 zjutraj sedaj že tema, opozarjamo gospodinje, da bo odslej mestna stojnica na Vodnikovem trgu odprta vsak dan šele ob 7 zjutraj. V nekaj dneh smo v nekem listu kar dvakrat čitali, da tisti dan mestna stojnica ni prodajala krompirja. S takimi zmotnimi vestmi se javnost po nej>otrebnem bega, saj mestna stojnica prav vsak dan prodaja krompir in ga vsak dan odda 2000—4000 kg. Ker je bila doslej vedno odprta že ob 6 zjutraj, je bil krompir Večkrat razprodan že ob 9 ali 10 ter je poročevalec gotovo prišel na trg prepozno, ko so na mestni stojnici tisti dan že nehali prodajati krompir. Kakor doslej vsak dan ob 6, tako bo tudi odslej mestna stojnica vsak dan ob 7 zjutraj začela proidajati krompir, na kar posebno opozarjamo gospodinje, da ne bodo zastonj prezgodaj prihajale na trg.
1 V Ljubljani so umrli od 12. septembra do 18. septembra 1941: Žabjek Cecilija, roj. Svetek, 65 let, vdova mesarskega mojstra, Kapiteljska ul. 4; Dereani Antonija, roj. Belec, 45 let. žena borznega senzala. Kolodvorska ul. 34; Vujčič Frančiška, roj. Rebec, 64 let, žena vil. poštnega kontrolorja v p., Prekmurska ul. 2; Košar Katarina, roj. Justin, 69 let, vdova klep. mojstra Hrenova ul. 7; Stojkovič Gojko Franc, 47 let, zasebni uradnik, Masarykova 44; Verč Elza, r. Lenassi, 52 let, žena pošt.insp. v pok., Malgajeva ul. 20; Jereb Marija Metka, 1 mesec, hči poštn. uradnika, Rožna dolina, C. II-8; Rupnik Ne/a,
74	let, kuharica, Japljeva ul. 2; Guinot Alain,
75	let, zasebnik, Levstikova 19; Pressl Tomaž, železničar v p., Frankopanska 20; Cestnik Ana, zasebnica, Poljanska 16. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Hlad Anton, 64 let, posetnik, Umek 15 pri Rakeku; Kavčič Tomaž, 66 let, tis-karniški delavec, Giince, Tržaška c. 7; Jere Franc, 59 let, kapetan I. r. v p., Tomišelj; Apih Marija 41 let, učiteljica, škocijan pri Mokronogu, Kranjc Ivan, 55 let, delavec, Rakek 32; Avšič Albin, 8 let, sin perice, Bizovik 79; Men-cej Albin, 45 let, delavec, Srednje Gameljne 45; Vilfan Franc, 77 let. čevljar. Metlika 125.
1 Gradbeno prepoved je ljubljansko mestno poglavarstvo izreklo za dve leti, t. j. do srede septembra 1943 za poslopje na parceli št. 14A-1 k. o. Sv. Peter 1. del, ter je s lem prejiovedana nadzidava, prezidava ali prizidava tega poslopja, ker bi to oviralo regulacijo Dalmatinove ulice.
I Bolniško-podporna zadruga mestnih nameščencev. V bolniško-socialnem zavarovanju mestnih nameščencev je doslej vršila važno in veliko nalogo Bolniška blagajna nameščencev mestne občine in Mestne hranilnice ljubljanske. Na izrednem občnem zboru v nedeljo 21. t. m. jkkI predsedstvom načelnika, majj. viš. svet. g. H. Svetela se je to društvo sedaj pre-osnovalo v >13olniško-podj»orno zadrugo nameščencev mestne občine in Mestne hranilnice ljubljanske«. Ta ustanova je zadruga z omejen nim jamstvom in bo vpisana te dni v zadružni register okrožnega kot trgovskega sodišča v Ljubljani. Izrednega občnega zbora se je udeležilo lejio število članov prejšnje bolniške bla-cajne. Soglasno je bila sprejeta preureditev blagajne v zadrugo.. Izvoljen je bil tudi upravni odbor z namestniki, kakor tudi drugi odbori. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen mag. viš. svet. g. Iteribet Svetel, za podpredsednika g. Milan Sterlekar, načelnik Mestne hranilnice ljubljanske, za tajnika mest. pis. ofic. g. Maks Kogovšek, izvoljenih je bilo še 15 odbornikov in več namestnikov. Nova zadruga je prevzela vse aktivno in pasivno premoženje prejšnje bolniške blagajne po bilanci z dne 21. septembra t. 1. Pravice in dolžnosti članov ostanejo iste, kakor prej. Pristopnina za nove člane zadruge ie določena na 6 lir, prejšnji člani bolniške blagajne so oproščeni plačila te pristopnine, ker so jo vplačali že poprej v blagajno.
Gledališče
Začetek ob 18.15 (X na 7).
Drama: Sobota, 27. septembra: »Katarina Me-dičejska«. Premiera. Otvoritvena predstava. Red premierski. — Nedelja, 28. septembra: »Katarina Medičejska«. Izven.
Radio Ljubljana
Petek, 26. septembra: 7.50 Poročila v slovenščini — 7.45 Slovenska glasba, ob osmih naj>oved časa — 8.15 Poročila v italijanščini — 12.50 Poročila v slovenščini — 12.45 Komorna glasba — 13.00 Napoved časa, nato poročila v italijanščini — 15.15 Vojno poročilo Glavnega Stana Oboroženih Sil — 13.17 Radijski orkester pod vodstvom Dr. šijanca — 14.00 Radijsko poročilo — 1415 Glasbena fantazija pod vodstvom Petralia — 14.45 Radijska poročila v slovenščini — 17.15 Trio Ambrosiano — 17.40 Pesmi in melodije — 19.00 »Parliamo l'ita-lianoc, dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Operetna glasba — 20.00 Napoved časa. Poročila — 20.00 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.30 Komorni koncert tria — 21.15 Koncert operetne glasbe pod vodstvom Draga Marija Šijanca ob sodelovanju sopranistke Mile Kogejeve in basista Toneta Petrovčiča — 22.15 Violinski koncert Arriga Serrata — 22.45 Radijsko poročilo v slovenščini.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmayer, R., Sv. Petra c. 78.
Poizvedovanja
Ušla je modra papiga. Oddati: Florjanska 42.
Iz Trsta
Zivežne nakaznice za novo tromesečje 60 bile razdeljene v Tretu od 18. do 23. t. m. Glasom objave ministrstva za poljedelstvo in gozdove bodo dobile posamezne osebe v mesecu oktobru v treh julijskih provincah 1200 gramov riža in 800 gramov makaronov. Isto količino še dobe province Piemont, Lombardia in Emilia, dočim je v ostalih provincah količina makaronov zvišana, količina riža pa znižana, ter znaša na primer na Siciliji 1900 gramov pašte in samo 100 gramov riža. Količina sladkorja, ki je bila novembra 1940 zvišana od 500 na 600 gramov, bo znašala zopet 500 gramov, količina mila bo ostala ista — 150 gramov. Važno je navodilo, da smejo tudi potujoči trgovci (kroš-njarji) prodajati 6amo proti predložitvi izkaznice tisto blago, za katerega veljajo znane omejitve.
