Poltnlna Dlatana v gotovini Leto LVIII.
V Liubliani, v soboto, dne 22 marca 1930
St 67
2. 'zdafa
st.
Oln
Naročnina
Dnevno izdaja
U kriliMino Jugoslavijo mesečno 25 Din polletno ISO Din celoletno 3(10 Din
za inozemstvo
meaecno 40 Din nedeostea izdala ceiole no v Juge slavili 120 Din, za Inozemsivo I40C
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustriran! Slovenec«
Cene oglasov i sloip. peui-visia moli oglasi po I SO in 2 U.većll oglas) nad 15 mm v.&ine po um г-jo veliki po 3 in 4 Din, v uredn>Sk«m delu vrailca 00 10 Din n Pr ,/eciem o noro :nu ::opusl Iz.ue du 4 zjutraj razen pondeliKCi tn dneva do DroznlKu
Ureaniiivo /e t Kopnurievi UJJCi s«. tt/ID Rokopis) se ne vračalo, nelranhlrana pisma se ne sprelema/o ' Lreaniiivu telefon it. 20S0. unravnlitva il. 232S
Informativen list za slovenski narod
oprava te кИириицем iii.sj.o ^ ueliotri) račun: ЦиРчапа iiev. 10.OSO 111 lo. ( J < za inseio/e Saiaieio.ii.7503, tagreP it. 39.0I1, Praga ln llunai it. 21.797
Po gtasovan'u v sobranju
Skoraj soglasno je sprejelo sobranje sofijske konvencije in celo velik del opozicije je glasoval za njih sprejem. In tudi demokrati in zemljedelci, ki so glasovali proti, so izjavili, da pozdravljajo konvencije in vsako zboljšanje odnošajev z Jugoslavijo, da pa glasujejo proti samo zato, ker ne zaupajo vladi, da bo tudi v resnici imela moč in voljo kon-v ncije izpeljati. Samo poslanci iz makedonske stranke so odkrito in odločno nastopili proti konvencijam, a ostali osamljeni, ker sobranje je brez ozira na njih ugovore sprejelo konvencije. Ta osamljenost makedoncev bi v rednih razmerah opravičevala k upanju, da bo sedaj bolgarska vlada tudi tako močna, da bo nastopila proti rovarenju macedoncev in njih večnim atentatom ter predvsem kaznovala povzročitelje in izvršitelje zadnjih atentatov, kakor je povsem upravičeno zahtevala jugoslovanska nota.
Vlada g. Ljapčeva je to tudi obljubila in svojo obljubo deloma celo izvršila ter ustavila troje listov makedonst-tijuščih in izvedla številne aretacije. Kljub temu pa je upravičena bojazen »Narodne Obrane«, da bodo tudi te obljube, kot mnoge druge, ostale neizpolnjene. Tako pač pravijo izkušnje.
Je sicer sita vsa bolgarska javnost vsakodnevnih pobojev in umorov, ki jih vrše make-donstvujušči pri belem dnevu sredi Sofije. Prav tako je ogorčena vsa bolgarska javnost, da se nikdar ne izslede izvršitelji teh atentatov. In kaj bi vse dali trgovci in bogati sloji, če bi bili že enkrat rešeni davkov, ki jih razpisuje vodja makedonstvujuščih Vanče Mihajlov. Priznati je pa tudi še to, da je med bolgarsko inteligenco tudi dosti ljudi, ki se upajo kljubovati celo terorju mihajlovistov, pa čeprav vedo, da vsakemu nasprotovanju sledi gotova smrl. Toda kljub vsemu temu ie moč makedonske organizacije še nezlomljena, ker vse to ogorčenje, vse to obsojanje atentatov ne zaleže toliko, ko vedno pripravljeni in nabiti revolverji makedoncev. Ti so zadnje in sigurno sredstvo Vanče Mihajlova, z njimi je gospodar v makedonski organizaciji in z njimi ohranja svojo državo v državi. Država v državi pa je makedonska organizacija že dolgo vrsto let in dosedaj je še vedno padla vsaka vlada, ki se je upala resno upreti ma-cedoncem. Ali so jo vrgli Macedonci potom svojega tiska, ali je padla vsled denarja, s katerim so odkupili Macedonci vladi večino, ali pa so streli spravili s pota ljudi, ki so ovirali delo Macedoncev. Vsa ta sredstva pa ima Vanče Mihajlov v svojih rokah.
Sofija ima celo kopo listov, a vsi so majhni in le z majhno naklado. Skoraj v vseh uredništvih so ljudje, ki so plačani od Mihajlova in ki skrbe, da ne pride v list noben napad na macedonsko organizacijo. Samo list protogeristov, nič manj fanatičnih Macedoncev, »Vardar« se je upiral Mihajlovu in v kratkem času so bili ubiti trije uredniki, a že preži smrt na ostale. »B3lgarski narod« g. Cankova je nekoč samo malo nastopil proti terorju makedonstvujuščih, a od tedaj spremlja g. Cankova stalno 7 oboroženih ljudi, da ga zaščitijo pred atentatom.
Iz mladinskega macedonskega združenja, naraščajske organizacije makedonstvujuščih, dobiva Vanče Mihajlov vedno nove ljudi, ki so orodje v njegovih -okah, Potom svojih zvez skrbi za njih nameščenje, s pomočjo svojih dobro plačanih agitatorjev jih vzgaja za svoje namene, da so vsak hip pripravljeni izvršiti povelje, ki ga dobe od šefa makedonskih teroristov. Cela garda mladih, energičnih 'n samozavestnih ljudi je odvisna od Vanče Mihajlova in zato njemu slepo pokorna,
Blagajna Vanče Mihajlova pa je vedno polna, ker ni treba drugo, da razpiše Mihajlov svoj davek in v par urah bodo znosili bogati meščani in trgovci milijone v njegovo blagajno. Vsi ti le predobro vedo, da Vanče Mihajlov ne čaka dolgo na denar in da so se že pripetili slučaji, ko je bil trgovec ubit, ker je prinesel šele po dveh urah denar. Denar pa je tudi v Bolgariji mogočen vladar, že celo pa, kadar prihaja tudi iz tujine, da ustreza delo makedonstvujuščih ciljem tuje sile.
