Stevlike se ra-£unijo po 75 p Poštnina pavšallrasa. Uredništvo In upravnlštvo l?Eta je v Ljubljani Breg št. 12. Telefon 119. ši®w. 33. ¥ Ljubljani, 19. avgusta 'oletna na-iina 37 51) D 3 50 „ Inserati se računajo: pol str. 350 O, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 25 p. Boj za avtonomijo. Boj« 'A& avtonomijo ne vodimo samo mi v Jugoslaviji. Je še cela ▼rsta držav, kjer se ljudje ravnotako ali pa še huje upirajo raznim centralističnim nasilnikom kakor pa pri aas. Zanimivo je, da divjajo ti boji riasti v državah, ki so nastale popolnoma ali pa vsaj deloma na razvalinah bivše monarhije. Ozrimo se na Češko. Češka država ima dobro upravo, kar dokazuje že vrednost češke krone, ki je zrastla že nad 10 naših kron za eno češko krono. K češki državi pa so priklopili tudi Slovake, ki so bili prej pod madžarsko vlado. Slovaki so bili pod Madžari silno zatirani in človek bi mislil, da bodo danes, v svoji narodni državi, zadovoljni in srečni. Nastopilo pa je ravno nasprotno: Slo- vaki se češki vladi ravno tako upirajo, kakor so se upirali pred vojno madžarskemu nasilju. Češka politika na Slovaškem greši nad Slovaki mnogo v narodnem oziru. Uradna češka politika se opira na trditev, da sta češki in slovaški jezik en jezik, dočim Slovaki zatrjujejo, da je njihov jezik različen od češkega, kar tudi je. Dokaz za to trditev je dan s tem, da češka dela prevajajo v slovaški jezik in obratno. Zato so s češko centralistično politiko nezadovoljni slovaški nacionalni krogi. Nezadovoljni so dalje gospodarski krogi. Slovaška dežela je imela prej jako dobre zveze z Budimpešto. Te zveze so bile pretrgano čez noč, novih potov v Prago pa ni bilo. Zato ao bili slovaški gospodarski krogi zlasti spočetka izpostavljeni mnogim neprilikam. Tudi v upravnem oziru se centralizem na Slovaškem ni obnesel. Čehi so imeli sicer na razpolago mnogo uradniške inteligence, ampak toliko le ne, da bi bili mogli povsod nadomestili ogrsko upravo z dobrimi svojimi upravnimi uradniki, ampak so morali poslati na Slovaško marsikoga, ki na določeno mu mesto ni spadal. V tem oziru se sliši iz slovaških krogov mnogo upravičenih pritožb. Tudi v verskem oziru se čutijo Slovaki prizadeti, in to ne samo katoliki, ampak tudi drugoverci. LISTEK. Orka Luna: Dva citata iz Macfiarja. (V spominsko knjigo temu in onemu.) J. S. Machar, r. 1864. 1., med naj-, smamenitejšimi češkimi pisatelji sedanjega časa. Po končani gimnaziji je odšel k vojakom, kjer pa ni dolgo »trpel. Od 1. 1891. do prevrata je bil na Dunaju bančni uradnik, danes je generalni inšpektor češkoslovaško armade. Poleg raznih krajših stvari imamo od njegovih spisov na slovensko prevedenih tudi trojo knjig: potopis »Rim«, zbirko satiričnih pesmi »Strup iz Judeje« in zbirko novel in črtic »Konfesije literata«. Med vojsko je bil na Dunaju par mesecev zaprt in je svoje takratne doživljaje opisal v znameniti knjigi: »K. K. Kriminal«, ki je doslej izšla že tudi v nemškem in angleškem prevodu. Iz te knjige podajamo tukaj za posku-šnjo uvod in konec; komu med nami bi te Macharjeve besede trebalo zapisati v spominsko knjigo, bodo naši oitatelji brez težave pogodili. To so glavni razlogi, vsled katerih zahteva ogromna večina Slovakov v čehoslovaški državi svojo samovlado ali avtonomijo. Zato pa imenujejo češki centralisti one Slovake, ki zahtevajo avtonomijo, »separatiste« in »protidržavne elemente«, čeprav so vsi voditelji gibanja za avtonomijo na Slovaškem že sto in stokrat izjavili, da oni ne žele odpasti od skupne države, pač pa hočejo v skupni državi obdržati za sebe, kar je njihovega. Tako kot pri nas! * Jako močno je gibanje za avtonomijo v onih deželah, ki jih je dobila po svetovni vojni Itumunija. Rumuni so dobili Bukovino Sibinj in Besarabijo. Sibinj ali Erdelj je spadal prej pod Madžare, ki so sibi-njske Rumune politično silno zatirali, inače pa je bila madžarska uprava precej dobra, na vsak način pa je daleko nadkriljevala rurriun-sko upravo. Bukovina je bila avstrijska provinca, kjer uprava ni bila slaba in tudi v narodnem oziru Rumuni niso preveč trpeli. Besarabija pa je ruska dežela, kjer je Rumunov malo ali pa nič. Uprava v stari Rumuniji je bila in je še danes pod vsako kritiko in se da meriti kvečjemu še z — našo sedanjo upravo v stari Srbiji. To pove dovolj. Dalje je Rumunija v socialnem oziru silno nazadnjaška država. Edini gospodarji v deželi so »bojarji«, (o je rumunsko plemstvo. Ti imajo skoro tri četrtine dežole v svojih rokah. Kmetov v Rumuniji ni, ampak tam poznajo samo zemljiške najemnike, katere bojarji silno odirajo. Ta ubogi najemniški svet živi od same koruze kljub ogromnemu prirodnemu bogastvu dežele. Šole ta-korekoč ne poznajo. Ljudje žive torej približno tako, kakor kakšni zamorski divjaki. V Erdelju. in v Bukovini pa živi močan in kulturen kmečki stan. Šole v Erdelju so bile res večinoma madžarske, ampak šole so bile le. V Bukovini so imeli rumunske šole. Zato stoje Erdeljci in Bukovinoi kulturno in socialno na mnogo višji stopnji kot prebivalci stare Rumunije. Ali jo potem čudno, da se ta vendar kolikor toliko kulturni svet ne da vla- I. Krojač: He! Pst! Na besedico. boter! Tesar: Hodi zbogom in daj mi mir! Krojač: Samo besedico! Nič novega? T e s a r : Nič, razen tega, da nam je o novicah govoriti prepovedano. Krojač: Kako to? Tesar: Stopite sem pod kap! Pazite! Vojvoda Alba je takoj po svojem prihodu izdal obznano, po