Izkaznice za nakup blaga. Kakor so že listi poročali, se sme prodajati jx> vsej Italiji manu-fakturno blago, usnje itd. samo osebam, ki se izkažejo z zato določenimi izkaznicami. V prvi vrsti je to izkaznica o istovetnosti (la carta d'idenlita). Teh kart pa nimajo vsi prebivalci, tudi v Trstu ne. Izdaja jih mestni popisovalni urad (Ulficio ana-grafico del Comune), ki ima svoje pisarne v novem krilu mestne palače v via dei Rettori 2-11. Kdor hoče imeti izkaznico, mora prinesti tri 6like ter legitimacijo s fotografijo (potni list ali jx>dobno), če pa nima takega dokumenta, pa mora pripeljati dve priči, ki jx>trdita njegovo istovetnost. Prvih šest dni izdaja omenjeni urad izkaznice proti plačilu pristojbine L 1.45, jx>tem pa bo znašala pristojbina L 6.55. Izkaznica velja tri leta. Naval na ta urad je sedaj zelo velik. Nekatera velika pio-djetja, ki imajo zaposlenih mnogo uslužbencev, bodo nabavila 6kupno za V6e te legitimacije.
Iz Spodnje Štajerske
Veliko športno igrišče so odprli te dni pod Kogom pri Središču Slovesnosti se je udeležilo nad 700 ljudi, med njimi brambovci (Wehrmann-schaft) Štajerske domovinske zveze, gasilci in sre-diška godba. Slavnosti se je med drugim udeležil tudi športni vodja (Gausportleiter) profesor Paul Geissler, ki je jjohvalil veliko delo, ki je bilo storjeno s tem igriščem ter naglasil, da so taka športna igrišča r>°goj za silo nemškega naroda. Ta naprava naj služi prav tako malemu otroku, kakor tudi mladeniču in možu, dekletu in ženi. Končal je: »Prevzemam to igrišče, spomin,jajoč se našega naroda in našega vodje« Z domoljubnimi pesmimi je bila slavnost končana.
Društvo za varstvo živali v Mariboru snuje Herman Berg.
Za invalide in svojce je graški skrbstveni urad začel prirejali v Mariboru in Marenbergu posebne (»svetovalne dneve.
V Mariboru je umrla 30 let stara Jera Pliber-
šek.
Šolanje voditeljic v Celju. Pred kratkim je bil v Celju 5 dnevni tečaj za dekliške voditeljice, ki ga je vodila Truda Nitsche. Udeležilo 6e ga je 42 deklet. 200 deklet pa je že prej bilo na takih lečajih izšolanih.
Kino in lutke v Konjicah. Filmski odsek štajerske domovinske zveze je 19. in 20. septembra v Konjicah priredil iilmske lutkovne predstave, ki so imele svoj usjjeh, zlasti pri oirokih.
Lutkovna predstava v Poljčanah, ki jo je priredil prosvetni urad štajerske domovinske zveze, je imela velik uspeh.
Motorizirani bolniški voziček se je prevrnil V Mariboru se je na motorizirani tnkolici vozil hromi Alojzij Medved iz Krčevine Pri tem pa se je voziček prevrnil ter se je bolni Medved poško-doval. Ko ga je Rdeči križ obvezal, je siromak lahko 6pet nadaljeval 6vojo vožnjo.
5 letnega otroka zdrobil tovorni avto. V okolici Ormoža je tovorni avto, ki ga je vodil Franc Vese lič do smtli jjovozil 5 letnega Antona Zaplato,
Iz Gorenjske
Socialni tečaj v Radovljici. Zadnjo nedeljo je bil v Radovljici prvi tečaj za socialne voditelje Koroške narodne zveze v Radovljici, in sicer v gostilni Stiecherl. Dvorana je bila vsa v zastavah ter okrašena s Hitlerjevo sliko. Govorili so Grolič, Jaklin in Koch. Tečaj je pozdravil okrožni voditelj Kollnitz.
Zbor na Jesenicah. Te dni 60 se na Jesenicah zbrali celični in blokovni voditelji Koroške narodne zveze, kjer jim je dr. Klein dajal navodila za nadaljnje delovanje.
Kino na Bledu. Ker dosedanji prostori blejskega kina nikakor niso bili primerni, so zdaj kino uredili v dvorani prosvetnega doma zraven cerkve ter ga opremili z novimi aparati. Dosedanji oder pa ostane nedotaknjen, tako da bodo v isti dvorani tudi igre in koncerti, katere prireja organizacija Kralt durch Freude.
Nov hotel na Bledu. Na južnem bregu Blejskega jezera zdaj grade nov moderen hotel, ki bo velikega piomena za Bled, najbolj južno letovišče nemške države. Hotel bo zgrajen v renesančnem slogu ter bo imel 110 poslelj. Kakor naglašajo listi, bodo okna in vrata narejena po motivih, ki so doma na Gorenjskem. Hotel 6toji na temeljnih zidovih starega Windischgraetzovega gradu.
Tedenski tečaji v Kranjski gori. V Gozdu pri Kranjski gori 6e je začel prvi tedenski tečaj sodelavcev Koroške narodne zveze. Prvega se je udeležilo 80 krajevnih vodij in poslovodij. Tečaj traja vsak teden le v soboto in nedeljo. Govorili so vodja tečaja Domnik, poslovodja zveznega vodstva Rušnik, dalje še Macher, Schick in Rogalski. Ko je bila drugi dan sneta zastava in je bilo končano skupno kosilo, so bili udeleženci odpuščeni.
Iz Goriške pokrajine
Zapoznela jesen. Letos trpimo vse leto zaradi zapoznelosti letnega časa. Ko je zimska doba minila in bi bila že dostojnost zahtevala, da se nadležna starka lepo poslovi, je pričela neugnano sitnariti in je še jx> svojem odhodu silila s svojim mrzlim deževjem v prve spo-mladne tedne Zastala sta rast in delo. Teh zakasnelih dveh, treh tednov ne moremo pridobiti vse leto in občutimo to zajx>znelost zlasti sedaj v jeseni zelo neprijetno. Na Krasu in v Gorah smo ajdo sejali prepozno, ker žita zaradi splošne zapjoznelosti niso pravočasno dozorela. Sedaj muči našega Kraševca, še bolj pa Gorjana vsak dan strah, ali bo ajda utegnila dozoreti, ali jo ne bi nekega mrzlega jutra po-smodiia slana. Na zapoznelosti trpi naša trta. Kraški teran ima še precej grozdja, toda jagode tako jKičasi temnijo, da je opravičena skrb, da bo grozdje premalo dozorelo, da bo ostalo brez sladkobe in bomo imeli pretrpek. kisel pridelek. Ta zapoznelost plaši tudi briške in vipavske vinorejce. Tudi za polja v goriški okolici je zapoznelost letnega časa zelo neugodna. Zadnja dva tedna uživamo prav jasne in sončne dni, pa poljedelci jih niso nič kaj veseli, ker so premrzli. Koruza, zlasti činkvantin, potrebuje toplote, da dozori. Te toplote pa noče biti. Nasprotno! V nedeljo 21. septembra zjutraj je padla ponekod v okolici že rahla slana. Pa ne le koruza, tudi repa, kapus, fižol in razni drugi sadeži nujno zahtevajo toplote, zapozneli čas pa z njo navadno skopari.
