•S*. Št. 81. VJGorici, v četrtek dne 18. julija 1912. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob * uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana: vse leto . . 15 K 3/3 » . . 10 „ Za Nem^6rk,"i«%.^"^i4 Ameriko in inozemstvo K 20.— Posamične številke stanejo 10 vin. „8004 '*' ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu „ Kažipot po Goriškem in Gradiščauskem" in dvakrat Iv letu »Tozni rdd tJfr-" leznic, parnikov in poštnih zvez". Na naročila brez doposlane na* ročnine se ne oziramo. Tečaj XLII. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nadstr. na desno, Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v 1. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglas« je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petii-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici, .— Telefon št. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Pabčič) tiska in zal. Balkansko pismo. Kakor že stoletja in stoletja, odmeva-jo tudi sedaj nad Balkanom bojni streli, grme topovi, in gori v planini ip.rl ognju sedi mrki ustaš; iz vasij Stare Srbije, tega srca srbstva, pa se čuje stok in jok. Vsa Stara Srbija je v ognju in v celem lstoku je veliko vrvenje. Stresa se, v temeljili gojila stara Otomanska država, iai vendar poskuša še svojo -moč nekdaj tako mogočni nasilnjk ob Zlatem. Rogu, poskuša s preostalo močjo ukrotiti uporne Ar-navte. V 'bitki pri Vučitrnu so se stali zadnje dni nasproti: Isa Boljetinac, vodju Arnavtov s 4000 možmi, a na drugi strani saitn Kadil paša s 4 bataljoni .strelcev, 2 bataljona pešcev .In 2 bataljona lopničarjev. Spopad je trajal 12 ur. (Mrtvih je 200 Arnavtov im do 100 mož redne turške vojske im štirje častniki. Mnogo Arnavtov je ostalo zasutih pod razvalinami razrušenih kul, kamor so se bili umaknili v svrito obrambe. Bitka je bila strašna. iGnmeuje. topov se je slišalo l ... v našem mestu ... je ime'1 kupec, Ščurov J[na • •. ki je šel tudi k šrgjzu ... in temu je bilo ime Mihael ...« , Foma je govoril in pozorno gledal očeta Mirona, a ta !e bil miren, kakor da je gluhonem. "Nisem ga srečal ... ne spominjam se, da bi ga bil ^Sal ...« je refcej zamišljeno. »Zanj si torej hotel vpraša...« 'Nisem srečal Sčurova ... No, zdravstvuj, v Kri' Ščcvi klonil vzkliknit Foma in stop?! naglo-za njim! Ta ga je pogledal z vprašujočimi očmi in sedel zopet na divan. Odnekod iz dalje se je zaslišal zamolkel zvok, podoben težkemu vzdihljaju in takoj nato je nad glavama Fo-me in njegevega gosta zategnjeno in preplašeno zatulila pafobrodna piščal. Že razločneje so ji odgovarjali iz daljave in zopet je zarjovela v pretrgamih, plašnih krikih. Foma je odprl okno; v megli, ne da'leč od njihovega paro-brada, se je dvigalo nekaj s težkim šumom, lise pošastne svetlobe so plavale mimo, megla je zaplala in otrpnila nato zopet v mrtvaški nepremičnosti ... »Grozno!« je vzkliknil Foma, zapiraje okno. Nič se ne vidi ,.. kar talko plovemo nekam ... in blodimo po reki ...« »Imej v sebi ogenj, notranjo luč imej v duši ... in vse boš videl ...« je dejal božjepotnik s poučujočim in strogim glasom. Foma je začuti nezadovoljnost s temi hladnimi besedami in pogledal božjepottiika po.strani. Ta je sedel nepremično, s sklonjeno glavo, kakor da je otrpnil v svojih mislih in v molitvi. Tiho je šumel -molek v njegovih rokah. »Povej, oče Miron, ali je dobro tako živeti, v popolni svobodi, brez dela, brez sorodnikov ... in romati tako, kakor ti?...« Miron ]e dvignil glavo in se tiho zasmejal z nekakim prijaznim, otroškim nasmehom. Ves njegov obraz, zaru-javel od vetra in sotoca, se je zasvetil v -luči notranjega veselja. To je bii drug človek* — to ni bil več propoved-ntk pravičnega življenja in strahu božjega, marveč dober in priprosf kmett, katerega smeh je storil, da se je tudi Foma dobrodušno nasmehnil. A zasmejavši se in pogle-davši-Farno, je Miron le globoko vzdahn^l in, rekel kratko: »Jc-li to kaj slabega? ...« »Torej si zadovoljen s svojim življenjem?« »Jaz ne nadlegujem Gospoda z mrmranjem. Že gre, saj živim! Beraško življenje je v resnici božansko ... edino svobodno od posvetnih vezi ...« >/In jaz ...« je hotel Foma pričeti, toda nehal je in umolknil. V njegovih ušesih je še vedno zvenel zavidanja vredni, radostni smeli... »Zakaj si zapustil svet?« je vprašal, ko sta nekaj časa molčala. »Tuj sem bil svojim bratom ...« je mirno odgovoril Miron in, ozrši se po kajuti s pozornim, opa^ujočim pogledom, je dejal z zaničljivim pomilovanjem: »Kako so to napravili! Vse lepšajo in lepšajo — (zunaj, a znotraj je sama podrtija ...« »Da-da ...« je zategnil Foma, gledaje skozi okno. »Torej je prijetno tvoje romanje? In človek je prost, ako živi sam?« »Eli, brat moj!« je tiho vzkliknil božjepotnik, obrnil se k Fomi in mu pogledal prijazno in otožno v obraz. »Čutim ... da je tvoja duša zmedena ... Ni-li res?