kateri so ljudje, če govore po dva ali trije na ulici, brez preiskave krivi zločina veleizdaje. Krojač: O joj! Tesar: Pod kaznijo dosmrtno joče je prepovedano govoriti o državnih zadevah. Krojač: O ti naša svoboda! Tesar: In smrtna kazen čaka vsakega, ki neprijazno govori o činih vlade. Krojač: O naše glave! Tesar: In z velikimi obljubami se vabijo očetje, matere, otroci, sorodniki, prijatelji, služinčad, da bi nalašč postavljenim sodiščem ovadili ▼ se, kar se godi v hiši. Krojač: Bežite no! dati od divjakov in ošabnih boja-rov, ampak zahteva samovlado? # Naj omenimo še Galicijo. Galicija je pripadla k Poljski. Vzhodna Galicija pa ni poljska, ampak rusinska. Poljaki v vzhodni Galiciji so le veleposestniški plemiči, večinoma ljudstva pa je rusinska. Poljaki pa bi radi Rusine v vzhodni Galiciji s silo »popoljčili«, čemur se seveda Rusini upirajo. Upirajo pa so Rusini Poljakom tudi iz gospodarskih razlogov. Gospodarstvo poljskih plemenitašev je svetovnoznario. Večje zanikrnosti si skoro ne moremo misliti. Zato hočejo Rusini, ki so večinoma mali kmetje ali pa najemniki, agrarno reformo, da dobo zemljo. Kulturno in narodno nasprotsvo med Poljaki in Rusini poostruje še verska razlika, ker so Poljaki katoliki, Rusini pa pravoslavni. Iz tega kratkega pregleda je razvidno, da vlada boj za avtonomijo v vseh državah, kjer obstoje velike 1) narodnostne, 2) gospodarske in 3) kulturne razlike med posameznimi deli prebivalstva. To je tudi umevno. Kulturno močnejši, gospodarsko razvitejši in narodnostno zavedni deli prebivalstva si ne dajo jemati svojih gospodarskih in kulturnih pridobitev, ne dajo si kratiti jezikovnih pravic in ne trpe vmešavanja v njihove verske razmere. Ta pregled nam pa tudi dokazuje, da zadovoljitev ljudstva samo v jezikovnem oziru ne zadostuje za vzpostavo zadovoljnosti, ampak je treba upoštevati v dosego tega cilja tudi gospodarske Tesar: Pridnim in poslušnim pa je obljubljeno, da ne bodo niti na telesu, niti na časli ali življenju trpeli nikake škode. Krojač: Kaka milost! Toda ... itd. itd. Po Goethejevem »Eg montu« so je igrala ta scena v Bruslju 1. 15<>7., v resnici pa se je igrala neštetokrat po zemljah češke krone v letih 1915—1916. II. Končam. Persekucijo so nas zadele nepripravljene. Kakor ploha ljudi, ki so šli brez dežnikov iz mesta. Obnašali smo se v njih precej nerodno in se morali šele s težavo orijentirati. Danes bi bilo drugače. Teh dni, tednov in mesecev se v resnici vsi spominjamo z grozo. Če bi imel na izbero, da grem še enkrat vanjo ali pa da si dam nogo pri kolenu odrezati, bi brez pomisleka dal nogo. Kar pa se ne pravi, da bi kakoržekoli s prstom ganil ali se drugače potuhnil, da bi se tej nevarnosti, če bi so zopet povrnila, hotel kakorkoli ogniti ali umakniti. Ne. Zato smo tu. in kulturne in socialne razmere v posameznih delih države. Vpošte vanje vseh teh velikih tvornih sil je pa v centralistično urejenih državah nemogoče. Centralizem je kasarna, ki hoče vse uniformirati, toda prave uniforme ne najde drugače, kakor da višje stoječe dele prebivastva pahne kulturno in socialno za stoletja nazaj. To pa izziva pri kulturno in socialno višje stoječih razvitejših narodih opravičen odpor, ki se izraža v zahtevi po samovladi, bodisi v obliki avtonomije ali pa federacije. * Tako kakor je v navedenih deželah je tudi pri nas v Jugoslaviji. Tudi tukaj obstoje med severom in jugom silne razlike, ki jih ne more izravnati nobena zakonodaja, nobeno vpitje po edinstveni državi in nobeno naglašanje narodnega edinstva. Danes so razlike tu, ono so dejstvo in pameten zakonodajalec jih upošteva. Avtonomija dežel še ni nika-ka ovira za samostojni razvoj posameznih delov prebivalstva. To nam dokazujejo najmodernejše in najkul-turnejše države kot so Švica, Anglija, Amerika in Nemčija. Zahteva po »edinstveni državi«, ki baje nujno zahteva tudi centralistično ureditev države, je prazna fraza, za katero se skriva samo pritajena želja po gospodarski nadmoči in po izkoriščanju politično slabejših v gospodar-skčfrf oziru. To vidimo povsod, drugod in pri nas. Temu izkoriščanju pa se upiramo, in to toliko bolj, ker nas te namere ogrožajo tudi v našem narodnem in kulturnem razvoju. In pač nihče si tega trpljenja ne šteje v zaslugo. Slučajno jo zadelo nas, kakor bi slučajno moglo zadeti druge. In mi nismo storili nič drugega ko človek, ki ga jo presenetila ploha brez dežnika: postali smo mokri. Romantika »mučeništva« se je že preživela. To bi bila preveč pasivna /dava, ki bi nam jo kdo hotel dajati za to. Samo eno lahko storimo: skušati pozabiti in se z ostalimi vred lotiti dela. Zato pa ne sme pozabiti — narod! Ne nam, ampak onim. Njega so hoteli zadeti, nanj so merili. On to čuti in ne bo pozabil. To vidimo in verujemo. Zato in samo zato je dobro povedati, kaj smo tam doživeli mi, njego- vi drobci, njegovi delci. In da — neizkušenci — tedaj vendar nismo omadeževali njegovega ščita in njegove časti — ali je to kaka zasluga? Nilcaka, ampak samoumevna dolžnost do njega in nas samih. Torej nobena zasluga? Prav nobena! Doba mučeniške romantike je minila. In gorje narodu, ki bi hotel slaviti nositeljo takih slučajnih pasivnih zaslug! POLITIČNI PREGLED. A. Domača politika. Kronski svet v Ljubljani. Ob priliki sokolskega zleta so se zbrali v Ljubljani vsi ministri na kronski svet. Kronski svet je seja ministrstva pod predsedstvom kralja. Na tem posvetovanju so.sklepali o ureditvi zadeve princa Jurija, o potovanju kraljevske dvojice in ministrskega predsednika Pašiča v znano češko kopališče Marijine Lažne, o stanju naše armade in o pobijanju draginje. Kronskemu svetu je prisostvoval tu-i di pokrajinski namestnik g. Hribar. Ko so raoovcdni časnikarski poroče- valci izpraševali razno ministre, naj bi jim razodeli vsaj nekaj skrivnosti s kronskega sveta, se jo neki minister odrezal, »da to ni nič za navadne ljudi.