Inserati se sprejemajo in veljA tristopna vrsta:
S kr., če ae tiska lkrat, i <t .1 L* » n n n - n
n n n u ^ -i
Pri večkratnem tiskanji se tena primerno cmanjša.
Rokopisi
se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo
Naročnino prejema opravuištvj administracija) in ekspedicija na Starem trgu h. št. 16
Po pošti prejeman	velja:
Za eeio leto	. . 10	gl. —	kr.
»a pol leta	. . 5	.. —	,,
ta četrt leta	. . ••	„ 50	,,
V administraciji velja:
Za eelo leto . . 8 gl. 40 kr. ta pol leta .	4 „ 20 „
ta četrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiijan velja 60 kr. več na leto,
Vredništvo je na Bregu hišna štev. 190.
Izhaja po trikrat na teden in »icer v torek, četrtek in soboto.
Nemškutarji v deželnem zboru kranjskem.
V zadnjem listu smo na kratko omenili, da je kranjski deželni zbor ukljub pičlo mu odmerjenega časa razen deželno-gospodarskih zadev letos, tedaj v zadnji uri, še skazal deželi dve veliki dobroti, namreč z nastavo popotnega učitelja kmetijstva in s sklepom zidanja norišnice. Kaj je v šestletni dobi koristnega in potrebnega za deželo storil, to bo pač vsakemu znano, ki se je brigal za njegove obravnave in deželne zadeve sploh.
Da se pa more delavnost našega deželnega zbora ceniti po vrednosti, treba pomisliti, da je podoben človeku, ki ima v sebi bolezen; tak človek težje dela, a to, kar naredi, ima po tem toliko večo vrednost, njegova zasluga je tim veča. Deželnega zbora kranjskega bolezen, prava,,putka", so nemškutarski poslanci , ki so se glasili in ovirali ga vselej, kedar je šlo za kako narodu našemu koristno reč, če je le količkaj po slovanstvu dišala. Toda ne samo to — bili so skoro vsakemu predlogu protivni, če je le prihajal iz kakih narodnih ust.
Tako so bili letos protivni celo deželi tako potrebnima in koristnima predlogoma : o popotnem učitelji kmetijstva in o norišnici. In iz kakih razlogov ! Kedar so hoteli iz strankarskega stališča kako reč podreti, skrili so svojega zajca za grm varčnosti. Če kdo njihove govore prebira, pa jih verjame, bo mislil, kdo vedi, kaki narodnjaki, domoljubi so, da hočejo
ljudstvu res ves davek odvzeti. Njihovo glavno orožje proti narodni večini je bilo vedno eno in isto-. očAt&nje i&pT&vljmati. Na to so dobivali pač dobre odgovore, kterim niso mogli do kože ali pa so jih skušali ovreči le s tem, da so za dokaze jemali deželne priklade, kar jih je zbor bil prisiljen deželi naložiti. To sicer ni veselo, ali bi bilo pa drugače, ko bi bila v tem času večiua zborova nemčurska? Bi ne bile marveč v tem slučaji deželne priklade morda še veče? Zakaj je bil zbor pri-moran nakladati davke, to nagajivi nemčurji prav tako dobro vedo, kakor mi. Država je veliko reči, ki jih je prej sama oskrbovala, oddala deželi; dosledno bi bila morala prepustiti deželi tudi primeren del davkov, česar pa ni storila. Bremena se je pač znebila, a vendar pobira davek ravno tako , kakor da bi oskrbovala še vse, kar je deželi prepustila. Po tem je deželni zaklad, ki se po večem polni le po dokladah, bil huje obtežen. Koliko sta nejo šole, koliko ceste, koliko drugi posli, ki jih je deželni odbor dobil! Da more shajati, ni drugače, nego da se mu dohodki povišajo, zato je bil zbor prisiljen k dokladam, to dobro vedo tudi nemčurji, ki pa vendar.v eno-mer trmoglavo natoleujejo večino, kakor da bi bila edino ona kriva po slabem gospodarstvu, da so deželne priklade više postale. Ali ni tako očitanje neumno, zlobno?
Da imajo varčnost le na jeziku, v djanji pa se jim je jako malo smilila mošnja davkoplačevalcev , o tem najjasnejši dokaz je to, da takrat, kedar je šlo za kako njim povoljno
reč, n. pr. podporo nemškemu gledišču , povišanje plače muzejnemu varuhu (Dežmanu) itd., niso hTieVi tako tanke vesti. Dobro jim je tedaj dal dr. Bleivveis pod nos rekši, da so dosledno zoper vsako reč , ki jo predlaga narodna večina, naj bo njena potreba ali koristnost še tako očividua. Nasprotno pa se po-tezajo za vse, kar je po njihovem okusu in služi nemčurstvu, bodi si še tako nepotrebno, nekoristno ali celo škodljivo narodu in deželi. Da je to res, tega nam ni treba dokazovati, ker je dokazano po zapisnikih obravnav deželnega zbora.
Tej prikazni se ni čuditi, ako se ogledajo osebe, iz kterih je sostavljena manjšina našega deželnega zbora. Tu vidiš može, ki niso izrastli iz naroda našega ali pa so se mu pozneje izneverili, veliko-posestnike, plemeuitaše, ki do ljudstva nimajo pravega čutja, c. k. uradnike, ki morajo iti za vlado, in odločne nasprotnike naše narodne reči. Kaj mora tedaj narod naš pričakovati od takih mož! Mislimo, daje vsak do dobrega prepričan , da res narodnjak ima srce za narod; saj se je to o vsaki sesiji pokazalo iu če bi ne bili imeli narodnjaki večine v zboru, dežela bi še pičlega števila narodu koristnih naprav ne imela , kar jih je mogla zavoljo hudih ovir osnovati. Opomnimo le sadje- in vinorejske šole na Slapu, popotnega učitelja kmetijstva, norišnice, pogodbe z državo zavoljo vravnave zeraljiščno - odveznega zaklada; deželi jako koristna kmetijska šola se je največ po krivdi nasprotne stranke zelo zavlekla , če ne bo celo popolnoma po vodi
Kralj Dimitar Zvonimir in njegova doba.
