Gnezdišča nalezljivih bolezni. l'ri nas v Sloveniji tiinrc na vsakih 1<i(mi Ijndi na h'to lSoseli, na J)aiiskt']ii samo s. Kjf tiri v/.rok? Eden glavnih vzrokov' je brez d\i>ma aikohul. Sa.j sumo Sluvfnija zapijc na leto ngromno vsoto 400 inilijunov dinarjc\ ! Kak>na strahotua >kod«i. ne samo fjospodarska in diišna. t<'in\or. tudi na zdra\ju. Koliko ¦~taiH'.jo bole/.ni, povzrorene po alkoholu! Urutri velik \ zrok pogostih bole/.ni ter visokejia >tc\ ila smrlnili slurajfv so pri nas ziHHMnarjone zdravstvtMie razmere. '1'esna, tf-mria. zadubla. iihsiui/i]<i stanovanja so luiravTiost uii(v.diši'a na^ih iiajncvainejših boltv.ni, jftikt-, tifusa. griž«? itd. Poleg in na trelji strajii ziroraj viditt' dvo hiši, ki sta naravriost v/.orec, kakšna rnora biti liiša, dn jo skoro \edno v njej doma l)ol(*zcn. Okna ("•udovito rnajhna, da sc ja in> prikrade kak solnrni žarek \ izbo; in >•• ta okna po ziiui /.»snjeju /• žaganjem, da skozi celo zinn) iif prodre >\c/. zrak \ hišo. Strauišča in svinjaki so doct-la ali napol iidprti, da muhe in ra/.ui drugi mrfesi prenušiiju kali laznili bohv.t-nskiii strupov v liišo in v kuhiujo. (inojišča so pri takih hišali vec-inoma kar na prostom. Po\s<id sc ccdi giiojnim tor teč« na vse strani, tudi v vod- njakf s« preei-ja. Xe glt-dt.' na veliko gospodarsko ¦ikodo, ki jo iuia kmet s takim ravnaiijein za polje lako dragocenega gnoja in gnojniee. je tako odprlo in na vse slrani razkopano gnojišro Liiie/.diši-e cvhvrste bolfzni. ki jil) hiu1h> prenasajo na nasa jcdila. Zlasti na itve stvari, ki sta /.dravjn zelo nevarni, moramo tu opozoriti. Na tej strani vidite v sredi na levo dorela odprto straiiišče. kakršnih jo pri nas na kim-tih še vedno veliko. polcg pa je >e vodnjak. ki je navidez risto lep, pa je vendar velikokrat poln kuge. Iz stranišr, kakr>no viditt- na sliki, se širi toliko iiajnevarnejših bole/.ni. da je pripisovati samo m-vedmi^ti. ('•(> takih cr.rdobij puvsod taUnj ne odpravijo. \' takih poloinljenih plankali j»> prava to\iiina liolt'z*'iiskili baciluv na dt-bclo, ki jih iiiiilit' in diiigi iuircsi tudi na dcbelo izvažajo, ne sanio \ doniačo 1)išo in hle\'. tomver. po i'eli vasi. Na to >e niti lii' o/.iranio. ila je okrufj; takc lii^f zlasti po lcti iH-pie.staii stnrad, ki jiotuvu iu' utrjujc zdravja. in <1a jo pojili-d za tako ali celo [nt'd tako liišo \se prej kot pa lep in reden. Islo je i. vodnjakom. ki ga vi-likokrat porablja \tn- dru/.in ;ili celo vsa vas. Vodtijak. ki ga vidito \ sredi U' strani, je tak, kaktSnih je rela vrsta po naSih vaseh. Olavna njf^ova hiba je, da je preslabu j>okiit in .da iina tako slaba voda prost vhod, vsled česar se voda v vodnjaku polagonia kuži. Večkrat pa je tak vodnjak v bližini kake nebetonirane gnojne jame \n (jnojnira," ki se prosto odteka po zeinlji, dobi pot tudi v vodujak. Vsled slabih vodnjakov po marsikaterih vaseh vočkrat razgraja ne\anii tifus. Za stranišče in vodnjak velja načelo. da mora biti vso čimbolj zaprto in pokrito. I)o straniščne jaine nuiha no sme iineti vstopa iu smrad ne izhoda. Pri vodnjakih je istotako paziti, da je voda dobro zayarovana pred raznimi nezdravimi odcedki, ki bi jo mogli okužiti. Sliki na desni iu spodaj nam k;v/.eta ena stranišče, kako mora biti zaprto, druga pa vodnjak, ki je v zdravstvenein oziru vzor, kako mora biti napravijen. Hvalevredno je, da se ministrstvo za zdravje zelo briga, da se odpravijo po deželi vsi ti zdravstveni nedostatki, ki nas vsako leto ogromnu stanejo, zakaj bolezen in smrt nista zastonj. riu/.uineiiio, da je teni novaniim nedostatkoin poleg neveduosti krivo tudi putiuiiijkaujo denarnih sredstev. Marsikdo bi popravil svojo hišo, ji naredil vei\ja okna, pazil na verjo snago, preuredil stranišče, svinjak, betouiral gnoj110 jamo in vodnjak — toda to veliko stam\ Takrat ,je par treba čakati tia lioljše (•¦d>K\ ali po inaleni zboljšavati. 1'riden in skrben gospodar bo vedno i\a>el pot. da b<> tu in tarn najpotreliuejše pri hiši popravil in tako ustvarjal vednu bolj zdrav in tudi vedno bolj prijazen stan svoji družini. Na drugi strani pa je tudi res, da se "da veliko nesnage, sinradu in drugih skrajno škodljivih nedostatkov odpraviti l>rez stroJkov ali vsaj z malenkostninii. In res je ladi, da na leto popijeino 400 niilijfciov din. V teh milijouih tifi ct'lo morje nuših nesrer: gospodarski propadi, dušui polomi. zanetfiarjeiii, nezdravi doruovi, botezni, prezgodnje smrti, ječe; solze in žalost pa še povrhu. Danski krnet ima lepe donjove, trdna gospodarstva, zdravo družino. Danec ne pozrid ožtarije. Daner veliko bere. <^-l