KO. 49 Rini zavrnili uničenje dela atomskega orožja Sovjetski zastopnik je na ra-zorožitveni konferenci dejal, da ameriški predlog za uničenje d c 1 a atomskega ot"ožja nima nič opravka z razorožitvijo. ŽENEVA, Šv. — Razorožitve-nu konferenca zboruje tu ponov-0 že zopet več tednov, ne da bi Sc približala vsaj trenutno naj-nujnejšemu cilju svojih napo-lQV: omejitvi atomske oborožit-Ve na države, ki že imajo atom-®k° orožje. Obe glavni sili na 'onferenci, Amerika in Rusija, ta cilj, le ne moreta se ze-miti za skupen predlog. Zdru-žene države bi imele v novem Ogovoru rade pravico do skup-oborožene atomske sile NA-G> Rusi pa hočejo jamstvo, da bo Zahodna Nemčija nikdar °oila atomskega orožja, ne ne-P°sredno in ne posredno. Vsak dogovor o omejitvi a-ornske oborožitve bi morali ^uino sprejeti tudi Francija in Kitajska, ki sta obe v zadnjih ct‘h ustvarili lastno skromno at°msko orožje. Združene države so razorožit-konferenci predložile tudi Uničenje dela obstoječega atom-orožja obeh glavnih atom-S v‘h sil, Amerike in Rusije. Ru-S,J 2astopnik Carapkin je ame-ri'ki predlog odklonil, češ da ni-^a nobenega opravka z razoro-^tvijo, z njim bi se Združene i : ' ■ ' "j AMERICAN IN SPIRIT S08€!»N'IN LANGUAGE ONLY VMernc-ftiii National and Internationa! Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 10, 1966 SLOVENIAN CORNING NEWSPAPER STEV. LXIV — VOL. LXIV Novi grobovi Paul Novakovich Včeraj zjutraj je umrl v Highland View bolnišnici Paul Novakovich, nazivan tudi Novich, 1720 E. 32 St., star 76 let. Rojen je bil v vasi Vojnič na Hrvaškem, od koder je prišel v Ameriko leta 1912. Do upokojitve icla 1946 je bil zaposlen kot delavec pri Fisher Body Ca na Coit Rd., kjer je delal več kot 25 let. Žana Danica, roj. Radi-chev, mu je umrla leta 1958. Tukaj zapušča otroke Kathryn Vlainic, Jamesa Novakovich, Jane Bokan in Helen Haydin, 12 vnukov in vnukinj in 7 pravnukov. Bil jc član društva Bratska Sloga št. 15 SNS. Pogreb bo v soboto opoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Save ob enih. Pokopan bo na ruskem pokopališču sv. Teodozija. Frank Zupančič Danes je umrl na svojem domu 85 let stari Frank Zupančič s 392 E. 160 St. Pogreb ima v cskrbi Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. ržave “le rade znebile zastare-p.?a atomskega orožja in napravi'0 v svojih orožarnah prostor 2a novo, moderno”. Na konferenci Francija in ICi-Jjska nista zastopani. Francija Jjila na konferenco povabi j e-na’Pa se jo ni marala udeležiti, rc oča Kitajska pa sploh ni bila )?0vabljena, ker ni članica Zdru-y-enih narodov, v okviru katerih bon (er on ca vrši. volitev v Gvatemali še ni gotov Gvatemala, gv. — Pre- 6 ° nedeljo so v državi volili . °Vega predsednika. Za sedaj ^a največ glasov Julio Cesar endez Montenegro, profesor /ava in kandidat zmerno levi-ske Revolucionarne stranke. de'/V^Hi kandidat se(Janje vla-Aguilar je na drugem mestu, a zadnjem pa je kandidat des- ,lte»jev Ponciano Un en<^ez Je dejal, da ima trdno aj anje, da je dobil pri volitvah s°lutno večino, vendar še ni ‘Vno izjavil, da je zmagal, j. °l°g predsednika so v nede-T° /zv°iili tudi nov parlament. *Udi tam vodi stranka. Revolucionarna ^asr,o mešani zakoni °stali prepovedani ANNAPOLIS, Md. — Držav-v spnat Je s 15:13 glasovom za-star’ predlo8 za ukinitev 305 let rega državnega zakona, ki kone°V°dU^e rasno mešanc za- v;Večinoma vedro in toplo. Naj-r| ja temperatura 53. Ponoči 110 oblačno in milo. Najnižja