StB¥. 223.
V IJnbllanl, ? petek, 29. septembra 1911.
Leto XXXIX.
= Velja po pošti: ==
Za oelo leto napre) . S 26'— za pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ . „ 6-50
za en meseo
2-20
za Nemčijo oeloietno „ 29'— za ostalo inozemstvo „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24-— za gol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6'— za en meseo „ . „ %■—
V	opravi prejeman mesečno K 1*90
SLOVENEC
Bsostolpaa petltrrsta (72 mm): ■a enkrat . . . . po U » aa dvakrat ..... 13 a aa trikrat . . . . „ 10 „ ■a večkrat primeren poput.
Poslano ln rekL notice:
eaoatolpna petltvrsta (72 n) 30 vloarjev.
s Izhaja:
vsak dan, lmemil aedalta la pranlke, ob 5. ml popoldne.
03- Uredništvo Je v Kopitarjevi nliol štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Opravalitvo Je v Kopitarjevi alioi itev. M. "Ka Avstr. poštne hran. račnn it 24.797. Ograke peštae hran. račnn št 28.511. — Opravnlškega telelona it 188.
O*" Današnja številka obsega 4 strani.
S prilogo »Naša Gospodinja«.
IjsBSKI alttmaium Turčiji.
DANES SE ODLOČI!
Italija jc storila predzadnji korak: poslala je Turčiji ultimatum, v katerem od nje zahteva, da v 24 urah odgovori, če privoli v okupacijo Tripolisa ali ne. Ako privoli, dobro, če ne, bo Italija provincijo z vojaško silo zasedla.
Ultimatum Italije je zelo jasen. Gospod di San Giuliano si s pravno stranjo tripoliškcga. vprašanja ne beli glave. On niti ne omenja, da je Tripolis turška provincija, integralen del os-iranskega cesarstva, do katerega razun Turčije nima nobena oblast na svetu najmanjše pravice. Za časa be-rolinske pogodbe so sicer velevlasti Tripolis Italiji ponudile, a so Lahi okupacijo odklonili, ker se niso zavedali važnosti te provinci je in so z vsem srcem viseli na »neod rešenih pokrajinah« na severu. Pozneje so sc v Tripolisu gospodarsko utrdili, a so bolj špekulirali na Tunis. Francozi pa so Lahe izpodrivali, kjer so lc mogli in prav ta tendenca Francozov kolikor-mogoče neomejeno zavladati po vsem sredozemskem obmorju, je Lahe priklenila k trozvezi. Francozi so sc Tuni-sa polastili in pozneje so si z Angleži razdelili tudi Sudan, Lahi pa so se hoteli odškodovati v Eritreji, koder so pa dobili strašne batine. V zadnjem času so Francozi v tajni pogodbi Lahom Tripolis sicer priznali, pa taka pogodba nima nobene resnične veljave, ker ni nobeden vprašal gospodarja za dovoljenje. Taka pogodba sc po domače glasi: Če boš ukradel, bom jaz molčal.
Zdaj ko si Francija hoče osvojiti Še Maroko in je sploh vsa severna Afrika v evropskih rokah, noče Italija zzamuditi ugodne prilike in je sklenila, nemeneč se za pravni položaj, polastiti se Tripolisa po maniri starih Wikin-gov. Aneksija Tripolisa je rop v vsej svoji nagoti. Avstrija je imela glede na Bosno saj nekaj pravice po svoji 30-letni od velevlasti ji naloženi okupaciji, Italija pa do Tripolisa nima niti sence kake pravice. Ravnotako bi lahko Italija vzela Smirno ali pa zasedla Albanijo ali pa sam Carigrad, če bi mogla. Seveda Tripolis je Italiji najbližji in v gospodarskem oziru velike važnosti. In če druge države ropajo, ima končno tudi Italija to pravico. Kdor ima moč, ima pravico.
S te strani imajo torej Lahi po modernem moralnem kodeksu lahko mirno vest. Nekoliko slab vtis pa naprav-lja na izobraženega človeka dejstvo, cla se Italija prav nič nc. izgovarja, ampak v ultimatumu z brutalno odkritosrčnostjo Turkom moli pest pod nos. Pa recimo, da je to za okus marsikaterih simpatično, vendar jc okrožnica, ki jo je gospod di San Giuliano poslal laškim poslanikom na Balkanu, višek najgrše liinavščine. V tej okrožnici trdi namreč, cla hoče Italija. vai*ovati integriteto turškega cesarstva in konsolidacijo notranjih razmer v Turčiji! Italija ugrabi Turčiji kos cesarstva in obenem izjavlja, cla hoče integriteto Turčije varovati! Seveda, zakaj zdaj so zviti diplomati iznašli novo formulo: prej so postavili aksiom, cla sc naj varuje integriteta Turčije v Evropi, Aziji in Afriki, zdaj pa so omejili to načelo na Evropo in Azijo. Ni, cla bi govorili!
Kar sc pa nas tiče, smo že rekli, da Lahom Tripolis privoščimo. Dežela, ki je dvakrat tako velika kakor naša monarhija, bo dala Lahom leta in leta dela. Lahi se bodo v Afriki tako angažirali, da jih bo potem minulo veselje do Trsta in Dalmacije. Bog ve, kako se jim bo v Afriki godilo, saj lahko šc s Francijo in Anglijo v konflikt pridejo. V internacionalni politiki sc prijateljstva vsak dan lahko menjajo.
Ampak veliko bolj resna je druga plat tega vprašanja: posledice laškega koraka. Če Turčija ne bo na laški ultimatum mogla odgovoriti tako kakor to zahteva Italija — in čc ima Turčija kaj narodnega ponosa., tudi ne bo — bo vojska in kaj taka vojska danes pomeni, je na prvi pogled jasno. O repre-salijah proti Italijanom v Levanti niti ne govorimo. Naša glavna, skrb se na Balkan obrača. Ves Balkan se bo uprl in neodvisne balkanske države bodo stegnile svoje roke po turški posesti. V Turčiji sami se lahko vname notranji boj. In če bo Balkan pokonci, bo tudi Avstrija primorana, da se za vsako eventualnost pripravi. Kakor stoje danes razmere, si znajo potem še velevlasti v lase skočiti. Že sc čuje, da vsled tripoliške afere Nemčija glede Maroka stavlja na Francosko višje zahteve! Kaj lahko sc zgodi, da se povrnejo tudi pri nas časi, kakršni so bili ob aneksiji Bosne.
Ob sedanjem trenutku se vidi, kaj pomeni za nas močna armada in brodovje. Če se zapletemo v kak konflikt, se bomo brez lastne krivde, samo zavoljo koraka Italije, ki ga odobrava tudi
laško socialnodemokraško delavstvo. Bedak vseh bedakov je, kdor spričo tega ne uvidi, da moramo biti vsestransko oboroženi in močni.
XXX
Italijanski zunanji minister di San Giuliano je odposlal ponoči med 26. in 27. t. m. voditelju italijanskega poslaništva v Carigradu sledečo brzojavko, o kateri je obvestil tudi voditelja turškega poslaništva v Rimu:
»Že dolgo vrsto let ni italijanska vlada nikdar prenehala opominjati Turčijo, kako neobhodno potrebno je napraviti red v Tripolisu in Cyrenaiki in da morata li deželi tako napredovati, kakor so že napredovale ostale dežele severne Afrike. Taka izprememba, ki jo zahteva splošna civilizacija, pa pomenja. za Italijo življensko vprašanje prve vrste radi male daljave, ki loči navedene dežele ocl italijanskega obrežja. Dasi je zavzemala italijanska vlada nasproti cesarski otomanski vladi vedno lojalno stališče in jo zadnje čase podpirala v različnih političnih vprašanjih, kljub zmernosti in potrpežljivosti, se turška vlada ni ozirala na želje Italije, marveč se jc italijanskim podjetjem zistematično in trdovratno upirala. Cesarska vlada, ki je na ta način vedno javno kazala svoje sovraštvo vsakemu postavnemu delovanju Italije v Tripolisu in v Cyrcnaiki, je v najzadnejšem času predlagala italijanski vladi sporazumljenje in je izjavila, cla jc pripravljena podeliti Italiji vsako gospodarsko koncesijo, ki se strinja z veljavnimi pogodbami in z dostojnostjo in s koristmi Turčije.
Italijanska vlada pa sodi, da ni več v položaju se pričenjati pogajati, ker uče izkušnje preteklosti, da so bila taka pogajanja brezuspešna in bi ne tvorila nikakih garancij za bodočnost, marveč bi povzročala trajne nove spore in nesporazumljenja.