In zato jc ostal Vanče Mihajlov in njegova organizacija šc naprej država v državi in zato še ni nikjer dokaza, da bo mogla bolgarska vlada to stanje tudi v resnici odpraviti. Nastop poslanikov velesil je sicer bolgarski vladi in vsej javnosti jasno pokazal, da je res žc skrajni čas, da se naredi terorju r. 'cedonstvujuščih konec. Tui je verjetno, da članom bolgarske vlade osebno ne bi bilo ne-všpčno, če bi bili žc enkrat rešeni večnih
Veličasten pogreb bana.
SožaVe Nj. Vel kralja - Žalno lice Zagreba - Slovo uàunih Ï sir trnov
Zagreb, 21. marca. r. Danes popoldne ob 3 jc Zagreb izkazal poslednjo čast mrtvemu banu dr. Laginji. Vse mesto jc bilo v črnih zastavah, v ulicah koder je šel sprevod, so bili oviti kandelabri s črnim florom. Istotako so bile po teli ulicah vse trgovine zaprte ter jc bilo ustavljeno vsako gospodarsko delo. Gost špalir naroda na levem in desnem hodniku jc jasno pričal, koliko zanimanja vlada med našim narodom za delo in borbe umrlega bana Laginjc.
Žc mnogo pred tretjo uro je bilo pred umetniškim paviljonom polno ljudi. Od strani tovarišev pokojnega bana so bili prisotni Per-šič, Bazala, Šegvič, bivši minister Kovačevič in mnogo drugih. Ko so istrski akademiki nesli krsto pred umetniški paviljon, jo je tam blagoslovil zagrebški nadškof dr. Ante Bauer. Pri obrednih svečanostih je zastopal vlado ban dr. Šilovič. Prisotni so bili pa tudi podban Stoja-novič in mnogi drugi visoki funkcijonarji banske uprave. Njegov. Vel. kraija je zastopal sam ar-mijski general Matič, vojsko pa je zastopal komandant mesta general Beli Markovič. Za stol sedmorice jc bil navzoč dr. Cimič z vsemi svetniki, upravno sodišče je zastopal dr. Milovan Zoričič. Dalje je bil navzoč rektor zagrebške
univerze dr. Belobrk, predsednik umetnostne galerije Manojlovič, zastopniki mestne občine z dr. Srkuljem 11a čelu, šef higijenskega zavoda dr. Brnčič in veliko število zastopnikov gospodarskih in kulturnih organizacij Zagreba. Dalje je bilo videti v sprevodu ministra dr. Mate Drinkoviča, ki je bil velik prijatelj pokojnikov. Od bivših ministrov so bili navzoči dr. Želko Mažuranič, dr. živko Petričič, dr. Trumbič in mnogi drugi.
Čim je prišel armijski komandant general Matič, jc v imenu Njeg. Vel. kralja izrazil prisotni rodbini velikega pokojnika sožaljc. Nato sc je odpela pesem >De profundis«, nakar je v imenu mesta Zagreba govoril župan dr. Srkulj, ki jc začrtal značaj pokojnega Matka Laginjc, kateri jc kot mladi jurist pričel svojo ka-rijero v Zagrebu. Toda kmalu je zapustil to svoje mesto 1er se vrnil v Istro, kjer jc z občudovanja vredno vnemo deloval za naš zapuščeni živelj v teh krajih. Matko Laginja je bil dober Hrvat, dober Jugoslovan in dober Slovan. To sc jasno vidi iz vsake poteze njegovega javnega dela.
Nato je govoril Ante Dukič, vpokojeni šol-I ski nadzornik iz Istre. Jokajoč jc svoj govor
večkrat prekinil. Končno je govoril pred umetniškim paviljonom šc Kerubin šegvič v imenu drugov in somišljenikov pokojnika Matka La-ginja.
Nato je krenila povorka skozi gost špalir zagrebškega ljudstva proti pokopališču. Na čelu sprevoda za križem je korakala policijska godba, za njo so nosili Istrijani velik venec spleten iz istrskega cvetja, na katerem je bila v zlatih črkah napisana le beseda »Istrac. Sledile so Istrijanke v narodnih nošah, katere so nosile primorsko istrsko cvetjc. Nato so se vrstili dru gi venci, med katerimi se je opazil posebno venec isti", ki h stražnikov zagrebške policije. Sledili so zagrebški Istrijani, istrski delavci 1er kmetje, ki so preko noči dospeli v Zagreb, da se udeleže zadnje poti svoje velikega voditelja. Pred mrtvaškim vozom so nosili venec Njeg. Vel. kralja, za krsto je korakala rodbina, zastopnik kralja, vlade, banske uprave, minister Drin-kovič, šef centralnega presbiroja iz Belgrada Milan Marjanovič, pokojnikovi prijatelji in zastopniki kulturnih društev. Sprevod je dospel ob pol šestih na Mirogoj, kjer se jc v imenu Istre poslovil od dr. Laginjc dr. Brnčič, v imenu jugoslovanske matice pa dr. Zivko Petričič.