temperatura 37. Sesiat izglasoval pemoe lass 7H let starim ljudem WASHINGTON, D.C. — Senat je v torek izglasoval s 45:40 glasovi republikansko dopolnilo k zakonskemu predlogu za 6 bilijonov dolarjev dodatnih sredstev za stroške vojne v Vietnamu. Ker v Domu sprejeti predlog zakona takega dopolnila nima, bo morala o njem odločiti konferenca predstavnikov obeh lomov. Kompromisni predlog bo nato potreboval potrditev o-beh celotnih domov. V kolikor bo dopolnilo sprejelo v zakon, bo nudilo nad 70 let starim osebam $44 na mesec, Zakonskim parom pa $66 na mesec. Skupno je te vrste ljudi v deželi okoli 1.8 milijona in bo zvezno blagajno njihovo podpiranje stalo letno 750 milijonov. Gre za osebe, ki niso upravičene do pokojnine v okviru Socialnega zavarovanja. Vodnik vladne večine v senata R. Long je priznal, da predloga dopolnila ni pričakoval. Trudil se je, da bi bil zavrnjen, ra ni uspel. — Deltasti izliv reke Mississippi zavzema 12,300 kv. milj površine. Angleški voliviti boj že v polnem razmahu Stranke so objavile svoje volivne programe, ki pa niso razkrili nič novega in zato javnosti tudi niso razgibali. LONDON, Ang. — Obe stranki, konservativna in delavska, sta že objavili svoje volivne programe. V programih ne najdemo novih idej, zatq pa dosli previdnih besedi in nekaj manj previdnih obljub. Delavska stranka je kot vladna stranka morala natrpati v svoj program nekaj več predlogov, kaj vse je treba zboljšati v angleški politiki in v angleškem gospodarstvu. Gornji zbornici je treba vzeti -e zadnje pravice, ki jih še ima, nacijonalizirati je treba jeklar-ko industrijo, zapreti je treba Kolonijalni urad, ker je ostal brez dela, zato pa je treba ustanovili posebno ministrstvo za socijalno politiko. O zunanji politiki se pa program delavske stranke izraža zelo previdno, da ne bi koga zadel ne na levi ne na desni. Se vnema za NATO, Evropsko gospodadsko skupnost, želi mir v Aziji itd. Podobno vsebino ima tudi konservativni program, rabi samo druge besede. Par polen ie usmerjenih proti delavski vladi. Javnost pa se kar ne more navaditi, da bodo čez par tednov že volitve. Obe stranki,se bosta morali resno potruditi, da vzbudita pri ljudeh nekaj več zanimanja za politiko. Voiivno razpoloženje jc zato omejeno na politične kroge in še posebej na kandidate. Naser pripravlja novo afriško konferenco KAIRO, ZAR. — Že ko je e-giptovski zastopnik zapustil konferenco Zveze afriške edinosti v Adis Abebi, je napovedal, da bo Združena arabska republika sklicala v Kairo konferenca “progresivnih afriških držav”, ki se bo v glavnem ukvarjala z novim položajem v Gani, kjer so vojaki pognali z oblasti znanega levičarskega diktatorja Nkrumaha. Le malo verjetnosti je, da bi konferenca v Kairu mogla pregnanega diktatorja spraviti nazaj na oblast, četudi ga je Sekou Fiiisk hoEs odločevati ladi a deliivi hrane WASHINGTON, D.C. — Federalni tajnik Freeman je pred kratkim izjavil v poljedelskem odboru predstavniškega doma, da bo on odločal, kdo naj dobi “hrano za svobodo”. To seveda ni bil všeč naši diplomaciji. Pregovorila je Johnsona, da je dal izjavo, da so tajniku Rusku podrejene vse akcije v zunanji politiki. Takrat se po 'šli senatorji pokoncu in zahtevali od Ruska v senatnem poljedelskem odboru, naj pove, kako s| zamišlja to svojo razširjeno oblast. Rusk se je zvijal in ni hotel z besedo na dan. Trdil je pa, da njegovo tajništvo zaslišuje zmeraj vsa tajništva, ki so zainteresirana na