Na kolodvoru so se poslovili. Sivka je jokala. Ko je vlak odpeljal, je rekla svojemu
možu: »Pa sta le nespametna, da se podajata v nevarnost. Nikoli več ju ne bova videla!«
Spotoma se ni zgodilo nič posebnega. Mišek in Miška sta srečno dospela do cilja. Na postaji Vražja dolina sta izstopila. Tu ju je pričakoval stric Jurček.
»Zelo sem vaju vesel!« ju je pozdravil stric. »Toda bolj zadovoljen bi bil, če bi bila počakala tako dolgo, da bi ujeli razbojnika.«
»Kaj zato! je odgovoril Mišek. »Midva se nikogar ne bojiva.«
KULTURNI OBZORNIK
Klavirski koncert
V	mali filharmonični dvorani je v sredo priredila Glasbei»a Matica ljubljanska koncert na dveh klavirjih; izvajali sta ga prof. ga. Marta Osterc-Valjalo in prol. gdčna. Silva Hrašovec. Obe pianistki, ki sta pri nas prvi vpeljali v koncertiranje na dveh klavirjih, dobro poznamo že s prejšnjih njunih nastopov. Ob tej priliki je potrebno poudariti njuno dobro in vztrajno voljo do dela. Obe spadata med tiste predstavnike naše reproduktivne stvariteljnosti, ki se nista omejili le na ožje izvrševanje poklicnih dolžnosti, temveč se zavedata še veeje naloge: nuditi tudi širši javnosti, ljubiteljem glasbe, lepoto klavirskih stvaritev. Začetek je vedno težak in marsikdaj je plačilo za delo in stremljenje nehvaležen odziv. Toda krog njunih poslušalcev 6e stalno veča. To smo spoznali tudi na zadnjem koncertu; mala filharmonična dvorana je bila popolnoma zasedena.
Program je bil izbran iz del Bacha, Knorra, Bussonija in Arenskega. Podali sta nam Bachovo »Sonato v G-duru« (Allegro, Tempo di Minuetto), Knorrove »Variacije in fugo« na ru6ko narodno pesem »Ej, ahnjeml«, Bussonija »Mozartov koncertni duo« ter Arrenskega »Silhuete« (Učenjak, Ko-keta, Harlekin, Sanjač, Plesalka). Kratek program, kakor je bil ta, je prav primeren za take večere.
V	celoti moramo biti zadovoljni z umetniško višino koncerta, kakor sta nam ga izvajalsko nudili pianistki. Ce ga primerjamo z lanskim prvim izvajanjem na dveh instrumentih, moramo ugotoviti znaten porast v vrednosti igre kljub temu, da sta se morali zanašati le na lastno sigurnost v dejstvovanju ter zgolj na poslušanje nasprotnega klavirja, ker tudi ta lega klavirjev radi premajhnega odra — drug drugemu nasproti — ni ravno najboljša. Ostra pazljivost, ki sta jo morali izva: jalki posvetiti skupni skladnosti, kajpak tembolj ovira koncentracijo za muzikalno oblikovanje samo. Toda na drugi 6trani sta razen na par mestih vzdržali v celoti potrebno skupnost m skladnost.
Oblikovalna kultura se je ob tem koncertu še bolj dvignila od lanskega koncerta. Dela so bila skrbno naštudirana in dobro pripravljena. 2e takoj pri Bachovi »Sonati v G-duru« smo začutili stopnjevano inteziteto v njunem oblikovanju, ki se je povsem opirala na stilno značilno Bachove gradnje. Posebno dobro je bil podan drugi stavek, Te: po in minuetto. Knorrove »Variacije in iuga« na rusko narodno pesem pa jeslabila nekoliko rahla kontinuiteta. To delo tudi ni učinkovalo dovolj plastično, nego je zapustilo uti6 nekoliko nejasne interpretacije, vendarle še vedno na gotovi višini. Sicer pa tudi delo 6amo na sebi ne nudi posebnih vrednot. Pač pa je v Bussonija »Mozartovem koncertnem du-etu« zasijala svetlost in vedrina Mozartovega duha. V pravilnem tempu je potekala igra ter v dovolj lepi skladnosti ne le v ritmičnem pogledu, ampak je tudi interpretacija v doslednem oblikovanju obeh dejstvovalk dobila neko estetsko zaključeno popolnost. Nekoliko več dinamičnih nians bi že 6icer visoko vrednost še zvečalo. Sicer pa že spričo omenjenih ovir v koncentraciji skorajda ne moremo zahtevati boljšega. V Arenskega »Silhuetah« sta po sebno dobro podali Koketo, Harlekina in Plesalko, dočim je Učenjak nekoliko slabel po ritmično neenotnem poteku. Vendar sta v celoti dovolj plastično podali tipiko posameznih označeno zasnovanih skladb, ki eo nudile močno notranje prepričljivo učinkovanje. S tem sta dami zaključili program koncerta, ki je prav dobro U6pel. Le škoda, da mala dvorana ne prenese fortissima, ker nastaja le bučeča zvočna nejasnost.
Še nekaj je pokazal ta koncert, namreč, da se obe oblikovalki v medsebojnem dejstvovanju vedno bolj izpopolnjujeta v smislu zgolj muzikalnega pojmovanja in oblikovanja. Duhovna kontinuiteta dobiva vedno jasnejše obrise v skupni igri, ki se bliža enotnosti in enaki medsebojni uravnoveše-nosti v poustvarjalnem delu. Prav to je pogoj in upanje, da nam bo njuno nadaljno delo v dosedanji intenzivnosti izklesalo enovito poustvarjalno dvojico mednarodne vrednosti. Pričakujemo pa od obeh še nadaljnjih tovrstnih koncertov. _
Dodani »Preludij« sta izvrstno izvedli, šele nato se je zadovoljno občinstvo razšlo. Zopet nam je ta koncert pokazal, da imajo res dobro pripravljene glasbene prireditve ugodna tla za zanimanje in obisk. Dobri koncerti, ki prinašajo 6vežino m toploto v srca poslušalcev, bodo vedno polnili dvo-
sil.
