Naši dopisi.
Hrušica pri Ljubljani 23. okt. (Prvi pričetek šolskega leta in blagoslovljenje nove šole,) Po dokončanem izde-lauju šolskega poslopja se je dne 5. t. m. šola začela; a blagoslovljenje omenjenega poslopja se je zarad nekaterih vzrokov še le 21. t. m. vršilo, katerega so se razun c. kr. okrajnega komisarja g. Jabornega tudi g. kaplan Zagorjan, gg. sosedna učitelja od D. M. v Polji, g. župan Korbar, udje krajnega šolskega sveta in nekateri stariši od šolskih otrok vdeležili. Prijazna, precej prostorna šolska soba je bila ozaljšana med okui z raznimi cvetlicami, stene in štiri podobe pa z desetimi venci obdane. Na sprednji steni je bil naslov z velikimi črkami: „SIava!" Okoli trojih vrat so bili tudi venci pritrjeni. Na cesti in pred šolo je stalo šest precej velicih majev, med katerimi so bili v narodnih barvah sledeči napisi: „Bodite pozdravljeni! Dobro došli! Dolgo želeli, danes doživeli. Bog daj blagoslov tej hiši". Povišalo je tudi to slavnost več cesarskih in narodnih zastav. Reči se zamore, da je bilo vse prav krasno napravljeno, kar je pričalo, da imajo tukajšnji prebivalci res veselje in nagnjenost do šole. — Ob 8. uri po prihodu šolske mladine in c. kr. okrajnega komisarja g. Jabornega prične se cerkveno opravilo s poklicem sv. duha, potem bila je sv. maša, pri kateri se je še precej vbrano pelo, po sv. maši pa zahvalna pesem za srečno izvršenje nove šole. Po dokončanem cerkvenem opravilu poda se zopet šolska mladina nazaj v šolo ter pričakuje blagoslovljenje novega šolskega poslopja. Kmalu potem pridejo visokoč. gosp. župnik M. Hočevar z gosp. komisarjem v šolsko sobo in blagoslove šolske prostore. Po dovršenem blagoslovljenji spregovore gospod župnik o veliki koristi in potrebi šole, zlasti v sedanjem naprednem času za vse stanove na časno in večno srečo. Na dalje imajo precej dolg podučljiv in ginljiv govor do starišev, udov krajnega šolskega sveta do dotičnega učitelja in šolske mladine; priporočajo vsem skupaj, da naj vsak svoje dolžnosti voljno in vestno spolnuje; sta-riše posebno opomnijo, da naj le redno svoje otroke v šolo pošiljajo in tudi doma za poduk in za krščansko izrejo skrbijo ter izražajo upanje, da bode potem ta nova šola dobre kristijane, zveste in udane podložnike in dobre skrbne gospodarje in gospodinje dajala, na kar Bog pomozi. Tako bodo ti veliki stroški nove šole po otrocih dobre obresti donašali.
Potem prosijo c. kr. okrajnega komisarja, boleh-nemu, visokospoštovaneinu, za šolo zelo vnetemu gosp. c. kr. okrajnemu glavarju Mahkotu za velike zasluge pri šoli in za podarjeni dve cesarski pouobi uajpouižnišo zahvalo izreči. Poslednjič se še zahvalijo gosp. županu Korbarju in udom krajnega šolskega sveta, posebno pa Franu Babniku za skrb in trud pri zidanju nove šole ter se tudi za naprej priporoče, v prihodnje pri šoli za vse potrebno skrbeti. Ža tem govorom poda učenka Marija Babnik krasni šopek g. ko uisarju z besedami: Visoko-spoštovani gospod okrajoegt glavarja namestnik!