posameznih problemih zunanje politike. Debata o tem vprašanju je zanimiva radi tega, ker novi zakon o “Hrani za svobodo” zahte va, da mora administracija vpo-števati pri delitvi hrane tudi vnemo posameznih držav, kako bi si postopoma same oskrbele potrebno hrano. Tu bi moral imeti glavno besedo Freeman in ne Rusk. Na Frqemanovi strani je nekaj vplivnih senatorjev, zato Rusk ne bo več mogel deliti hrane samo po političnih vidikih, kot je to delal do sedaj. ZAVZELI TABORIŠČI Da ne bomo v marcu brez vojskovanja LONDON, Ang. — Poročila iz vzhodnega dela Konga trdijo, da se ob meji med Rwando in Bu-rundijem /,bira ju • ski strani močne čete plemena Wa-tusi z namenom, da vderejo v Rwando in se borijo proti plemenu Bahutu, ki ima v Rwandi vso oblast. Obnovila se bo torej stara plemenska vojna med obema plemenoma, ki je že rodila dosti gorja in prelila dosti krvi. Pleme Watusi kar ne more pozabiti, da je bilo pred leti gospodar v Rwandi, in bi rado dobilo vlado zopet v svoje roke. Pleme Bahutu ni sicer tako dobro oboroženo kot pleme Watusi, toda je številčno zelo močno. Nevarnost za vojskovanje med Rwando in Burundijem je tako velika, da namerava Varnostni svet posredovati. Toure formalno proglasil za predsednika Gvineje, kjer sam gospodari nemoteno, odkar je Francija tej svoji bivši koloniji priznala neodvisnost. Kakih dva do tri tisoč rdečih je po dveh dneh hudih bojev zavzelo taborišče posebnih sil v dolini Ashau, kemaj dve milji od laoške meje in nekako 60 milj zahodno od velikega ameriškega oporišča v Da Nangu. V taborišču je bilo 12 Amerikancev, pripadnikov posebnih sil, in okoli 300 domačinov. Iz Clevelanda in okolice Seja— Društvo sv. Cecilije št. 37 BDZ ima nocoj ob 7.30 sejo v šoli sv. Vida. Vaje Korotana— Pevski zbor Korotan bo imel do nadaljnjega pevske vaje ob ..obetah ob 6.30 zvečer v Baragovem domu. V bolnici— Od Podr. št. 21 in št. 53 SŽZ v West Parku so v bolnici: Mrs. SAIGON, J. Viet. — Po dveh dneh trdih in krvavih nojev je danes taborišče posebnih sil v dolini Ashau nedaleč od laoške meje, ki je-zapiralo del Ho-Či-Minhove v poh, v rokah rdečih Ti so ga napadali z dva do tri tisoč Josephine Intihar v St. Vincent možmi. Ameriška letala so. skusala pomagati branilcem, Charity, Mrs. Kathrine Nagličič vendar se taborišče proti premoči ni moglo vzdržati. Iz K Fairview, Mrs. Anna Vuk v n Hmi V AVmerraLSnee ,k tl raniencev* med St. John’s, Mrs. Antonia Fstanek n j i n 11 3 Amenkance. S taboriščem je bila pretrgana ra- dijska zveza že včeraj, kasneje je bila obnovljena in izgle-dalo je. da se utegne taborišče le obržati. Ko rdeči le niso popustili in ni bilo pomoči, so branilci podlegli. To je vsekakor pomembna rdeča zmaga, ki je pokazala, da so rdeči se vedno sposobni zbrati večje sile in" zadati svojim nasprotnikom hud udarec. ~ ------ Taborišče v dolini Ashau so rdeči napadli včeraj zgodaj zjutraj z dvema četama, skupno kakih 200 mož. Ko je branilcem priletelo pomagat v obrambi ameriško dvomotorno letalo C47, predelano za napad na tleh, svojimi strojnicami rdečih ni pregnalo, pač pa so ti letalo sestrelili, pri čemer so bili vsi 4 člani posadke mrtvi. Ko so rdeči preteklo jesen napadli taborišče posebnih sil pri Plei Me, se jc vladnim četam in ameriški 1. konjeniški diviziji posrečilo pravočasno' prihiteti na pomoč in rdeče poraziti. Izgloda, da so se rdeči iz tedanjega poraza nekaj naučili in tokrat s svojim napadom uspeli kljub vsemu zatrjevanju, da se