živelo v Italiji velik uspeh. Naslovno vlogo je igrala najznamenitejša sodobna italijanska tra-gedinja Ema Grammatica, ki jo pozna naše občinstvo iz filmov. Pri nas bo kreirala to vlogo Marija Vera, nosilka tragičnega repertoarja, ki je že delj časa nismo videli na odru. ker jo je ovirala bolezen. Vloga »Katarine Medicejske« je ena izmed tistih velikih igralskih nalog, ki jih je deležen igralec le redkokdaj, kajti delo je pisano z izrednim čutom za gledališke zahteve in nudi igralki najširše možnosti ustvarjanja. Tako bo nastop naše prvakinje v tej vlogi zopet predočil našemu občinstvu njene odlične umetniške sposobnosti.
Vsebina drame sloni na dogodkih šentjer-nejske noči, ki je prinesla krvavo obračunavanje med katoliki in kalvinci. Njihova nasprot-stva za časa Katarinine vlade so rasla z vsakim dnem, število pristašev obeh strank je bilo skora j da enako veliko in Katarinina politika se je delj časa neodločno gibala in kolebala med obema strankama. Njena lastna rodbina jo bila razklana v simpatijah do obeh strank. Kata-rinin mlajši sin Henrik je bil katolik, medtem ko je njen prvorojenec kralj Karel IX. opiral svojo vladarsko moč na stranko kalvincev. Stranko katoličanov je vodil vojvoda Ci n iški, stranko kalvincev pa admiral Colignv. Dejanje pokaže diplomatske, politične in rodbinske vzroke, ki so privedli do šentjernejske noči.
Tehnični zasnutek drame in njegova izpeljava sta dognana. Alessi ima kot dramatik lirez dvoma v svojih žilah resnično gledališko kri in nenavadno spretnost uporabljati zgodovinsko snov ter nizati plastično podane osebe v dinamično močne dogodke.
Delo je zrežiral dr. Krefl. prevedel pa ga je direktor Pavel Golia. Inscenacijo po idejnem zasnutku režiserja je napravil inž. arh. E. Franz. Otvoritvena predstava bo v soboto 27. t. m. za premierski abonma.
Maša SI.
Iz Hrvatske
Sprejem novoimenovanih ustaških funkcionarjev pri državnem voditelju. Poglavnik dr. Pavelič je te dni sprejel novoimenovane vodilne ustaške funkcionarje, ki so V6i člani njegove telesne 6traže ter jim ie ob tej priliki dal nekaj navodil za njihovo delovanje na novih mestih. Poglavnik je predvsem pioudarjal, da jim je zaupal to važno nalogo zato, da v vseh župah dobro organizirajo ustaški pokret in da iz njega odstranijo vse elemente, ki v organizacijo ne spadajo. Povsod morajo biti vsem vzgled požrtvovalnega udejstvovanja za domovino in ne 6mejo pri pridobivanju novih članov toliko gledati na število, kakor na kvaliteto. Zato 6i morajo povsod poiskati dobre in pioštene sodelavce, da se bo organizacija razširila v vse plasti ljudstva in ga pritegnila za obnovitveno delo. Neizprosno pa morajo povsod nastopati proti tkzv. »divjim ustašem«. Hrvatska
ski komisiji.
pospe-" fub
Perko L. razstavlja
V galeriji Obersnel je zbral delavni umetnostni učenec L. Perko, dovolj obsežno zbirko oljnatih slik, skic in risb. Razstava ima namen pokazati uspeh zadnjega časa Perkovega slikanja na Dolenjskem, obenem pa je to morda nekak slikarjev obračun s svojim znanjem tik pred odhodom v Italijo na nadaljevanje in do-vršitev umetnostnih študij.
Na kratko bi se dalo sedanje Perkovo slikarstvo označiti takole: Sledovi stare, nekoliko deklamatorske miselnosti so še dobro vidni, posebno kar se tiče pojmovanji kolorita in izbere snovi. Problem barve je Ahilova peta ta-časnih Perkovih podob, ker jim preti maniri-zem, katerega se bo slikar otresel le, če se bo 'lotil' slikanja pod skrbnim, veščim vodstvom, »od začetka«. Snovni, nekak kmečki romantični realizem, pa se bo prečiščeval, sporedno z novimi barvnimi in sploh umetnostnimi gledanji. Negativna stran Perkovih slik je še pomanjkanje kompozicije, perspektive in podobnih umetnostnih veščin, ki pa se bodo s šolanjem hitro odstranile.
Pozitivni uspeli so: t. viden napredek v slikarsko-tehničnem obvladovanju predmeta; 2. zaokroženi, sveže pojmovani svet nekaterih študij (prim. dobro »Po večernici«); 3. množica risb, ki kažejo na resno pojmovanje umetnostnega študija in so tudi najboljši Perkov kapital za bodoče.
Občinstvo naj z ogledom in odkupom del jiodpre mladega slikarja na njegovi poti k umetnostnemu izpopolnjevanju. Dr. S. Mikuž.
Sritegnjena k sodelovanju v Donav-
rvatsko časopisje j>ozdravlja odločitev velikih sil, ki so pritegnile k sodelovanju v donavski komisiji tudi llrvatsko ter poudarja, da so prijateljske in zavezniške države s tem priznale Hrvatsko za važen činitelj v donavskem prostoru.
Tretji hrvatski prostovoljski odelek odhaja na vzhodno bojišče. V varaždinu, zbirališču hrvatskih prostovoljcev za borbo proti boljševikom, je oni dan zastopnik hrvatskega maršala zaprisegel tretji prostovoljski oddelek, ki odhaja 6edaj na vzhodno bojišče. Med prostovoljci je tudi več Ukrajincev.
Prireditev hrvatskega aerokluba. Radi ševanja hrvatskega letalstva je hrvatski aerok priredil te dni na zagrebškem letališču prvo tekmovanje jadralnih letal in razstavo raznih letalskih modelov.
Podržavljenje toplic v Krapini in Sfubici. Hrvatska državna uprava je podržavila znane toplice in vse topliške naprave v Krapini in Stubici.
Nii več izletov v sarajevsko okolico. Krajevne policijske oblasti v Sarajevu so prepovedale vse izlete v mestno okolico.
Zgodovina kot predmet v hrvatski vojski. Poveljnik mesta Karlovca je odredil, da se bo za vse člane karlovške garnizije zopet predavala zgodovina Hrvatske.
Dosedanjo triletno srednjo gospodarsko šolo v Križevcih so spremenili v štiriletno državno srednjo gospodarsko šolo in jo izenačili z ostalimi višjimi srednjimi šolami v neodvisni drž. Hrvatski.
Poglavnik je daroval sarajevski delavski kuhinji 100.000 kun. Iz teh sredstev bodo revnejši delavci dobivali v kuhinji brezplačno kosilo.
Skrb hrvatske vlade za kmetijstvo. Hrvat vlada je odobrila podporo poldrugi mili-bn kun za napravo 2141 gnojnih jam in 541 silosov za živinsko hrano. Gnojne jame in si lose bodo zgradili po enotnem načrtu.