Nasprotno pa poročajo italijanski konzularni agenti v Tripolisu in Cyre-naiki, da jc postal položaj vsled proti-italijanske agitacije, ki jo podpirajo in povzročajo javne oblasti, zelo nevaren. V neposredni nevarnosti niso zgolj italijanski državljani, marveč tudi podaniki vseh tistih narodnosti, ki so upravičeno za svojo varnost razburjeni in se zato vkrcavajo, da zapuste Tripolis. Dohod vojaških transportov v Tripolis, na kar jc žo prej opozarjala italijanska vlada turško, bo še poostril položaj iu nalaga cesarski turški vladi določno in brezpogojno dolžnost, da prepreči nevarne posledice.
Ker je prisiljena italijanska vlada čuvati svojo dostojnost in svoje koristi, je sklenila, da okupira Tripolis in Cyrenaiko. To je edina rešitev, za kar se more Italija odločiti.
Kraljeva italijanska vlada pričakuje, da ukaže otomanska vlada, da se ji sedanji zastopniki Turčije ne bodo upirali in da se boclo odredbe broz težave izvedle.
Nadaljnji dogovori se bodo morali vršiti med obema vladama, da se stvar končno uredi. Kraljevsko poslaništvo v Carigradu ima naročeno, da zahteva od otomanske vlade tekom 24 ur v tej zadevi peremtoričen odgovor, ker bi drugače bila, italijanska vlada prisiljena izvesti okupacijo.
Odgovor turške vlade naj se izroči italijanski v 24. urah posredovanjem turškega poslaništva v Rimu.«
Izročitev ultimata.
Italijanski ultimat, se je izročil 28. t. m. ob 2. uri popoldne velikemu vezirju, ki je bil presenečen in je takoj sklical ministrski svet, ki je zboroval še včeraj ob 11. uri zvečer. »Vossische Zeitung poroča, da je sklenil turški ministrski svet braniti Tripolis do zadnjega moža.
Italijani balkanskim državam.
»Agence Havas« poroča, da je 26. t. m. odposlal di San Giuliano italijanskim poslaništvom v Atenah, Belgra-du, Cetinjah, Sofiji in v Bukareštu, in italijanskim konzulatom v Solunu Odrinu, Janini, Valoni, Skopljah, Pri zrenu, Skadru, Mon&stirju, Kaneji in Deraci brzojavko, v kateri naznanja, da nastopi lahko Italija resno v Tripolisu in Cyrenaiki. Naglaša, da. zastopa Italija na Balkanu stališče teritorialnega status quo in konsolidacijo evropske Turčije. Zato »o odločni podvojiti svoja stremljenja, da preprečijo dogodke. ki bi nastali glede na dogodke radi Tripolisa. — Ta izjava je hinavska. Italija zna, da. na Balkanu najbr-7.0 zavre. Mogoče celo sami hujskajo. A da se delajo lepe, so izdali to dvorezno izjavo.
Pred vojsko.
Neki dobro poučeni diplomat izvaja v »Neue Freie Presse« mod drugim:
V Carigradu z ultimatumom niso bili presenečeni, ker so pričakovali, cla bo Italija nastopila tako nasilno, kakor je nastopila. Nihče ne more dvomiti, kako cla bo odgovorila Turčija, ki sa-moobsebi nc more dopustiti, da se okupira dežela osmanske države, če se Italijani izkrcajo ali store kak drug sovražen čin, bo napovedala Turčija
LISTEK.
Izpod Kuma.
(Dr. Leopold Lenard.)
(Dalje.)
Dasiravno so ga leta vedno bolj pritiskala in je bilo njegovo življenje v gozdu vedno težavnejše, vendar ni mogel ostati med ljudmi. Ko jc ozdravel, jo je potegnil takoj zopet nazaj v svoj gozd, popravil je nekoliko svojo kočo, pokril jo z novim smrekovim lubjem, naložil na svoje ležišče svežega mahu, zakuril ogenj na ognjišču ter živel dalje po svoje v svoji koči. Gozd mu jc bil domovina. Tu je poznal skoraj vsako drevo in vsak jarek. S stoletnimi debli se je pogovarjal, kakor s svojimi prijatelji, pozdravljal je jutranje soln-ce, ko je vzhajalo, ter se poslavljal od njega., ko je zahajalo. Veter, ki je bučal okrog njegove koče, je bil njegova godba in noč je bila. njegova družica. Ako je zagledal iz svoje koče divjo žival, srno ali zajca, se je razveselil, kakor da bi zagledal dobrega znanca.
Slednjič je umrl v visoki starosti baje 95 let star, tiho in mirno, kakor ugasne sveča, ki je zgorela do tal. Prišel ie »pet nekoč k nam, da se nekoliko
okrepča. Morda ga jo takrat žc obhajala slutnja smrti. Šel jc tudi v cerkev, da opravi svojo pobožnost. Prejel je lepo svete zakramente, molil je šc nekaj časa v cerkvi, potem je pa iz cerkve prišel k nam ter sc vsedel za peč. Prinesli so mu repe in krompirja, kajti bil je še tešč, dasiravno je že closti hodil tega dne. Nekoliko jc šc jedel, potom je pa odložil žlico ter se prekrižal in nagnil glavo, kakor da bi zaspal od utrujenosti. Oče so pogledali nanj ter rekli: »Truden je. Naj so odpočije!« Mati so pa pristopili k njemu in rekli kakor nehote:
»Kaj pa, če bi umri?« Pristopili so bližje ter mu pogledali v obraz. Bil je bled in miren, popolnoma kakor da bi spal. Toda dihal ni več. Mati so rekli začudeno: »Menda je res umrl!« »Beži no, beži,« odvrnili so oče, »umrl bo, ja! Kar tako človek nc umrje.«
Mati so sc ga pa doteknili in videli, da je popolnoma hladen.
Tako je torej umrl stari Koroninec, kakor da bi zaspal.
Čudno je, cla je teta Liza, ki so je tako bala, da ne bi Koroninec umrl brez svetih zakramentov, sama umrla brez njih. Bila jc to stara, jako pobožna devica, ki jc hodila v cerkev, aku
je lc mogla, dasiravno je imela od svojega bivališča poldrugo uro daleč. Nekoga jutra je vstala zgodaj ter sc oblekla, da bi šla v cerkev. V sobi jc imela toplo zakurjeno, zunaj jc bilo pa hladno vreme. S svečo v roki je odprla vrata svoje sobe, da bi stopila v vežo. V tem trenotku se jc pa zgrudila in obstala čepe na pragu. Sveča ji jc pa dalje gorela v roki. Kmalu potom je slučajno prišla mimo dekla ter zagledala teto Lizo čepeti na pragu z lučjo v roki. V prvem trenotku je mislila, da jo teta morda kaj izgubila, kar sedaj išče, ter jc pristopila bližje, da bi pomagala iskati. Ko jc pa videla, cla sc teta ne gane, jo jc prijela za ramo in spoznala jo, da je teta Liza žc mrtva.
Podobno usodo, kakor Koroninec, jc imel Toncc, dasiravno jo bil po svojem značaju in temperamentu od njega precej različen. Zrastcl jc pri Čemer-jančevih, ki so ga vzeli za rejenca. Njegova mati jc bila neka Kraševka, ki jc služila za deklo pri Taljanih. ki so žgali kopo pri Beli vodi. Poročena ni bila nikdar, toda imela jc dvoje otrok, dečka in deklico. Ko so Taljani zopet odšli, je izginila ž njimi tudi Tončova mati, otroka sta pa ostala v skrbi občino. Dečka jo vzel Čemcrjancc /.a pastirja in tako je potekla njegova mladost pri ovcah in živini.
Toncc je imel na sebi nekaj laškega značaja. Bil jc temne polti in velikih, sanjavih oči. Spreten je bil za vse. On je znal delati najlepše piščali in je med vsemi pastirji najbolje nanjo igral. Iz ilovico jo delal razne podobe ter jih pi<o-dajal pastirjem. Imel je. namreč žo v zgodnji mladosti silno razvit čui za trgovino. Na paši med pastirji jc trgoval neprenehoma. Prodal je pipec ter si kupil drugega, nabiral je gumbe, jih zamenjaval in prodajal, stržene krajcarje je pa shranjeval v neko luknjo v hlevu.
Pred vsem jo ljubil živino, med katero je preživel svoje mladostne dni. Njegovo največje hrepenenje je bilo, da bi si prihranil toliko denarja, da bi si mogel kupiti vsaj kozo. To kozo bi potem skrbno redil, dobil mlade, prodal vse skupaj ter kupil telico. Iz telice bi postala krava, ta bi imela zopet tele, prodal bi vse skupaj ter si kupil konja. Postati lastnik konja, to je bilo največje hrepenenje njegove duše in skoraj nedosežen vzor njegovo mladosti.