« Molče je Foma pokimal *, glavo in se ozrl v svojega sobesednika s pogledom, ki je bil poln pričakovanja. Mi-ronovo lice je sijalo v tihi »-adosti; dotaknil se je z roko Fominega kolena irirzačel govoriti z iskrenim glasom: »Vrzi proč od" sebe vse posvetno, zakaj sladkosti ni v njem. Resnično besedo ti govorim: obrni se odj zlega proč! Ali ves, da je pisano: Blažen mož, ki ne hodi v zlbor brezbožnikov in ne stopa na pot grešnikov? Obrni se proč, osveži svojo dušo s samoto in napolni se z mislijo o Gospodu ... Zakaj le z mislijo na Njega se more človek rešiti onečiščenja ...« (Dalje prih.) »Ha...« "Nisem srečal Sčurova ... No, zdravstvuj, v Kri-j"Jev,cm imenu!« — in .božjepotnik je vstal z divana, po-m se Potni in odšel proitf- vratom. »Počakaj ... posedi še ... da se.kaj pomeniva!« Je ^ DOPISI. iz goriške okolice^ :.,. Iz Brd, dnč! IZ, julija 1912. (Občinske volitve v tKojšcanski župaiaiji.)\^% kratkem casii se ibodo. vršile..dbfi. volitve v Koj-sčanski žimanij^ker irneriiki so že zaključeni m sicer br^ ugovorov. ;Tii župariija je sedaj v naprednih rokah. Klerikalci- se trudijo že dalje časa na vse kralje, da bi posumili to obširno ižupanijo; Sklicujejo f,bode^in so že proglasili svoje kandidate, seveda pristne klerikalne kimovce, izvzema iz previdnosti .par naprednjakov, kateri imajo vezane roke pri klerikalni bandi; - Nimaimo namena popisovati sedanje spletno m nepristransko gospodarstvo v prJtog vsem strankam, vendar mimogrede omeniano, da skorp boljšega ne dobimo, kar*tudi klerikalci sami morajo priznati, ako so resnicoljubni. ! »Klerikalci imajo razvito agitacijo, po celr dbčini in so postavili v ospredje može, s katerimi lK>čejo na vsak način pridobiti zmago klerikalni stranki. Lepše bi bilo ddo za to, da naj ostane, kakor doslej, ko. je gospodarstvo občine dobro in nepristransko, kakor že rečeno. - Vprašamo pa. kaj pa naš 'briški poslanec M. ima opraviti z našimi 'volitvam!, ko ne plačuje niti vinarja davka v tej žu-paniji. Temu se baje cedijo sline po častnem občamstvu (za zasluge?) te županije, ako bi dospela klerikalna stranka na .površje, — kakor je zadohil pred kratkim v št Ferjanski občini vsled zmage klerikalcev, <3osp. županu svetujemo, da skliče shod zaupnikov in postavi svoje kandidate; naj bo prepričan, da zmaga na oelej * Črti, ker ogrr mna večina je na tej strani, celo najzagnienejši klerikalci nočejo ničesar slišati o proglašenih klerikalnih kandidatih; bati se ni tudi treba nam klerikalnega strašila z vero, 'hudičem in peklom, ker to ne bo nič izdalo; volilci dobro vedo, da v starešinstveni delokrog spada le edino občinsko blagostanje. Torej, gosp. župan, proč od nenasitljivili klerikalcev, proč od hinavcev, ne dajte se prevariti od farizejev, ampak držite se vedno svojih zvestih pristašev, kateri delajo za blagor cele občine. Več volileev. Z Gradišča nad Prvačino. (V odgovor »Primorskem Listu« št. 28..z dne 2. julija 1912.) Dopisnik »Primorskega Lista« piše tako-le: »Sokolada na Gradišču se je v toliko posrečila, da se je fest plesalo, pilo, preklinjalo ter razgrajalo do jutra.« Dopisnik omenja, da se je fest plesalo. I, seveda, se je .test plesalo, saj je znano, da znajo Sokoli boljše plesati kakor tisti, ki se je pred kratkim časom v zaboj prekucnil. Pilo se je tudi, saj forzamin je vendar tako dober, da ga tudi dopisnik prav rad srka. Tudi kletvice je bj'o slišati «in sicer od tistih, ki so se jezili, da je naša prireditev tako dobro vspela. Raizsajanje pa je slišala samo kuharica našega vikarja, ki :ma tako dobra ušesa, da sliši itudi travo rasti, jezik pa tako dolg, da ji sega po celi vasi. Čudno, da se-je samo ona zgražala nad strahovitim razsajanjem, med •tem ko so vsi drugi ljudje prav sladko počivali do jutra popolnoma nemoteni. Pozvali bi tudi dopisnika, naj se podpiše, a predobro poznamo naravo lažnjivih klerikalnih dopisnikov, ki se vedno skrivajo za široki hrbet Yerikalnega urednika. U-pamo pa, da 'bo slišal, če mu rečemo: nesramni lažnjivec! Iz ajdovskega okraja. Umrl ie Silv. Rebek, podžupan v Majih Žabljah pri Sv. Križu. (Bil je priden gospodar fn skrben oče. V Sv. Križu je pogorella 15. t. m. hiša Matije tKočevarja. Požar je nastal 'po noči. Sreča, da hi bilo vetra, da je pogorela samo ena fo?ša. Vode »za gašVmje ni bilo, Po-gorelec je Ibil zavarovan. Vinarska zadruga v Selit ima \ svoji fctetl kaj febtfina domača bela vina. O tem še je prepričal ožji krog prijateljev dobre Vinske kaplje, ko mu je pogasila žejo omenjena zadruga. Hvala ji! Godba in kapuclnl v Sv. Križu. Pred tedni je poročil neki tržaški okoličan dekle iz tuk. občine. Poroka s>s je vršila v samostanu z godbo. Potem je M v "bližnji krčmi ples — in fest punce ko zmešale glave kapitemom, da hočejo Mmeti sami svojo plehimuziko. Pater Celestin ne sme več Snilrti zdravnika, zato se je vrgel na muziko. Samo, da se ne bode pri ajej še bolj opekel, kakor se je z aroiijami. ttese s kloštersko bando bo vodil Bonavenčura. Tako predpisujejo samostanska pravita. mu Je bilo uštmeno ukazafoo. — Poddb-.