(Konec.)
Smrt kralja Dimitra Zvonimira.
Iz leta 1086 je Dimitar Zvonimir večkrat poboljeval. On ni mogel nič več kraljevskih dolžnosti opravljati; zatoraj si je izbral človeka, ki bi namesto njega s hrvatsko zemljo opravljal. Bil je to neki Pribimir. Leta je postal ,,vikar kraljevski", ter vladal v ime Zvonimirovo v celej Hrvatskej in Dalmaciji.
Kralj Zvonimir je po prilici bolehal leto dan. Na početku 1. 1088 je on umrl ter so ga pokopali v Solinu, v kraljevskej raki, kojo je nekdaj kraljica Jelina sezidati dala.
Dimitar Zvonimir je bil oženjen z ogersko kraljičino Jelino, kojo so Hrvati Lepo zvali. Ta mu je rodila sina Radovana. Zvonimir si je bil tega sina opredelil za naslednika, ter ga je zatoraj že kot mladenta vadil v vladanju hrvatske zemlje. V listinah kravljevskih od 1. 1078 in 1083 spominja se Radovan kot priča darovuicam, koje je Zvonimir podelil. Ali Zvonimiru ni bilo sojeno, da utemelji narodno dinastijo v Hrvatskej. Še za svojega življenja jc moral siromak videti, kako mu
edini sin Radovan gine od ljute bolezni. L. 1084 umre Radovan.
Vladanje Dimitra Zvonimira je ostalo v živej vspomeni narodu hrvatskemu. Dolgo še se jc spominjal narod poslednjega znamenite-tega kralja svojega ter se je posebno rad spominjal v kasnejih burnih časih lepega miru in varnosti, ki je za njegovega kraljevanja v hrvatskej zemlji vladala. Posebno od onega časa, ko so začeli ptuji kralji hrvatski narod preganjati, deliti, zatirati, ko je narod hrvatski postal tužen rob tujih gospodarjev, tolažili so se potlačeni Hrvati s spominom na nekdaj slavno vladanje ,,kralja hrvatske krvi" ter so Zvonimira smatrali zastopnikom samo-stalnosti države hrvatske.
Stara kronika hrvatska slavi Zvonimira in njegovo vlado z besedami navdušenimi in spoštljivimi: „1 osta kraljem Zvonimir, koj pošteni kralj, sin dobrega spomenuča, poče crkve veoma štovati in ljubiti in poče dobre pomagati, a progoniti zale. I bi od vsih po-ljubljen, a od zalih nenavidjen, jere nemogaše zla videti. I tako nebiše on za Hrvate, zašto neče oni dobrotom dobiti, da bolji su pod strahom. I za dobroga kralja Zvonimira biše vesela sva zemlja, jere biše puna i urešena svakoga dobra, i gradovi puni srebra i zlata
I nebojaše se ubogi, da ga izjede bogati, ne-jaki, da mu vazme jaki, ni sluga, da mu učini i nepravo gospodin. Jere kralj svili branijaše, zašto ni sam bezpravdeno neposidaše, tako i inim uedadiše. I tako veliko bogatstvo biše tako u zagorju. kako u primorju biše za pra-vedenoga kralja Zvonimira. I biše puna zemlja svakoga blaga i biše veče vredna ureha na ženah i mladih ljudih i na konjih, nere inada sve imanje, i Zemlja Zvonimirova biše obilna svakom razkošom, ni se nikoga bojaše, nitim nitkove mogaše nauditi, razmi gniv gospodina boga, koj dojde svrhu ostatka njih, kako pismo govori: Otci zobaše kiselo groždje, a sinovom zubi utrnuše".
Neumorni hrvatski povestničar Rački, opi-savši nam Zvonimira in njegovo vlado sodi o njem takole: .,Kralj Zvonimir vzdržal je Hrvatsko v onem položaju, kojega jej je modri in oprezni Peter Krešimir priskrbel. Ali proti koncu njegovega vladanja nagomilali so se nad zemljo hrvatsko tako nevarni oblači, da bi jih mogla samo čvrsta in razborita roka razpršiti ali vsaj nenevarne storiti". —
Smrt Dimitra Zvonimira je bila zares prav škodna za hrvatsko državo. On ni zapustil zakonitega naslednika, pa zato se ju zemlja hrvatska in dalmatinska razcepila na
vojski Rusi to trdnjavo mogli osvojiti si še le po hudem boji.
Druga novica je, da je pri Brajili bil 3. t m. boj med ruskimi baterijami in turškimi ladijami (monitorji), ktere so mesto bombardirale, pa so se morale okoli poludne umakniti streljanju ruskih baterij. Vnelo se je med tem več hiš in več prebivalcev je poginilo.
Pri Krču se je angleški oklepni ladiji pripetila grozna nesreča. Ko se je bližala, pozabila je naznaniti svoj prihod ruski straži. Tako je prijadrala vrh „torpeda" v vodi nastavljenega, ki se je razpočil in ladijo popolnoma raztrgal, da se ne ve, kaj je bilo na nji, ker je vse poginilo.
Iz turških pokrajin krščanski prebivalci še vedno beže, posebno veliko jih prihaja na rumunsko zemljo.