združenim vladnim in ameriškim četam ne morejo nikjer uspešno postaviti v bran v velikim številu. Taborišče se je upiralo dva dni, pa mu iz 60 milj oddaljenega Da Nanga, izvedel svoj načrt o narodni obrambi in potegnil francoske tete izpod skupnega poveljstva NATO, prav tako vstraja na tem, da morajo priti vsa vojaška oporišča in vse tuje vojaške enote na francoskih tleh z letom 1069 pod francosko poveljstvo. Izjava pravi, da Francija ne vidi nobene koristi v razgovorih o reorganizaciji NATO. 6117 St.Ulair A ve. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation FublisltM daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec N/UtOCNIIMAT- Za Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece 2 a Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES; United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 83 No. 49 Thursday, March 10, 1966 Angleška narodna obramba omagala Usoda se je najbrže norčevala iz angleške zgodovine, ko je angleška vlada objavila 22. februarja svojo Belo knjigo o svoji narodni obrambi, torej ravno na rojstni dan G. Washingtona! Bela knjiga daje namreč angleški in svetovni javnosti pregled o stanju angleške narodne obrambe in pride do sledečega zaključka: “Anglija se ne bo spu- ščala v nobene večje vojne operacije brez sodelovanja z zavezniki.” Ta zjava poimeni dve stvari: 1.) Anglija je pri koncu s svojo narodno obrambo. Njeno gospodarstvo ne prenese več kot okroglo 6% narodnega dohodka ali $6 bilijonov stroškov. Za Amerikance znesek $6 bilijonov ne pomeni mnogo, saj znaša naš vojni proračun že okoli $50 bilijonov ali desetkrat več od angleškega. Za Angleže je pa znesek $6 bilijonov že velik denar, kajti njihovo gospodarstvo ni tako visoko razvito kot ameriško, akoravno se na primer v vprašanju kakovosti blaga lahko mirno kosa z ameriško proizvodnjo. Da bo do tega moralo priti, je po zadnji svetovni vojni napovedovalo že par drastičnih dogodkov. Že spomladi leta 1947 je morala angleška vlada povedati Trumanu, da ne more več braniti Grčije proti komunističnemu pritisku. Truman je moral takrat na hitro roko prevzeti vse breme odpora proti grškim komunistom in njihovim zaveznikom s severa in vzhoda. Še isto jesen so angleške čete zapustile Palestino in jo prepustile državljanski vojni med Arabci in Izraelci, kar je spravilo v Egiptu Naserja na oblast. Jeseni 1. 1958 sta pa Anglija in Francija omagali v sueški aferi. Od takrat naprej se Anglija ni več hote spuščala v oborožene konflikte. Je skušala likvidirati svojo kolonijalno posest brez prelivanja krvi. V angleških rokah je ostalo še dosti kolonijalne posesti v Afriki in Aziji na črti vzhodno od Adena. Tam ima Anglija še nekaj velikih vojnih postojank, ki mora zanje letno žrtvovati nekaj sto milijonov dolarjev. Po dolgem premišljevanju je prišla do zaključka, da jih bo likvidirala, odnosno nadomestila z vojnimi letališči, ki so cenejša v vsakem oziru. Seveda si z letališči samimi ne bo mogla dosti pomagati, ako nima pomoči še od drugod. Tu pa pridemo do druge točke gornje izjave: Anglija se bo v bodoče udeleževala večjih vojnih operacij samo v zavezništvu z Ameriko. Teoretično bi lahko mislila tudi na Rusijo in Kitajsko, toda to trenutno sploh ne pride vpoštev. Anglija je torej uradno priznala, da je v mednarodni politiki navezana na sodelovanje z Ameriko. To bo imelo za Ameriko svoje posledice na vojaškem in diplomatskem področju. Na vojaškem področju bo morala Amerika