čine in vojaška oblast ne vedo nič, diii bi bil dr. Palisca (porabil 14 dni za komisije v vojašk. rečeh. Podtajnik dr. JVLoise je bil izpovedal preiskovalnemu sodniku, da ne ve, če je hodil dr. iPalisca 14 dni okoli po komisijah. Občinski uslužbenec Dimo Privileg-gx>, ki je v preiskovalnem, zaporu, izpove, da je blagajnik Galante nekoč rekel: da } ima dr. Palisca v svojih rokah. Glede dr. i Stamieha je izjavil, da je bil z uradniki Iz kanalsfcegs okraja. Klerikalni župani — hlapci farovžev. — Nedavno smo objavili v »Soči«, kako namerava županstvo v Kalu, v tako slabih j ^tr0lS, ' j lotili, ko ubogo ljudstvo trpi gladu, cibre- : žavnegi \ meniti ji za nepotrebne poprave farovža. \ "Nato 1 Ljudstvo se je temu uprlo ter vložilo prati { 1< \ Stu rekunz. Paitična oblast se je ozi- I ™. da so foli na njdipodprsr uradnika (Bi- rala na ljudsko bedo ter ugodila rekurzu ; gatto in bivšega podzuipana Frank-a, ki ie in načrt zavrnila, županstvo pa, na ko- j bil taredno dober človek. Bigatto je sicer tnanJo iz farovža, ni hotelo odjenja-t:, j temveč je napravilo nov stroškovnik. To j je jasen dokaz, da klerikalna županstvi vsled česar so ga imenovali »državnega pravdnika«. bil zaslišan bivši blagajnik femase Galante. — Glede nakazil je re se ros ozirajo na .ljudstvo, temveč so prisiljena delati, kar jim zapovedo kaplani in kurati, ker drugače ga brcnejo iz S. L. S. ter ob jednem tudi z županskega stola. ¦Ko je bilo ljudstvu razglašeno, da je v občinski pisarni položen na oL;Ied nov stroškovnik, je kar ostrimIo, in ostrmeli so celo najožji klerikalni privrženci. Treba je bilo torej zopet stroškovnik pregledati, ali odgovarja potrebam. Ali kaj se je zgodilo? Stroškovnik je \napravljen v nemškem jeziku, ljudstvo ga ti I ra:?.yme'o t.r zahtevalo pojasnila od županstva in tudi sam g. župan ga ni razumel.Afi ni to Škandalozno? 'Kaj je županstvo s tem .mislilo, ne vemo, povdarjamopa: Ne mislite, g. župan in kurat, da je ljudstvo tako, da'bi proti nemškemu stroškovniku ne vedelo kaj. storiti, marveč je tudi sedaj vložilo ugovor, v katerem zahteva stroškovnik v slovenskem jeziku. Kako politična oblast ta rekurz reši, (bomo poročali. Iz tega naj toraj razvidi ljudstvo, kam jih pripeljejo župani, kteri so "'zvo-ljeni za farovške hlapčke. (Konec.) Dulcis in fundo. Predno so uvedli v tPulju državno policijo, je imel dr. Palisca \'r-i prl:cijski referent nadzorstvo in nekake vioie juris-dikcijo nad tolerančnimi hišami. Različne ovadbe, tičoče se prestopkov tostvamih predpisov, je potlačil in dobival za to darila v denarju, tudi nad 200 K včasih. . Tudi v slovito afero madame L6wy ki je nesrečna dekleta na poseben način trpinčila in zlorabljala, je Ibil zapleten Palisca. Slednjič je bilo o tem nekaj ci ..rojenega v listih. Naanestništvo je zaprlo »podjetje« in dalo preiskavati slučaj po policijskem komisarijatu. Madame L6wy je pisala nekemu svojemu sorodniku pismo, v katerem mu naroča, naj da dober »bakšiš« dr. Palisci za storjene usluge. Bigatto. Drugi obtoženec Bigatto priznava, da si je izposojevaii denar pri blagajniku »najemninskega vinarja« Dellapietra ob različnih prilikah. Denar je^ bil vzet seveda iz- inkasirane najemninske davščine. Obtožen je tudi zapeljevanja h krivemu pričevanju. Na vprašanje, če je on napravil ponareditev oziroma korekturo nakazila v pri'1 dr. Palisca, odgovori potrje-valno, ker je sodil, da so zahteve občinskega tajnika opravičene. Glede radiramja in korekture v knjigah, kjer se je dolžna svota znižala za 700 K, me more ničesar povedati. Povdarja pa, da pri uknjrževanju sploh ni bilo nobenega reda; knjige niso bile nikdar izročene v varstvo jedne osebe; ne da bi :-e drug za drugega briga', so uknjiževali. kar se je ' komu poljubilo uknjižiti. Priče, Policijski svetnik Ženi je razlagal a-fejo madame Ldwy, Vittori, bivši 'občinski kaneelist, je povedal isto, kar je že navedel v svojem procesu. — Bivši pulj-ski župan dr. Stanich pravi, da je dr. 'Palisca imel precej prost?,roko v svojem poslu, ker je bil izborno kvalificiran'uradnik. Na komisije je šel dr. (Palisca mogoče tudi brez predpisanih formailitet; mogoče imel pravico v odsotnosti ravnatelja ra-čuusksga oddelka nakazila podpisovati, v teh slučajih pa, kolikor se spominja, ravnatelj ni bil odsoten. — Dr. Palisca je čakal na trenotek, da je bil župa.i odsoten, r:a kar je izkoristil dobroto podžupana. On se ni nič uipiral izplačilu nakazil. K**" je on sair. (priča) imel velik delež, je potr-pel lahko, da so tudi drugi zadovoljevali svoje srce. Za nakazilo 146 K ve natančno; priložena je bila tudi posebna špeci-fikac:.'. !?: katere je razvidno, da se \x nakani^ 'glasilo res le na 146 K. Pravi izrecno, da ni res, da bi se -bili z izdatki dr. Palisce pokrivali pisarniški t roški; občina je zadostno skrbela za te trošk-e. — Tudi o svojih lastn?h dolgovih nasproti občini ne more povedati kaj natančnega, kajti tudi njegove partije so bile potvorjene. Nekoč je zasačil Bigatta, ko je radiral v knjigah. Na vprašanje, kaj de^t, je odgovoril Bigatto: »Računam«! To se pravi' seveda: potvarjati števila. ~ Priča se je veselila, da je spadal tudi dr. Palisca v le-ro družbo, kateri se je dobro godilo na račun drugih. Kot izvedenca v knjigovodstvu sta prisostvovala razpravi namestiiištveni svettrk ifiirometta in cesarski svetnik-Favetti. Razsodba. Razsodba je bila proglašena po govorih državnega pravdnika in braniteljev. Glasi se: Oproščaita se obtoženca potvoritve nakazila 