Londonska konlerenca brez Francozov
„Se ena t aha konferenca, pa bomo imeli novo vojno i"
London, 21. marca. n. V dobro poučenih krogih se danes čuje, da je ameriška delegacija opustila vsako upanje za dosego sporazuma med petimi državami in da sedaj deluje na lo, da bi se dosegel sporazum med tremi državami, če bi sc MacDonaldu ne posrešilo, doseči kompromisno rešitev med Italijo in Francijo. Ta kompromisni predlog vpošteva interese Italije, obenem pa tudi francoski predlog glede razmerja 6:5 med Italijo in Francijo. Od Francije se pričakuje odgovor prihodnji teden, medtem ko se z italijanske strani žc sedaj čuje, da Italija nikakor noče opustiti svoje zahteve glede paritete s Francijo, da pa je na drugi strani pripravljena, zvišati razliko tonaže med obema celokupnima brodovjema na 155.000 ton.
Pariz, 21. marca. n. Danes zapustita tudi mornariški minister Dumesnil in kolonialni minister Pietri londonsko konferenco. Pariški listi napovedujejo, da se niti Tardieu niti Briand ne bosta vrnila v London, če se način razpravljanja ne bo spremenil temeljito. »Echo de Pariš« javlja, da je francoska delegacija radi omahljivega pjstopanja MacDo-nalda skrajno ogorčena, posebno tudi radi neke MacDonaldove izjave. Ta je baje dejal, da se more govoriti s Francozi samo tako, v
kakor se govori z žensko, potem pa je vse dobro. List piše tudi o hudem spopadu med MacDonaldom in Snowdcnom na zadnjem ministrskem svetu. Snowden je izjavil, da je način, kako vodi MacDonald konferenco, popolnoma nemogoč. Snowden je pristavil: >Še ena taka konferenca, pa bomo imeli novo vojno I«
Pariz, 21. marca. A A. Francoski minister zunanjih zadev Briand se je vrnil v Pariz, da bi mogel prisostvovati parlamentarni razpravi o Youngovem načrtu. Razprava o tem načrtu bo zaključena 6. aprila z glasovanjem. Predsednik francoske vlade Tardieu je včeraj izjavil, da je to potrebno zato, da bi mogla Francija mobilizirati prvo tranšo posojila meseca maja.
MccDonaldova izjava Gra rdiju
London, 21. marca. 11. MacDonald je včeraj dal Grandiju pojasnila o svojih razgovorih s Tardieujem in Briandom ter mu je zagotovil, da Anglija ne namerava nobenega pritiska na Italijo ali Francijo, da bi sprejeli katerikoli gotov predlog. Tudi ne namerava po angleškem poslaniku v Rimu napraviti nobenega direktnega koraka pri Mussoliniju.
Češkoslovaška za versko svobodo
30 shodov v treh dneh proti preganjanja kristjanov v Rusiji
Praga. 21. marca. r. Polslužbena češkoslovaška agencija »Ceps~ javlja: Mednarodni antiboljševistični pokret zadnjega časa je zagrabil ludi Češkoslovaško. Jlavno bese 'o v tem gibanju ima katoliška cerkev. Antireligi-ozna kampanija v Sovjetski Rusiji je razburila cerkvene organizacije vse Evrope in je v češkoslovaških religioznih krogih prolest proti preganjanju vere v Rusiji tem večji, ker se čuti češkoslovaški narod kot slovanski narod po krvi zelo blizu rusl emu. Po periodi, v kateri je na Češkoslovaškem zanimanje za Sovjetsko Rusijo padlo na ničlo, je prišel čas, da se je pažnja vse države zopet obrnila nazaj na to državo in posebno na dogodke, ki se v zadnjem času tam odigravajo.
V zadnjih dneh, posebno od nedelje dne 16. marca do srede, 19. t. 111. so se vršili na Češkoslovaškem mnogoštevilni protestni shodi proti preganjanju vere v Sovjetski Rusiji. Ti shodi se niso vršili Ie v velikih mestih, nego tudi v malih krajih. Centralni organ češkoslovaške katoliške stranke >Lydové lisly< prinaša poročilo o 20 antikomunističnih sho-
dih in o 10 protestnih skupščinah.
V velikem katoliškem centru v Olomucu se je vršilo protestno zborovanje v največji mestni dvorani v Narodnem domu. Na nekaterih krajih so skušali komunisti motiti protestna zborovanja, toda nikjer niso imeli uspeha. Dne 18. marca so priredili katoliški dclav-ci v Pragi velik miting na »Slovanskem otoku« v dvorani, v kateri je prostora več tisoč ljudi. Med mnogoševilntnii govorniki je tu nastopil tudi praški nadškof d r. K o r d a č. Njegov govor so skušali navzoči komunisti večkrat prekiniti in so vrgli v dvorano smrdljive bombe. Policijski organi so pa kmalu napravili red. Shod je trajal od 7 do 11 zvečer.
Dne 17. marca je češkoslovaški odsek mednarodne antikomunislične lige priredil veliko prolisovjelsko zborovanje. Govoril jc predsednik češi oslovašl ega odseka te lige Šebek, poslanec Hlinka, češki pravoslavni škof Gorazd itd. Slovaški poslanec Šalat je protestiral proti komunističnimi! nasilju v Rusiji. Odločno jc nastopila Češkoslovaška proti komunističnemu brezboštvu.
smrtnih groženj Mihajlova, toda kljub vsemu, kdo bi bil pripravljen ponuditi se makedon-stvujuščim kot cilj za njih strelske vaje. Bo žc treba še močnejšega pritiska tako s strani velesil, kot tudi delovnega bolgarskega ljudstva, ki najbolj trpi od terorizma makedonstvujuščih, da bo konec zločinskega delovanja makedonstvujuščih.