« Ta gospod je pogodil pravo, kajti za to, kar sklene naša vlada, se v vnanjem svetu prav malo zmenijo, ker vnanji svet ve, da naša vlada itak nobenega sklepa ne drži, ali ga pa že tekom 24 ur prekliče. Nj. Vel. Kralj Aleksander je izdal na Sokolstvo proglas, ki je politično zelo zanimiv. Za Kraljev proglas je odgovorna po ustavi vlada, in sedanja vlada hoče s tem proglasom povzdigniti privatno telovadno društvo v dostojanstvo nekega političnega činitelja. Kaj bodo rekla na to razna druga n. pr. delavska telovadna društva ali pa pevska društva itd., ki so istotako »narodna« ali »državotvorna«, to naj odločijo ona društva sama. Naše skromno mnenje, je, da taki vladni koraki ne vzbujajo v državljanih čuta enakopravnosti. Proti raznim telovadnim društvom kot takim seveda nimamo nič, ampak prepuščamo vsakemu človeku svobodno voljo, naj telovadi kjer hoče in dokler hoče. Krhanje političnih strank. Zagrebški listi poročajo, da se je razdor med »demokratskimi« centralisti razvil že skoro do razpada. Prihodnji mesec baje že začne vsaka skupina izdajati svoj list. Eni bodo izdajali list »Preporod«, drugi pa »Borbo«. Tako razpada počasi stranka za stranko, kar je popolnoma naravno. To, kar je bilo zgrajeno na starih funda-mentih, je treba preurediti. Samo tega nihče ne ve, kako. O stvari bomo še poročali. Ii. Vnanja politika. Sestanek v Marijinih Lazneh. Naši vodilni in odgovorni možje so odpotovali te dni v kopališče Marijine Lažne na Češkem, kjer bodo dosedanji sporazum med Češko in Jugoslavijo razširili v dolgoletno pogodbo. Poleg tega si bodo prizadevali naši državniki doseči, da bi v tako-zvani Mali antanti igrali odločilno vlogo oni, ne pa Čehi. Skoro gotovo pa »odločilne vloge« ne bo igral ne eden, ne drugi. Zato bo poskrbela že Velika antanta oziroma kakšna svetovna velesila. Konferenca v Londonu, ki je imela namen, urediti vprašanje nemške vojne odškodnine, se je brez uspeha razbila. Pri tej priliki je prišlo med Francozi in Angleži do ostrili nasprotstev, ki se ne bodo dala nikdar več poravnati. Angleži se postavljajo v zadnjem času vedno odločneje na nemško stran. Ta izpre-mernba angleške politike je odločilna za vso bodočo evropsko politiko. če, bolj ujodinjeno in enotno? 7. Ali je res, da so na Marsu ljudje popokali od smeha, ko so zvedeli, da so v SHS tuji narodi čez noč — en narod? 8. Ali je protidržavno, če kdo ob da- našnjih razmerah vzklikne: Bog daj norcem pamet? 9. Ali je res, da k bistvu državnosti in državotvornosti spada tudi kaka »afera«? — Ilado-vednež. * DOPISL Iz Kamnika. Nisem zagovornik brezobzirne kritike in tudi ne prijatelj pretiranih opisov lokalnih razmer, vendar moram reči, da zadnji dopis iz Kamnika no izpolnuje najmilejše dopustne in dobrotvurne kritike, tem manj pa osvetljuje naravnost kričeče razmere v občini. V na/ slednjem podajam par avtentičnih slučajev v pojasnilo dejanske slike. Pred dobrim mesecem sem obiskal svojega prijatelja, kateri stanuje v mestu. Prišedši v vežo sem se začudil, zakaj ima hišna vrata napol zadelana — kakor pri starih podih — zgornji del pa je imel odprt in z obeh strani s kratkimi stopnjicami zaslonjen. Na-Vprašanje, kaj ima v hiši zaprtega, mi odgovori, da v hiši nima ničesar nenavadnega, pač pa se boji, da mu ob prvem nalivu voda hišo zalije in ž njo seveda tuefi prebivalce. Ker moža poznam, da je dovolj razumen, kadar jo treba iskati javne pomoči, opozoril sem ga na njegovo dolžnost. Tajinstveno kakor pri spovedi mi pošepeče na uho: »Prijatelj, saj ne veš kako je v naši občini javni blagor zadnji čas zastopan. Pri sejah se gospodje sklicujejo na svoje stališče, katero je nasprotno stališču kan tonske uprave in vsem obstoječim zakonom, kljub temu pa opravičeno dovolj, da bode zmagalo, predno vladajoči svoje .poslovno delo dovršijo. Ako grem poizvedovat v klube in odseke, zavrne se me, naj počakam, ker bo itak kmalu sporno vprašanje rešeno, sedaj pa ni nikakor mogoče delati, ker vlada silna suša v občinski blagajni in v naravi. Med štirimi očmi pa se mi zaupno zatrdi, da bode meščan kmalu oproščen bremen, ker bodo veselični fondi in fondi demokratskega lakaj-stva kmalu dosegli kvoto vseh potrebščin; tedaj pa pride po nekem jako praktičnem ključu vse na vrsto. »Seveda« pristavil je še tišje »kar nas je demokratov, pridemo prvi na vrsto.« »Tedaj bodete še dolgo čakali in lezli po stopnicah skozi vrata« sem mu odvrnil in se poslavljal. »Počakaj« me pridrži in nadaljuje: »tudi meni to odlašanje ni všeč, toda komu naj sc pritožim, ker pa ni nilrtike kompetence nikjer. Saj tako mi mladini zatrjujejo; v Belgrad pa se ne izplača pritoževati, bo že župan opravil: daj mi tak svet!