146 K, spoznana pr. sta kriva vseh drugih obdolžitev. Palisca ie obsojen na 14 mesecev težke ječe s postom vsak mesec. Bigatto na 8 mesecev težke ječe Bigatto je bil ves potrt, ko je sMšal obsodbo, in bridko se je razjokal. Družba sv. Cirila in Metoda. Družba sv. C in M. opozarja narodne trgovce, da vsprejema na svoje računske listke inserate proti primernemu plačilu. Valbijo se tem potom vsi narodni trgovci, obrtniki, podjetniki itd., da naroče inse-rat. — Domače vesti. Shod jugoslovanskih učiteljiščnjh «i>i-turijentov in abiturijentk se je vršil v Ljubljani, Lakor naznanjeno. Shoda so se ude-Iiižiii v lepem številu poleg absolventov vseh slovenskih učiteljišč tudi abiturijenti iz Zagreba in Kastva. iNavzoči so bili tudi zastopniki učiteljskih organizacij, depu-tacija akademičnega 'teiijamega društva »Sava« in zastopstvo »Organizacije svobodomiselnega narodno-naprednega di-jaštva.« Shod je otvoril gosp. ,Rode iz Ljubljane. Po pozdravu se je zahvalil za naklonjenost ljubljanskemu županu .gospodu dr. Ivanu Tavčarju in gospe županji. Pozdravili *,o zlborovalce v navdušenih besedah, ki naj izražajo in začrtajo smer mladih učiteljev v bodočem življenju gg. naduč. in dbč. svetnik Dimnik v imenu »Ljubljanskega učiteljskega društva«, nadučitelj Crnagoj za »Slovensko deželno učiteljsko društvo za Kranjsko«, učitelj Jelene za »Zavezo jugoslovanskih učiteljskih društev« in Fran Dequal v imenu »Svobodomiselnega narodno-naprednega dijaštva«. Predavali so g-g. Šilih iz Ljubljane o »Stanju in gibanju slovenskih učiteljišč-nikov v /zadnjih letih«, Deprato iz Kastva »O stanj,« in gibanju hrvaških učiteljev«, Oomzi iz Maribora »O ljufdski izobrc^b; izven Šole«, Ciril Dequai iz (Ljubljane »o bistvu in vzgoji volje« in igdčna. Anica Crnagojieva iz Ljubljane: »dSHen Key .1 učiteljca.« Iz Gorice je bil navzoč ravnatelj Bežek. Za postnega oHcijala je imenovati p0. štni asistent. Alojzij iMarceglia v Gorici. Za poštarico v Št. Andrežii pri novo ustanovljenem poštnem uradu je .imenovana gospa Alojzija Tomažič, ki je bila doslej poštna • upraviteljica v' Loicavcu prj Ajdovščini. Narodnosti v Avstriji. — Ravnokar je izšla statistika ljudskega štetja i. 1910. -, Po tem je biio 1. 1910 v Avstriji (avstr. po. lovici) 27,963.872 ljudi j, po narodnosti se ueije sledeče: Nemcev 9,950.266, Cehov 6,435.983, Poljakov 4,967.984, Malornsov 3,518.854, Srbohrvatov 1,252.940, Madža-iov 10.974, Slovencev 1,552.656, Ako vzamemo vse Slovane v naši avstr. polovici, dobimo 17,738.417, torej skoraj dve treu jiini. Vsi nenemški narodi v Avstriji pa štejejo 18,013.606 duš, torej imajo veliko večino, nad 9,950.266 Nemci. In vendar vladajo Nemci in imajo povsod prvo besedo. Italijanov so našteli 375.H5. Prirastka Slovencev v desetih letih je komaj 5 je naročal deželni odbor s pomočjo državne podpore. Državna podpora se torej ni uporabila po namenu.-! Za gg. krčmarje. — Vsled različnih povpraševanj po 10 krčmarskih zapovedih smo iste tiskali na novo in jih je dobiti P« 20 vin. Za poštnino je plačati 10 vin. Naročila je nasloviti na tiskarno Oabršček. Novostrujarji se neki vesele, ker je •izdal okrajni Šolski svet v Gorici okrožnico, da je učencem.1 prepovedano, hoditi k plesom. Kakor da ibrbili s temJziiašii smodnik! In vendar je taka okrožnica je pogreta jed. Kdasj in kolikokrat se i&& bila izdala enaka okrožnica in to ne ,po toj" cijativi novostrujarjev, ampak napredni'1 učitelljev.. 2al, ,da take okrožnice ne close-zajo namena, kajti kdo-naj izvršuje tak ukaze. »Morda naj učiteljstvo opravlja P plesih šei policijsko službo? Ali SP™1" to nalogo morda duhiovščina? Krajna .o " činska policija .ni- temu kos. Edino srea- tv0 bi bito, da se zabrainijo javni plesi. \ia noge, klerikalni 'župani z dobrim Lgledom! [sja misel nam prihaja Iboj proti jav-,itti plesom pred davnimi leti, ko o .novo-ririija-riji' Jii bilo še niti duha, niti. .siiiVha. Polnili .so se predali časopisov zu ,in prati. in veste, vi novostrujarji, kdo je ibil naj-hujši .zagovornik plesov? iNihče drugi; nego katoliški duhovnik proti učitellju, ki je peljal ples i?/rayiig^Kb%^^.4a|0l^rfei tere navaja omenjena .okrožnica^Se*5!^^"* otrok kakor pri javnih plesih, je pri ženift-vanjskih Pi«siht ki so tudi javni, avbreiz pravice javnosti, ker jih niikdo ne dovoljuje in nikdo ne nadzoruje. Tacih plesov m se udeležuje ttu'di*naiša duhovščina, čelo očetje kaipucimi, kadar so poročenc-i njih priotaši. Kdo bo potem nadzorovali? Ali povabljeni duhovnik, ali nepovabljeni uči-ki mora biti istočasno tudi v šcnii ? Smešno! Novi šolski nadzornik v goriškem okraju. — »'Gorica« je trdila, da se je z imenovanjem 'novega šolskega nadzornika rešila, zadeva, katera je fc mesece razburjala ceio deželo. Čudno res. Me le goriški okraj, .za katerega so 'hoteli 'klerikalci imeti svojega biriča, ampak kar cela irfela se je raziburjaia. To je s/trašno! Cela dežela — ki čepi in Bogu čas, a .poštenim .ljudem čast krade v uredništvu Gregorčičevega .'glasila — se je razburjala toliko časa, dokler ni dr. Gregorčič kot državni in deželni poslanec s svojimi pajdaši Bog vedi za kakšno odškodnino, kupil