Ruska armada se povsod neprenehoma naprej pomika. Kje bo vdarila čez Donavo, tega Turki ne vedo, zato premikajo svoje čete od kraja do kraja, da bi branili prehod. Rusi imajo pri sebi ne le vse priprave za mostove, ampak celo majhne parobrode, ki se dajo po suhem prevažati. Njih vojska je tedaj na vsak način silna.
Da Turki niso nikjer še nič izdatnejega storili to si razlagajo skoro vsi listi tako, da mislijo ostati le v svojih vtrjenih prostorih, a se ne spustiti v noben boj na planem prej, nego bi Rusi bili prognani od kake vazneje trdnjave.
Perzijauski šah (kralj) stoji na meji s 15.000 mož in je namenjen ž njimi marširati proti turškemu Bagdadu in Krmeli. Bagdadski vali (deželni načelnik) ima le 4000 mož za brambo, a sklicuje vse moške s 15. letom po-čenši v orožje. Tedaj mora biti sila velika, če Turki že otroke v voisko kličejo. V Bagdadu razsaja huda kuga, pretekli teden je umrlo za njo nič manj ko 254 ljudi.
Izvirni dopisi.
iz ij.jiililjikiie, 3. maja. (Vojska omejena?) Telegraf poroča važno novico, da je angležka vlada naznanila v Petrogradu, da hoče ob sedanji vojski nevtralna ostati. Ves svet se je bal, in se še boji, da ne bi nastala iz rusko-turške splošna evropska vojska. Oblast,
o kteri se je najbolj mislilo, da se hoče v ho-matije na vzhodu vtikati, bila je Angležka. Ako se toraj potrdi novica, da Angležka ostane nevtralna, potem je vse upanje, da se vojska omeji, to je, da se nobena nova oblast ne bo vtikala v njo. Kakor težko sicer je to verjeti, vendar je angležka obljuba za sedaj porok, da splošne vojske še ne bo kmalo, ne prej, nego, da se sreča v rusko-turški vojski odločno na eno ali drugo stran nagne. Z odstopom Angleške vzeta je Turčiji velika nada, glavna podpora. To stanje je za Rusijo izvrstno, protiruska zveza je skoro nemogoča postala, nasprotno pa nji ne bi bilo težko pridobiti si zaveznikov. Turkom ostanejo le še Madjari, pa ti nimajo svoje armade, par tisoč ogerskih prostovoljcev pa Turčije ne more rešiti. Ali bo pa stan dolgo tak ostal ?
Popoln razpad Turčije privabil bo gotovo vnovič vse oblasti na diplomatični oder, da bi pri plenu kaj dobile, in pri tem se zna vneti velik prepir. Misliti je, da bo vojska z Rusom in Turkom še dolgo trajala, in zato je upati, da ostane boj še dolgo omejen na ta dva nasprotnika.
Bx ljubljanske ok»liei> 4. maja. (Dragina.) Kaj nam bo prinesla vojska? Prvi nasledek njen bo dragina. Rumunska vlada je prepovedala bojda izvažanje žita, in ravno take prepovedi je od Rusije vsak dan pričakovati. Če se pomisli, koliko žita je prišlo iz Odese in Brajile, potem vsak ve, da se mora pri nas kruh podražiti. Južna Rusija in rumunsko polje so za žito najrodovitnejši kraji Evrope, vsaj za Avstrijo iu Ogersko, memo Banata skoro žitne shrambe, in po svoji pro-stranosti odločilni za ceno žita. Slabo letino ali vojsko v Rusiji iu Rumuniji čuti vsa Evropa, in jo bomo tudi mi kmalo čutili. Ako se vplete tudi Angleška, Laška in severna Amerika v vojsko, bo kupčija po morji zelo težavna in dražja, posebno cena kave, sladkorja iu drugih pridelkov, ki prihaja k nam čez morje, bo poskočila. Dragine se nam je toraj na vsak način bati, toda ne bode tolike sile. ako ostane vojska na Rusijo in Turčijo omejena. Mi bomo to nadlogo radi prenašali, da le prinese ta vojska svobodo in odrešenje našim južnim bratom.
£ii.rt«a>*>t.*. 1. maja. Pri nas so
splavala. Vsem tem važnim rečem so nem-čiirski poslanci po moči nasprotovali.
Dalje so z uapadanjem večine podaljševali sesije iu s svojimi dolgimi govori (ker se tiskajo v stenograiičnih zapisnikih) prizadevali deželi velike stroške, kteri se res ne dajo opravičiti. To — to je zapravljivost, ne pa gospodarstvo narodne večine.
Po vsem tem je lahko narod naš spoznal, kaj so nemčurji. Če bodo naši volilci hoteli sami sebi dobro storiti, bodo o prihodnjih volitvah poprijeli se svojih možakov, nikakor pa ne poslušali nemčurskih „marktšrajarjev.1
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. maja Avstrijske dežele.
41 katoliškem xl>oru na BPu-naji. Telegram „Slovencu" 4. t. m.:
,,Sinoč shod katoliški sklenjen; preizvrstno govorili kardinal Schwarzenberg, Thun, 'princ Lichtenstein , Gruša , nadškof Kučker neprecenljive besede vpričo osem škofov, najviših plemenitažev, blizo 4000 možakov in gospej raznih stanov; sobana odmeva navdušenosti v vsih jezikih cesarstva; pri blagoslovu papeževem v ginljivem soglasji, prizor veličasten, vtis nepopisljiv."
Kakor se čuje, je avstrijska vlada obrnila se do rumunske s pritožbo, naj Donave ne zapre, in da je vsled tega reka za avstrijske ladije odprta; le luki ob Galacu in Brajili ste zaprti.
V |»ešiaiiMkeni zliom so Madjari stavili interpelacijo do vlade, ki kar kipi so vraštva do Rusov. Iz tega se vidi, kak strah imajo Madjari pred njimi, čuditi se je le, da se Hrvat nobeden ne oglasi. Jih mar ni v zboru?