Jaz najponižniši udana v imena šolske mladine Vam ta šopek podelim in se v imenu učencev in učenk prisrčno zahvaljujem, da ste nas danes s svojo blagovoljno pričujočnostjo počastili. Na vse to še tukajšnji učitelj KI. do navzočih gospodov, starišev in do šolske mladine o potrebi in koristi šole v tem kraju povdarja in težave prejšnjemu obiskovanju šole zarad oddaljenosti omenja, ter z veseljem opomni, da se je hvala Bogu to zdaj na boljše obrnilo, kar se danes v sredini tega šolskega kraja v lepi novi šolski sobi snidemo. Na dalje omeni, da, ko so začeli šolo zidati, so morali najprej temelj postaviti in potem do konca naprej zidati; a tudi on  nima   pri poduku  tukaj   kaj popravljati in   nadalje-
vati, ampak tudi temelj na podlagi uka postaviti, ledino na šolskem polju orati in prav iz novega pri podnče-vanji pričeti, in polagoma naprej mu izročeno šolsko mladino izgojevati. K temu težavnemu opravilu se pa on ponižno za izdatno podporo pri si. c. kr. okrajnem šolskem svetu, pri krajnem šolskem svetu in pri starših šolskih otroK za polajšanje priporoča. Da bi posebno redno otroke v šolo pošiljali in jih zmiraj z vsem potrebnim preskrbovali.
Slednjič se spominja on tudi našega presvitlega cesarja kot vrhovnega pokrovitelja in največjega dobrotnika in podpornika šol, kateremu se zakliče trikratna „slava", na kar šolska mladina cesarsko pesem zapoje. Na to visokoč. gosp. župnik vse gospode goste in ude krajnega šolskega sveta za malo okrepčanje k g. Korbarju povabijo in vse s prijaznimi in primernimi napit-nicami počastijo. Presrčua hvala jim toraj za ves sedanji trud in posebno nagnjenost do šole.        Fr. KI,
Iz Ljubljane. — Vernih duš dan bil je letos v dvojnem pomenu žalosten dan za narod slovenski. Na ljubljanskem pokopališči, kjer počivajo slavni naši voditelji: Vodnik, Čop, Wolf, Bleiweis, C os ta in dolga vrsta družili odločnih rodoljubov vladala je izredna tihota, niso se kinčali grobi, niso gorele luči in ni se culo sicer navadnega petja in tudi niso smeli obiskavati prebivalci grobov svojih v hladni zemlji po-čivajočih dragih ljubljencev. Oblastva prepovedala so obiskovanje pokopališča zavolj preteče kolere. — Pa tuli sploh ima slovenski narod obilno povoda žalostnim srcem spominjati se žrtev, katere je neizprosljiva smrt tirjala minulo leto. Pobrala nam je dva odlična narodna zastopnika Bož. Eaiča in Adolfa Obrezo, oba odtrgana iz naše srede v dobi njihovega krepko-zavednega delovanja. Omenjati nam je dalje neumornega delavca na slovstvenem polji župnika Vekoslava Gorenjca in starega stebra naroda, dekana leskov-škega, g. Edvarda Po laka in drugih.
Teh in vseh druzih odličnih svojih pokojnikov spominjal se je hvaležni narod naš vernih duš dan s prošnjo do Vsegamogočnega, da bi duh pokojnikov nikdar ne izginil iz njegovega spomina.
— Konsorcij kamniške železnice doposlal je slovenskim poslancem spomenico s prosijo, da pripomorejo odstraniti še ostale zapreke, da se prične z zgradbo te železnice takoj v prihodnjem letu.
—  Umrl je v Gradcu g. Anton Zupane, okrajni komisar zadnič na Krškem po dolgi in mučni vratni bolezni še le 44 let star zapustivši vdovo brez otrok. Pokojni slnžboval je nekaj časa tudi v Bosni.
—  Kolera na Kranjskem ponehava polagoma. Pri prisiljencih ljubljanskih, ki so se oglasili bolni, pokazalo se je, da so bili večinoma simulanti, ki so se s pretvezo bolezni hoteli oprostiti vdela.
—  Pedagogiško društvo v St. Jerneji na Dolenjskem zborovalo bode 4. novembra t. 1. ob 10. uri do-poludne v oadotni šoli. Na dnevnem redu je poleg dru-zega tudi: Uplivanje učitelja na kmetijsko gospodarstvo sploh in s posebnim obzirom na sadjerejo. Ker utegne ta razprava tudi za kmetijske kroge biti zanimiva, nadejati se je obilnega obiska.
— Kmetijsko potovalno predavanje v Šentvidu nad Ljubljano ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. G. Pire v nedeljo 7. t. m. popoludne po službi božji v šolskem poslopji.
351