novega biriča, ki je r/otbil strog ukaz: na-ženi učiteljev našo stranko. Kaj je hotela reči z besedami: da je ogromna večina prebivalstva želela, , da se iz.preme.ni sistem v upravi naših ljudskih šol, to nam w\\ gnano. Od kdaj In kako je sistem v upravi lj. š. odvisen od osebe š. nadzornika? To je figovo pero, s katerim hočejo klerikalci .zakriti svojo na- got0', Slo je :»a premembo sistema, da 'se iičiteljstvo .povrne šoli in vtzgoji mladine. Tako nesramno laž se upa zapisati gla silo stranke, ki dobro ve, da izvaemši par klerikalnih učiteljev, katere so klerikalni voditelji spravili iz šole, da delujejo kot klerikalni agitatorji z gorjačo*), ni med uciteljstvom takih, ki naj bi jih Šele novi šolski birič .gonii v šolo,' .marveč da vi»i redno .svojo dolžnost v šoli vsaj dvakrat trj'iko, za kolikor je plačano; vzgajalo pa je mladino po zakonitih šolskih določbah, — a ne v ninavščini in ifarizejstvu. »Gorica« pozna želeizno .energijo novega n?-1 i" >vega šikaniranja na gimnaziji i v . ,' Hna, da bode kos tudi v novem . Pc .na ga tudi kot prijatelja šole, i in je povzročal na gimnaziji škodo itn ubijal mladino. Hvala lepa za tako prijateljstvo! Učiteljstvo dobi v iPavlinu tako pravičnega, nadzornika in vnetega .zagovornika, svojih upravičenih teženj, kakor-I snega so imeli gimnazijci. Bog varuj nas takih prijateljev, ker sovražnikov se ubranimo že sami! ¦Mirnega srca se pričakuje, kako bode kazal svojo pravičnost in vneto zagovor-nost. To je biilo treba še povedati na trditve »Gorice« — sicer pa bo videla vsa dežela, kako bo posloval novi g. šolski nadzornik. Po dejanjih gn bomo sodili! — dejanja pokažejo, ali bo birič Klerikalne stranke ah" šolski nadzornik! Da je bilo prišlo slabo brzojavnemu uradniku g. Verzegnassiju ma centralnem uradu'v Gorici, smo beležili na kratko, p slučaju se govoni mnogo; tudi pretvarja m zavija se v laških ilistrh z izvestnim »amienom, — Stara je resnica, da je po-štno-brzojavma služba težka in v Gorici *e že od nekdaj (pritožujejo poštni in brzojavni uradniki, zlasti ti slednji, kako da so uprež'ini. Venzegnasst K" .bolehal, mo-•al Pa je vendar v urad, ker je pri teh uradih že od nekdaj tako, da ne morejo Pogrešati nobenega uradraka. Šel je v "rad vn se v uradu onesvestil; sedaj ieži ¦oolaii. Koga audene krivda? V službah Srce ne igra nobene uloge, trdi »rmiss« Prevladuje, pa če človek pogine pri tem. \ak je sistem. Je vsejedno, ali ;c pniga-T?^ ^eter a''- 'Pavel, prlganjač je iii mora "*'» sistem-ukazuje. --'Kadar se zgodi kaj de v poštno in brzojavno službo — boli ' človeško ravnanje z uradništvom! i Glavni nabori se bodo vršili: v Go- i rioi za okolico 3., 4., S. in 6., v Kanalu 7. i in 9., v Ajdovščini 10. in 11. septembra ti. ¦ ¦ | Samomor vojaka. — Ustrelil se je vojak 47. pešpolka v Gorici Fran Jevšen-jak, doma s Štajerskega. Baje je bil bole-hen, na^so mu rekli,jja je simula:nt,'iia kar im'^hpS^]<^6gT6 'vMJIavo. ~"*"~* Toča^ -r~ .V nedeljo popoldne je pobila toča po $empaski občini in po Ozeljanu. Padala je debela i;i napravila veliko ško-dojubogirri kmetovalcem. Ko je neki kmetovalce videl, kako mu je uničila skoro cel vinograd, je v obupu ves iz sebe potolkel še ono, ka,r je ostalo. Okrožnica glede oddajanja bolnikov v deželno umobolnico. Večkrat prosijo županstva!, da bi se sprejeli umbbolni v deželno umobolnico v Gorici, ali pa pošljejo bolnike brez dokazih ki jih predpisuje pravilnik za deželno umobolnico, kar povzroča velike sitnosti, dosti pisarjenja, pri katerem se brez .potrebe trati dragocen čas. Deželni odbor opozarja vsa .županstva na svojo okrožnico z dne 7. fe-bruvarja 1911. odb. štev. 1980/11., ki določa, kako naj se postopa pri oddajanju bolnikov v deželo umobolnico, da se zadosti §§ 25. in 36. oimnjenega pravilnika. Enaki slučaji ee dogajajo pri oddajanju bolnic v mestno žensko bolnišnico v Gorici. Bolnice .se 'pripeljejo, toda brez |'dokazil o nj:h domovni pravici in o njih premoženjskih razmerah (ubožiio spričevalo). Cesto se pripeti, da se dokazila sicer predložijo, tal-o tako sabo izpolnjena, da ne morejo služiti svojemu namenu. ¦ j Sklicujoč se na svoje okrožnice z dne 2. aprila 1886. štev. 4713/85., z dne 8. marca 1901. štev. 681. ,in z dne 21. marca 1908 štev. 13631/07., nalaga deželni odbor vsem županstvom, da natančno proučijo odlok c. kr. ministerstva notranjih zadev z dne 6. marca 1855., Štev. 6382., ki določa, da je treba postopati z bolniškimi spisi s največjo hitrostjo in da morajo biti bolnice vedno preskrbljene tudi s pravilno izpolnjenimi dokazili, to je, h natančno rodovnico (nacijonale), domovnico in z dokazom insolventnosti. •Končno se naznanja še sadeče: Mestna bolnišnica v Trstu je obvestila deželni odbor, da je treba za vsprejem v bolnišnico predložiti ob priliki oddaje natanč-r zdravniško spričevalo, ki odreja, da potrebuje bolnik postrežbe v bolnišnici, dalje iegitimacijske listine, pojasnila o premoženjskih razmeram bolnika ali sorodnikov, ki so civilnopravno dcfžni ga vzdrževati, kakor tudi izjavo, na čegav račun pridejo stroški, ki jih povzroči zdravljenje bolnika v tem zavodu. — Deželni