Velika javna dela na Hrvatskem. Na področju Neodvisne države Hrvatske trenutno grade 1500 km novih cest. Javna dela izvajajo predvsem v okolici Zagreba, Banja Luke, Špli ta, v hrvatskem Primorju in v Varaždinu. pravlja izdajo novega zdravstvenega zakona za vse državno področje.
Hrvatski vojskovodja general Kvaternik objavlja natečaj za sprejem vojaških gojencev: farmacevtov, veterinarjev, tehničarjev in pravnikov Za sprejem lahko prosijo samo državljani neodvisne države Hrvatske, pri tem pa morajo biti ali katoliške, muslimanske ali protestantske vere. Gojenci bodo imeli od vojske vso oskrbo, razen tega bodo pa še prejemali mesečno po 500 din za svoje nujne potrebe.
Iz Srblla
Belgrad ima 253.729 prebivalcev. Po zadnjem ljudskem štetju v Belgradu, ki je bilo pred kratkim, ima bivša prestolnica sedaj 253.729 prebivalcev. Od tega je 126.433 moških in 127.29« žensk.
Srbska poštna uprava ima Heilaj samo tri poštna ravnateljstva. Zaradi zmanjšanega ozemlja ima sedanja srbska poštna uprava samo tri poštna ravnateljstva. Sedeži ravnateljstev so v Belgradu, Nišu in čačku.
Dolgoletni tiskovni »tašo na nemškem poslaništvu. dr. Jose! Berge-Hribovšek, prestavljen. Dolgoletni nemški časnikar in tiskovni referent na nemškem poslaništvu v Belgradu, dr. Josel Hribovschek-Berge, je prestavljen v istem svoj-6tvu na nemško poslaništvo v Sofijo.
Belgrajska občina prevzela bojevniški dom. Mestna občina v Belgradu je prevzela bojevniški dom ter je vanj preselila večino svojih uradov.
Srbski časnikarji so si ustanovili svoje novinarsko društvo. Te dni je bilo v Belgradu ustanovljeno srbsko novinarsko društvo in imenovana nova uprava. Za predsednika je imenovan prejšnji podpredsednik belgrajske sekcije biv. Jugoslov. novinarskega združenja Radenko Tomič, za tajnika Ivan Nadžvinski. Častni predsednik srbskega novinarskega društva Je pa Jovan Tanovič, eden od lastnikov prejšnjo »Politike« in sedanji predsednik Sipa. Člana stanovskega sodišča sta Radko Parežanin in Vukašin Andjelkovič. Po odredbah Uredbe o tisku v Srbiji je novinarski poklir javnopravna dolžnost. Vsi uredniki in sotrudniki dnevnikov in časopisov na ozemlju nemškega vojaškega poveljnika v Srhiji morajo po zakonu biti včlanjeni v Srbskem novinarskem društvu. Članstvo se pridobi z vpisom v stanovski seznam. Kdor ni v tem seznamu, ne more izvrševati novinarskega poklica in se tudi ne sme imenovati novinar. Stanovski seznam ima naslednje liste. Lista A so časnikarji z neomejeno pravico delovanja, lista B umetnostni kritiki, lista C novinar ji-začet-niki, lista D novinarji z omejeno pravico delovanja, lista E fotoreporterji in slikarji. Srbsko novinarsko društvo ima tudi svoj jiodporni sklad ter je prevzelo tudi vse premoženje prejšnje belgraj-ske sekcije biv. Jugoslov: novinarskega združenja.
Novo veliko književno podjetje v Belgradu. Namesto prejšnjega judovskega književnega podjetja Geza Kon so v Belgradu ustanovili novo podjetje »Jugovzhod«. Vodi ga bivši ravnatelj Balkanskega instituta Radko Parežanin. Novo književno podjetje bo gojilo in pospeševalo srbsko kulturo v preteklosti in sedanjosti. Kot začetno izdajo napoveduje »Srbsko knjigo«, posebno ljudsko knjižnico starejše in modernejše srbske literature. Založba bo razen tega izdajala tudi nova leposlovna, znanstvena in ostala kulturna dela ter posebno leposlovno revijo. Veliko pozornost bo nova založba posvečala tudi prevodni literaturi.
Nov pomočnik bana v Nišu. Na predlog predsednika srbske vlade je postavljen za pomočnika bana Milan Kostič, banovinski svetnik in vršilec dolžnosti bana.
Tudi Svilajnac so ogrožali odmetniki. Poleg drugih krajev so odmetniki močno ogražali tudi okrajno mesto Svilajnac. V mesto je sedaj prišla srbska vojska in napravila red.
Pomanjkanje inozemskih zdravstvenih preparatov v Srbiji. Centrala za kemično proizvodnjo opozarja vse srbske zdravnike, da je nabavljanje raznih zdravstvenih preparatov iz inozemstva združeno z velikimi težavami. Zato jih naj v bodoče predpisujejo samo v skrajnih primerih, uporabljajo pa samo domače.
rane.
Ob otvoritveni predstavi v Drami
Letos otvarja naša Drama sezono z "delom znanega italijanskega dramatika Rina AlesSija, ki je pisec enajstih dramatskih del, izmed katerih so štiri zgodovinskega, druga dela pa socialnega značaja. Rino Alessi uživa v Italiji sloves odličnega dramatika in je eden izmed naj-
Pred razstavo Fr. Pavlovca
V nedeljo 28. t. m. bo otvoritev prve samostojne razstave slikarja Franceta Pavlovca, našega znanega pokrajinarja, v galeriji Obersnel. Razstavljal bo v zgornjih prostorih okrog 40 del, med njimi več svojih najnovejših del, večinoma Dolenjski motivi. To bo obenem tudi prva podobna razstava v sicer stalni galeriji, s katero je Obersnel razširil svoje prostore letošnjega leta. Pavlovec spada med naše najboljše novejše slikarje, predvsem krajinarje, ter smo zato prepričani, da bo otvoritev njegove prve samostojne razstave dogodek, na kar opozarjamo vse umetnost ljubeče občinstvo. Razstava je odprta dnevno od 9 do 12 ter od 3 do 6 in to od 28. septembra do 19. oktobra.
V nepopisni žalosti sporočamo vsem prijateljem in znancem, da nam je davi umrla naša nad vse ljubljena žena, predobra majka, sestra, teta in svakinja,
gospa
Meta dr. Krejčijeva
roj. Tischler
Preblago rajnko bomo spremili na njeni zadnji poti v petek, 26. septembra ob 5 popoldne z Žal iz kapele sv. Nikolaja na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, dne 25. septembra 1941.
Dr. Viljem Krejči, soprog; Mitja in Fedor Krejči, sinova
in ostali sorodniki.