Češki poslanci so imeli te dni shod, pri kterem so se pogovarjali o tem, kako dalje postopati na političnem polji sedanji čas.
Vnanje države.
'it I»»jis6a ste le dve novici nekoliko važniši. Fiusi so namreč vzeli Turkom trdnjavo Bajazid, turška posadka 1700 mož se. je, za-gledavši prve ruske čete, umaknila v pogorje Alladagb. To je zato važno, ker so v zadnji
več taborov. Nemiri in neredi so zavladali v hrvatskej državi ter pospešili tako popolni propad njen. Izmed vseh strank je bila naj-nevarneja za samo.italnost hrvatsko ona, ki )e držala z vdovo Zvouimirovo, z Jeleno. Ta stranka je iskala pomoči pri ogerskem kralju Ladislavu ter tako pripravila ogerskim A-tpa-dovcem pot v Hrvatsko.
Priča o smrti kralja Diinilra Zvonimira.
Mnogi pisatelji hrvatske povesti slutijo, da Zvonimir ni umrl naravne smrti, nego da je pal v buni, ktera se je proti njemu vzdignila, ko je vodil Hrvate na križarsko vojsko. Ti pisatelji osnivajo svoje mnenje na staro-davnej priči, ki je dolgo časa med hrvatskim narodom živela, ter se v letopisih hrvatskih ohranila. O nasilnej smrti pripovedata dva letopisa' kronika hrvatska in kronika Ivana Tomašiea.
Kronika Ivana Tomašiča, frančiškana iz polovice 16. veka, govori o smrti Dimitra Zvonimira tako-le:
Godine tisoču petdeset in sedme (1057) umre Zorobelus (Zvonimir), poslednji kralj Hrvatske , Dalmacije in Slavonije. Bivši kralj Zorobel, človek vrlo hraber, ter vtšt vojnik, a posebej še posebno goreč branitelj vere kr-
ščanske, odloči on oteti in osvoboditi sveti j grob, ki ga je bil sultan zavzel. Zato zapovel svojim državljanom pod vero, da se vsi zna,-dejo v bojnem redu (oborožani) na Petrovem polju. Ko so pa med tem Slovinci razumeli zapoved iu nalog kraljevski, rekli so poradi žeu in dece svoje: „Kaj li dela kralj to, nikdar ne bodemo več videli naše dece, žen, niti domovine svoje; pa zakaj nas nagovarja, daide-mo prek morja?" Na to nagovore ti nevredni Slovinci kraljevega tajnika ter zajedno tudi peharnika Tadeja Slovinca, da kralja ubijeta. Ona odideta 20. travna v kraljev šator, ter ubijeta kralja na tistem polju, kraj cerkve sv. Cecilije. Pred svojo smrtjo je dal smrtno ranjeni kralj vse svoje podanike pred se poklicati ter potem izusti tc-le besede: „0j vi neverni Slovinci, kdo vas je zaslepil, da ste me ubili ? Vedno ste bili neverni in oporni kroni mojej." In zatem: ,,0j vi verna brača moja Hrvati in Dalmatinci, iz globočine srca mi je žal, da sem vaš poslednji kralj, ter da bodete vi odslej podanici ptujim kraljem in knezom.11 To izustivši izdahne, ter bode pokopan v knin-skej cerkvi sv. Jerneja kraj velikega žrtvenika. Oj nesretna Hrvatska, ki si tolikega in tacega kralja zgubila! —
Obe kroniki: hrvatska, in ona Ivana Tomašiea , pričate , da je Dimitar Zvonimir pal od ubojniške roke, in to zato, ker je Hrvate nagovarjal, ria grejo na križarske vojske. V glavnem se slažete obe vesti, samo da hrvatska kronika stavlja to zgodo v leto 1079, a Tomašičeva v leto 1057. Razun tega razlikujete se obe kroniki v pripovedanju, kdo li da je Zvonimira ubil? Prva veli, da so ga vsi Hrvati zajedno na Kosovem polju javno izra-uili; a druga, da so Slovinci na Petrovem polju podmitili peharnika Tadeja, ki ga je tajno ubil.
Ta pripovest o nasilnej smrti kralja Dimitrija Zvonimira se ne more na noben način na Zvonimira odnositi, in to iz velevažnih
razlogov.
Obe letnici — 1079. in 1057. — gotovo ne odločujeti nič , ker je vsakemu znano, da je Zvonimir še 1. 1087 živel, kako bi bil tedaj umrl 1. 1079 ali pa 1057.? Pa da se tudi letnice slažejo, vendar se ne bi mogla ta pripovest protegniti na Zvonimira, in to edino zato ue, ker se za njegove dobe ni nobeden pripravljal na križarske vojne. Gregor VII. je sicer zamislil idejo o oslobojenju svete zemljo ter pisal v to ime mnogim vladarjem cvro p-
zdaj vse oči obrnjene na iztok, kjer se je začela razvijati velika drama. Vsi naši listi pozdravljajo Ruse, da so se enkrat odvažili na ta veliki posel. Naši prekodravski bratje pa ne vedo, kaj bi počeli od jeze proti Rusu ter zaklinjajo vso Evropo, da naj maršira ž njimi proti severnemu barbaru, ki hoče pokončati civilizirano turško državo. in čim bolj se približuje čas, ko bo treba tudi Avstriji mobilizirati svojo vojsko, tem bolj besne in vpijejo Madjari proti Slovanom. Po najnovejih vestih bi morala Avstrija zasesti Bosno in Hercegovino do 1. julija, in vse kaže, da se bode tole vendar le res zgodilo, kajti voj-skini zuak je to gotovo, ako dva največa dostojanstvenika v vojski, nadvojvoda Albrecht in \Vilhelin, ravno te dui pregledujeta vojsko in trdnjave na turško-avstrijski meji. — Hrvati so vsi za okupacijo, in da ima carski dvor posebno poverjenje v Hrvate, vidi se iz odgovora, ki gaje poslal nadvojvoda Albrecht na čestitko njegovo hrvatskemu banu Mažuraniču, v kojem kaže, da bode gotovo vselej na verne Hrvate računiti mogel. Zdaj je pa tudi čas, da se Hrvati pokažejo prave politikarje; zdaj je čas, da se počasi rešimo madjarske more, ki nas tlači in pod ktero ni za nas nobenega napredka. Rešiti se moramo tega naroda, in to bode mogoče edino z okupacijo Bosne in Hercegovine, ker se bode tako povečal slovanski element proti madjarskemu. Mi se nadjamo, da bode letošnje leto za nas velike važnosti, samo na čelu treba nam imeti ljudi, ki bodo znali okolnosti v prid naše domovine porabiti. —
Zadnji mraz je pri nas prav malo škode naredil, tim več pa povodeuj v Posavini in Podravini. Zdaj imamo zopet toplo in lepo vreme.