« Pomilovalno ga ošinem in vprašam, ali ne ve kje je okrajno glavarstvo; tu je vendar kompetenca za take reči. »Ne bodi pa prešern z vlogo, marveč daj ugotoviti samo to, da voda pred tvojo hišo ne stoji na stališču dveh podrejenih oblastnij, marveč teče naprej šele tedaj, kadar napolni tvojo hišo in kleti. Okrajno glavarstvo bo to dobro razumelo in bo pustilo odplaviti poosebljeno stališče brez škode za javno zadevo,« tako sem mu zabičal in odšel. Mimogrede stopim še v bližnjo prodajalno, kjer si nakupim tedenske potrebščine. Vračajoč se zapazim za vrati lično posodo za mešanje z ročno vrvico v njej. Takoj se priglasim kot kupec, a kako se začu- Srbska diplomacija in težnje Slovencev in Hrvatov. dim, ko mi trgovka z vso resnostjo in tajinstveno skrbjo zatrjuje, da te stvari ne da nikoli več od hiše, ker bi bila ob zadnjem nalivu brez te ročne priprave skoro utonila v lastni hiši. Brez vseh ovinkov in na ves glas sem jo zaklinjal, da cela mestna ulica tv(jga svoje premoženje in zdravje samo za komodnost županstva in jo podučil ob pričujočnosti sosedov, kakor prej svojega prijatelja za leso. Nekaj dni kasneje pridem po opravku v mesto in glej, kakor bi bil magnetičen oprijemali so me meščani in me izpraševali vsak za drug svet, toda vsi so se pritoževali, kako slabo skrbi občina za javne zadeve in koliko neprijetnosti in škode jim ta malomarnost povzroča. Povedali so mi v brk, da znam dobro svetovati, ker je v znani ulici vse prepričano, da sem premaknil stališče dveh oblastnij in odprl vodi njen pravi odtok. Ker som se zavedal, da tega mišmaša ne bom zmagal v splošno zadovoljnost, odkuril sem jo po ovinkih proti domu. Zavijem Podgoro proti Suševem mostu. Toda glej, pred mostom celo skladišče mostnic, a na mostu niti jedne dobro; vmes pa luknje za zajčji skok. Ker nisem sokol niti orel, še manj pa zaje, obrnil sem potuhnjeno s privitim klobukom na Mekinjsko brv. Medpotom sem imel že zopet častilce, a sem jih lepo otopel, češ, saj imate dosli advokatov, ž njimi opravite svoje pritožbe. Ves zamišljen prekoračim prvo polje brvi, na drugem pa me preseneči gugali je sem in tja, doli, gori, da sem obstal in se ogledal ; .Za menoj vse razcefrano, samo železna mreža *še nekaj drži: pred menoj všinjeni držaji, luknje in tak cigumiga, da sem moral kljub svoji turistovski hladnokrvnosti obrniti in se napotiti na najnižjem stanju vode peš preko struge. Ker o tem potovanju nisem še nikomur pripovedoval in si tudi nevem sam pomagati v prihodnjem slučaju, ker najbrž tudi tu ni nikake kompetence, naprošam Vas g. urednik, da dobri stvari v korist in v iz-podbudo odgovornim faktorjem te vrstice priobčite. Nikakor pa ne maram delati s tem kamniškemu županstvu krivice, ker dobro vem, da samo zato ničesar ne stori, kor iščo pravice in stoji na svojem stališču, medtem ko si drugi noge lomijo. — Kamniški okoličan. Sv. Peter pri Mariboru. Gospod urednik! Dovolite mi nekaj skromnih vprašanj. 1. Ali jo res, da so si samostojneži izbrali sv. Lukeža za svojega patrona, ker ima vola poleg sebe? 2. Ali bi z ozirom na naše centraliste dobil še jaz koncesijo za »šin-tarsko« (konjedersko) obrt? 3. Ali smemo gojiti skromno upanje, da bo kdaj naše centraliste srečala pamet? 4. Ali tiči vzrok makedonskih nemirov v tem, ker so Bolgari — Balkanci? 5. Pri kateri »Zavarovalnici« je sedanja vlada zavarovana na življenje in smrt? 6. Čemu nosi »Slovenski Narod« na čelu »Slovenski«? Zakaj ne »SHS Narod« ali kako druga- Znano je, da so Italijani najhujši neprijatelji Slovencev in Hrvatov. Za to imamo dovolj dokazov v nešte-vilnili napadih na življenje in premoženje naših nesrečnih bratov v Julijski Benečiji. Naši listi in tudi naši poslanci so že neštetokrat pozivali belgrajsko vlado, da tozadevno posreduje pri rimski vladi. Naši ministri vnanjih zadev pa so vselej odgovarjali z raznimi plitvimi frazami in vse je zopet mirno zaspalo. Tudi minister Ninčič je nedavno storil isto. V zadnjem času pa so javili, da je Pašič pristal na to, da dobi Zader prostran nevtralni pas (okoli 25 km širine), da bo moglo malo številce zadrskih Lahov udobno živeti — na naš račun. Tako pojde vedno in srbska diplomacija bo vodno popuščala in ne bo niti z mazincem mignila, kadar bo šlo za interese Slovencev in Hrvatov. Ona se tudi ne sme zavzemati za naše ljudi, kamo-li, da bi enkrat pokazala Lahom zobe. Zapomniti si moramo še sledeče: Italijanska kraljica je Črnogorka, ki ne bo zlepa prebolela dejstva, da so Srbi vzeli njenemu očetu prestol, njeno mater in vso rodbino pregnali iz njihove rojstne hiše in celo Črno goro priključili kraljevini SHS. To jo mora boleti, kakor bi bolelo vsakega človeka, toda ona molči kakor molči tudi njen soprog italijanski kralj zaradi »višjih interesov« laškega naroda. V Italiji so vsi, od ministrskega predsednika pa do zadnjega mežnar- ja, popolnoma prepričani, da sta Julijska Benečija in Dalmacija popolnoma italijanski deželi (Srbi trde, da je Dalmacija srbska!). Če bi srbska diplomacija nekoliko ostreje nastopila proti Rimu v korist Slovencev in Hrvatov, bi si nakopala na vrat vso službeno in neslužbeno Italijo, ki bi po svojih agentih znova začela puntati Črnogorce in Arnavte. Nastal bi težak spor med našo državo in Albanijo: arnavtski četaši bi zopet udirali na ozemlje Srbije, Črne gore in Ma-cedonije in naša armada bi zopet morala aktivno nastopati. Mi bi vsled tega izgubili mnogo ljudi in trpeli bi ogromne vojne stroške. Na ta način drži rimska vlada belgrajsko diplomacijo v šahu in ji pravi: Ali popuščajte v korist našim interesom na slovenski in hrvaški obali jadranskega morja, ali pa vam bomo zanetili upore za vašim hrbtom v Črni gori, v Srbiji in v Macedoniji. Zato