B o g a a I a t Knetytfskl*	27
RIM
Porabil je prvo vitico. Venditti je njen konec skril pod pletenje in vzel takoj drugo ter jo_ vtaknil v isto mesto. Že ima dogotovljen ves krožek za podstavek. Sedaj v ta krožek vtakne šest dolgih protov, prime jih vse skup in poveže zgoraj, zaradi česar dobi spodaj debelusasto obliko. Venditti poedino nit preplete parkrat navzdol in počez, potem razveže košek odzgoraj, ter spodaj daje oblik, širši od podstavka, potem plete odspodaj takoj širše in sega po novem gradivu. Vitice so sedaj še bolj široke, bele, s sargo. Tako plete, kakor da bi delal gnezdo. Sedaj resno plete ze po tri vitice obenem, še bolj in bolj razširja pletenje, zopet ga zaveže zgoraj, plete rumeno vitico med belo, vrh preplete s še močnejšo od drugih, v steno pletenke da še nekaj pokončnih viter, ;sapiči v podstavek, vrh še parkrat preplete in da košek ženski, ki že čaka nanj.
»Od tedaj,« se povrne še enkrat na razgovor, ki ga gotovo najbolj zanima, »nimam več doma.<
V globini ulice je videti veličastno cerkev. Take ženske, kakor ta, ki je čakala pletilca »fiasco« in poškov, ko nekoč klečž hodile od tega trga v cerkev, da bi izprosile spreobrnjenje hudobnih mož.
Tako pridem v park. Na nebu so beli oblaki. Ulica se malo dvigne na grič E$quilino. Na jezdni poti je ostanek starega trdnjavskega stolpa, ki ga obdajajo grede cvetic, na pozidani loki pa se razprostira sedem vrst jarkov, porastlih 8 cvetočim grmovjem. Na zemlji leže odpali listki cvetov.
Malo ljudi je v tem parku. Na zložljivih stolčkih sede stare »njanje«, opirajoče se s hrbti na starožitno zidovje Trajanovih toplic. Na glavah imajo bele čepice, v rokah pa drže ročna dela. Čuden tramvaj vozi mimo njih skozi vhod starih
Rita: Foro Mussolini.
vrat Vlečejo ga trije majhni oslički, napolnjen pa je s samimi otroki. Tri deklice sede na oslih, matere in pestunje pa stopajo zraven. Veter niha široke liste palm, dolga trdnjavska vrata vodijo pod Neronovo palačo, tukajšnji jarki so polni vlage in zaudarjajoče vode.
Tako se konča Rim.
Z griča je videli še enkrat Kolosej, ki je drugačen od te strani. Tramvaji vozijo okrog njega, avti in kočije, kmet pa, kakor v najbolj starih časih, poganja okrog njega karavano mul in mezgov, z vrečami na hrbtu. Čevlje ima blatne ter je videti, da je danes napravil že dolgo pot g svojo karavano.
Tak je Kolosej. Njegovi zidovi štrle popolnoma goli v nebo.
»Čudno, da se je tukaj dogajalo vse to,« mislijo ljudje, ki strme v te kalne višine in imajo na misli, da se je prav tu dogajala ta čudna rimska zgodovina, kakor so jo videli naslikano v Rotundi, da so prav tu nekoč ljudje klicali »kruha in iger!«, pa tudi »kristjane levom I«.
Zdaj stoji preprost leseni križ v Koloseju na prostoru nekdanje cesarske lože.
VI.
Mlad človek gre v Rim v vas. ki leži pri starorimski via Flaminia. Gre, da bi spoznal ono
dekle, o kateri mu je govoril prijatelj na trgu Bocca della Verita: »Tisti, ki je hodil k moji Nini, se je oženil z drugo. In pomislil sem, da bi jo mogel vzeti ti.«
Šel je čez prazno Via del Impero mimo groba Neznanega vojaka na trgu Venezije, potem pa čez Corso Umberto ter pod mestnimi vrati na via Flaminia. Tja se ljudje vozijo e tramvajem, vozijo se na vozah, pa tudi dvokolesnih vozičkih, avti pa tudi peš v svoje podrimske vasi in kmetije. Nakupili so v mestu raznih potrebnih in dobrih stvari, njihovi vozički in koši «►■> polni mestnega kruha in žemelj, salam in mestnega vina.
Tako greva skupaj Rim je ostal že za nama. Ribiči nad Tibero suše mreže.
Tu je Tibera širša kakor pa v Rimu. Bregovi so porastli z vrbičjem, kakor v 6tarih časih. Stari most s šestimi prečnimi ogrodji vodi čez Tibero. Pod njim navija ribič na kolovrat dve mreži. Zdaj ena pogleda iz vode, zdaj druga.
Via Flaminia se dviga navzgor in zavija zdaj na eno, zdaj na drugo stran. Predmestje se začenja. Tu sta predmestni oštariji: »Pod luno« in »Pod zvezdo«. Kakor na Via Appia Antica imajo deklice, ki gredo iz šol, bele predpasnike in sinje pentlje v laseh, dečki pa sinje predpasnike in bele kokarde pod vratom. In prav tako se igrajo pod drevesi kakor na via Appia. Napravijo kolobar. Zdaj stopi Margherita, zdaj Maria v krog, potem pojo, dvignejo roke ter prav tako kot na via Appia stopajo za zmagovalcem-junakom, teptajo na mestu z nogami in ponavljajo: »Gremo, gremo!«
Kmetje vodijo koštrune, vole in lepe juničke. Polje ee odpira na široko, polno valovitih gričev in zelenja. Pri poti rasto goli kaktusi. Tako kakor na pobočju Nume Pompilija se dvigajo navzgor sivi vitorogi voli. Dolgi prehodi vodijo skozi jame pod kamenito goro. Začenja sc Campagna Romana, starorimska vas.
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob 16. in 19. url. ob nedeljah In pranih!* pa ob 10.30, ».. I7.ln 19. url
GROFOV SIN (SCARPE GROSSE)
Fil m Iz kateresra veje svež zrak plodnih polt zelenih gozdov in visokih planin ter cloboka ljubezen do oboževane žene . . . Amedeo Nazzari, Lilia Silvi, Elcna Altieri in drniti
KINO UNION . TEL. 22-21
Velik Ufin dokumentarni film
Vojna s Sovjeti
Slike lz gigantske borbe na vzhodnem boJISču KiNO MATICA T E L. 22-41
Malioglasi
V malih oglasih velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L1__,
Bri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. lavek se računa posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilo.

Učenko
sprejme takoj salon dam-skih klobukov Mlml Sark, Kreditna banka.	(v
BKitjilmpB
Suhe gobe
Jurčke ln lisičke — kupi vsako količino po najvišji dnevni ceni tvrdka Fran P o g a fi n : k . Ljubljana, Tyrševa cesta 33 (Javna skladišča).
Posestva
Kupim sode
od olja ali masti za BO, 100 in 200 kg. J. Oražem, Moste.	(k
irrrr
Dražba
Dno 27. septembra 1941 ob 16 se bo vršila v skladišču postaje Ljubljana dražba enega vagona odpadkov jelovega lesa za kurjavo v teži 9730 kg. -Skladiščno vodstvo. (o
IŽtoPlil
Plemenski prašiči
težki 50 do 70 kg, naprodaj. Ivan Rus, Grosuplje.