Poleg strasti do kupčije in ljubezni clo živine je imel Tonec še nepremagljivo hrepenenje po gozdu. Gozd je bil njegova domovina, prvi spomini njegovih otroških let so sc nanašali na Kozd, tudi ko jc bil za pastirja., je preživel cel dan v gozdu ali vsaj v njegovi
Italiji vojsko. Ni še znano, če tudi Italija formelno napove vojsko. Turčija prekine tudi vse zveze z italijanskim kraljestvom. Evropa mora računati z dejstvom, da danes napove Turčija Italiji vojsko, ki se bo bojevala na dveh frontah. Način vojske bo različen. V Tripolisu bo gotovo tekla kri. Turški posadki je namreč ukazano, da mora vsako italijansko izkrcevanje z orožjem zabraniti. V evropski Turčiji in na Levanti bo delovala Turčija z gospodarskimi sredstvi. Ko se napove vojska, izžene Turčija vse Italijane v 24 urah, odpove Italiji trgovinsko pogodbo, kapitulacije in zatvori italijanske šole in bojkotira vse italijansko blago. Če bi se italijanske ladje približale kakemu turškemu pristanišču v Egejskem morju ali če bi Italija izku-šala izkrcati na Levanti vojake, bi Turki z orožjem odbili vsak italijanski napad. Turški vojaški poveljniki imajo že dotične ukaze. Računa se tudi z mo-' gočimi zapletljaji na Balkanu, na kar je Turčija tudi že pripravljena. Turčija bo izgnala Italijane, če jih italijanska vlada tudi izroči varstvu kake druge velevlasti.
Turška vlada pomirjuje Turke.
Turška vlada je naročila solunskemu valiju, da naj pomirjevalno vpliva in prepreči vsako demonstracijo. Mla-doturški solunski odbor je tudi izdal oklic, ki opozarja, da naj se opusti vsako izzivanje, a pristavlja, da če se dotaknejo Lahi turške dežele, bodo Turki pokazali svojo življenjsko silo. — Ta oklic je bil izdan, ko Italija še ni izročila ultimata.
Izjava Bulgarske.
Bulgarska vlada izjavlja, da Bul-garija krize radi Tripolisa ne bo izrabljala in ne bo delala težav Turčiji. »Imamo doma dovolj kulturnega in gospodarskega dela.«
Italijansko brodovje pred Tripolisom.
Prvo italijansko brodovje je križa-rilo včeraj ob obrežju Tripolisa, drugo italijansko brodovje je pripravljeno, da oblega Beyrut in Smirno. Ponoči 27. t. m. so razsvetljevale italijanske bojne ladje Tripolis z metalci svetlobe. Abruški nadvojvoda se je vkrcal, da prevzame poveljstvo torpedovk. . •
Bivši avstrijski častnik, poveljnik italijanske okupacijske armade.
»Preparazione« poroča, da bo poveljeval okupacijski armadi v Tripolisu generalni poročnik Caneva, rojen v Vidmu. Študiral je na vojaški akademiji v Dunajskem Novem Mestu in se je udeležil kot avstrijski poročnik leta 1866 bitke pri Kraljevem Gradcu.
Obrežje Tripolisa.
Neki turški častnik opisuje težko-Če pri izkrcanju vojakov v Tripolisu. Morje je plitvo, obrežje peščeno in močvirno. Pristanišča so pripravna zgolj za najmanjše ladje. Morje je zelo nemirno. Svetilnikov ni. Tedne morajo čakati poštni parniki pred Tripolisom, da izkrcajo svoje blago.
Turško bojno brodovje v nevarnosti.
»Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: V Beyrutu zbrano turško brodovje je dobilo ukaz, da odplove v Carigrad. Dvomijo, da bi moglo turško brodovje svojo nalogo izvesti, ker namerava baje italijanska vlada turško vojno brodovje zajeti, da dobi garancijo za življenje in premoženje Italija-
bližini. Kdor je enkrat okusil privlačno silo gozda, njega gozd ne izpusti več celo življenje. Kakor vleče mornarja celo življenje naše morje s svojo privlačno silo, tako vleče gozdnega človeka neka skrivnostna sila vedno v gozd nazaj. Kdor se je enkrat navadil na gozd, njega ne strpi nikdar več dolgo med ljudmi. In Tonec je bil skozi in skozi gozdno dete.
Kako majhna in tesna se zde človeška bivališča človeku, ki je navajen prebivati v gozdu! Široko nebo je njegova streha, stoletni gozdni velikani mu delajo družbo, kamor pride, je mehki mah njegovo ležišče, podnevi mu sveti solnce in ponoči mu veter dela godbo.
Tudi Tonca je celo življenje vleklo v gozd. Ko je odrastel, je šel od svojega gospodarja ter se je podal med drvarje pri Beli vodi. Sekal je košate bukve, delal kope in žgal oglje. Tako si je prislužil nekaj denarja, katerega je skrbno shranjeval. Potem si je pa sam z lastnima rokama postavil kočo doli v grabnu. Tu je pričel trgovino. Prodajal je turšico, slanino in sploh vse. kar so potrebovali, drvarjem pri Beli vodi in drugim ljudem v okolici. Ker je bil za kupčijo premeten, priden in varčen, si je žc prislužil za svoje razmere precej denarja. Slednjič jc pa vendar spet prišel ob vse.
(Dalie.)
nov v Turčiji. Del italijanskega bro-dovja že kontrolira turško bojno brodovje. Čc je to poročilo istinito, ni izključeno, da se otvoi-i italijansko-tur-ška vojska na morju. Turško brodovje, dasi slabo in staro, se po našem mnenju ne bo kar tebi nič meni nič udalo Lahom. Dopustna je pa tudi domneva, da Italijani napadejo Carigrad in tako hitro končajo vojsko. Pri slabosti turškega bojnega brodovja to ni nemogoče.	\
Turška ladja »Derna«.
Z orožjem in strelivom naložena turška ladja »Derna« je v Tripolisu izkrcala 100 vojakov, puške in municijo. Italijanske bojne ladje so ji mecl Sicilijo in Tripolisom ves čas sledile, a napadle jo niso. Ko so se turški vojaki izkrcali, so sc zbirali mohamedanci in grozili s pestmi Italijanom.
Pod orožje pozvani
so v inozemstvu le tisti Italijani, ki so bili potrjeni leta 1888. Iz Nemčije so se dotičniki že vrnili v Italijo.
Koliko vojakov mobilizira Italija.
Dozdaj je vkrcanih v Tripolis 40 tisoč mož. Italijanska vlada pa mobilizira še ta teden 100.000 vojakov, ki jih tudi odpošlje v Tripolis. Italija je najela za vojaške transporte vse zasebne ladje. V Italijo so pozvani nazaj tudi inštrukcijski častniki makedonskega orožništva.
Italija nakupuje konje.
Iz Rima so odposlali vojaške komisije v Nemčijo, na Ogrsko in na Francosko, da nakupijo konje.
Prva laška nesreča.
Laška ladja za polaganje min »Minerva« je ponesrečila, ko se je odpeljala iz Tarenta. Obtičala je na pesku. Rešili jo še niso.
Italijani pobegnili Iz Tripolisa.
Tripolis so malone zapustili vsi Italijani. Ostali so v mestu zgolj uradniki in nekaj Italijanov. Trgovina popolnoma počiva.
Beg iz Carigrada in Tripolisa.
Evropci v Carigradu in v Tripolisu so strašno razburjeni in se pripravljajo, da beže iz Turčije. Italijansko cari-grajsko poslaništvo je pripravljeno vsak trenutek odpotovati.
V obrambo Evropcev v Tripolisu
so zborovali včeraj konzuli. Kaj so sklenili, ni znano. Kar je še Evropcev v Tripolisu, so strašno razburjeni, ker se boje, da jih prično klati. Razobesili so zastave svojih držav.
Italijansko navdušenje.
Pretepeni anarhisti in socialisti.
V Rimu je povzročilo poročilo o ultimatu Italije velikansko navdušenje. Ljudje so se okrasili z italijanskimi trobojnicami. Navdušeno so pozdravljali vojake, ki so čakali, da se odpeljejo na jug. Pretepli so tudi socialiste, ki so poizkušali demonstrirati. V Milanu stoji na stotine železniških voz, ki so pripravljeni za transporte vojakov. Popolnoma so včeraj zjutraj ustavili promet z blagom. Na vojake mečejo cvetlice. Tudi v Milanu so pretepli anarhiste, ki so poizkušali demonstrirati. Viharno in navdušeno so sprejeli v Rimu pod orožje pozvane rezerviste.
Nemiri v Italiji.
Splošna stavka je uspela le po nekaterih srednjeitalijanskih mestih. Resni nemiri so pa bili v Parmi in Mo-deni, kjer je bilo več oseb ranjenih, ena pa ubita.