nositi glavno breme obrambe svobodnega sveta napram komunističnemu. To breme je hudo. Do vojne v Vietnamu nismo niti opazili, kako hudo je, sedaj pa že čutimo in bomo zmeraj bolj čutili. Breme bo počasi postalo tako hudo, da bomo morali bolj natančno premisliti, kako daleč sežejo naši živ-1 jenski interesi, česar nismo do sedaj delali s primerno skrbnostjo. Amerika bo morala bolj kot kdaj preje paziti, kdaj, komu in kako daleč se obveže na dajanje vojne pomoči in varuštva. Če se bo pa Amerika morala pri oboroženih konfliktih zanašati le na lastne sile, ne bo mogla toliko vpoštevati angleških. Do trenja med obema državama bo gotovo prišlo, kar pa ni nič novega. Saj nas zgovodina druge svetovne vojne uči, kolikokrat sta prišla London in Washington navzkriž celo pri življenjsko važnih vprašanjih in kako dolgo sta iskala kompromis, pa ga večkrat pri vsem tem nista našla. Angleška Bela knjiga nalaga torej Ameriki čisto nove naloge, ki si jih naša dežela ni želela in ne želi. Toda stvarnost je močnejša od Amerike in Anglije. Vsekakor pa moramo pohvaliti sedanjo angleško delavsko vlado, da je pokazala .oliko poguma, da je prišla z resnico na dan. Angleška javnost se seveda te stvarnosti ne veseli, akoravno jo je morala že davno predvideti. Da jo razume, o tem priča sedanji foložaj angleške vlade. Je na slabih nogah, nima prave večine v parlamentu, je bila prisiljena, da razpiše volitve, pa je vendarle nalila angleškemu narodu čistega vina. Toliko političnega poguma nima vsaka vlada, pa tudi ne vsak narod. Bela knjiga gre še korak dalje. Se odpoveduje ideji o novi letalonosilki, zato bo na Anglija kupila 50 ameriških >"-UlA lovcev za svoja letališča v tujini. Plačala jih bo z dobavami vojnega materijah za ameriško narodno obrambo. Vrednost bo znašala kakih $295 milijonov. Anglija ima tudi v mislih skupne vojne postojanke v Avstraliji in na morju med Avstralijo in Azije. To bi Domenilo, da bo kma-1 lu opustila vojni luki Aden ;n Singapur, kar bo izredno! hud udarec za angleški ponos. Nova angleška obrambna politika bo tudi prisilila nas in njo da rostavimo medsebojno obrambno sodelovanje v mirnih časih na novo podlago. Do sedaj smo sklepali posa- mezne sporazume za posamezne slučaje, kot na primer za NATO, za CENTO, za SEATO itd. Sedaj bo treba najti nekaj stalnih osnovnih smernic, ki bodo veljavne za vsak tak sporazum. Da gre angleški javnosti javno priznanje odvisnosti od Amerike na živce, kdo bi se temu čudil? Angleže peče zavest odvisnosti veliko bolj kot priznanje meje, do katere lahko sami nosijo breme oboroževanja. Sreča za Angleže pa je v tem, da uživajo v Ameriki še zmeraj več simpatij kot katerikoli drug narod. Za ta privilegij se pa morajo zahvaliti generalu De Gaullu in njegovi gonji proti “Anglo-saksoncem”. CHICAGO VČERAJ NEKDAJ DANES * NOVO LETO je svetu in vsem nam, ki po njem gazimo pozimi sneg, tam kjer nam narava pogrinja z njim polja, hribe, bregove in doline — nakazalo nova pota. Tako pravimo. V resnici pa nam nakazujejo nova pota razne časovne razmere, te pa ustvarjamo vsak po svoje, tu take, tam take in marsikje prav čudne. Krivde za čudne razmere seveda valimo drug na drugega — zraven pa seveda vsi same sebe hvalimo — druge pa krivimo za vse, kar je slabega. Taki smo ljudje in kakor zgleda, bomo še precej časa taki. Pravih zdravil za te vrste bolezni, s katerimi bi se dalo enkrat za vselej odpraviti to bolezen, svet kar ne more najti. Tako