Zato pa je potrebno, da zahtevajo velesile jasne in nedvoumne dokaze o nastopu bolgarske vlade Droti makedonstvujuščim, da
nc bo njih moč ostala intaktna, temveč da bo vladni nastop v resnici oslabil njih pozicijo. Zato pa tudi ni mogoče od te zahteve odstopiti, ker drugače ne bo miru na Balkanu. Iz istega vzroka pa tudi ne more šc zadovoljiti glasovanje v rjbranju, temveč mu mora slediti še drugo glasovanje, s katerim bo udarjena vsa organizacija makedonslvujuSčih. Tako glasovanje pa mora pripraviti bogarska vlada in šele potem bo izvedba sofijskih konvencij zajamčena.
Francoska dan bo 8. ÎV.
Belgrad, 21. marca. A A. Danes popoldne jc bil sestanek za organizacijo francoskega dne za nabiranje prispevkov za poplavljence v Južni Franciji. Za ta dan je določen 8. april t. I.
Sestanku so prisostvovali zastopniki raznih društev ter tudi patriarh Dimitrije ter vrhovni rabiti dr. Alkalaj. Radi pomanjkanja časa sta sc oprostila zagrebški nadškof dr. Bauer in reis ul ulema dr. Cauševič, ki sta brzojavno pristala na članstvo v častnem komiteju. Od banov, ki so najbližji, se je udeležil sestanka ban Donavske banovine Radoslav Dunjič, cločim so ostali bani brzojavno sprejeli članstvo v častnem komiteju. Za predsednika odbora je bil izvoljen dr. Cedo Mihajlovič, minister narodnega zdravja v pokoju. Dr. Mihajlovič je ugotovil, da ni treba razlagati, s kakšnimi čustvi je sprejelo naše prebivalstvo vesti o nesreči v južni Franciji, pa je nato opozoril na primer Francije, ki nas je podpirala tedaj, ko je naš narod najbolj potreboval podpore. Prosil je prisotne, naj se takoj preide k razgovoru o organizaciji francoskega dne. Sklenilo se je, da se naj enostavno posnema, kar je Francija storila tekom svetovne vojne, s tem da je organizirala srbski dan v Franciji. Predvsem sc bodo 8. aprila vršila predavanja v vseh šolah v državi, začenši od osnovnih šol pa do univerz. V gledališčih bodo predstave. Sokolska društva, skavti, nogometne organizacije in ostala športna društva bodo priredila tekme in slične prireditve. Prispevki sc bodo oddajali preko društev Rdečega križa.
Plače nameščencev
soc. ministrstva
Belgrad, 21 marca. AA. Po novem zakonu o ustrojstvu socijalne in zdravstvene uprave določata § 13 in § 14 dodatke na plačo in penzijo. § 13 določa: Uradniki I. kategorije socijalnih in zdravstvenih uprav sprejemajo mesečne dodatke na službo, in sicer: v 2 skupini 2700 Din, v 3a 2120, v 3 1720, v 4a 1220, v 4 920, v 5 920, v 6 920, v 7, 520, v S 520, v 9 200.
Uradniki II. kategorije dobijo mesečni dodatek: v 1. skupini 600 Din, v 2 450, v 3 300.
Ta dodatek sprejemajo tudi uradniki na razpoloženju. § 14 določa: Dodatek na plačo sc zaračuna v penzijo iti sicer 50% po 20 letih, ()0% po 25, 70% po 30 in 100% po 35 letih efektivne državne službe.
V. Masse i novi belgrajski nemšht poslanih
Berlin, 21. marca. n. Kot naslednika nemškega poslanika v Belgradu dr. Kosterja sc namerava določiti sedanjega nemškega poslanika v Kodanju von Hossella, kateremu jc jugoslovanska vlada žc dala zaprošeni agrément. Novi poslanik Hassell je svak pred kratkim umrlega nemškega velikega admirala von Tirpitza. Preden je prevzel poslaniško incslo v Kodanju, ji bil generalni konzul v Barceloni.
Dunajska vremenska napoved. Večinoma
jasno V višjih legaii morda zjutraj še zmrznje no. Podnevi pa sc bo temperatura dvignila.
Rdeča vojsk a v boju
Moskva, 21. marca. w. >Kitajska vojna jo bila vaša generalna preizkušnja, katero sto dobro prestali," je na podpisu mirovne pogodbe leta 1929. naznanil sovjetski poveljnik BlUcher svojim vojakom. Bodite pripravljeni na resnejši boj na drugih frontah! :
Dogodki na Daljnem Vzhodu res nudijo zanimivo sodbo o rdeči vojski. Vzhodno-kitaj-ska železnica je sovjetom pomenila samo postransko vprašanje. Upali so, kakor je pisala uradna »Pravda-, da bodo poželi viharno burjo kitajske revolucije.. Priredili so v Vla-divostoku mednarodni kongres tihooceanskih sArokovnih zvez, ki je obenem s kitajsko komunistično stranko in levičarsko skupino ki-tajske narodne stranke Kuomiutana poskušal ua Kitajskem ustvariti »sovjetski Uniji vdano revolucijsko fronto«:. Istočasno se je pričela komunistična propaganda med kitajskimi vojaki. Toda : imela je slab učinek , kakor priznava celo organ vojnega komisariata »Kra-snaja zvezda : z dne 31. decembra 1929.
Kitajci so se namreč uporno branili. Blucher je zmagal s pomočjo boljše strategije in izdatnejšega orožju (s čemer so premagali Poljaki boljševike leta 1921.). Propaganda kot vojno sredstvo ni imela učinkov (če ne štejemo zatrtih uporov kitajskih komunistov in lakoto, ki je na severnem Kitajskem zahtevala do 2 milijona žrtev). Po koncu vojne so pohiteli dopisniki angleških listov v vojno ozemlje in na svoje začudenje zvedeli od domačinov, da . sploh ni bilo nobene vojne«. »Ves čas smo imeli trgovine odprte!«: so pripovedovali Kitajci. To pomeni, da so sledili rdeči vojaki svojim navodilom pridobiti kitajske pro-letarcec vabili so jih k predstavam, predava-ujem in celo na obed.