Celo v Berolinu presenečeni.
Tu smatrajo italijansko noto Za hujšo, kakršni so ultimati. Italija namreč ne zahteva ničesar, kar bi bilo mogoče sprejeti ali odkloniti, marveč kratko in brezobzirno napove, da hoče vojaško zasesti Tripolis.
Avstro-Ogrska in Nemčija.
Dunajski diplomatični krogi potr-jajo, da je avstrijska diplomacija ponovno in odločno opozarjala Turčijo, da naj izpremeni svoje stališče nasproti Italiji, ker ne gre, da se taki velevlasti, kakršna je Italija, dosledno ne prizna gospodarska enakopravnost, Splošno pa sodi avstrijska diplomacija zelo pesimistično o položaju, a. upajo le, da bo Turčija priznala Italiji višjo oblast v Tripolisu in se bo zadovoljila z denarno odškodnino. »Magdeburger Zeitung« pa poroča iz Rima, da sta se včeraj nemški in avstrijski poslanik dolgo časa posvetovala z italijanskim zunanjim ministrom. Sodijo, da sta prigovarjala Italiji miroljubnost.
REKONSTRUKCIJA VLADE.
»Deutschnationale Korresponclenz« poroča, da postane po zasedanju češkega deželnega zbora nemški minister krajan poslanec Pacher, češki pa Ma-stalka. Železniški minister postanc.de-finitivno sckčni načelnik dr. Roll.
PRVA SEJA ZBORNICE.
Kot prva točka dnevnega reda za sejo državnega zbora dne 5. oktobra je določena izprememba poslovnika, kar se bo pa najbrže moralo izpremeniti, ker mora zbornica izvoliti predsednika, delegacije in več odsekov. Nato prične razpravljati o draginji, o uradniški in o davčni predlogi. Gautsch bo poročal o pogajanjih glede na draginjo z ogrskimi ministri.
NOVE NEMŠKE MAROČANSKE ZAHTEVE.
Nemčija zahteva od Francije nove gospodarske zahteve glede na Maroko. V Parizu sodijo, da je to storila Nemčija zato, ker je Italija razvila vprašanje o Afriki.
67*9
"Kokovvzovi/ Novi ruski ministrski predsednik.
Prou HrvaŠki.
Med hrvatskim ljudstvom in ogrskimi nasilniki je približno tako razmerje kakor je bilo svoj čas med Angleži in Irci. Irec je bil hlapec, Anglež njegov gospod, Irec berač, Anglež bogataš, Irec je držal, Anglež je mahal. Toda dočim se je razmerje od časov D' Oconela sem med Angleško in Irsko temeljito spremenilo Irski na korist, tiči hrvaško ljudstvo še dandanes globoko v okovih, v katere ga je Ogrska ukovala, in te težke vezi se čemdalje bolj zajedajo v meso hrvaškega ljudstva.
Na Hrvaškem je vsaka urejena vlada sploh nemogoča, dokler se ne spremenijo te ustavne razmere, ki so naredile Hrvata za sužnja, ki ga ogrski šovinisti priklepajo k vozu Velike Ogrske.
Na Hrvaškem je vedno ista komedija. Kadar gre hrvaški ban z Ogri, gre ljudstvo proti banu, in kadar gre ban z ljudstvom, gredo Ogri proti banu. To se ponavlja leto za letom. Kadar gre ban s hrvaškim saborom, odleti ban in kadar gre ban proti saboru, odleti sabor. Vsako leto novi sabori, bani in nove volitve, Hrvatje v Ameriko, Madjari pa na Hrvaško. To je tisti krog, v katerem se vrti vsa hrvaška politika. In dočim se druge dežele kulturno in gospodarsko dvigaj«, Hrvaška propada.
Taki špektakeljni kakor se na Hr-vaškem odigravajo, so v drugih državah izključeni. Hrvatje nimajo nobene veje, za katero bi se prijeli, nimajo zakona, ki bi jih proti Ogrski ščitil. In dokler bo imela ogrska vlada hrvaškega bana v svoji roki, ne pa hrvaški sabor, dotlej je o kakem zboljšanju Hrvaške govoriti — prazna stvar.
Ogrske opozicionalne stranke so dobile te dni zopet kost, na kateri glo-jejo v ogrski zbornici in izlivajo svoj žolč nad hrvaškim ljudstvom. To kost, ki njihovi obstrukciji zelo prav pride, jim je za enkrat preskrbela hrvaško-srbska koalicija.
Budimpeški list »Hirlap« je prinesel zadnje dni več člankov, v ka erili se ban Tomašič vehementno napada in se zahteva njegova odslovitev. Banu se očita, da je kljub banski časti ostal predsednik raznih denarnih zavodov in bank in v svojih vladnih odlokih ukazal, da oblasti v te zavode denar ulagajo in ž njimi razne kupčije sklepajo; te zveze nosijo banu 60.000 K na leto. Da spravlja na dobro plačana mesta samo svoje sorodnike in deli službe omadeževanim ljudem, ki so teh mest nevredni.
Te stvari je spravil opozicionalni poslanec Bela Mezossy potom interpelacije tudi v parlament in pozval ministrskega predsednika, tla se o tej zadevi izreče. Človek bi se krčil od simeha, če pomisli, da se Ogri, ki so po celem svetu po svoji podkupljivosti in korupciji znani, nad tem vznemirjajo in hrvaškemu banu moralne pridige delajo. »Sus minervaim docet.« Seveda je ban Tomašič, če so ti napadi resnični, ka-znjiv, in na banskem stolu nemogoč, ampak naravnost komično je, da so se Ogri postavili za njegovega sodnika.
Ampak stvar šc ni končana; tej interpelaciji je dodal znani poslanec Po-lony, na katerega so svoj čas Hrvatje veliko dali, drugo, v kateri je napade na bana razširil in jim dodal politično ozadje.
V tej interpelaciji se banu očita, da je v Zagrebu Hrvat, v Budimpešti na-godbenjak, na Dunaju pa Veiikoavstri-jec. Ban je kriv, da se madjarski živelj zatira, da uči, da je Hrvaška od Ogrske popolnoma neodvisno kraljestvo. Pod njegovim vodstvom se zbirajo na Hrvaškem elementi, ki delajo na to, da se Hrvaška od Ogrske odcepi in se ustvari trialistični parlament. Pravzaprav da tak tajni parlament že obstaja in da zboruje v Zagrebu, Sarajevu in v Ljubljani. Nazadnje praVi interpelacija, da je treba tako rovanje kaznovati in vse tiste, ki se tega »izdajstva« udeležujejo kot sovražnike avstroogr-ske skupnosti obsoditi. Kdor zasleduje banovo politiko, se bo tem čenčam smejal, ali tukaj zadej tiči nekaj drugega!
Ogri hočejo še tisto trohico navidezne samostojnosti Hrvaške odpraviti in jo za ogrsko kolonijo napraviti* Zato zahtevajo, da nastavi ogrska vlada Madjara za bana, ki naj dela na to, da se ogrsko-hrvaška nagodba zopet revidira in sicer v tem smislu, da se Hrvaški vsa avtonomija odvzame. Ogrom ne gre zoper bana ampak zoper avtonomijo Ogrske; bana ima tako Ogrska v svoji oblasti. Opozicija ogrskih poslancev hoče na račun Hrvatov zopet tal v Madjarili dobiti in kadar sliši Madjar o Hrvaški, postane divji.
Ogri postajajo čimdalje bolj smeli in predrzni; bana, ki nima v ogrski zbornici ničesar iskati in ki ni ogrskemu parlamentu popolnoma ničesar odgovoren, pa postavljajo ogrski poslanci na sodnji stol in obravnavajo o hrvaškem kraljestvu tako, kakor bi bila Hrvaška neka ogrska satrapija.
Kdo bo ta vozel presekal?
»Prefl porolniki."