mora belgrajska vlada Lahom na Jadranu vedno popuščati in ji izročati naše brate v .Julijski Benečiji na milost in nemilost, samo da zavaruje Srbe pred arnavtskimi vpadi in da ne izgubi Črne gore. Svojih ljudi ne* bomo mogli nikdar objeti v naši svobodni domovini po zaslugi srbske diplomacije, dokler ne bodo Slovenci in Hrvati gospodarili vsak v svoji hiši. To pa bo nastopilo šele tedaj, ko bo naša država urejena popolnoma na federativni podlagi. Iz uradniških krogov. Državnim uslužbencem sc sodi slabo, silno slabo. To nam pričajo številni dopisi, ki jih prejemamo vsak dan in iz katerih je razvidna naravnost grozna slika bednega gospodarskega stanja, v katerem se nahaja vse, kar leze in gre v državni službi, od visokih uradnikov začenši doli do zadnje vrste uradnih slug in policajev in žandarjev. Zaradi pomanjkanja prostora žali-bog ne moremo objaviti vseli dopisov v celoti. Pa tudi zaradi cenzure ne. Bog ne daj, da bi prišli ti dopisi v javnost taki, kakoršni so! Mi smo vsled tega originale takoj uničili, da ja nihče ne bo imel kakšnih neprilik, dovoljujemo si pa podati splošno sliko o življenskih razmerah med uradništvom, napravljeno na podlagi dopisov. Prvi dopis primerja stanje uradnika s stanjem konjskega hlapca. Dopisnik zatrjuje, da pozna gospoda, ki plačuje svojemu hlapcu mesečno 1500 K in poleg tega dobi hlapec še: delovno obleko in čevlje in vso ponošeno nedeljsko obleko od gospodarja. Hlapcu ostane torej mesečno 1500 K plače čistih. Naš dopisnik pa, ki ima visokošolske izobrazbo z doktoratom, pa ima mesečno vsega skupaj 3200 kron! Dopisnik dostavlja: Ko bi Pašič to vedel, bi državnim uradnikom gotovo rekel: Ovaj, pa zakaj ne greste za konjske hlapce? V nekem drugem dopisu čitairio opravičene pritožbe zaradi velikega števila uradništva in zaradi premajhnih plač. To je že stara pesem, ki jo znajo že vsi na pamet, a nikdo nima poguma, da bi jo uresničil, ker je ne more! Da, če bi o številu uradništva vsaj za Slovenijo odločala avtonomna Slovenija! Mi imamo še od prejšnjega režima točne statistične podatke, koliko upravnega, sodnega i. t. d. uradništva je bilo prej in koliko ga je danes. Iz primerjave obeli izkazov bi slovenska uprava kaj lahko dognala, toliko ljudi je treba v upravi i t. d. danes. Vse drugo, kar je nepotrebno v uradih, bi pa moralo polagoma ali v druge službe ali pa v pokoj. Ostanek bi bil potem lahko primerno plačan, kajti Slovenija plačuje že toliko davka, da bi lahko tudi' za Slovenijo potrebno število uradništva dobro izhajalo. Dokler pa bo odločevala belgrajska centrala in strankarska pripadnost, ne bo bolje. Mi vsi vemo sicer, da bi bilo prav dobro, če bi n. pr. vsak otrok imel svojega posebnega učitelja. Tega načr- ta pa ni mogoče izvesti zaradi stroškov. Zato se moramo zadovoljiti s poukom v šoli, t. j. s s poukom v masah in vzdrževati le toliko učiteljskih moči, kolikor jih naše premoženje prenese, toda te je treba plačati tako, da vsaj lačni ne bodo. Isto velja za ostale uradniške vrste. Neki dopis je naravnost obupen. Mož je uradnik devetega činovnega razreda, ki je bil nekdaj „ideal“ za vse nižje državno uradništvo. Reveža tarejo dolgovi, žena bolna, otroci v šoli, on ima službo dopoldne in popoldne, da a kakem postranskem zaslužku ni govora ne more biti — plača pa taka, da na kmetih še pastirja ne dobiš za ta denar. V zastavnici bo večinoma vse zapadlo, ker ni denarja za „rešitev“, ne posodi mu pa tudi nihče nič več! Obleke ni, obutve ni, navadna hrana pa je krompir in cikorijeva voda, ker je že kruh — predrag. lakih izvlečkov bi lahko napisali še celo vrsto, a žal, prostor in cenzura nas omejujeta. * Druge vrste pritožbe se nanašajo na neke „nabavljalne“ zadruge. Take zadruge so znane pri,. nas pod imenom „konzum“. Država, t. j. belgrajski centralisti, so sklenili ustanoviti tak ,.kou-zum“ kar za celo državo (!). Glavni namen te ustanovitve pa je seveda, da priroma zadnji ficek iz osirotelega uradniškega žepa v — Belgrad... Tam 'sc bo že našel prazen žop, kamor bo denar izginil! En dopis se glasi: Eno dobro stran pa imajo te raz mere vseeno. Razmere, v katerih žive danes državni uslužbenci, bodo mogoče le odprle staršem oči, da ne bodo pošiljali otrok v take šole, odkoder je človek prisiljen iti v državno službo, ampak pošiljajo naj jih v šole, kjer se otroci ne izobrazijo le duševno, arrtpak usposobijo tudi za telesno delo. Danes je stare dobe konec, ko je uradnik, zlasJ ,.c. kr.“ veljal za nekaj višjega in boljšega. Danes odločuje delo, tudi telesno delo, ki ni nič manj čislano kot duševno. Starši, zapomnite si to! Siv i le in viSnjSe Dnevne vesti. Opozorilo. Pred dnevi je izšla (menda v „Jutru") neka notica glede nagrade narodnim mučenikom. Kdor hoče vedeti, kako misli o tej zadevi znani češki pesnik Machar, naj izvoli prečitati naš današnji podlistek. Kočevska železnica. Kakor izvemo iz dobro poučenega vira, začno graditi novo kočevsko (Pucljevo) železnico že prihodnji teden. Denar iz Amerike je že tukaj. Zakon o pobijanju draginje. Poročajo nam, da bo zakon o pobijanju draginje izgledal tako-le: Trgovec, ki ima v zalogi tisoč metrov češkega sukna, kupljenega po 400 naših kron za meter, bo moral prodati to blago po 450 kron za meter. Z izkupičkom bo smel zopet kupiti novo češko blago, ki bo pa veljalo vsled dviga češke krone (oziroma vsled padca naše) že 1000 kron za en meter. Trgovec bo dobil torej za svoj izkupiček