'Mt IHininJa, l. maja. Katoliški shod, ki sc je v ponedeljek tukaj pričel, je glavni predmet, o kterem govore dunajski listi, se ve, da vsak po svojem načinu. Katoličani ga pozdravljajo kot jutranjo zarjo lepše prihodnosti, in si obetajo od njega mnogo vspeha in sadu , liberalci pa mu odrekajo vsakotero važnost. Že prvi večer zbralo se je bilo toliko vdeležnikov, da je bila dvorana muzikalnega društva, ki ima prostora za 4000 ljudi, vsa napolnjena. Na galerijah bilo je mnogo plemenitega ženstva, spredaj na odru pa so se bili zbrali papežev nuncij pa škofje iz Dunaja, Solnograda, Zadra, Linca, Št. Polita, Kraljevega
gradca, Briksena, Rosenaua in mnogo prelatov in opatov. Dalje so bili videti knez Lichten-stein, grofje Leo Thun, Egbert Belkredi, Clam-Martinic, Ealkenhayu, Brandis, B a r b o, Pergen, baron Gagern itd. itd. Grof Pergen je v imenu osnovateljev s krepkim nagovorom pozdravil zbrane katoličane in povdarjal važnost tega shoda , pri kterem se praznuje pobratimstvo vseh narodov. To pobratimstvo pa zamore rasti in vtrditi se le na katoliški podlagi, ki je tudi podlaga zgodovinskega prava. Vodilo armadi katoliški je katehizem, pomočnik pa je Bog, in če je Bog z nami, kdo kaj premore zoper nas! Opominjal je kouečno katoličane, da naj bodo priprosti kakor golobi in previdni kakor kače. — Za tem so se prebrali pozdravi, ki so došli shodu iz raznih krajev in dežel, med temi bili so iz Slovenskega, pozdrav knezo-škofa krškega, kapitelna ljubljanskega in duhovščine kranjske, pa katoliškega društva konjiškega.
Za tem se je volilo predsedništvo po aklamaciji. Za predsednika bil je izvoljen grof Egbert Belkredi, znani poslanec moravski , ki je priporočal trdno zvezo s Čehi in nevde-ležbo zbora državnega in s Čehi vred zgubil svoj mandat ter pri novi volitvi propadel proti dr. Kusyu, za namestnika bila sta izvoljena Tirolec dr. pl. Riccabona pa grof Brandis iz Linca. — Grof Belkredi je prevzel predsedništvo ter v nagovoru svojem prosil dovoljenja, sv. Očeta v imenu shoda telegrafično pozdraviti in prositi njegovega blagoslova, kar je bilo z veliko navdušenostjo sprejeto. Tudi so se volili načelniki raznih odsekov, potem pa je grof Belkredi še spregovoril nekaj besedi, povdarjal, da je shod javno spričevanje vere katoliške, da si tudi zdaj nasproti stojita Maksimin in Konstantin, kteremu pa tudi zdaj velja obljuba: V tem znamenju boš zmagal, potem pa shod sklenil.