»Ljudski oder« igra to nedeljo
ob y»8. uri zvečer v »Ljudskem domu« krasno narodno igro »Pred porotniki«, ki jo je priredil za slovenske razmere F. S. Finžgar. Vsebina igre je sledeča: Divji lovec Cestnik, ki ga imajo ljudje za potepuha, a ki jc v duši dober in pošten, sreča v gozdu gospodarja Fazana. Zaman sc je Cestnik trudil, da bi dobil dela, kakoršnegakoli in kjerkoli, vsakdo ga odkloni, nihče mu ne mara dati zaslužka. Ko ga zagleda Fazan, streli nanj, češ, divjaril je; krogla piska Cestniku mimo ušes, v tem pograbi v silobranu Cestnik za puško in ustreli Fazana do mrtvega. Nihče ni videl tega prizora, kot edino Fazanova žena .ki pač sluti zločinca, a ga ni videla. (I. dejanje.) — V II. dejanju nas popelje pisatelj v ječo. Tu nam slika razmere v zaporu. Slabi elementi pokvarijo še tisto dobro v jetnikih, kar ta ali oni morda čuti plemenitega v duši. Cinično in brezobzirno se pogovarjajo jetniki med sabo, zbijajo šale, se pretepajo. Zagovorniki revolucije so najbolj glasni in vislice so jim samo »povišanje«. Iz potrtega Cestnika se norčujejo, njegov kes in obžalovanje jim je v posmeh, dokler ubogega reveža ne ocl vedo precl sodnika, — V III. dejanju srečamo na poti v mesto razno priče, ki hite k porotni obravnavi. Pot jih vodi mimo Cestnikove bajte, kjer stanuje reva Cestnica s šesterimi otroci, ki nimajo kaj jesti. Otroci jokajo in prosijo kruha. Trdosrčni župan Meden pride in hoče pognati Cestnikovo rodbino na cesto. Vse prošnje so zaman. Trdosrčnega moža ne gane ne jok, ne prošnja. V tem pride logarka Fazanka in moli pred križem in išče tolažbe in moči za težko pot k obravnavi. Priča je Medenove krutosti. Ne pozna ubogih otrok in ne jokajoče žene. Njih beda jo gane in začne jih tolažiti. Ker ve za neke nepošteno dejanje župana Medena, mu grozi z naznanitvijo sodniji, ako ne prizanese revežem. Zupan se mora udati in jezno odide. Cestnica ostane v bajti. Ob slovesu ji pripoveduje Cestnica zgodovino svojega bednega življenja in tedaj spozna loga-rica v ženi, ki ji je obljubila svojo po-moč — ženo morilca njenega moža! Vsa potrta odhaja k obravnavi, Cestnica se zgrudi pred razpelom. — V zadnjem dejanju je na odru do 60 ljudij. Sodnik, državni pravnik in zagovornik
—	vsi se trudijo, da bi Cestnik svoj umor priznal. Cestnik trdovratno taji. Glavna priča — logarica nastopi. Zakasnela se je, kot smo videli v III. dejanju. še vsa pod vtisom grozne bede Cestnikove rodbine ne izpove za Cestnika prav gotovo, ali je on morilec ali ne. Zdi se ji, gotovega ne vč. Cestnik dobro ve, da ga logarica nc mara s svojo izpovedjo uničiti, — prvič v svojem življenju je našel pri tujih ljudeh
-	usmiljeno srce. Na prigovarjanje sodnikovo, da naj logarica pove, ali je Cestnik morilec njenega moža ali ne — pravi ta, da se ji zdi, da je bil oni mož manjši. — To premaga Cestnika — poklekne in jokajoče zaihti: »Sovraštvu
pem kljuboval, ljubezen me je zmagala. Jaz sem Fazanov morilec!« To je vsebina te velezanimive in pretresljive igre; v II. dejanju je pa tudi preskrbljeno za smeh! — Vstopnice se dobe v predprodaji v »Katoliški Bukvami« od 8. ure zjutraj do i/28. ure zvečer. Nihče naj ne zamudi prilike, cla si ogleda to krasno Ugro.
Dnevne novice.
+ Istrski deželni zbor se vslecl izjave deželnega glavarja dr. Rizzia, da za sedaj ni upati na mirno zborovanje, skliče še-le januarja 1912.
+ Imenovanja. Notar v Podkloštru je postal notarski kandidat dr. Henrik Meglič. Višji deželnosodni svetovalec dr. Avguštin S m o d e j je premeščen iz Celja k višjemu deželnemu sodišču v Gradec. Graški docent dr. Oton baron Dungern je postal izreden profesor na vseučilišču v Črnovicah.
-f Odlikovanje. Viteški križec Fran Josipovega reda je podeljen gozdarju Rudolfu S c h a d i n g e r v Kočevju.
—	Pred pasivnim odporom železničarjev. Poslanci nemško - narodne zveze Gross, Stolzl in Heine so včeraj poročali Gautschu da železničarji niso zadovoljni z obljubami vlade in zahtevajo, da naj, jim vlada več dovoli. Položaj Je resen in osobito železničarji v provinci so sklenili, da prično 1. oktobra pasiven odpor, če jim ne ugodijo. Takoj nato se je pečal ministrski svet z železničarskim vprašanjem in z dra-ginjskimi pogajanji z ogrsko vlado. Vladni krogi sodijo, da se posreči preprečiti pasiven odpor 1. oktobra, ker se dovoli po vladni predlogi državnim uradnikom in nastavljencem 50,000.000 Icron, za katere ni pokritja. Takoj po zgoraj omenjeni avdijenci so se pa posvetovali zastopniki narodnih železni-čarskih zvez. Navzoči so bili tudi poslanci Stolzl, Heine, Burival in Vojna. Po triurnem posvetovanju se je sklenilo: Glede na nameravana izboljšanja vlade priporočajo zastopniki narodnih železničarskih organizacij osobju, da naj dela službo normalno do tistega trenutka, ko bo znano, kako stališče zavzame državni zbor nasproti železniški predlogi, t. j. do 15. oktobra.
—	Slovenskim profesorskim kandidatom podaja „Društvo slovenskih profesorjev" v informativno svrho izvleček iz svojega seznama slovenskih prof. kandidatov s sledečimi podatki: Klas. f i I o I o -gr i i a: izpr. 17, neizpr. 20, skupaj 37, od teh jih ima suplenturo 19 — Slovenščina v zvezi z nemščino (glavni predmet) ali klas. filologijo (stranski predmet): izpr. 2, neizpr. 13, skupaj 15, suplenturo jih ima
7	— Romanski jeziki v zvezi z latinščino, slovenščino ali nemščino: izpr. 5, neizpr. 4, skupaj 9, suplenturo jih ima 5 — Zgodovina v zvezi z zemljepisom: izpr. 7, neizpr. 8, skupaj 15, suplenturo jih ima
8	— Matematično fizikalna skupina: izpr. 18, suplenturo jih ima 15 (2 izmed njih imata le pomožno službo) — Prirodopsna skupina: izpr. 5, neizpr. 2, skupaj 7, suplenturo jih ima 5 — Samo iz telovadbe so izprašani 3, nastavljen nihče. Posamezne stroke pa študira še naslednje število kandidatov: klasično filologijo 3, slovenščino v zvezi z nemščino (glavni pred.) ali klas. filologijo (str. pr.) 5; romanske jezike v zvezi z latinščino, slovenščino ali nemščino 3; zgodovin o-z em 1 j e p is 1; matematiko-fiziko 1; prirodopis 2; — Splošno so vse stroke zadostno preskrbljene z naraščajem. Študij klas. filologije, slovenščine v zvezi s klas. filologijo in pa matematično-fizikalne skupine je za več let naravnost vsakomur odsvetovati. Nekoliko ugodnejše so razmere pri slovenščini v zvezi z nemščino, modernih jezikih, zgodovini in priro-dopisu. Toda tudi tukaj bi bilo za nekaj let dovolj naraščaja, ako bi dovršili vsi starejši kandidati svoje izpite. Ker pa poslednje ni zanesljivo, se priporoča študij zgo-dovinsko-zemljepisne in prirodopisne skupine nekaterim takšnim gospodom, ki imajo do predmetov in do šole veselje ter voljo in zmožnost se rešno posvetiti tozadevnim Študijam. Vendar pripomnimo, da naši podatki niso do cela popolni, ker se na naše javne pozive ne oglašajo v svojo škodo vsi posamezniki, in ker se žal tudi večina akademičnih društev na tozadevne dopise »Društva slovenskih profesorjev" ne ozira; tako sta se odzvali na letošnji dotični poziv le graški društvi »Triglav" in „Tabor." Ker pa je v korist društvenikov, da poda vsako društvo podatke strokovnim organizacijam vsaj o svojih članih, zato prosimo ponovno, da nam pošljejo tudi ostala društva zaprošena pojasnila. Podobno velja tudi za posamezne, izven organizacij se nahajajoče g. filozofe, ki se še niso zglasili.
— Poškodovana avstrijska torpe-dovka. Torpedovko XV., katera jc pri Selvah s hitrostjo 17 milj na neko morsko plitvino zavozila, je privlekla vojna ladja »Herkules« v vojno luko. Tor-oedovka is močno poškodovana. Ško-
de nc cenijo visoko, ker se je nameravalo to torpedovko itak že črtati iz bro-dovne liste radi zastarelosti.