je in taki smo v družbenih vrhovih in od tam vse skozi doli do zadnjega kota, kjer koli na svetu bivamo in živimo. O božiču in ob novem letu se je po prestolicah vseh dežela mnogo govorilo o miru. Še preje v jeseni je sv. oče rotil v zbornici Združenih nr,rodov v New Yorku zastopnike vseh narodov, naj storijo vse, kar je v njih moči, da ne pride do vojne, katera bi znala uničiti vso civilizacijo in vse njene pridobitve ti-sočev let. Med Božičem in Novim letom so državniki raznih večjih in manjših dežel potovali sem in tja na posvete in drug drugega prosili, naj se stori vse, ker se storiti da, da se ne zaneti nove vojne. Tam, kjer gori in žari, pa naj se stori in žrtvuje vse, da se spori pogase, ter naj ~e mirnim potom pride do miru n sprave. Mnogo besed in prizadevanj — uspehov bolj malo. Nekaj smo krivi vsi! Priznati tega nočemo in to je tista šiba, ki bo nas vse tepla, če se ne bomo poboljšali. Teden dni pred Svečnico sem v trgovini srečal starega znanca Stefana M., s katerim sem se seznanil še pred desetletji, ko smo tiskali v Tiskarni Edinost “A-rfieriškoga Hrvata”, ki ga je urejeval pokojni grško-kat. svečenik Ilija Severovič. Štefan je bil Severovičev “part-time” oskrbnik in je včasih prinašal njegove rokopise v tiskamo. Oba, Severovič in Štefan sta bila zelo zabavna. Ko sva se pozdravila, sva tudi začela govoriti o sedanjih razmerah v starem kraju. Ko s,va prišla na ta pogovor, me je Štefan pobaral: Ali se spominjaš, kaj nama je pok. Severovič kazal o “vražicah in vraži-oih” med Žumberčani? Domislil sem se pripovedke in sem se skoraj na glas zasmejal. Štefan pa je dejal: “Vidiš, Janko, to se je zdaj tam, odkar jašejo komunisti našo lepo domovino, uresničilo! Tam je zdaj dosti vražic in vra-žičev!” Naj naprvo povem, kaj je tedaj pred leti nama pokojni Severovič s svojo pripovedko povedal. Omenil je, da je tam na unijatski fari neki staroverski svečenik pred mnogimi leti uvedel posebne molitve, s katerimi co orosili za poboljšanje ljudi. Ljudem je dejal v pridigi, da je nastalo v “njegovi župi” (fari) polno vražic in vražičev. Molimo. da se poboljšajo. Svečenik je bil pobožen in je po vsaki maši dolgo molil. Ljudje so se po daljšem času naveličali in svečenik je to spoznal in je sklenil, da bo jenjal z molitvijo za poboljšanje vražic in vražičev. V pridigi je to objavil rekoč: “Dragi župljani! Naše prošnje so uslišane, ljudje so se poboljšali in zdaj nimamo med seboj več vražic in vražičev, bomo je-njali moliti za ta namen. Upajmo, da bo vse prav.” Čez par let je pa spet bilo slišati po žumberški pokrajini o raznih nelepih rečeh. Tedaj je stari svečenik neke nedelje žup-ljane zopet pozval k molitvi za poboljšanje. Pojasnil je takole: “Dragi župljani! Pred par leti sem prekinil z molitvami za poboljšanje, a moramo to zopet obnoviti. V naš krog se je zopet nateplo par vražic in te so naredile zopet puno novih vražic in vražičev!” Štefan me je svetlo gledal in po žumberško Ognjevito pristavil: “Janko, če so v starem kraju kdaj vražice dobro rodile, so rodile tekom zadnje vojske in še zdaj dobro rodijo pod Titom. Toliko vra,žic4n vražičev tam še ni bilo, odkar svet stoji, kakor jih je bilo med vojno in jih je zdaj. Tužna nam majka!” Tako mi je po žumberško kazal stari znanec Štefan. Na potu proti domu sem si mislil sam pri sebi: Bolj kakor kdaj je treba zdaj moliti k Bogu, da naj čimpreje prisili vrhovnega glavarja vražic in vražičev, da jih odpokliče s tal