A po bojiščih ostale številke -»Odpora;, ■cestnika mandžurske armade, katerih članke zdaj ponatiskujejo ruski emigrantski listi v Šangaju, kažejo bistveno drugačno sliko, kakor zmagoslavna moskovska »Rdeča zvezda c »Naše zmage so nas predrago stale. Poveljniki so pokazali premalo iniciative in so vedno čakali na navodila iz štaba. Strelci pri napadu so delali vsak zase, in bi to lahko povzročilo katastrofo pri večjem številu sovražnih topov.« Sahalinski polk je opustošil skladišče špirita ter se tako napil, da ni mogel odriniti v boj. Kubanski kozaki so nakopičili loliko »plena«, da so postali »kakor polž počasni«. Vojaki so preveč klepetali, da so zvedeli Kitajci, da imajo premalo strojnic. Več častnikov je pobegnilo iz boja, ker so glasuo pravili vojaki, da »bo namenjena prva krogla lastnemu poveljniku.« — »Kaj bi iskali na tujem ozemlju, ko še doma nimamo nobenega reda? — so govorili vojaki.. : Naj se komunisti vojskujejo, mi pa bomo gledali.-: Po bitki so politični komisarji redno ugotovili, da so izgubili vsi vojaki osebne izkaznice. Odvrgli so jih, ker so mislili, da bodo ujeti.«:
Kratkomalo so rdeči vojaki poka/ali izredno malo navdušenja. Zmago so izvojevali topovi in letala. Med pešci in konjeniki je bilo vse polno slrahopetnežev in izdajalcev«, ki so pobegnili iz bojne črte: Nismo zato rojeni, da bi se nastavljali kitajskim kroglam.« Sleherna številka Odpora- prinaša prav dolgo :>sramotno listo : mož, ki so zagrešili slične 'zjave.
Izpred drž. sodišča
Beograd, 21. marca. AA. Državno sodišče za zaščito države )e po končani razpravi od 3. do 13. t. m. proti dr. Vladanu Jokanoviću in tovaii-šein iz Sarajeva, ki so bili obtoženi po čl. 1., točka 1, 2, 5 in 6 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, nadalje za prestopke po § 307 kazenskega zakonika, ter po zaključenih posvetovanjih izreklo danes ob 17.45 to-le razsodbo:
Državno sodišče je ugotovilo, da so krivi radi razširjenja komunistične propagande in so zato obsojeni:
dr. Branko Buiič, odvetniški pripravnik na 5 let robije in 5 let izgube častnih pravic
Ognien Priča, privatni profesor 7 let. robije in na trajno izgubo častnih pravic,	....
Peter Pešuta, mizar, na 3 leta robi)e in 5 let izgube častnih pravic,
Anton Družeta, mizar, Mehmed Kurt, krojač, in Mehmed Jakulovič, ki so pobegnili, na 10 let robije in na trajno izgubo častnih pravic,
Tata Govorušicki na 5 let robije in 5 let izgube častnih pravic,
Hemdija Mrzič, klepar, na 1 leto in 6 mesecev robije ter na 3 leta izgube častnih pravic,
Vasilie Tosič, ključavničar, na 3 leta robije in 3 leta izgube častnih pravic,
Anton Araković, krojač, na 3 lela robne in na 3 leta izgube častnih pravic,
Hajam Samukovlja, dijak, na 1 leto zapora, Leon Samukovlja, dijak, na 2 leti robne in
3	leta izgube častnih pravic,
Jožef Finči, knjigarnar, na 2 leti robi)e in na
4	leta izgube častnih pravic,
Nedeliko Maselj, kovač, 2 leti robije in •> lela izgube častnih pravic,	,
Maša Antom-Bašič, čevljar, na 1 leto robije in 3 leta izgube častnih pravic.
Državno sodišče je oprostilo od obtožbe: dr. Vladana Jokanoviča, odvetniškega pripravnika, Srdjana Pričo, absolviranega pravnika, dr. Ljubo-mira Živkoviča, zdravnika, Rikarda Kuzmanoviča, profesorja, Julija Vareska, tipografa, Jožefa Pešo, ključavničarja, Pavla Tvrdkoviča, mizarja, St;epa-na Janca, mizarja, Vranjo Grčića, Petra Ba-iča, mizarja, Avdo Bazovica, mizarja. Vladislava 3cn-ka, ključavničarja, in Mehmeda Tukića, mizarja.
Agrarna relorma in haaški dogovor
Agrarna reforma v državah male antante veljavne
Praga, 21. marca. u. V proračunskem odboru senata je govoril zunanji minister dr. Be-neš o stanju pariških pogajanj glede agrarne reforme v državah Male antante. Izvajal je: Res je, da so v zadnjem času nastale pri pariških pogajanjih težkoče o tem, kako naj se razlaga besedilo haaških dogovorov. V načelu se je dosegel sporazum na podlagi teh treh j načel: L Vsi spori o agrarni reformi, ki so že pred kakim mednarodnim razsodiščem, uaj se spravijo s sveta polom znanih določb o bonih A in B. 2. Vsi eventualni bodoči spori naj se ne predložijo več mednarodnemu razsodišču,
to je: vsa naša agrarna reforma je krita s liaa-škimi dogovori. 3. Agrarni zakoni teh držav se morajo respektirati v vseh ozirih, tudi kar se tiče odškodnine za zaplenjeno ozemlje. Agrarna reforma v državah Male antante se torej mora respektirati. Nobeno mednarodno razsodišče nima pravice, vmešavati se v našo notranjo zakonodajo glede agrarne reforme in tudi naši zakoni o odškodnini za odvzeto zemljo se ne bodo več spremenili. Iz uuslova agrarne reforme nimamo plačati niti vinarja več, kakor predpisujejo naši zakoni.