le še kakih 400—500 metrov blaga. To blago bo smel prodajati po 1040 kron meter. Za izkupiček bo smel zopet kupiti novo blago, vsled dviga češke krone seveda le še kakih 100 metrov. Kadar bo še to prodal, bo pa češka krona že tako visoka, da trgovec ne bo mogel niti enega metra več in seveda tudi ne prodati, ker ne bo imel kaj. Takrat bo pa čisto gotovo draginje konec... — „0, du mein Oesterreich, Oesterreich, o, o, o.. Vsesokolski zlet v Ljubljani. V Ljubljani je bil koncem preteklega in začetkom tega tedna vsesokolski zlet. V teh dneh smo videli v Ljubljani mnogo v sokolsko obleko oblečenih domačih judi, toda med temi nobenega Sokola. Pač — enega le in ta odtehta vse: To je bil gospod minister Pucelj, minister za kmetijstvo in za vodo. Pojedina. Dan pred Vel. Šmarnom je priredil g. pokrajinski namestnik Ivan Hribar na čast tujim in domačim gostom, ki jih je bil privabil v Ljubljano vsesokolski zlet, sijajno pojedino, katero so se udeležili tudi mnogi ministri. Izostala sta le dva: Pribičevič in dr. Žerjav. O vzrokih tptfa izostanka so ljudje marsikaj ugibali, a pravo so pogodili menda oni, ki so dejali, da Pribičevič ni prišel zaradi napovedane udeležbe Nj. Vel. Kralja, katerega že itak neprestano moti, dr. Žerjav pa ni hotel priti, ker na zapovedane postne dni ne je goveje juhe in mesa, ribe pa mu je odsvetoval njegov prijatelj Ribnikar! Ljubljanski kavarnarji so zvišali cene za črno kavo od 6 na 8 ki on. To zvišanje je utemeljeno v povišani trošarini na sladkor in na kavo. Tudi cena cikorije se bo dvignila zaradi suše in zato je pričakovati, da bodo gospodje kavarnarji imeli kmalu zopet priliko znova zvišati cene vsaj na 16 do 20 K. To je starih 10 krajcarjev, kar gotovo ni preveč za one, ki imajo/. Za gospode uradnike in v gospodarskem oziru njim enake je pa itak bolje, če gredo na svež zrak... Časopisov jim ni treba citati, ker to, kar jim je potrebno, zvedo itak od vlade ... Nove bankovce po 10 dinarjev (40 kron) je dala Narodna banka v promet te dni. Bankovci so izdelani v Ameriki in so podobni dolarjem. Vredni so pa žalibog nekoliko manj. Posebno značilno je, da na novih bankovcih ni niti ene slovenske besedice! Na starih bankovcih je bilo vsaj nekaj slovenskih besed. Pa vse to bi preboleli z lahkoto, ampak da iii niti slike g. ministra Puclja ,na njih, to je pa neodpustljivo zapostav- ljanje in zanemarjanje naših narodnih in državnih interesov. Vladna kriza. Ko so se zadnje dni sestali v Ljubljani vsi naši ministri, bi bilo skoro prišlo do vladne krize. To se je pa zgodilo tako: V Ljubljano je prišel tudi minister za »narodno« zdravje g. Omerovič s svojim načelnikom, znanim dr. Štamparjem. Šla sta pogledat ljubljansko bolnišnico. Prideta v prvi oddelek in vidita polovico postelj praznih. »Lepe postelje, kaj?« — je pripomnil dr. Štampar. Prideta v drugi oddelek — isti prizor. Prideta v tretji oddelek zopet isto. — Finančni minister je hodil po ljubljanskih ulicah in gledal ljudi. Vsi so bili oblečeni dokaj čedno, tudi obuti so bili vsi in nosili so klobuke ali slamnike in umiti so bili. »Počakajte«, le počakajte,« je mrmral g. finančni minister. Tudi drugi ministri so razgledujoč Ljubljano in njeno prebivalstvo mrmrali. Ko so se pa sestali na ministrskem svetu, so še pred otvoritvijo seje padli kakor tigri po bolehavem dr. Žerjavu! »Lepo je to, jako lepo,« — se oglasi prvi — »da si nam primolčal lepe postelje po bolnišnicah.« — »Lepo je to, jako lepo« — se je jezil drugi, »da si nam primolčal, da so v Sloveniji ljudje, ki imajo še po dvoje hlač in po ‘2 para čevljev.« — »Vidiš, brate, dobro si naredil, ko si nam pripeljal iz Slovenije preko Zagreba novce bolniške blagajne, ampak da nas hočeš goljufati pri bolniških posteljah, pri hlačah in čevljih, e — to ne ide! — »Tako je« — zagrmi ves zbor nad preplašenega dr. Žerjava —, »še hlače sem, in čevlje in klobuke in srajce in kravate — kaj je vam tega treba?« Nastal jo silen naval in vik in krik na dr. Žerjava, ki je svečano zatrjeval v svojem strahu, da jim bo vse pripeljal in že je obstojala nevarnost, da bodo razjarjeni belgrajski gospodje našega dr. Žerjava pošteno zdelali, ko se je pojavil Pašič in pomiril razdražene gospode z grožnjo, da bo poslal nad nje svojega ministra voda; da jih vse pobrizga s svojimi vodami, ako se takoj ne pomirijo. Ta grožnja je učinkovala, g. minister dr. Žerjav pa je hvalil Boga, ki mu je bil dal dobro misel, da je pomagal napraviti g. Puclja za ministra za vodo. Nakar je ministrski svet mirno začel »delovati« in vlada je mogla izdati poročilo, da so bili vsi sklepi soglasni, brež krize. Gospod minister Pucelj je nastopil na Vel. Šmarna dan v Ljubljani v sokolski uniformi in imel seveda na glarvi čepico s sokolovim peresom. Doma v Vel. Laščah pa ga baje ljudje večkrat vidijo z zelenim lovskim klobukom na glavi, za čegar trakom ima zataknjene krasne racmanove krivčke. Ko sta torej na Vel. Šmarna dan videla dva ministrova rojaka iz Vel. Lašč svojega odličnega so-občana v sokolski čepici, je vprašal eden svojega tovariša: Ti, lej ga no! — An ti je iz dfuštva „Racman“ izstopil, ko ima sedaj čisto drugo pero za kapo?“ Velja še danes. Ko sta v onih starih časih še naš Gospod in sveti Peter hodila po svetu, sta našla nekoč ob veliki cesti mladega človeka, ki je sedel na kupu kamenja in bridko jokal. Dobri Gospod ga je sočutno vprašal: »Zakaj jokaš, ljubi mladenič?