naše stare domovine in s tal vsega sveta! Tako, nekaj resnega nekaj za šalo. Samo kislo držati se ne izplača, pa naj bodo časi grenki še tako. * KAM VOZIMO ZDAJ? To je vprašanje za bogove, ne za nas navadne plebejce. Vozimo, da. A kam? Kdo ima na to pravi, točen odgovor? V ZD vozimo še vedno z vozom ne preslabe, rajši dobre prosperitete v primerjanju z razmerami drugod po svetu. Tekmujemo pa tudi tu in hočemo več in več na vseh raznih poljih. Tisti, ki vodijo trgovin-stvo, niso z malim zadovoljni, več in več hočejo, to dviga cene. Tisti, ki delajo sorazmerno, zahtevajo več in več in nočejo zaostati. Najbrže so mnenja, kar je dobro za grofa in kralja, tudi meni ne smrdi. Tako imamo v ZD dve veliki velesili. Velekor-poracije, za katerimi stojijo utrjeni hribi kapitalizma; na drugi strani kaj močno razvite delavske organizacije Unije, ki s svojim številom, odločajo ob volitvah, kdo naj sedi v Washingto-nu v Beli hiši, po prestolicah posameznih zveznih držav, ter kdo jih naj zastopa v zveznem kongresu in drugod. Dve fronti, obe močni. Obe naglašata, da sta demokratični. Seveda, kjer tako kaže. Drugače pri raznih željah po boljšem, pa druga drugi na-"nrotni. V svobodi delujeta in se prepirata — v področjih komunističnega srpa in kladiva bi se ne mogli. Obe bi jenjali dihati. Žalostno je, da tega tako, kakor bi morali, ne uvidevata. Z večnimi prepiri med seboj znata še v take vode zavoziti. Potem bosta delili obe pokoro. Večni prepiri in večna neza- dovoljnost med omenjenima kaj:ka Društva sv. Vincenca Pavel-lahko uničita svobodo, v kateri |skega pri Marijini Konferenci se sedaj lasata naprej in naprej, medtem ko noč komunističnega srpa in kladiva počasi zatem-njuje vsa obzorja. Dal Bog, da bi to odprlo oči vsem, dokler je čas! V vseh teh in še v mnogih drugih zadevah in slučajih smo s svojo neprevidnostjo privozili na napačna pota. To čutimo že sedaj, čutili bomo to še bolj in bolj. Vse nekam .kar izgleda, da smo v nekem podobnem slučaju in razmerah kakor nekdanji Žumberčani, kjer se je naredilo preveč vražic in vražičev, s katerimi so imeli potem križe in težave. Dal Bog, da bi se jih znebili, dokler je čas! Če ne, bo nas vse glava bolela. R. ------o------ Društvo ftajsv, Imena pri iaršji inebovzeii Cleveland, O. — Prihodnjo nedeljo, 13. marca, je nedelja Društva Naj sv. Imena, ko bomo prejeli skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši. Sestali se bomo ob 7.45 v zbiralni dvorani pod cerkvijo, od koder odidemo skupno v cerkev. Po maši bo zajtrk ter kratka seja v šolski dvorani. Pripeljimo s seboj naše znance in prijatelje, vsak je dobrodošel! Običajni glavni sestanek z o-bilnim zajtrkom ob zaključku kampanje za nove člane je bil preložen na Materinski dan, v nedeljo, 8. maja, ko bo tudi nastopil odličen zunanji govornik. Prav na tihem ter neopaženo sta 5. februarja praznovala zakonca g. Joseph Kokal in njegova soproga Mary s 15328 Saranac Rd. svojo srebrno poroko. Vsa družina se je tega dne udeležila sv. maše in prejela sv. obhajilo, v tem je bilo tudi združeno vse njihovo praznovanje ter obhajanje srebrne poroke. Pred 25 leti sta se poročila v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za Bežigradom; poročil ju je tedanji župnik pater Kazimir Zakrajšek, OFM. G. Joseph Kokal prihaja z Bleda, kjer je bil uslužben 7 let na postaji Bled-Jezero, njegova žena pa je iz Ljubljane. V zakonu se je rodilo 6 otrok, trije dečki in tri deklice; trije