Franc. parlament o Youngovem načrtu
Kritika socialistov - Posvetovanja bodo zaključene prihodnji teden
Deiavsho1 beralna koal ci ja v Angliji?
Monoihssdčne manifestacije pri pogrebu
Prima de Rivera
Kra-'t oj ifapîii pokoj Jka - Vlada se udeležita polnoštevitno pogreba
Madrid, 21. marca. d. O ogromnem veličju, ki ga je bilo deležno truplo Primo de Rivera v Madridu, se nam sporočajo naslednje podrobnosti: Pogrebne časti, ki jih je prestolica Španije izkazala bivšemu diktatorju, so bile veli-so mu jo izkazali mnogoštevilni, tudi ps smrti zvesti prijatelji. Pred veliko dvorano severnega kolodvora, kjer je bilo izpostavljeno njegovo truplo, so se neprestano izmenjavale velike množice ljudstva, ki so z glasnimi vzkliki »Rešitelju domovine« da.iali duška svojemu živahnemu španskemu temperamentu. Ob zvokih kraljeve himne mu je častna čela kraljeve garde izkazala vojaški pozdrav.
Ob 10 je kralj Alfonz XIII. v spremstvu sedanjega predsednika vlade generala Beren-guerja prišel pokropit truplo in .je nato prisostvoval žalili pogrebni maši. Pri drugi maši. ki se je brala ob 11 so bili navzoči vsi člani
vlade iu ves diplomatski zbor. Nato je bila rakev položena na topovsko lafeto in razvil se je iinpozanten pegrebni sprevod na pokopališče sv. Izidorja. Krsti so sledili sorodniki pokojnega, nato vsi ministri, nekaj članov dvora, visoki državni uradniki, vsi bivši generalovi sodelavci in ogromne množice ljudstva iz vseh stanov prebivalstva. Infant Alfonz Orleanski je zastopal kralja. Ob vhot'u na pokopališče se je primeril mal incident, ko je množica navalila in je vsakdo hotel vzeti cvetlico iz mnogobrojnih vencev in šopkov za spomin.
Prijatelji pokojnika so na ramah ponesli krsto do groba, kjer je imel general M a r -t i nez A nid o globoko zamišljen govor, ki je navzoče ganil do solz. Po pogrebu so se razvile demonstracije, pri katerih je množica klicala »smrt morilcem« iti »živel veliki ljubitelj domovine«. Istočasno so se razvile velike demonstracije po mestu za monarhijo.
Šumadifski kmetje v Ljubljani
'Lele spoznati prosvetne 1rs hulturnogospodarske ustanove Slovenije
Ljubljana. 21. marca. v. Danes ob 13.45 so prišli iz Zagreba člani Udruženja omladine »Svetlost« iz vasi Bivolje, okrožje Kruševac.
Društvo je omladir.sko, prosvetnega značaja. Cilj potovanja je, da se spoznajo s prosvetnimi in kullurnogospodarskimi ustanovami Slovenije. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki banske uprave, katero je zastopal g. načelnik kmetijskega oddelka . ing. P.odgornik, dalje kot. zastopnik mestne občine ljubljanske g. župan dr. Puc in zastopnik Glasbene Matice g. Pečenko. Prisotni so bili tudi razni referenti kmetijskega in prosvetnega oddelka banske uprave. Društvo je prišlo na kolodvor z društveno zastavo. Po pozdravu je društvo odšlo v Delavsko zbornico, kjer so mu priredili malo kosilo, nato pa so odšli na ogled mesta, predvsem na grad. kjer so si ogledali Ljubljano in okolico. Nato so se vrnili v mesto na večerjo, ki je bila v Delavski zbornici.
Za prihodnje dni se je ustanovil program v tem smislu, da si jutri dopoldne ogledajo
Gandhi naihë'juje pohod
Zakon Mon«kovske princezinje ločen
Pariz, 21. marca. n. Vrhovno sodišče kneževine Monaco se je včeraj «estalo na izredno sejo iu soglasno potrdilo razsodisčni izrek Poincareju o razveljavljanju stitkona med prinresinjo Charlotte in grofom Piiliguarnui. Razsodba se bo v dveh din Ii objavila. CuJe se. da jo razsodba neugodna za princesinjo. ki ni spoštovala svojega visokega rodu in zbežala z nekim italijanskim zdravnikom. Grof Polignac bo zato najbrže kljub razveljavi jen ju xakona obdržal naslov in pravice monakovskega kneza, toda samo v lastnosti kot oče prestolonaslednika. ker mu je poverjena naloga vzgoje prestolonaslednika in princesinje Antoinette. Doto pa „..* ......ii: ;», . - n, f> pKH r7:i ti wurno 400 non fran-
UltM il L; i vniii. ... ■ ■ ■.	----* "
kov kol vzgojitelj nrcstolonaslcdnika. .
Pariz, 21. marca. n. Finančna komisija poslanske zbornice je danes začela razpravo o Youngovem načrtu. Po poročilu poslanca Grigniouxa se je razvila dolga razprava, posebno o mednarodni reparacijski banki in o nameravamo finančnih transakcijah za mobilizacijo nezavarovanih nemških anuitet. Radikalni socialisti in socialisti so izjavili, da je bilo poročilo nezadostno ter so zahtevali dodatne. pojasnila. Komisija je sklenila, da se še danes na skupni seji z zunanjepolitičnim
London, 21. marca. AA. V političnih krogih kroži vest, da se namerava Lloyd Geoge pogajati o sodelovanju z vlado. Nekateri člani levega krila delavske stranke izjavljajo, da bi taka pogajanja mogla dovesti do zmerne koalicije me ddelavsko in liberalno stranko, 'l a koalicija bi branila svobodno trgovino, tako da bi bila vlada rešena nevarnosii, ki ji preti z levega krila.