odbor. Denar je hotela rešiti iz hiše, ki je gorefa, neka 55 letna Marija Gorju*) i.z Lokavca. Pri tem se je tako opekla, da je umrla na poškodbah v tukajšnji, ženski bolnišnici. Nov trg na Goriškem. — Vas Ronki v 'tržiškem okrajnem glavarstvu je povzdignil cesar v trg. Izpuščena sta Iz preiskovalnega zapora brata Kocjan&ič iz Podgore, ki sta bila osumljena znanega uboja na Kalvariji nad Podgoro. »Pdvsko društvo »Hajdrih« na Pro-seku pri Trstu je razposlalo vabila z vprasalnimi polarni vsem znanim pevskim društvom slovenskim in slovanskim žirom naše domovine. Če se ni ali pomotoma ali vsT.ed nepoznanja povabilo katerega izmed slavnih bratskih društev, prosimo, .naj se smatra dotično si. br. društvo .povabljeno, ter blagovoli javiti v dol. roku, t. j. do 1. avgusta svojo soudeležbo na 25. letnici pev. dr. »Hajdrih« oz. pevski slavnosti na Proseku na dan 8, sept. t. 1. Fantovski ples se bo vršil v nedeljo, dne 21. t. m. v Prvačini v gostilni g. Antona Vodopivca. Svira sokolska godba. Začetek plesa ob 4 in po! pop. fveza narodnih društev. »Pevsko-bralno društvo »Orel« na Trnovem priredi dne 28. julija 1912. v prostorib g. Vincenca Strosarja veselico s plesom po sledečem vsporedu: 1.) Godba. 2.) F. S. Vilhar: Domovini (poje domači mešan zbor). 3.) Godba. 4.) P. Hug. Sattner: Studenčku (poje domači mešan zbor). 5.) Godba. 6.) Šaljiv prizor: Kmet pri .fotografu. 7.) Jakob Aljaž --"Zaostali ptič (poje domači mešan zbor). Po veselici prosta zabava in pies, ki traja do 10. ure zvečer. Vstopnina k veseilici: za ude 20 vinarjev, za neude 40 vinarjev. Vstopnina k plesu: komad 20 vinarjev. Veselica prične ob 3. uri popoldne. Pevsko in bralno društvo »Št. An-drež« priredi dne'28. t. m. ob 6 in pol popoldne tombolo. Činkvina znaša 100 K, tombola 200 K. Srečke se prodajajo po 40 v. Pred tombolo -in po tomboli bo ples v ven.čkih. Svirala bo vojaška gedba. tov na posamezne. . stranke, se' izračuna, ako se najpreje iconstatirsa število vsefa oddanih glasov; i.to skupno, število, se deli s številom mandatov, kateri so nk razpolago, da se dobi takozvaiii. votlini kvocient. Število glasov, katero,je dobila. vsaka stranka, se nato z volivnim kvocijentom deli, da se.teračuna, do koliko, mandatov imajo posamezne stranke pravico,;. \ ;'¦ . , Turčija. — Turško ministrstvo ie demisijoniraro, ker '.Muktar- paša ni hotel sprejeti portfelja vojnega ministra.. ,Mla-deturška politika je doživela poraz; Muk-tar paša je ibil stavil gledč Albanije take pogoje, da jih ministerstvo/ni moglo.sprejeti. —- Iz Soluna poročajo, da so. odkrili veliko vojaško .zaroto proti imJadotufškie-mu komiteju; zarotniki se častniki. — V senatu ie .o Albaniji Muktar paša rekel, da ogenj in meč ne smeta divjati v notranjosti države. Povdarjalo se jie v senatu tudi nujno potrebo, da se odpošlje prei-. skova!'na komisija, ki ustavi krvavi konflikt. biti; nevSečnega, takrat čujemo prazne izgo-*ore in puhla opravičevanja od strani vodstva prizadetega urada, potem pa gre »o stanem dalje ... Zadnji čas, da se uve- *)'Rust]a! V dobri kakovosti je nizka cena ker ona jamči večjo izdatnost...... in okusnejšo jedrnatost. - - Znak pravili : Franckovia : izdelkov tovarne Henrik Francka sinovi v Zagrebu je ta-le tvorniška znamka Trgovsks-oiirtne in gospodarske vesti. Kmečka hranilnica in posojilnica v Doberdobu, regist. zadruga z nieomejeno zavezo, bo imela svoj občni zbor dne- 28. t. nr. ob 11. uri predpoldne v občinski pisarni. Oneviii red po pravilih. Načelstvo. Letno poročilo slovenske trgovske šole v Trstu za Šol. leto 1911/12. Na Šoii je poučevalo 10 učnih moči. Koncem sorskega leta je bilo v pripravljalnem tečaju 30 učencev, v I. tečaju 24, v H. pa 4 učen-c. Vsi so bili Slovenci. J. red z odliko so dobili 3 učenci, I. red 27 učencev, 8 jih je bilo pripuščalo k ponavljahiemn izpitu, II. red je dobilo 11, III. red 8 učencev, ne-klasificiran je ostal en učenec. — Jeseni t. 1. se odp.-e v področju že obstoječe deške tudi dekliška šoTa v Trstu in sicer za letos I. letnik, ako se zglasi najmanj 20 deklic z dovršeno meščansko ali kako tej enakcpostavljeno šoio. Vp\snina bo znašala 9 K, šolnina 200 'K letnih, plačljivih v 10 obrokih. Sokol v Biljah priredi dlne 1. septembra društveni nastop. Nastopijo člani, čhinice in naraščaj z raznimi telovadnimi točkami. Veselica se bo vršila v široko-znanemu parki br. Ivana Saunig. Politični pregled. Na meji turško-črnogorski je prišlo do hudega spopada med četami turškimi in Črnogorci. Turki so napadli črnogorske kmete na polju, drugi Črnogorci so priskočili na pomoč. 9 Črnogorcev je mrtvi«, dva ranjena. Črnogorci so bili brez orožja; Turki so šli potem čez mejo ter so raz-mesariii trupla. V Črnigori je radi tega nastala strašna ogorčenost med prebivalstvom. Sodba o aferf varaždiuskega župana dr. Magdrča. V Varaždinu je bila 16. t. m. razglašena sodba v procesu proti bivšemu poslancu in županu dr. Peri Magdiču. Sodnija je dr. Magidiča oprostila od obtožbe po §§ 101., 209. iif 312. k. z, in ga obsodita samo na «globo 300 kron zaradi razižaljenja časti po § 488 k. z., ker je raz-žalil nekega frankovca sodnika Somogjija in dat zaušnico nekemu drugemu frankov-cu dr. Uroiču. Dr. Magdič ni bil suspendiran od odvetništva, a" tudi ni ibil obsojen, da izgubi advokaturo. Ker bi morala sedaj Cuvajeva vlada dr. Magdiča uvesti nazaj v .