Drugi dan 1. maja bila je slovesna služba božja v stolnici sv. Štefana, ktero so obhajali dunajski škof Ivučker. Bili so nazoči razun tega še kardinal praški in nekteri škofje pa mnogo vdeležnikov. Ob 10. uri pričelo se je posvetovanje o šolstvu. Predsedoval je poslanec Thurnherr iz Predarelskega, poročal pa je grof Leo Thun. Prva resolucija, ki se shodu priporoča, se glasi: Katoliški starši so po vesti svoji zavezani skrbeti za katoliško izrejo svojih otrok, in imajo tedaj pravico zahtevati katoliške šole. Brezverne šole pa tej
nasprotujejo. Dr. Gruber je priporočal, da bi se v šolah bolje gojil patriotičen duh , ker za liberalnim se bode v šole vrinil narodni duh. Špiritual Speling iz Budjevic je izrekel svoj pomislik zoper to, da se rabi beseda „konfessionslos", ker bi utegnili liberalci ugovarjati, da naše šole, v kterih se uči krščanski nauk, niso „konfessionslos", ampak ,,inter-konfessionell." Leo Thun zavrača dr. Gruberja, uačelnika katoliške kazine v Jožefovem predmestji dunajskem, rekši, da se bode tudi rodoljubje gojilo dovolj, če bodo šole katoliške iu narodni (namreč pogansko narodni duh) se potem ne bo mogel šopiriti po njih. Grof Clam-Martinic, živahno pozdravljen, pravi, da smo se zbrali, da bi se zedinili in edini tudi ostali. Neki govornik je rodoljubje nasproti stavljal narodnemu duhu. Reč je treba pojasniti. Mi smo le zoper tistega narodnega duha, ki škili čez meje avsrijske, in se mu v Avstriji ne dopada. Cerkev katoliška pa varuje in brani vsako narodnost, in če tudi v šolah zahtevamo narodnega duha, to duhu katoliškemu ni nasprotno. Mi obhajamo binkoštni praznik, ki je posvetil vse narode in jezike. Resolucija bila je enoglasno sprejeta, in ravno tako tudi druga resolucija, v kteri se v dosego omenjenega cilja zahtevajo ti-le pripomočki: Svobodna vstanovitev katoliških ljudskih in srednjih šol pod cerkvenim nadzorstvom, za-branitev, da se šola ne bode zlorabila za slabe politične namene in zatiranje domačega jezika; vračilo vseh vstanov (štipendij) katoliških, ki se pa sedaj obračajo za brezversko šolstvo; svoboda za starše, pošiljati otroke v šole, ktere sami hočejo, ne pa da bi se silili pošiljati jih v brezverske šole; svobodni razvoj katoliških srednjih šol in vstanovitev katoliške cerkveno-samostalne univerze v Avstriji. Te predloge je poročevalec opravičeval s tem, da vse napake administrativnih vradov se razodevajo tudi pri šoli, kjer je vsled tega silno veliko napak. Treba je tedaj šolstvo postaviti na politično-nevtralno cerkveno podlago.
Ker je bila 12. ura že pretekla, sklenilo se je to zborovanje, in pričelo se je v mali sobani posvetovanje o časnikarstvu, kterega sem se še vdeležil. Toda pri tem pokazala se je velika razburjenost. Predsedoval je dr. Otoczka, vrednik požunskega „Rechtalu, poročevalec pa je bil vrednik graškega Volksblatta, g. Zapletal, ki je povdarjal važnost časnikarstva in med drugim omenil, da mu je škof,
skim, ali glas njegov je ostal glas vpijočega v puščavi. A nevzevši niti tega v obzir, je v pripovesti toliko neistiuitih podatkov, ki čine ravno vso pričo sumljivo. Tako se pravi, da je rimski papež poslal Zvonimiru pisma z rimskim cesarjem, a občno je znano, da se Gregor VII. ni niti najmanje zastopil z rimskim cesarjem in nemškim kraljem Henrikom IV., nego da sta bila v vednej borbi. Razun tega znade vsaki, da ni Zvonimir bil poslednji kralj hrvatski, nego da sta za njim še sledila Štefan II. in Peter II. Svačič. Pripovest o smrti kralja Zvonimira nima za povest Dimitra Zvonimira nobene vrednosti.
A je-li v tej pripovesti v obče kakšno po-vestniško zrno? Da to zvedimo, moramo naj-poprej znati za izvor cele priče. Pripovest ta je gotovo nastala od narodne pesmi, ki je pe-vala obširno o groznej smrti nekega kralja Zvonimira. To narodno pesem so čuli književni ljudje, ter jo upotrebili za povest hrvatsko, popoluili po svojej volji pesem in pristavili po svojej misli leto, kdaj da se je vse to zgodilo.
Ako tedaj na to pomislimo, lahko moremo naslutiti, koliko ima vrednosti ta priča. Ker se tukaj spominja neki kralj hrvatski za prve križarske vojske, to se mora vzeti, da se pripovest sama odnosi na kralja Petra II. Sva-čiča, ki je ravno takrat (1091-1102) nad Hrvati vladal. V tem podkrepljuje uas tudi ta okolnost, da se po enem letopisu zbira hrvatska vojska na Kosovem, a po drugem na Petrovem polju. Eno in drugo polje razprostira se blizu mesta Knina, prestolnice kralja Petra Svačiča. Znano je namreč, da je Peter Svačič, boreč se proti Madjarom za zemljo med Dravo in Savo, prenesel svojo prestolnico v mesto Kuin, da bode tako Madjarom bliže. Zraven tega je treba spomeniti, da je Peter II. Svačič bil zares poslednji kralj hrvatski, ter da se vsa ta pripovest more nanj protegniti. Posebno je še važno, kar kronika Tomašičeva spominje, da so Slovinci ubili hrvatskega kralja; tim bolj, ker je znano, daje Peter II. Svačič ravno pred križarskimi vojskami otel banovino slavonsko Madjarom, ter jo zopet zedinil s Hrvatsko.
V pripovesti o nasilnej smrti kralja Zvonimira je toliko povestniške istine: da se je hrvatska gospoda zares pobunila proti poslednjemu kralju hrvatskemu in to Petru II. Sva-čiču isto v času, ko se je on pripravljal na križarsko vojno. Ali težko, da je on v tej buni poginil, madjarski letopis trdi vsaj, da je Peter kralj pal proti Madjarom v bitci pri Petrovej gori.