London, 21. inarca. AA. Konservativna izpreminjevalna predloga k premogovnem zakonskem načrtu je zbornica odklonila snoči s 45 oziroma 54 glasovi večine. Libera'ci so se v sogiasju s torkovim sklepom vzdržali
London, 21. marca. d. Brzojav i/, Borsada javlja, da Gandhi in njegovi privrženci nada-I ljujejo pohod. Včeraj zjutraj so bili deležni j silnih ljudskih manifestacij v mestu Bus, kjer so se zbrale velike množice ljudstva. Zvečer ' so se mučeniki prepeljali z ladjo preko reke Mahi in so se izognili tako ozemlju države Boroda. kjer so oblasti prepovedale vsake manifestacije.
Predsednik vseindskega kongresa Pandit Jawabarle Nehru je včeraj odpotoval v Bombay. da se snide z Gandhijem. Domnevajo, da bodeta po razgovoru oba voditelja izdala pro-glus za splošno stavko delavstva v ozemlju Boinbaya.
OlK'inske volitve v Kalkutti, ki so se vršile včeraj, so prinesle zmago stranki nezàVisnosti, Ici si je osvojilo. 43 sedežev v občinskem svetu. . .Vse ostale stranke so dobile 42 sedežev,
odborom da vladi priložnost, da glede predloga zavzame svoje stališče. Tardieu, Briand, finančni minister Renauld in minister za proračun Martin so se temu pozivu odzvali. Po ekspozeju, ki ga je dal sam ministrski predsednik glede glavnih določb novega načrta, glede njegovega finančnega učinkovanja in političnih posledic, se je začela dolga razprava o navedenih podrobnih vprašanjih. Posvetovanje v plenumu se bo začelo v torek in ga hočejo dokončati v istem tednu.
glasovanja. Liberalna stranka bo ponovno razpravljala o položaju v zvezi s tretjim či-tanjem premogovnega zakonskega načrta prihodnji torek. List »Times« zanika vest, da se je na kosilu pri gospej Snowden razpravljalo o liberalnodelavski zvezi. List naglaša, da so bili pri kosilu tudi liberalci, ki so na-spretni Lloyd Georgovi politiki. Ta sestanek je bil namenjen pristašem svobodne trgovine, za katero je gospa Snowden ravno tako navdušena kot njen soprog.
»Times« zaključuje, da leži velika moč vlade v dejstvu, da si nobena angleška stranka ne upa v volitve pred prihodnjo pomladjo.
razne ustanove v mestu, predvsem Zadružno mlekarno, mestno klavnico, Marijanišče in muzej. Popoldne odidejo na Vrhniko, kjer si tudi ogledajo razne ustanove. Zvečer se vrnejo v Ljubljano, da obiščejo operno gledališče, Nedelja bo določena za izlet na Gorenjsko, kjer si bodo ogledali razne gospodarske naprave, tako v Gorjah in na Bledu, zvečer pa se vrnejo v Ljubljano ter bodo priredili ob 20.30 koncert v dvorani delavske zbornice. Predvajali bodo umetne in narodne, predvsem gorske pesmi. Nato bodo igrali kolo v spremstvu harmonik. V nedeljo zvečer bo tudi banska uprava priredila njim na časi ko-merz. V ponedelje kodidejo na Dolenjsko z jutranjim vlakom, kjer si bodo og'edali kmetijsko šolo na Grmu, potem pa se odpeljejo po programu v Karlovac in Sarajevo.
Bratom Srbom kličemo prisrčni »Dobrodošli!« na naših tleh in jim želimo, da bi o svojem bivanju med nami odnesli in ohranili najboljše vtise!
Stari grški t?mp:lj odkrit
Atene, 21. marca. n. V maccdonskcm mestu Valla so pri razkopavanju starega mesta odkrili star grški tempelj, zgrajen v dorskem stilu. Do sedaj odkriti stebri in kipi imajo posebno lepo umetniško obliko, a vlada jc sklenila, da bo od-kopavanjc organizirala v večjem obsegu.
Knez Ljubomirski aretiran vsled goljufije
Varšava. 21. marca. u. Včeraj je b'l aretiran knez 'toinaž Ljubomirski, ker je osumljen goijufije za več kot 100 000 zlotov. Rodbina Ljubomirska spada med najodličnejše polj-ke rodbine. Knez Tomaž Ljubomirski, ki je star 38 lel, je izvršil več goljufij v Lvovu, od koder je tajno pobegnil in v zadnjih tednih prebival v raznih hotelih v Varšavi, katere jo vedno iajbo zapustil, ne da tn plačat račun. Aretirali so aa v stanovanju nicstovccn brata.
Nemiri v Palestini - sovj. delo
Jeruzalem, 21, marca. n. Vladimir Bur-zev, ki je pred vojno organiziral proticaristič-no Čeko, je zastopniku jeruzalemskega Usta »Doar Hayom« sporočil podatke o tem, kako je bila komunistična internacionala udeležena pri bivših nemirih v Palestini. On trdi, da je neki sovjetski delegat 1. 1929. potoval po Arabiji in dal sovjetskemu zastopniku Dolju na razpolago 20.000 dolarjev, da organizira nemire. To vsoto so potem sovjetski zastopniki potom poštnih čekov razdelili na posamezne okraje v Palestini.