Dvonadstropna hiša
dobro ohranjena, naprodaj na Rakeku. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Rakek« 11.467.	(p
Parcele
naprodaj po zelo ugodni ceni: v šiškl, Rožni dolini, na Kodeljevem, za Bežigradom, ob Tyrševi cesti ln pri Sv. Križu. — Poleg tega jo naprodaj več hiš, vil. posestev in gozdov. Pojasnila: Zajec Andrej, realitetna pisarna, Tavčarjeva ulica 10, telefon 35-64.
Prodam
žensko ln moško novo kolo, 700 lir ter športno italijansko kolo, specialne gumi. Fantinl, mehanik, Celovška c. 42, dvorišče.

Krojaški šivalni stroj
rabljen, za šivanje naprej ln nazaj, kupi Jože Ziherl, Mokronog. (k
Jabolka
različnih vrst oddaja v zabojih po 25 kg tvrdka Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta št. 33 (Javna skladišča).	1
Nov športni voziček
ln rabljen stroj prodam ali zamenjam za globok voziček. Zorn, Marenčiče va 3.	(1
Trenčkot
naprodaj v Groharjevi ul. št. 16, Rpodnjl zvonec. -Ogleda se od 8—11 ln od 12—16. (1
Eksistenca.
»Nikakor ne morem biti brez otrok.«
»Gotovo ste srečen družinski oče.«
»O ne! Jaz sem otroški zdravnik.«
Predlog za sodelovanje.
Odvetnik: »Dobro je, da ste se zaradi tatvine obrnili name. Za te stvari sem namreč strokovnjak.«
Tat: »Gospod doktor, kako bi pa bilo potem, če bi se midva združila?«
Dal 15 al 30 settembre vengono emesse le nouve serie dl
BUONI na TESORO NOVENNALI 57.« PREMI
Interessi e Premi esenti da ogni imposta presente e futura
PREZZO di emissione: L 97.50 per ogni cento lire di capitale nominale, da versarsi sia in contanti che in cedole ammesse in sottoscrizione. PREMI: ciascuna serie di L 1 miliardo di Buoni concorre annualmente a n. 116 premi per un ammontare complessivo di L. 4,800.000 mediante estrazioni semestrali.
Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte Ie Filiali dei seguenti Enti e Istituti che fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalla Banca dTtalia:
Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istitnto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istituto Nazionale
Cassa Depositi e Prestiti ta per PAssicurazione* contro gli
Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito
Fascista per PAssicurazione" contro gli infortuni sni lavoro — Banca dTtalia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro
per_le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde
Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istitnto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e dTtalia
Banca Popolare Cooperativa Anonima di Novara — Banco Ambrosiano Meridionali — Assicurazioni Generali di Trieste — Compagnia di
_	_	_ Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco
di Roma
Banca Popolare di Milano — Šocietii Italiana per le Strade Ferrate Assicurazioni di Milano — Societa Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta — La Fondiaria Compagnia* di Assicurazioni Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio;
Banca Nazionale dell'Agricoltura — Banca Cattolica del Veneto — Credito Commerciale, Milano — Banco Santo Spirito — Banca Toscana
—	Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Lignre — Banca Vonwiller — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Varesino — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Sella & C., Biella — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banco Alto Milanese
—	Banca di Calabria;
Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Lnino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Bar.ca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese
—	Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare ai Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Čommercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese.
Tutte le altre Casse di Risparmio, Banche e Banchieri, e Banche Popolari, iscritte alle Federazioni di Categoria, nonehe gli Agenti di Cambio partecipanti alla Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio,
Od 15. do 30. septembra bodo emitirane nove serije
9 letnih 5'/. ZAKLADNIH BONOV s PREMIJAMI
Obresti in Premije so oproSfene sleherne sedanje in bodofe davščine
EMISIJSKA CENA: lir 97.50 za vsakih 100 lir nominalne glavnice, plačljivo ali v gotovini ali s kuponi, dopuščenimi za vpis, PREMIJE: Na vsako serijo 1 milijarde lir bonov odpade letno 116 premij ▼ skupnem znesku 4,800.000 lir, ki se žrebajo vsakih 6 mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju, pod vodstvom zavoda Banca dTtalia.
Cassa Depositi e Prestiti — Istitnto Nazionale delle Assicurazioni — Istitnto Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istitnto Nazionale Fascista per PAssicurazione contro gli infortuni sul lavoro — Banca dTtalia — Banco di Napoli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del Lavoro
—	Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Banche Popolari — Banca d'America e dTtalia Banca Pop Meridional Riunione 1
Banca Nazionale delPAgricoltura — Banca Cattolica del Veneto — Credito Commerciale, Milano — Banco Santo Spirito — Banca Toscana
—	Banca Agricola Milanese — Banca Provinciale Lombarda — Banco di Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Vonwiller — Credito Industriale, Venezia — Credito Romagnolo — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Banca Belinzaghi — Societa Italiana di Credito, Milano — Banco Lariano — Credito Varesino — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banco S. Paolo, Brescia — Banca Gaudenzio Sella & C_ Biella — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Snd — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano — Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — BhhcO Alto Milanese
—	Banca di Calabria;
Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca Popolare, Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricola Popolare, Ragusa — Banca Popolare di Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese
—	Banca Popolare Cooperativa, Ravenna — Banca Agricola Mantovana — Banca Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Čommercio e Industria, Bolzano — Banca Popolare Pesarese.
Vse ostale hranilnice, banke, bančniki in ljudske posojilnice, ki so včlanjene v zvezi bančne kategorije, kakor tndi menjalnični agenti, ki so člani družbe »Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio«.
Soc. Iial. Fratelli
Impianti completi • iomiture dl macchlne •d accessori per molinl Silos - Pastiilci Trasporlalorl - Macchlne per birrifid - Fabbrlche dl latcrizl - Macchlne per pressoiuslont ecc.
INTERPELLATECI. senzn impegno, per conslgll ed oiferie
Lamlnatolo per bassa maclnazlone (-od. MAE)
Val j ara a 7.a drobno mletje
Milano
VIaGoldonil7
Kompletne naprave in dobave strojevtersestav-nih delov za mline, silose, tovarne testenin, transportatorje, stroje za pivovarne, opekarne, »tiskalne livarne itd.
KLItITE NAS brezobvezito za nasvete in ponudbe
10 U ORE. ■
LIKER
STRCGK
TON ICO DIGESTIV0
JE KREPCILEN IN VAM URAVNA PREBAVO
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih!
32
Dolarske hijene
Komisar Brovvn je medtem postal zelo resen. Zopet objema Palmerja strah. Misli si: komisar postaja zopet nezaupen. Ali že morda sluti resnico? Pozornost komisarja Browna pa je imela seveda drug razlog.
»Pravkar ste rekli, da je Palmer pri Rackleyu sem in tja ujel kakšno besedico. Ali ste hoteli s tem reči, da je Palmer v tej zadevi prišel osebno v stik z Rackleyem samim?«
»Seveda... Tako mi je vsaj priznal.« Palmer ne ve, kam meri Brown.