A od kod ime Zvonimirovo v tej pripovesti? Narod se ne spominja kakor povestnik vsacega pojedinega vladarja, niti njegovih činov, nego si zapamti samo najznameniteje. In ker je Zvonimir bil poslednji znameniti- vladar hrvatski , to je hrvatska pesem ali priča ime njegovo posodila, ter tako njegovo ličnost s Petrom II. Svačičem zamenjala. Sličuih slučajev ima v narodnih pesmah, da pač v povesti vseh narodov, a kako ne v jugoslovanskem, ki pripisuje še sedaj dela celega naroda od pet vekov samo enemu človoku — Marku [Kraljeviču.	J. St.
ko ga je poklical k vredništvu omenjenega lista rekel, da časnikarstvo je imeniten del duhovnega pastirstva. Tudi je povdarjal veselega napredka časnikarstva po raznih kro-novinah, ob enem pa kazal, da je katoliško časnikarstvo avstrijsko daleč za drugimi deželami. Priporočal je tedaj sprejeti te le resolucije: 1. Shod izreče zadovoljnost svojo, da se je tako lepo začelo razvijati kat. časnikarstvo po deželah in kronovinah avstrijskih. 2. Priporoča časnikarstvu, da naj v tem duhu napreduje in v boju vstraja; 3. pripoznanje izreče vstanoviteljem katoliških listov in zarad njihove požrtvovalnosti in stanovituosti; 4. pri-pozna za dolžnost vsakega katoličana, po moči svoji podpirati katoliško časnikarstvo; 4. izreče potrebo za vstanovitev tiskovnih društev. Prvi govori g. Popiei iz Krakovega in kaže, kako naj se vede katoliško časnikarstvo. Tudi graja ,,Vaterland", ki je Poljake napadal, ne da bili to zaslužili. Drugi se oglasi dr. Ilassl vvanter, češ, da prebrane resolucije so vse drugačne, kakor jih je pa nasvetoval, ktere on potem prebere ter zahteva, da naj se obravnava vrši o njegovih predlogih: Predsednik mu odreka pravico stavljati drug program, kakor ga je on prejel od osnovateljev, dr. Ilasshvanter ugovarja in dr. Porger ga podpira, ter pripo roča k prvi resoluciji po nasvetu dr. Ilassl-ivanterja pristaviti, da izreka shod željo po velikem katoliškem listu, ki naj bi bil manjšim listom vodilo. Ker se o tej reči ni mogel shod zediniti, sklenil je predsednik zborovanje in konečno rešitev prepustil skupnej seji. Od 4. do 6. bilo je včeraj še posvetovanje o so-cijalnem, od G. do 8. o katoliškem življenju od 8. do 10. ure pa o katoliških društvih, kterih se pa zarad drugih opravkov nisem vdeležil osebno.
Domače novice.
V Ljubljani, 5. maja.
(O katoliškem shodu) dunajskem, kteri se je v četrtek slovesno dovršil in se v „Vater-landu" obširno popisuje, poročali bodo Slovencem naši dunajski zborniki skupaj pozneje. Dans glej telegram in dopis z Dunaja.
(Ljubljanski „Sokol") napravi jutri G. maja. če bo vreme ugodno, prvi splomladanski izlet na Šmarno goro. Program izletu je: Ob 5 uri zjutraj odidejo Sokoli od društvenec telovadnice pod svojo zastavo po dunajski cesti Čez črnu žki most v Gameljne na Šmarno goro. Po sv. maši ob ',10 uri, odide Sokol na Brod, kjer bode obed in zabava do 6. popoldne; potem gre Sokol čez Št. Vid v Ljubljano. Ker gre o pol enajstih dopoldne vlak na Gorenjsko in pride ob šestih zvečer nazaj, se bo izleta in zabave pri „Koširji" gotovo vdeležilo več Ljubljančanov.
(Matice slovenske) odsek je imel v sredo o izdavanji knjig posvetvanje. Dospelo je že sedaj toliko rokopisov, da nekterih celo ni mogel sprejeti, nekteri so se izročili odbornikom v presojo in kasneje poročevanje. Spodbujen vsled tega je odmenjen pričeti s časopisom Matice Slovenske" (cf. Časopis Česk. Musea itd.), o kterem skoro razpošlje odsek povabilo do naročnikov in pisateljev. Za letos vbrane knjige so v delu, tako a) Zemljevidi trije poslednji, da se z njimi dovrši slovenski Atlant; b) Letopis, za kterega je prav dobre tvarine došlo, se pridno tiska, in reči se sme, da bode vredovan po staroslovenskih rokah Slovencem po godu; c) Životopis dr. C o sto v dojde meseca julija in izide s sliko njegovo; d) Jul. Vernejevo potovanje krog sveta v 80 dneh se sprejme, kedar se popravi v besedi
bolj po slovenski; e) Zgodovina avstrijsko-ogerske monarhije za srednje šole in učiteljsko izobrazovališča J. Krsnikova, ktera je v prvem natisku že popolnoma pošla in se sem ter tje naročuje, natiskuje se v drugič primerno popravljena itd, O slovanskih elementih o Venetščini, kteri mnogim niso po volji, zatrjuje se, da izidejo letos v IV. in poslednjem odstavku. Sploh se kaže, da se bode Matica naša krepko povzdignila po poslednjih vnanjih napadkih, kajti v notranjem delovanji, v odboru samem, ni bilo nobenih prepirov, nobenega osebnega napadovauja. Istina vzrnaga naposled gotovo.
(O romarjih) ali o potnikih k papeževi škofovski 501etnici v Rim so neki okrajna poglavarstva od Laške vlade dobile popraševauja, koliko jih utegne priti tje. Mar se Laška boji katoliških romarjev ? Pravijo, da ne bi jih preveč prišlo nakrat ali skupaj, ker bi se jim postreči ne moglo. Pa je to brž ko ne prazna skrb. Zajec za drugim grmom tiči. Svet bi utegnil videti, kolike pomembe je katolikom namestnik Kristusov, vladar sv. cerkve, vzlasti sedanji sveti Oče Pij IX.
(Hrvatska bibliograjija) meseca febr., marca in aprila.