Delo ženevske konference
Ženeva 21. marca, AA. Prva komisija carin« ske konference je sprejela danes popoldne brez
debate novi tekst člena 2 in 3 mednarodne pogodbe o stabilizaciji evropski carinskih tarif. Na podlagi teh dveh členov se dovol uje državam povišanje carinskih tarif brez predhodnega dovoljenja drugih držav, če jih silijo nujne gospodarske razmere k povišanju carinskih tarif. Tudi ni za države, ki hočejo povišati carinske tarife zaradi ntijenih gospodarskih razmer, potrebno voditi predhodne razgovore z onimi državami, ki bi bile po novih carinskih tarifah gospodarsko oškodo-vane. Vendar imajo zadnje pravico odstopiti v tem primeru po predhodni odpovedi od pogodbe. Radi tega odpadejo različne izjeme, ki so bile v prejšnjem tekstu. Švedska in Portugalska, ki sta hoteli tudi v sedanjem tekstu zase nekatere izjeme. sta pri glasovanju podlegli.
'"rosfava grške stoletnice
Atene, 21. marca. n. Prvič po ustanovitvi nove Grčije bo prisostvoval turški poslanik z vsem osebjem grškim slavnostim ob priliki stoletnice neodvisnosti Grčije, ki se prično 25. marca. Slavnosti bodo trajale teden dni.
Na smrt obsojeni Arabci
Jeruzalem, 21. marca AA. Sodišče je ob» sodilo pet Arabcev na smrt, ki so bili obtoženi, da so umorili več Zidov. Obsojenci bodo morali plačati vrhu tega družinam umorjenih 1000 funtov šterlingov odškodnine.
Spomenica strok, učiteljstva
Belgrad, 21. marca. k. V Belgradu so te dni zborovali zastopniki učiteljstva strokovnih, predvsem obrtnih šel. Na svojih sestankih so izdelali posebno spomenico radi položaja učiteljstva na teh šolah in učnega načrta To spomenico so že predložili trgovinskem« ministru.
Vesti iz države
Belgrad, 21. marca. r. Vodna zadruga v Bezdanu je pričela s pripravljalnimi deli za popravila nasipa na Donavi. To leto se bo popravil nasip od Bezdana do Apatina. Dosedanji stroški so zahtevali 1 milijon dinarjev. Naknadne kredite bo določila banska uprava skupno z državo.
Zagreb, 21. marca. r. Jutri poteče eno leto, odkar jc bil v Zagrebu ubit iz zasede Tonij šle-gcl, glavni urednik - Novosti«. Povodom te prinašajo jutrišnje -Novosti^ velik članek o pokojnem šleglju, v katerem opisujejo njegovo delo v javnem življenju.
Split, 21. marca. r. Po službah božjih, ki so se vršile zadnje dni v splitskih cerkvah za preganjane kristjane v Rusiji, je bila včeraj še adoracija za žrtve boljševističnega režima.
Seja JN Z
Zagreb, 21. marca. r. Jugoslovanska nogomet« na zveza v Belgradu je sklicala za danes zvečer prvo sejo, na kateri bodo kontrolirali, kako jo bilo 155 novih klubov sprejetih v zagrebško nogometno podzvezo in tudi v JNS. Proti vsem onim, ki so postopali nekorektno pri tem sprejetju, bodo postopali z vso strogostjo.
JNS v Bejgradu še vedno ni sprejela vse imovine, ki je še vedno v rokah JNS v Zagrebu in katera je zaplenjena radi neke dvomljive menice. G. Hadži in Goldinayer, ki sta ostala v Zagrebu, da prevzameta zvezno premoženje in ves arhiv, je dosedaj nista mogla dobiti ter sta brzojavno zaprosila belgrajsko zvezo, naj jima pošlje 9000 Din, ka-t- "o vsoto potrebujeta za plačanje meniškega dolga. Na današnji seji bo belgrajska frakcija JNS sklepala o tem vprašanju.
JNS v Zagrebu pa liasprolno zbira vse podatke za protest pri banski upravi. Protest sme vložiti v prihodnjih 14 dneh. JNZ v Zagrebu upa, da se ji bo posrečilo z dokumenti dokazati, da ni bilo na skupščini JNS pripuščenih klubov, ki ne bi bili pravilno včlanjeni.
V vseh jugoslovanskih športnih krogih upajo, da se bo težka situacija v vprašanju .jugoslovanske nogometne zveze razjasnila v nekaj dneh. Brez-dvomno je, da bo prišlo zopet do združitve, čim se pomirijo duhovi in pridejo odločujoči športniki do spoznanja, da jc moč le v slogi.
Duna ski balet v Ljubljani
Snoči 21. t. m. je v naši operi gostoval del baleta dunajske državne opere. Pod vodstvom baletnega vodje g. Saše Leontova je nastopilo pet da m soloplesalk dunajske državee opere v blizu dvajset točkah na glasbo Rahmaninova, Schuberta Čajkovskega, Wieniavskega in Moszkowskega.
Plesalke odlikuje ogromna tehniCna virtuoz-nosi in finesa 1er harmonična skupnost igre. Gre za stilno podajanje klasičnega in raznih vrst romantičnih in modernih plesov, ki so napravili najlepši dojem na posetnike predstave. G. Leonlov je velik glasbeno interpietativen umetnik, ki zlasti ugaja v interpretaciji čuvstvene in karikirajoče humorne glasbe. V Rahmaninovem preludiju v Cis-molu je pokazal nekakšno ekspresicnistično interpretacijo, v Wicniawskega mazurki zelo intenzivno na glasbo naslonjen humor. Novost so bili njegovi solistični religiozni plesi, kakor .Izpoved« in i.Vsak nosi svoj križ«, dalje je učinkovala karikatura >Svelohlinca«.
Večer	osvežujoče učinkoval kol pri-
jetna izpreinemb.i. Pokazal nam je fino baletno kulturo dunajske državne opere in originalnega umetnika Leontova, katerega kreacije so le vrstf umetnikom v mnogo ozirih lahko lepa pobuda.
Pozdravljamo ta prvi stik dunajske državne opere s Slov encil Naj bi še večkrat prišlo do umetnostne komr k..cije med Avstrijci in Jugoslovani, saj smo si vendar sosediel