« Madenič pa je zastokal: »O moj Gospod — kako bi naj ne jokal ~ ko — pa — sem — državni uradnik?« In tedaj je predobri Gospod sedel k mladeniču na kamenje in začel tudi sam bridko jokati. Gospodarstvo. Padec denarne vrednosti in naši denarni zavodi. Prvo dejstvo, ki ga moramo za sledeča izvajanja vpoštevati, je stalno nazadovanje vrednosti našega denarja. O vzrokih tega nazadovanja srno že dostikrat pisali na tem mestu in ugotovili smo, da je glavni vzrok stalnega padanja naše denarne vrednosti nered v državnem gospodarstvu, kateremu se vedno pridružujeta zapravljivost (izražena v večjem uvozu kakor ja izvoz, ■da torej več pojemo in potrošimo kakor pridelamo in zaslužimo) in pa neprestano tiskanje novih bankovcev. Ti trije momenti predstavljajo glavne vzroke stalnega padanja vrednosti našega denarja in ker ni nikakega upanja, da bi se dali v doglednem času odstraniti vzroki padanja valute, je čisto gotovo, da bo vrednost našega denarja še padala. Ako pa ne odstranimo vzrokov, ostanejo tudi posledice — in najhujša posledica padanja denarne vrednosti, — namreč „draginja“, nas bo še jako dolgo morila in potiskala k tlom. Drugo dejstvo je, da imamo mi skoro ves svoj razpoložljiv denar naložen v denarnih zavodih in sicer v hranilnicah in posojilnicah in v bankah. V teh zavodih je torej skoro ves naš razpoložljivi denar takorekoč organiziran, čisto tako, kakor je to bila navada pred vojsko. Vendar pa je usoda v naših — in tudi v drugih — zavodih naloženega denarja pred vojno in sedaj po vojni zelo različna in naravnost čuditi se moramo, da te razlike ravno denarni za-\odi skoro nič ne vpoštevajo na-veliko svojo škodo in na škodo vlagalcev. Pred vojno smo imeli denar, ki je res zaslužil to ime, ker je bila njegova podlaga zlato in zato je bila denarna vrednost takorekoč nespremenljiva. Sto zlatih v hranilnico vloženih goldinarjev je tudi ostalo sto zlatih goldinarjev, katere je hranilnica ali banka produktivno delajočim ljudem posodila proti določenim obrestim, od katerih je en del, in sicer manjši, obdržal denarni zavod zase, večji del pa se je vpisal na korist vlagalca, ki je na ta način v resnici množil svoj v zlatu vloženi kapital z obrestmi v zlatu. Na ta način se je v resnici množilo premoženje i denarnega zavoda i vlagalca in sicer sc je množilo od plodov produktivnega dela, torej od vstvarjanja pravih, zlatih vrednot. To solidno množenje kapitala pa je vojna popolnoma predrugačila. Kar je ostalo od preteklosti, to sj samo oblike, jedro pa sc je izpremenilo. Tudi danes imamo denarne zavode, ka-koršne smo imeli prej. Tudi danes vlagajo ljudje v denarne zavode svoje prihranke. Te prihranke tudi danes denarni zavodi izposojajo produktivno delovnim ljudem in sicer navadno za zelo visoke obresti, od katerih obdrži en del zavod zase — danes pa ne več manjši del kakor prej, ampak večjega —, drugi del pa se vpiše na korist vlagateljev. Torej -rse to je ostalo. Kar pa ni ostalo, in kar je velevažno, je sledeče: Dočim se je vloženi prihranek prej res tnnož.l in rastel In sicer rastel v zlatu, ker smo imeli nespremenljivo vrednost denarja (ali valuto), danes vrednost prihrankov pada vsled padanja denarne veljave in sicer pada za toliko, kolikor znaša razlika med višino obresti in med padcem denarne vrednosti, ker imamo danes spremenljivo denarno vrednost. % Zgled nam bo to pojasnil. Kdor je pred vojno vložil n. pr. v ljubljansko mestno hranilnico 100 goldinarjev, je dobil čez eno leto vrnjenih, ako je svojo vlogo dvignil 103 ali 104 goldinarje v zlatu (kakor je bila pač obrestna mera). Hranilec je torej res nekaj pridobil ir. tudi zavod je res nekaj pridobil, ker mu je ostalo tudi po 1 ali 2 odstoka, ker je zavod za izposojeni denar dobil nekaj več obresti kakor jih je plačal. Vsak kmet n. pr. ve, da je moral plačati hranilnici ali posojilnici za izposojeni denar po 5 ali 6 odstotkov, dočim je prejemal za vloženi denar le 3 ali 4 odstotne obrestj. Kdor pa vloži danes 100 dinarje’/ n. pr. ob novem letu v kak denarni zavod, dobi tudi čez eno leto 104 ali 105 dinarjev nazaj, če vlogo dvigne. Zavod dobi z lahkoto tudi do 10 in več procentov za sebe, ker je treba danes za izposojeni denar plačati po 15 in tudi več procentov. Torej sta tudi danes pridobila vlagalec in zavod svoje obresti, toda zaradi stalnega padca denarne vrednosti sta oba nn vrednosti kapitala in obresti silno izgubila, ker je vrednost našega denarja tekom 1 leta padla ne za 10 ali za 15, ampak za celih 100 procentov!! Posledica tega pojava je, da imajo raši denarni zavodi v številkah vedno več, v resnični vrednosti pa vedno manj denarja! Mnogokrat beremo, da ima ta ali oni denarni zavod 100 miljonov kron kapitala. Kaj je to? To je samo ena velika številka, ki s svojo veličino človeka lahko preslepi in omami. Mi smo že dostikrat ugotovili, in vsak ve to najbolj iz svoje lastne izkušnje, da danes krona ni nič več in nič manj kakor en vinar v zlatu (in toliko tudi blago velja, kakor vemo vsi). Denarni zavod torej, ki pravi, da ima danesTOO miljonov kron kapitala, ima torej res eno velikansko številko — papirja, toda pravega zlatega denarja ima pa le en cel miljon kron in niti ficka več! Kaj pa je imel isti zavod pred 1 letom? Takrat je veljala krona še 1 krajcar, torej je imel pred 1 letom zavod še 1 miljon goldinarjev v zlatu, danes pa ima še 1 miljmi zlatih kron, tedaj raivno polovico manj. Padanje prave, zlate