župansko čast, si je poiskala izbod iz te zagate s tem, da je razpustila mestni občinski ,svet varaž-din?ki ter imenovala za vladnega komisarja za mesto Varaždin. oicrajOH&a, poglavarja dr. E. Spiessa. , Francoski proporc. — Francoska zbornica je sprejela pred kratkim propor-čni sistem v novi volilni reformi. Po tem sistemu vsaka stranka sestavi Tisto z imeni svojih kandidatov za celi departement, V vsakem' departementu pride na vsakih 70.000 prebivalcev 1 mandat in za even-' tualni preostanek prebivalstva, ako presega 20,000, še eden. Skupno število poslancev bo okoli 560. Razdelitev manda- Razne vesti. Letošnje velike vojaške vaje. — Letošnje velike vojaške vaje Ibo vodil prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand. Vršile se bodo v Juižni (Ogrski med Temešvarom in Szegedinom. Udeležili se jih bodo tile kori: Peštanski, Košuški, Te-jnešvarski, Hermaroistaditski in dei zagrebškega. Vaje bodo trajale 4 dni in sicer od 9. do 12. septembra. Manevrov se bo udeležilo 120 bataljonov peliote in 95 es-kadronov konje»iice, ki bodo razpolagali z 280 topovi in 160 strojnimi puškami. Pri vojaških vajah bodo se vporabljaili prvič sistematično vojni aeroptani in zrakoplovi. Ravnina, na kateri se bodo vršile vaje, je slična beneški ravnini. Trgovski vajenec umoril 13letno deklico. — V Št. Jerneju ma Dolenjskem je 141etni Avgust Kopitar iz Krašnje, trgovski vajenec pni iVailetu zvabil 131etno Angelo Hrastar v skladišče poleg pošte, kamor je oklica šla po oipravkib. Ondi je deklici zamašil usta s svežim cementom, jo oskrunil in jo toliko časa bil s kladivom po glavi, da je izkrvavela. Truplo umorjene deklice so našli šele, naslednji dan. Morilec je svojo žrtev skril v senu. 'Morilec se je sam izdal, ko si je preoblačil srajco. Nesreča pri delu v Trstu. — Parnik Anna Goitsch izkfcuje rudo, katero na-' kladajo v vagone. Z dvigala je padla košara polna rude ra dva delavca, Alojzija Pelicona in Frana Kravosa, ki sta močno poškodovana. Odpeljali so ju v bolnišnico. Smrtna obsodba v Zagrebu. JVHnole dni se je pred zagrebškim sodiščem vršila 'glavna razprava proti desetoriti kmetov iz vasi Vrapča v zagrebški okolici, ki so bili obtoženi roparskega umora, raanih tatvin in požigov. 15. t. .m. je bila izrečena razsodba, in sicer se Josip Marenič, ki je izvršil roparski umor in več drugih zločinov, obsodi na smrt na vešaiih, ostali na dve leti, 6,-5, 3 in 2 meseca težke ječe, dva sta bila oproščena. Josip Marenič se ie ob čitanju razsodbe vedel popolnoma ravinodušno; njegov zagovornik je prijavil pritožbo ničnosti. Osemletni učenec morilec. Iz Jassyja poročajo: V drugem razredu tukajšnje ljudske šole ie dobil učenec Plisa najslabše spričevalo, idočim je dobil njegov sosed Petrescu najbolje. Ko je Petrescu pokazal svojemu tovarišu svoje spričevalo, . se je ta tako raztogotil, da jie potegnil nož ter ga porinil tovarišu v srce. Petrescu je bil takoj mrtev. Proces proti Mačohu obnovljen. — iz Varšave poročajo: Oktobra mesca še bo vršila pred sodiščem v Piotrkovu nova razprava proti* Mačohu in njegovim tovarišem. Višje sodišče je odredilo, dase razen prič v prvem procesu zasiHšr tudi osemindvajset novib prič. Starše umoril. Iiz Belgrada poročajo: Slušatelj filozofije Miletič je na zverinski Mačin umoril svoje.stare starSe. Ko so iga iioteli prijeitiv je streljal na policijo in enega policista nevarno ranil Pri zasliševa-j nju je izpovedal, da je- starže umoril všleav tf.g:a, ker m.i hoteil idalj časa ičakati na ded-šč:no. ' " •' . Kolera. — V Astrahanu se je pojavila kolera. KoriSta/tirali so že drugi slučaj* Dalje na 4. strani. Klub samomorilcev se nahaja v Varšavi; Od .1. jan. do 15. jun. 1.1. si je vzelo življenje 25 članov tega kluba; vsi so se obesili. Ruskii aviatik poročnik Zakutsky Je padel iz aeropliana iz precejšnje višine ter se ubil, I Strašne nevihte so bile v Mehiki. "Vedno strašraejša poročila iprihajajo, ki na-.znaujajo, da so nevihte opirstošile cele dele dežele. .Nad 2000 oseo je mrtvih, polno ranjenih. Atentat na vlak. — iNa kijevski brzo-vlak je bil izvršen atentat pri postaji Koz-jatin. Vlak je skočil s tira in bil skoro razbit. Več ipotrokov ie bilo smrtnonevarno ranjenih, nekaj jih je umrlo. Nekega nemškega častnika so aretirali v Smede-revu ob srbski meji. V čolnu se je vozil po Ounavu in se obnašal kakor kak vohun. Nemški poslanik v Belemgra-du zahteva, da se .častnik takoj izpusti iz zapora. Aviatik Latham je ponesrečili. — V Kongu na lovu ga je raztrgal bivol. Leta 1909. je skušal prvi preletteti v aeroplanu kanal med Francosko in Angleško; prehitel ga fc bil Bleriot. ,ttne 7 jun. 1909. je prvi Metel nad 1000 m visoko. — Latha-ma ie bila poslala irancoska vlada v Afriko, da tam prouči, če bo mogoče v Afriki uporabjati aeroplane. Ako se poznavanje navdtenega klica na pomoč na splošno razširi, tedaj se lahko z gotovostjo trdi, da marsikatera nesreča, ki se pripeti planincem pri njihovih ialeiih, ne bo imela'tako žalostnega konca kakor do sedaj. »Samouprava«. Enoten klic na prmofc za planince, ir se Nahajajo v nevarnosti, (Konec.) Kot vidna znamenja za ipomoč se lahko uporabljajo: 1. Znamenja z zastavo. iNa palico aiii cepin se priveze kos platna, deževni plašč, del obleke ali kaj slionsga in s tem se potem maha enakomerno na zgoraj navedeni način; čim večji in očitnejši je predmet, tem boljše je in tem lažje se zapazi znamenje. 