—	Socialna demokracija v Pulju se pripravlja za nedeljo. V nedeljo bodo tudi puljski socialni demokrati pomagali draginjo odpravljati. V ta namen sklicujejo za nedeljo v svojo hišo velik shod. Reklama za shod je velikanska. Posebno je to pot rdečkarjem na srcu mladina, katero vabijo na shod s posebnimi lepaki. Pa ne misli menda puljska socialna demokracija po dunajskem receptu poslati svoje »citadi-ne« po kostanj v ogenj in tako tudi tukajšnje zapore napolniti s po njej zapeljano mladino? Upati je, da bo politična oblast v zadostni meri skrbela za javno varnost. Za stroge odredbe govori dosti vzrokov.
—	Prestavljen je okrajni komisar Rudolf pl. Andrejka iz Postojne k deželni vladi v Ljubljano, okrajni komisar Vincenc Borštner iz Ljubljano v Postojno, konceptni praktikant deželne vlade dr. Viktor Schiffer iz Ljubljane v Litijo, Oton Kette iz Radovljice v Kamnik, Ludovik Pinkawa iz Črnomlja v Radovljico in Ludovik Klopčič iz Kamnika v Črnomelj.
—	Mazi, Geometrija za tretji razed srednjih šol je ravnokar dotiskana in v Katoliški Bukvami na razpolago; cena vezani knjigi 1 K 80 v.
—	Morilca svoje svakinje pred porotniki. Iz Trsta poročajo: Po dve uri trajajočem posvetovanju so porotniki prišli iz posvetovalnice, a njih načelnik jc proglasil pravorek, s katerim so porotniki sicer pritrdili umoru, ali od-govorivši na neko drugo vprašanje, so zanikali, da bi obtoženca ima namen zadati smrt. Na podlagi tega pravoreka je okolu 4. ure popoldne predsednik sodišča proglasil razsodbo, s katero je Josip Rivolt obsojen na 12 let, Emil Rivolt pa na 15 let težke ječe.
—	Samoumor v Trstu. Anton Mi-kalič, star 32 let, jestviničarski agent, stanujoč v škorklji št. 31, si je včeraj ob 5. popoldne sprožil kroglo iz revolverja v usta in bil takoj mrtev.
—	Kranjska industrijska družba je sklenila v seji upravnega sveta, da predlaga občnemu zboru 9% dividendo, t. j. 90 K od akcije.'
—	Češke ljudske šole na Dunaju, katere je dunajski magistrat zaprl, je vlada ukazala zopet, odpreti, da ne moti nemško-čeških pogajanj v Pragi. Ali je bilo treba dunajskemu magistratu te blamaže poleg novega odpora dunajskih Slovanov?
—	Golo moško truplo brez glave in brez noge so 24. t. m. opazili v morju blizu dubrovniške luke. Truplo, ki so je pokopali, je morje gotovo pviplaviio iz Albanije.
—	Prepoved za izvoz konj v Srbiji. Srbski ministrski svet je izdal prepoved za izvoz konj, ki so nad tri leta stari in nad 140 cm visoki. Izvzeti so le konji, ki imajo večje hibe. Vzrok prepovedi ni znan.
Štajerske novice.
š Požar. Predvčerajšnjim je izbruhnil požar v trgovini Kostanjšek & Co. v Brežicah. Kako je ogenj nastal, se natančno ne ve. Pač se govori, da se je po učenčevi neprevidnosti vnel špirit, nato pa zaloga manufakturnega blaga. V trgovini je vse pogorelo. Škoda je velika, zavarovano pa bržkone ni bilo nič.
Telefonsko in brzojavna poroči.
VOJSKA.
Carigrad, 29. septembra. Ministrski svet se je bavil z odgovorom, ki se ima odpo3lati Italiji na njen ultima-tum. Kakor se zagotavlja, bo Porta izjavila, da je pripravljena vpoštevati ekonomske interese Polije v Tripolisu, v okupacijo pa ne mo:e privoliti.
Dunaj, (Koresp. urad), 29. septembra. Visoka Porta je laški ul-timatum odklonila. Vojska je neizogibna.
Carigrad, 29. septembra. Turčija je laški ultimatum odklonila. Sodi se, da se že danes, kvečjemu jutri izvrši izkrcanje laških čet v Tripolisu. Turški listi silno ostro pišejo proti Italiji. »Tanin« piše, da bo Turčija Italiji takoj napovedala vojsko in se z vsemi sredstvi nad Italijani maščevala. »Jeni Gazetta« označuje čin Italije kot nesramen rop.
Rim, 29. septembra. Danes popoldne ie potekel rok za odgovor na laški ultimatum. Ponoči je prišlo na več krajih mesta do velikih patriotičnih demonstracij. Italija je pripravljena iti do skrajnosti. Vendar sc še sedaj upa, da bo Turčija opustila misel na odpor vojaškim potom.
London, 29. sentembra. Po semkaj tlošlih vesteh je Turčija laški ultimatum odklonila. Porta bo izdala spomenico na vse velevlasti.
^ Pariz, 29. septembra. »Matin« poroča iz Rima, da je zdaj vojska neizogibna. Prvi strel iz topa se bo kmalu sprožil. Italija bo že danes vse storila, da Tripolis takoj zasede.
Tripolis, 29. septembra. Tripolis je od italijanskih vojnih ladij blokiran in sicer obstoja brodovje iz 16 bojnih ladij, križark in torpedovk.
Sirakuz, 29, septembra. Do torka bodo tukaj koncentrirane vse čete, ki imajo tvoriti ekspedicijiski vojni zbor in bodo pripravljene za odhod.
Pariz, 29. septembra. Laška eska-dra pod poveljstvom viceadmirala Au-bry je že 26. t. m. pred Tripolis dospela in ga tako blokirala, da je vsaka obramba od turške strani popolnoma izključena.
Carigrad, 29. septembra. Vest o laškem ultimatu in turškem odgovoru je povzročila na tukajšnji borzi velibo paniko.
Dunaj, 29. septembra. Vsled vesti iz Turčije in Italije je danes na tukajšnji borzi vladalo veliko razburjenje in so se na predborzi odigravali tumultu-ozni prizori. »Krcditanstalt« je izjavila, da politični dogodki ne dajejo povoda k razburjanju, kljub temu so papirji padali.
London, 29. septembra. »Daily Tc-legraph« poroča, da se bo turško zunanje ministrstvo najbržeje obrnilo na Anglijo, da dovoli turškim četam prehod skozi Egipt v tripoliško ozemlje. Dasi stoji Egipt pod turško suvereni-teto, angleški protektorat tega ne dovoli in je zelo dvomljivo, da bi Anglija pustila turškim četam pasirati skozi Egipt. Že notranjepolitični razlogi tega ne dopuščajo.
Carigrad, 29. septembra. Opozicija hoče sedanji trenutek izrabiti, da strmoglavi velikega vezirja Hakki-paša. Okoli 80 poslancev se je zbralo, da zahteva takojšnje sklicanje parlamenta. Tripoličanski poslanci so izročili spomenico vladi, v kateri jo karajo zaradi njene apatije. Tudi vojaštvo se obrača proti vladi, kateri se očita, da se je dala od dogodkov prehiteti. Če vojska ne izbruhne, pa izbruhnejo notranji nemiri. Staroturki se živahno giblje;©. Vladi se opravičeno očita, da ni že prej poskrbela za-ojačenjc tripoliške gami-zije, ker je za namero Italije morala že dolgo vedeti.
Beirut, 29. septembra. V Hauranu so izbruhnili nemiri. Uporniki so se" polastili orožja, opustošajo vasi in ma-sakrujejo prebivalstvo. Turška vlada je odposlala v ogrožene kraje vojaštvo.
Peterburg, 29. septembra. Laški poslanik Melegari je obiskal Neratova in ga informirat o laških korakih. Melegari je baje pristavil, da Italija želi vzfcti Tripolis od Turčije za gotovo vsoto v najem, varujoč turško suvere-niteto. Neratov je odgovoril, da peter-burški kabinet v tem vprašanju dela popolnoma v sporazumu s francoskim in se bo vzdržal vsake intervencije. Govori se tudi, da je Rusija Italiji ponudila, da. v slučaju, da se diplomatske zveze med Italijo in Turčijo pretrgajo, prevzame varstvo laških podanikov v vsej otoman?ki državi.
Belgrad, 29. septembra. Vladni krogi se s tripoliško afero zelo pečajo, ker so mnenja, da mora biti tudi Srbija z ozirom na dogodke, ki jih je na Balkanu pričakovati, pripravljena.
Tripolis, 29. septembra. Skoraj vsi Angleži so Tripolis zapustili. Kar jih je ostalo, so se postavili pod italijansko . varstvo.
Pariz, 29. septembra. »Echo de Pariš« poroča iz Toulona, da je mornariški minister Delcasse ukazal, da ladji »Renan« in »Gambetta« pozoveta. svoje rezervne pomorščake in se opremita z živežem, municijo ter kurivom, da ste vsak čas pripravljeni za odhod v turške vode, cla branite v slučaju potrebe francoske podanike.