vrednosti v denarnih zavodih naloženih kapitalov pa se bo nadaljevalo tako dolgo, dokler bo padala krona in ta bo padala, kakor rečeno, še dolgo. Poslcdica tega za naše narodno gospodarstvo usodepolnega gubitka na vrednosti vloženih kapitalov, je seveda stalno pomanjkanje denarja v naših denarnih zavodih. To je tudi čisto jasno. Za promet z blagom — in blago je zla-(o! — je treba imeti vedno na razpolago zlati denar (oziroma potrebne količine v papirju), premoženja v zlatu pa imajo zavodi, kakor rečeno, vedno manj. Če sc bo ta proces nadaljeval, bomo doživeli morebiti še slučaj, tla bo imela največja slovenska banka milja rde papirnatega denarja, a z vsemi svojimi papirnatimi miljardami ne bo mogla posredovati niti pri nakupu enega teleta! Da se našemu celokupnemu narodnemu gospodarstvu preteča katastrofa odkloni, je skrajni čas, da naši denarni zavodi in hranilci krenejo na druga pota in rešijo vsaj to, kar se še rešiti da. Danes je mnogo ljudi pamet že toliku srečala, da posojajo svoj denar na podlagi zlate veljave. Ti ljudje pravijo: Jaz ti posodim tisoč kron, a ti mi ne boš vrnil čez 1 leto zopet tisoč kron (več obresti), ampak toliko, kolikor je tisoč kron danes vrednih v zlatu. Če je n. pr. 1000 kron danes vrednih 20 zlatih kron. boš ti. prijatelj, meni dal čez I leto toliko, kolikor bo čez eno leto vrednih 20 zlatih kron. Kajti če ti posodim kravo, boš ti meni tudi kravo vrnil in ne samo kravjih parkljev. Ljudi, ki tako delajo in se ne puste petnajstiti za svoje težko zaslužene »a prihranjene solde, je vedno več in prav imajo. Ti bodo vsaj to še rešili, kar imajo Nobenega vzroka ni, da se ne bi mogli tud] denarni zavodi te metode po-služiti. Čim prej to store, toliko prej bodo rešili vsaj vrednost svojega da-rašnjega premoženja in vsaj današnjo vrednost njim zaupanih vlog. Danes ve že vsak hribovski pastir, da ni res, kar je gonila avstrijska vlada ves čas vojske, namreč, da je krona — krona, ampak da je treba razlikovati zlato krono od papirnate, lo razliko bodo morali vpoštevati tudi nasi zavodi, kakor je že vpoštevajo vsi pametni ljudje. In čim prej jo bodo vpoštevali, toliko boljše bo zanje in za vlagalcc, katerih število se bo ravno potem znatno pomnožilo. Borza v Ljubljani. Sporočajo nam, da se y kratkem otvori v Ljubljani borza za blago in vrednote ter menda tudi za valute. Pripravljalna dela so v polnem teku. Z veseljem beležimo to vest, kajti borza bo za naše trgovstvo, industrijo in za narodno gospodarstvo sploh prevažnega pomena. Začasno tajništvo ljubljanske borze posluje v Ljubljani, v hiši Slovenske banke, Cankarjevo nabrežje, I. nadstropje (vhod za vodo). Uradne ure vsak dan*od 16.—18. ure. Žitne cene v Zagrebu. Dne 16. t. m. je veljalo v Zagrebu: Nova pšenica 1900 do 1940 kron za 100 kg, koruza 1460 do 1500, rž 1500, ječmen 1600, oves 1400 do 1440, moka št.O pa 28 do 28 in pol krone za 1 kg. Cene živine v Zagrebu. Voli najboljše vrste 38 do 42 kron za 1 kg žive teže, voli prve vrste 32 do 34, druge vrste 22 do 28, tretje vrste pa 14 do 18 kron. — Teleta prve vrste 40 do 43 kron, druge vrste 20 do 24, tretje vrste 14 do 16 kron. — Svinje prve vrste 87 do 98 kron, druge vrste 85 do 87, tretje vrste 76 do 80 kron. Vrednost denarja: 1 dolar okoli 340 kron, 1 češka krona okoli 11 kron, 1 lira pa blizu 16 kron. V Curiliu velja 100 naših kron 1 frank in 52 centimov. Vrednost naše krone torej stalno pada. Izdajatelj: ALBIN PREPELUH. — Odgovorni urednik: JOŽE PETRIČ. — Tiska: Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v LjubllanL Kap,tal: K Z0,QU0.QG0 Slov. eskomptna banka fiszerBB ssrag K S.SOti.OOO Koto mesto, Rahfii, SlnienjgradeG. Ljubljana, Selecbursova 11 S|C9 Sf• le f»sjt«6neje in nsjkuisntneje Telefoni št. 146, 458 Brzojavke: ESKOMPTNA. I ! B Teodoi1 Horn, Ljubljana Pesjanska cesta št. 8. se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vseh kleparskih in vodovodnih instalacijskih del kakop tudi zb, pokrivanje streh. Vsa stavbinska In kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Proračun brezplačno in poštnine prosto. Popravila točno in po najnižji dnevni ceni. Ambalaža in pločevine. •g IgUBBgaBBggBBB^ I m Bli ste se žb naročili no revijo ^ Joti Zapishi“7 Strojne tooarne in livarne d. A Ljubljana Dunajska cesta Štev« 35. Telefon t 142 in 230, Brzojavi: »STROJ11. (SL w Stroji asa obdeBoifanj® Sesa. — Turbine. — Želeju® konstrukcij® * , & in transmisija. — SesaSjke in armature. — Z^csnovi. Popolnoma varno naložite svoj denar v 8ZS3E1HI PDStUILKiCi v imm\ r. z. as o. as. sedaj poleg nunske cerkve 1. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „Union“. Hranilne vloge se obrestujejo po 5°/0 brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 41/2°/o- Hranilne vloge so vezane na dobo četrt leta po 5» '/4 %> na dobo pol leta po 5\/2°/o- Oblačilniea za Slovenijo r. z. z o. z. v Ljubljani. Zadružna centrala za manufakturo en groš en detail. jjHP* Zgolj prvovrstni češki in angleški izdelki "VK Skladišče v ..Kresiji**, Iiingarjeva uliea 1, prvo nadstropje, Prodajalna na drobno v Stritarjevi ulici št. 5. Podružnica v Somboru (Bačka), Aleksandrova uliea št. 11. 1 ■ ' ~ ;.. --------- Upoštevajte pri nakupih. ■■ --- Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški 3n trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava la Mosiofaški in angleSM babs za livarna in domačo vporabo, bovaSbi premog in črni i