2. Enakomerno dviganje in nižanje kakega predmeta, ira primer deske, snetih vrat planinske koče ali kaj sličnega. 3. Znamenje z lučjo (po noči). Enakomerno dviganje in padanje luči ali kakega gorečega predmeta (smolnate baklje, goreče veje, magnezijine iluči ali kaj sličnega). Čim večji je plamen, tem boljši. 4. Znamenje z zrcalom. Ako s« ima kak bliščeč (zrcalast) 'predmet pri rokah — bodisi pravo zrcalo z 10 do 12 censtime-terskim premerom ali tudi drugače svetla plošča — še lahko dajajo blisku podobna ¦znamenja s tem, da-se porabi solnčna ali po .noči, svietitkma svetloba. Paziti se mora seveda nato, da se (bliski odbijajo tja, kjer se jih lahko vidi. »če se je to doseglo, namreč da se odbijajo prameni tja, odkoder-se pričakuje pomoči, naj se ogledalo potem enakomerno pokriva, bodisi s klobukom, z roko ali sličniin {šeskrat na minuto) jn potem zopet odkriva. Kadar soln-čno stanje ne dopušča, da bi se žarki odbijali na gotovo mesto, se prav lahko doseže to .z dvema zrcaloma. 1. Klici. Kratki, ,mog čni vsklikr, glu-šeči piski v navedenih presledkih. 2. Trobentanje. S prenehljaji, v omenjenih presledkih dana znamenja z rogom (s piščalko' atfi s stičnim, daleč na okrog glatseeim se inštrumentom). Kakšno znamenje naj se uporabi v raznih slučajih,- je odvisno od okolščin, v katerih se nahaja oni, ki kliče na pomoč in oni, ki mu lahko pomaga. Bnakomernost presledkov se ugotovi z uro; ali pa na še bolj priprost način, če se Ueie od 1 do 20, snakar naj se da znamenje in potem topet šteje in zopet ponovi znamenje in tako naprej. Ko se je znamenje ali klic na ta način šeskrat ponovil, naj se šteje od 1 do 120 ea presledek < minute in potem naj se zopet ponavljajo znamenja. Pri odgovorni — trikratno znamenje na minuto — se šteje od 1 do 40. Tudi >c. kr. vojno ministerstvo se je zanimalo za enoten klic na pomoč v Slučaju preteče nevarnosti na planinah. Naročilo je vsem poveljstvom onih čet, ki so dislocirana v planinskem ozemlju, ali ki imajo tam svoje vaje, da razglasijo večkrat moštvu, kako se vrši klicanje na pomoč, v sili. Mali oglasi. najmanj!* ?ristajblna stane 60 *tn. iko Je'oglas obseinojit se računa z& vsako besedo 3 vin. HaJpTlpravnoISe (nseriranje za trgovce in obrtnike. Koliko Je maniSih trgOTcev in obrtnikov t Gorici, katerih mož. Več se izve pri g. Fr. Kovač, trgovcu v Solkana. Of0UkiAnn za tri navadne hiše /. malim vrti-oldlUloba čem so na prodaj pod Kostanjevico pred tunelom. Gena prav zmerna. Poizvedbe v Goriški Tiskarni. _____ Ifniiitnunrii/inia kate,ai°z d~"bn"m vspehom MljipiUuKIlljd, absolvirala trgovsko šolo in je nad 10 let kot knjfgovodkinjn nastavljena v neki večji banki na Kranjskem, vešča slovenščine in nemščino, želi svoje sedanje mesto spremeniti in sicer najraje v Gorico h kakemu denarnemu zavodu ali večjemu podjetju. Spričevala na razpolago. — Ponudbe na uprav-ništvo BSoče" pod Šifro: „Knjigovodkinja-. 160 hI pum Mep domaČega pridelka proda Jožef Bhigonja, • posestnik vas SvijiO pri Šmarjah. Cena od 52-56 kron. Vila na prodaj v Sovodnjati hšt. 52, p, Rubije Natančneje se izve istotam. ¦ * I Lekarna Gristofoletti i $ v Goric. • l ŽELODČNE KAPLJICE J 2 na prodaj z zemljiščem vred ob Bohinjskem jezeru. — Isti sli jako pripravni za gostilno, trgovino in za kmetijstvo. Več pove M. Grobotek, Boh. Bistrica. St. 365. z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je neprekosljiva. — Te Lip)"-e vredijo I redno prenavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico popije. ukrepe pokvarjeni želodec, store, da zgine a ¦ v kratkem času omo- 9 V tka in živetna lenost (mrtvost). Te $ • kapljice tudi aum:, da človek raji je. • • Cena steklenici 60 vin, • i * $ iristofoietfijGva pijača iz kino | ˇ in 7pIp73 najboljši pripomoček pri ± 9 111 bVltiha, zdravljenju a trskinim oljem. » J Ena steklenica stane 1 krono 60 vin. | I * Kdor hoče imeti pristno angleško blago za obleke, naj se obrne na kro- Razglas dražbe. Zaradi oddaje IV. in V. sekcije II. oddelka cestne zgradbe (>rgar~-Zabrdo —Bajnšica—Avče, med km 938 in od tu do 1568, katera dela so pre-udarjeua in sicer IV. sekcija K 36.60359 in V. sekcija K 54.666 45 se bo vršila I. avgusta 1912. ob 10. uri predpoldne pri c. k. trasirni ekspozituri v Gorici j (Via Teatro št. 18) javna dražba s ' pismenimi ponudbami. i Zapečatene ponudbe previdene s I kolekom 1 K katerim je tudi priloženo f ootrdilo deželne blagajne v Gorici o • položenji vadija in sicer za IV. sekc. , 1830 K in za V. sekc. 2735, se ima vložiti najpozneje dan pred dražbo, to je do 31. julija t. 1. pri c. k. trn-širni ekspozituri v Gorici; in sicer do \Q2. ure opoldne. j Va