»Imenitno!« se smeje Brown in j>omežikne inšpektorju Tayloriu. »To je sijajno! Tu pa je Rackley vendar enkrat napravil napako. Mesto, da bi vzel Rackley posrednika, ki bi se dogovarjal s Palmerjem, je Rackley sam osebno stopil v stik s Palmerjem. Ali veste, da bomo prav zaradi tega najbrž lahko ujeli Rackleya!«
»Mislite?« pravi raztreseno Palmer.
»Prepričan sem!« pravi komisar Brown z resnim obrazom.
Zastonj se trudi Palmer, da bi zvedel, kaj bo poiicija sedaj ukrenila. Uradnika na tako vprašanje ne odgovorita jasno in tudi takoj nato vstoneta.
Komisar Brown stavi še nekaj vprašanj. Palmerju ne ostane drugega, kakor da pripoveduje, kar ve, odnosno, kar bi moral Grill na njegovem mestu vedeti. Med odgovori se Palmer čudi sam sebi, kako je mogoče, da tako mimo, stvarno in jasno lahko govori o vsem tem, kar je zanj tako nevarno.
S
Palmerjeve odgovore sproti zapisuje inšpektor Taylor. Palmer to opazi, vendar ga to ne vznemiri Pošteno je že izmučen in prav zaradi tega tudi nekoliko brezbrižen. KončnO bo vendar enkrat konec tega večnega spraševanja. Toda kdaj? Ob tej misli se Palmer nasmehne: vprašanja sem, vprašanja tja. Sedaj sprašuje Gizela, sedaj Harley Morton, doma stric Paddy in Charley, sedaj pa še policija!
»Najlepša hvala, gospod Grill,« se končno okloni komisar Brown. Tudi Gizeli se po-"oni: »Gospodična Morton. prosim oprostite nama!« Brown ošine s pogledom Palmerja in pristavi: »Gospodična Morton. prepričan sem, da sem s svojim obiskom dosegel vsaj to, da je vaš gospod zaročenec v vaših očeh zopet čist in neomadeževen!«
Zamišljen gleda Palmer za obema, ko odhajata skozi vrata. Kaj bosta sedaj počela? Kaj se bo zgodilo z Grillom? Ker plove ladja »Vinetia« naravnost v Melbourne v Avstraliji, ne bo med potjo nikjer pristala. Zato bo mogla policija vzeti Grilla v precep šele jx> prihodu v Avstralijo. Toda, kaj V6e se bo zgodilo do tedaj?
Gizela stopi k Palmerju. »Jonny, Jonny, strašno si se izpremenil!« šepeta vsa zaskrbljena. »Veš. da te skoraj ne morem več spoznati.«
Palmerju se stisne srce. Zadržano razburjenje se umakne nepreračunljivi razdraženosti. Glasno se zasmeje, izzivalno in zaničljivo pogleda Gizelo: »No, lepa je ta! Manjka samo še to, da mi prideš s trditvijo, da sploh nisem tvoj Jonny. ampak Palmer! Da, da, Jonnv sedaj lepo potuje v Avstralijo... njegov dvojnik pa stoji tukaj poleg tebe!«
Palmer se zave in osupel obstane, ves bled in zmeden. Gizela pa je prestrašena odstopila za par korakov in ga vznemirjena opazuje.
XIII.
Med dvema stoloma.
Mala in pogumna Ellen Counter ni prav nič pogumna in samozavestna, ko vstopi naslednje dopoldne v rjavo palačo na Peti Aver niji, kjer ima Jonnes Grill svoj tlom. Ellen Counter je zadnji čas mnogo razmišljala. Prav o Grillu in njegovem dvojniku. Kadarkoli se spominja jiodrobnosti iz pogovora z Grillom, ji začne srce hitreje utripati in čudna bol, ki se je ne more otresti, jo prevzame. Te zadnje dni je večkrat sama sebi dopovedovala, da se to -pač nje ne tiče, če je Grill zaročen z Gizelo Mortonovo. Za njo bo ostalo vse pri starem, le s to razliko, da bo imela na drugem kraju svoje delovno mesto. Toda vse to nič ne zaleže. Neugnano utripanje srca še nastopa in z njim tajna bol.
To jutro je odšla na dolgo pot iz ]ersey Citvja do Pete Avenije kar peš. Hotela je pridobiti nekaj časa, da vse ponovno premisli. Med potjo se je tudi za kratek čas ustavila pred kioskom, kjer so bili nalepljeni časopisi. Prebrala je novice in zvedela marsikaj novega. Tudi policija se je torej že začela zanimati za to zadevo. Ko bere naprej, ji zopet začne hitreje biti srce. saj zve, da je bila snoči obnovljena zaroka med Grillom in Gizelo Mortonovo.
Ko stopi kmalu nato v veliko vežo, sreča Grille. Njen pogled najprej obstane na Grillovi levici. Tam se zopet sveti na prstancu ozki zlati zaročni prstan.
»Dobro jutro, gospodična Counter!« Palmer ji ponudi roko, na kateri je njegov kazalec še obvezan. »Ravnatelj Willmer vas je torej včeraj uvajal v delOj kajne... Sedaj vam pa hočem še jaz razložiti nekatere podrobnosti!«
»Hvala, gosjKjd Grill!« pravi Ellen s precej negotovim glasom. Palmer to opazi in se na tihem veseli. Prišlo mu je na misel, da je morda Ellan zato tako negotova, ker tudi sama čuti, kako jo vleče k njemu. Na zunaj ostane Palmer seveda miren in kolikor mogoče hladen.
»Prosim, gospodična Counter!« Palmer po^ vede Ellen Counter v delovno sobo k majhni pisalni mizi, v katero je vdelan pogrezljiv pisalni stroj. Palmer počaka, da se Ellen vsetie. Nato seže po mapah in ji razlaga, kakšno delo jo najprej čaka.
Medtem opazuje Ellen na skrivaj Palmer-jev obraz. Kako je bled, kako zmučen! Oči ima tudi rdeče, kakor da bi spal mnogo premalo. Roka se mu trese kakor starčku. Vse to zapazi Ellen, seveda se ji ne sanja, da je Palmer sedel skoraj vso noč ob Grillovi pisalni mizi. Tam je požiral zasebna in trgovska pisma, listal po Grillovih zapiskih in se skušal tako uvajati v Grillovo delo. Prav zaradi tega je na večer zelo zgodaj zapustil Mortonove, čeprav so praznovali obnovitev zaroke.
»Tako, gospodična Counter.., sedaj veste vse!« Palmer si prižge cigareto in pozorno ogleduje Ellen. »Kaj vam pa je, gospodična Counter?«
Prestrašena ga pogleda »Nič, gospod Grill.« »Alj so vam izplačali dogovorjeni znesek?« »Da, včeraj.«
Za Ljudsko tiskamo v Ljubljani: Jože Kramar«
Izdajatelj: inž. Jože Sodia
Urednik: Viktor Cenčili