Berolin, 29. septembra. »Press-Telegrapli« poroča iz Carigrada, da se v dobro poučenih krogih trdi, da obstoja med Italijo in Grčijo tajna pogodba, da sme Grčija v slučaju anek-sije Tripolisa anektirati Kreto.
Rim, 29. septembra. General kapu-cinov je misijonarjem v Tripolisu ukazal, da imajo v vsakem slučaju ostati na svojih mestih, tudi na najbolj eks-poniranih.
SPORAZUM MED ČRNO GORO IN TURČIJO.
Cetinje, 29. septembra. Iz zanesljivega vira se poroča, da se vrše med Črno goro in Turško pogajanja za sporazum glede na vsa kočljiva vprašanja med obema državama.
NARDELLI ODSTOPIL.
Dunaj, 29. septembra. Dalmatinski cesarski namestnik Nardelli je demi-sioniral. Gotovo je, da se njegova de-misija sprejme. Za njegovega naslednika imenujejo groia Attemsa.
; •• " '*■■ % h ■ ii k GESSMANN ODLOŽIL DEŽELNO ODBORNIŠTVO. Dunaj, 29. septembra. Poslanec dr. Gessmann je danes odložil deželno od-borništvo v nižjeavstrijskem deželnem zboru. Krščanski socialci kandidirajo na njegovem mestu poslanca Schnei-derja.
ŽELEZNIČARSKO GIBANJE. Dunaj, 29. septembra. Železničarji so sklenili počakati do 15. oktobra. Ako jim vlada dotedaj ne da pozitivnega ugodnega odgovora, stopijo v pasivno rezistenco.
Ljubljanske novice.
. lj Državna obrtna šola. Otvoritev državne obrtne šole ho dne 3. novem* bra. Otvorjeii še nc bo električni in tehniški oddelek.
I j Nevarno je zbolel preč. P. Avre« lij K n a f o I j, vikar frančiškanskega' samostana v Ljubljani. Prečastitim du-i hovnim in redovnim sobratom in drugim znancem se priporoča v pobožnoi molitev.
lj Umrla je usmiljenka Marjeta! Zumer, stara 32 let.
lj Koncerti »Slovenske Filharmonije«. V nedeljo, dne 1. oktobra t. 1. pri* redi »Slovenska Fliliarmonija« v veliki dvorani hotela. »Union« ljudski kon-i cert ter otvori s tem ciklus rednih po-i pularnih muzikaličnih prireditev v zimski sezoni 1911/12. — Odbor »Slo* venske Fi,harmonije« je angažiral za svojega kapelnika znanega izbornegaJ dirigenta g. Vaclava Talicha, sedanje-, ga šefa slovenske opere. V njegovem napornem delu mu stojita na strani še kapelnika gg. Jeremiaš in Tamhina. -h Popularni koncerti »Slovenske Filharmonije« bodo vsako drugo nedeljo ocl meseca oktobra do marca. Gojila, se bode, kakor lani, simfonična in zatfav-na glasba in je upati, da pride na ta način slehern poslušalec na svoj račun« Pri izvajanju simfoničnih točk se ne bo serviralo. Odbor pa namerava tudi med tednom uvrstili nekaj izključna zabavnih prireditev. Orkester je se* daj zopet popolen, šteje 34 godcev in je med njimi nekaj prav izbornih in prvih moči. — Ker so koncert i »Slovenske Filharmonije« tako v sestavi kakor tudi v izvajanju posameznih točk vse-, kako na višku umetnosti, pričakuje se obilnega obiska. V vstopnini pa 80 vin« vštet je prispevek za starostno zavaro-vanje ter tudi sporedi, kateri bodo sl. občinstvu na mizah na razpolago. Spored nedeljskega koncerta priobčimo jutri.
lj Umrli so v Ljubljani: Fran Pre-< šeren, mest. polic, stražnika sin, 6 me* secev. — Marija Hribar, delavčeval vdova, 57 let. — Ivana Krajšek, mestna uboga, 70 let. -- Terez. Peternelj, služi kinja, 23 let. — Jakob Truška, zasebnik, 83 let. — Peter Jenko, mestni delavec, 74 let. — Marija Hočevar, po-sestnikova žena, 30 let. — Matilda' Scheurecker, mestna uboga, 56 let. —i Helena Petrin, posestnica, 79 let. —t Jakob Smodič, premogar, 32 let,. — Elii zabeta Kralj, posestnikova hči, 6 let. —> Ivana Smolej, hišina, 28 let. — Pavel
Dimic, posestnikov sin, 9 mesecev. _,
Katarina Rozman, uradnikova vdova, 91 let. — Josip Tomec, dninar, 39 let. — Ivana Valentinčič, delavka tobačne tovarne, 37 let. — Klotilda Podreberšek, hči mest. polic, nadstražnika, 1 leto Marija Šenkinc, posestnikova žena, 43 let. — Kari Klemenčič, bivši trg. so-trudnik, 64 let. — Marija Kregar, učenka, 10 let.
lj Ponočnjaki so razbili pred trgovino g. Szantnerja v Šelenburgovi ulici plinovko. Pač neumestna šala.
lj Sumljiv prodajalec. Predvčerajšnjim dopoldne je nek desetletni deček prinesel nekemu zlatarju prodajat niklasto uro. Ko ga je zlatar vprašal, kje je uro dobil, jo je popustil in zbežal. Kdor uro pogreša, naj se čimpreje zglasi pri magistratu.
lj Nočni obisk. Včeraj proti jutru so sc dosedaj še neznani individui vtihotapili v barako imetnice strelišča v Latermanovem drevoredu, g. Rozalijo Fischerjcve, in pokradli par moških čevljev na zadrgo, tri listnice, škatuljo, v kateri je bilo več žepnih nožev, medenih prstanov, beležnic, glavnikov ter 30 urnih verižic in 12 bodalc. Pred nakupom se svari!
lj O sleparici Kralj prihajajo na površje vsak dan nova sleparstva. Sleparice je menda obrala vse mesto in povsod dobila dovolj žrtev. Tako jo prišla k Bergantu in pripovedovala, da jo je poslal-»njen sorodnik kanonik Sušnik« kupit krsto, da je pa njemu in njej zmanjkalo denarja in naj ji zato dajo 20 K, kanonik da vrne denar drugi dan. Ženska, ki je bila pri tem pogovoru navzoča, je dala sleparici 20 K. Drugi dan je izvedela, da je bilo vse. kar ic slenarica govorila jaž. Z imenom
in
ob državni cesti z lepim vrtom zelo pripravno za kakega penzionista se da takoj ali za novembrov termin pod zelo ugodnimi pogoji
v najem.	2894
Lahko je tudi oženjen brez otrok ali pa samec ker ima lahko hrano po ceni v hiši. Pojasnila daje gospa Alojzija Lomšek, nad-učiteljeva vdova, Cerklje pri Krškem (Dol.).
2862
NE POZABITE na
razpis Ceres-daril v znesku K 30.000!
Natantneji pogoji pri vseh trgovcih.
K,onf«l(eij$l(a trgeuina
J. La^ic
Ljubljana, Pred škofijo
p-tipotoča yoo\o uefiftatv^fto &afocj>o z^otovtjcnifu o&feH -po vuxj-■not>ej£ew Hz.oj u x.<x apoatjode, cic-cHc in otr-oflc-.