1.	Narodni koledar matice dalmatinske za god. 1877. Uredio Kažimir Ljubic. Zadar.
2.	Stručno nazivlje u zakonima V. Bogi-šiča. Spljet.
3.	Pravno-povjestni spomenici Jugoslavena (Monumeuta historico-juridica Slavorum Meri-dionalium.) Dio prvi: statuti i zakoni. Svezak I. Statuti i zakoni grada i otoka Korčule 1214- 1558. Izdala jugoslavenska akademija znanosti in umjetnosti, uredio prof. J. J. Hanel. To je prva knjiga novih akademičnih [publikacij, v kojih bodo sadržani vsi pravni spomenici južnih Sloveuov. Tisak dioničke tiskare str. 308.
4.	Djela Stanka Vraza. Peti dio. Izdala Matica hrvatska, uredio Fran Petračič. Str 432. Cena 1.80 novč. O tej knjigi bom sprego voril obširneje pri drugej prilici.
5.	Ovršni postupak, razložen na temelju zakona in naredaba valjanih u kraljevini Hr vatskoj in Slavoniji, po dr. Marianu Derenčinu, predstojniku kr. vladinoga odjela za pravosudje. Naklada i tisak Albrechtov. Str. 265. Ciena 2.50 novč.
6.	Abdera Babilon, starovjeke slike iz novovjeka grada. Napisao Milan Grlovič. Tiskom ,,primorske tiskare" u Kraljeviči 1877. Str. 120. Ciena 55 nov.
7.	Pjesme od nove godine 1876 — 7. Pri-rediv Lj. Š. i. V. M. Ciena 20 nov. U Varaž-dinu. Tiskom J. Platzera ml.
8.	Najvažnije jestive, sumnjive i otronsne glive. Po dr. Loriaeru napisao Jos. Janda gimn. prof. Sa 12 boja disanih slika. Str. 114. Naklada knjižare Albrechta i Fiedlera. Ciena G for.
9.	Biblioteko za ženski sviet počela izda-vati knjižara brače Popoviča u Novom Sadu.
10.	Zemljoznanstvo obzirom na šumarstvo i gospodarstvo napisao Mijo Kišpatic. Str. 337. Ciena 1.40 novč.
11.	Rad jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti. Knjiga XXXVIII. U Zagrebu 1877. Dionička tiskara. Sadržaj: Prilog za povjest glasbe južnoslovenske, od Fr. Kuhača; Hrvati za nasljednoga rata. Od Iv. Ivukulje-viča; ob anemometriji u obče uz obzir na vladajuče u nas vjetrove. Od J. Torbara; Mihail Petrevič Pogodin. Nekrolog od dr. Fr. Račkoga. Književne obznane: Prinesci tuma-čenju nekih latinskih i grčkih napisa u kr.
narodnom muzeju zagrebočkom, od proi. Fr. Maixnera. —
12.	Zvonimir, kralj hrvatski - dalmatinski. Poviestna drama u 5 čina. Povodom osamstogodišnjice krunitbe hrv. kralja Zvonimira na dan 9. listopada 1876. Pisao Fr. Markovič. Zagreb 1877. Nakladom Albrechta Fiedlera Str. 200.
13.	Izbrane Andersenove priče. Izdala matica hrvatska. Tisak dioničke tiskare. Ciena 80 nov.
14.	Hrvati za nasljednoga rata. Napisao Ivan Kukuljevič. Preštampano iz XXXVIII. knjige Rada. U Zagrebu. Tisak dioničke ti-skare 1877. Str. 100.
15.	Dan na Madeiri. Roman od dr. Pavla Mautegazza, preveo J. D. Tisak dioničke tiskare. Str. 142. Ciena 60 nov.
IG. Bolesti i iiekovi, za domaču životinju. Sastavio prof. Jos. Ubl. Troškom kr. zem. vlade. Str. 198. Ciena 1. for.
17.	Princessa "NVolfenbiittelska. Novela H. Zchokkea, preveo Jos. Valentič. Str. 316. Ciena 60 nov. Senj. II. Luster.
18.	Pričanja Vuka Dojčeviča. Izdaje uredništvo „Srbske Zore '. (Beč VII. Burggasse 24.) Ciena 20 nov.
19.	Taras Buljba, historijska pripovjest N. Gogolje preveo IMilovan Glišič. Izdao Vel. Valožič u Biogradu.
20.	Sveobča hrvatska knjižnica. Izdavanje novela in romana u svezcih. Narodna tiskara K. Thrumiea u Vinkovc:h. Svezčič 15 nov.
21.	Prirodopis rudstva sa G09 bojadisa-nih slika na 24 table. Zorna obuka mladeži za školu i dom. Po dr. Burru preveo i nado-punio Mijo Kišpatič. Naklada vseučilistne knjižare u Zagrebu 1877.
22.	Srpske narodue zagonetke. Uredio i izdao Stojan Novakovič. Kri; žara Jovanovič u Pančevu. Ciena 1 for.
Javna zahvala.
K sijajnemu vspebu , kterega je imela Sokolova zabava v korist Vičanom, pripomogla je zlasti darežljivost ljublj. narodnjakov, ki so za lotrijo dobitke in novce darovali. Podpisani odbor se jim za toliko blagodušnost prisrčno zahvaljuje.	Odbor Sokola.
Zalivala.
Za milo sočutje med boleznijo, kakor tudi za obilno spremstvo pri pogrebu naše nepozabljive, 30. aprila umrle matere
Helene Novak,
izreka vsem sorodnikom, prijateljem ia znancem najtoplejšo zahvalo
žalujoča rodbina,
V Šentvidu 2. maja 1877.
Poziv.
G. Anton Valentinčič naj bi se zastran popravljanja orgel kmalo oglasil pri g. orga-nistu v P r e č n i I	(3)
mrnim
arna glavnega zastopa (i)	J
tanke „Slavije"	)
jo sedaj na Dunajski cesti št. 7 (v »
Frelihovej hiši) v 1. nadstropji.	i