(3\7 ♦	♦ v	281'
t^Caj novele 'iji xa dame in deMice.
poittc;6a.
faonfcfic
c?o£idita
toc

dr. Jeršeta je osleparila tudi kuharico v gostilni pri sodčku.
lj To je modrost! Današnje »Jutro« piše: »Ljubljansko meščanstvo naj kolikor največ mogoče vsako podi-aženje mleka po svoji moči bojkotira in tista družina, katera, res že brez mleka ne more biti, naj ga naroči le toliko, kolikor ga neobhodno potrebuje.« — To je kunštno, kaj? Ali morda »Jutro« misli, da se v Ljubljani družine v mleku kopljejo kakor v rimskih časih?
lj Vojska pred sodiščem. Na zatožni klopi je sedel včeraj že 20krat pred-kaznovani Miha Vojska, 44 let stari delavec iz Dola, brez stalnega bivališča, zaradi hudodelstva javnega nasil-stva. Na vsako predsednikovo vprašanje pri razpravi jo odgovoril »ne vem«. Vojska je nepoboljšljiv razgrajač in delomrznež. Povratek v Ljubljano mu je prepovedan, a obdolženec se za to malo zmeni. Dne 10. julija t. 1. je bil pri tukajšnjem okrajnem sodišču zaradi vlačugarstva in prepovedanega po-vratka. obsojen na. dva meseca strogega zapora, iz katerega je bil 10. t. m. izpuščen. A že čez dva. dni se je vrnil v Ljubljano, kjer je mimoidoče nadlegoval. Stražnik mu je napovedal aretacijo, kateri se je pa Vojska z vso silo uprl. Dva stražnika sta imela ž njim opraviti, da sta ga z največjim naporom spravila v odgonski voz. Obdolženec, ki je odklonil vsak zagovor, je bil obsojen na 15 mesecev težke ječe.
lj čuvaite male. Komaj je prišla jesen, pa sta se v mestu zgodili že dve nesreči. Pred par dnevi je padel z oreha 131etni Emil Plut, včeraj je pa splezal na Vodnikovem trgu Oletni Viktor Čampa na kostanj, kjer se mu je zlomila veja in deček je padel na tla ter si zlomil levo nogo. Ponesrečenca je oče odnesel v deželno bolnišnico*
lj V spanju okraden — tatova obsojena. Dne i. avgusta t. 1. zvečer je prenočil v gostilni Elizabete Orchek v Kolodvorskih ulicah Ivan Malinšek, rudosledec iz Tacna. Mož je bil dobre volje in je dal tudi nekaj za pijačo. V njegovi družbi sta bila domači hlapec, lŠletni Franc Zakotnik iz Most in sedemkrat predkaznovani Anton Štrukelj, 291etni kočijaž v Vodmatu. Ta dva sta opazila, da ima Malinšek precej denarja, in sta se domenila, da si ga prilastita. Beti Orehek je naročila Za-kotniku naj pelje Malinška v boljšo sobo. Ker je bil malo vinjen, je Malinšek kmalu zaspal. Denar 1190 K, ki ga je imel spravljenega v rudarskem koledarju, in denarnico z 10 K je vtaknil preje še pod vzglavje, nato pa trdno zaspal. Zjutraj pa je opazil, da je ves denar izginil. Kot priča zaslišani Ivan Markič je izpovedal, da je okolu pol 2. ure ponoči videl, da sta šla oba obdolženca v Malinškovo sobo. ker pa jc mislil, da jc šel Zakotnik kot domači uslužbenec odkazati Štruklju ležišče, se za to ni več zmenil. Priča Neža
Smolnik je pa poslušala pomenjkova-nje obdolžencev, ali naj bi šla oba v sobo ali pa le eden. Gospodinja Orehek pravi, da je Štruklju odkazala čisto drugo sobo, ker je vedela da ima Malinšek več denarja pri sebi. Zakotnik se je zagovarjal, da je videl, ko je peljal Štruklja v Malinškovo sobo, slednji na tleh ležati denarnico, ki jo je shranil, nakar sta odšla. V tej denarnici da je bilo le 340 Iv, ki sta jih potem med seboj razdelila. Šla sta potem z nekim tretjim, čegar imena pa nočeta povedati, v kavarno »Ilirija«. Tu je neznanec naročil 3 kave, a takoj odšel proti kolodvoru. Ker le ni bilo naročene kave, sta tekla obdolženca za njim. Gotovo je, da je bil tudi ta človek udeležen pri tatvini ter da sta mu večino ukradenega denarja v shrambo izročila, ali pa, da ga je njima, neznanec odvzel in ž njim pobegnil. Obdolženca sta se odpeljala z brzovlakom do Št. Petra in kakor trdi Zakotnik, sta se bala iti zaradi kolere v Trst. Potem sta šla vsled previdnosti peš dve postaji, nakar sta se odpeljala v Beko, kjer sta popivala, a bila kmalu aretovana. Pri Zakotniku se ie našlo še 200 K. Obdolženca tajita, da bi bila toliko denarja vzela, kar se jima pa ni verjelo. Obsojena sta bila vsak na 14 mesecev težke ječe ter sta kazen takoj nastopila.
OUrravalloi
železnato }Cina-Ymo
Higienična razstava na Dunaju 19C6:
Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča slast do jedi, okrepča živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in malo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet.
Izbornl ohiis.
Večkrat odlikovano.
Nad 7000 zdravniških spričeval.
«> c. in kr. dvorni dobavitelj
THST-Barkovlje. --
Zahvala.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
podpisani se prav lepo zahvaljujem 9-tfrancu Jfolanšku z Vrhnike, kateri mi je težko in rievarno obolelega yola v najkrajšem času Yspešno ozdravil, in ga tpplo priporočaj.	£„,„„ j«
21110_Sukovi« 4t. 81, pošta dostojna.
Zahvala.
2923
Za iskreno sočutje med boleznijo naše nepozabne, prerano umrle hčerke
Regine Klein
□Canke III. rur. nriallnske tneiCanskc šole
in za mnogobrojno častno udeležbo pri pogrebu, kakor tudi za krasne darovane vence izrekava vsem sorodnikom in znancem, prečastiti duhovščini za zadnje spremstvo, preč. predstojništvu uršulinskega samostana, ljubim njenim učenkam, preč. predstojništvu dekliške sirotišnice svojo najtoplešo zahvalo.
Ljubljana, 27. sept. 1911.
Julij Klein s soprogo.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2 m, sred. zračni tlak 736-0 mm
Cas opazovanja	Stanje barometra » mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	m — lig ® — c: —> >
9. zveč.	738.8	140	sl. jzah.	oblačno	
7. zjutr.	383	103 . ■	sl. jzah.	dež	15
2. pop.	37-2	14 9	sl.jzvh.	oblačno	
29;
Srednja včerajšnja temp. 14 V norm. 13 1"
TKZHK otorv i-J.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 29. septembra.
Pšenica za oktober 1911 . . . .	n 48
Pšenica za april 1912.....1212
Rž za oktober 1911......1010
Oves za oktober 1911.....939
Koruza za maj 1912 ......	8-39
Efektiv zdržno.
Plahte m vozove
pokrivala za komate in odeje, platno za jadra na meter najceneje pri Štefanu Nagy, trgovina z že-leznino, Ljubljana, Vodnikov trg štev. 5. 2822
•pulti od K 65'— naprej.
Ceniki zastonj. 3814 Zastopstvo ter vzorčna zaloga:
THE REX CO.. Ljubljana
Hotel pri Maliču, nasproti glavne pošte.
izobražen mož
z dvema razredoma, realke, enim letnikom učiteljišča, vojaščine prost, z dobrimi spričevali in lepo pisavo išče službe. Prijazne ponudbe na upravo „Slovenca" pod štev. 4503.	2914
Proda se iz proste roke srednje veliko
osestvo
na Prevolji pri Lukovici z vsem gospodarskim orodjem, vse v najlepšem stanju. Več se poizve pri lastniku M. Ravnikar, Domžale.	2921
morska trava, peresa za pohištvo kakor tudi vsi tozadevni predmeti se dobe pri Štefanu Nagy, trgovina z železnino, Ljubljana Vodnikov trg, štev. 5.	2821
mesta za pouk
v trgovini mešane stroke na deželi išče mladenič, ki se je v tej stroki uril že poldrugo leto ter 2c nad eno leto služi kot prodajalec. Vešč je slovenščine, nemščine ter nekaj laščine. Ponudbe sprejema uprava lista pod šifro ,Mešana stroka'.
Izdelki solidni.
Zmerne cene.
♦ Zalosa pohištva in tapetniške ja Maja ♦
Fr. Kapiis, Ljubljana
1
Marije Terezije cesta št. 11.
Kolizej.
Velika izbira vsakovrstnega pohištva za spalne, jedilne in gosposke sobe. Divane, otomane, žimnice, modroce iz morske trave, zmednice na peresih, podobe, zrcala, otročje vozičke itd.
2924
Sprejemajo se tudi opreme hotelov.
□
J
Št. 16.397.
Razglas.
Za razširjenje okrajne ceste
2920
Radovljici
Tisk; »Katoliške Tiskarne«.
"nudbet ravnra0vnePr0raČUnjena ^ * d0baVe Se b°d° °ddale Potom
rn!?c??l-TSa d6la zaP°Padai°ee ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože
do 16. oktobra t. 1. ob 12. opoldne
podpisanemu deželnemu odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, -poslati Radovljici«!16 Z napiS°m: *Ponudba za prevzetje razširjenja okrajne ceste v
,Hltm,Pp°nndvLr?ra. "S1 <do<!ana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne j pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni
Razvcn tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni	an
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na 0Zil'°ma' ČC Se ™ Vidi Potrebno, razpisi n^c
urad^TurjašId trg)" ob'1 navadnih uradni^urah. ^ V
Od deželnega odbora kranjskega
_Ljubljana, dne 28. septembra 1911.
Odgovorni urednik: MIha Moškerc.