otroci so bili rojeni na Bledu, zadnji trije pa v Clevelandu. Po vojni so bili primorani bežati v tujino — v Italijo, kjer so hodili križev pot po celi Italiji, od postaje do postk-je, dokler se jim ni posrečilo priti v Cleveland k Jožetovemu očetu. G. Kokal je vzorni član Naj sv. Imena, tako tudi vsi njegovi sinovi. Ga. Kokal ima odličen sopran, ki se ga sliši pri božjih službah in na romanjih. Sin Leon je dokončal St. Joseph's High School in je lani prejel tam trikratni Honor Roll drugega odlikovanja, sedaj pohaja v Community College. Hčerka Zinka študira na dekliški Akademiji v Villa Angela, kjer je letos prejela Honor Roll — lani pa celo trikrat, in kar je zelo pohvalno, vsi otroci govorijo slovensko, Kokaljevim jubilantom izreka Društvo Najsv. Imena lepe čestitke, nadebudni družini pa želi mnogo uspeha pri učenju. Prodaja peciva 20. februarja je bila presenlljivo uspešna. Uspeh je bil dosežen s pomočjo dobrotnikov, ki so pecivo velikodušno darovali društvu ter ga kupovali. Vsem tem dobrotnikom se Društvo Najsv. Imena najiskrenejše zahvaljuje. V zadnjih dveh tednih sta umrla kar dva člana Društva Najsv. Imena; prvi je odšel v večnost 18. febr. Josip Zaller, nečak nekdanjega gl. tajnika KSKJ Josipa Zalarja; 1. marca je pa umrl John Malovrh, ki j c več let cerkovnik pri Mariji Vnebovzeti. To službo je vršil vestno in natančno in, ko je prejšnji cerkovnik Frank Miv-sek tako tragično izginil, da ga še do danes niso našli, je bil John Malovrh tudi za blagajni- ter vodil poslovanje z veliko vnemo. Poštenjaku ter skromnemu vitezu so pevci zbora Ilirije pod vodstvom pevovodje g. Martina Rakarja zapeli ob njegovi krsti tri žalostinke v slovo. Naj oba počivata v miru, prizadetim družinam pa naše globoko sožalje! Sinovi fare Marije Vnebovze-te so se letos temeljito postavili na St. Joseph High School ter si priborili v učenju častna odlikovanja — Honor Roll; prvo odlikovanje so prejeli: Leonard Gornik, John Gross, Gregory Jevnikar, Frank Juhant, Robert Leskovec in Robert Tomsick. Drugega odlikovanja so bili deležni: Michael Chruszczak, Thomas Grims, Timothy Falkner, John Krann, Dale Marn, Victor Modic, John Petrič, John Rigler, Frank Stanonik, Gregory Urbas in Thomas Zupančič. Vrlim študentom naše čestitke, njih odlikovanje pa naj služi mladini za zgled in spodbudo! Veliko čast bo doživela fara Marije Vnebovzete, ko bo njen župnik č. g. Matija Jager obhajal 50-letnico svojega mašniške-ga posvečenja. Daši č. g. župnik želi, da bi se njegova zlata maša vršila bolj natiho in skromno, mu farani Ikljub temu pripravljajo dostojno slovesnost, kot se spodobi zaslužnemu župniku, ker je njegov zlati jubilej tudi zadeva cele fare. Določeno je torej, da se bo vršila zahvalna zlata maša Fa-thra Jagra v nedeljo, 19. junija, ob 11.30 dopoldne; popoldne ob enih bodo farani pripravili jubilantu banket v šolski dvorani, kjer bodo. nastopili jubilantu na čast njegovi prijatelji in znanci, razne organizacije in cerkvena društva. Ernest Terpin -------O------- Zvszg staršev isi učiteljstva pri Mariji ¥B8bovzati vahi Cleveland, O. — Redna mesečna seja Zveze staršev in učiteljstva pri Mariji Vnebovzeti bo v nedeljo, 13. marca, ob 3h popoldne v šolski dvorani. Prednica Sr. M. Blanche, druge sestre in učitelji bodo naši častni gostje. Po seji bo postreženo s prigrizkom. Matere tretjeraz-rednikov so gostiteljice ta mesec. Vsi starši, tudi očetje, so prisrčno vabljeni. Kartna zabava, ki jo vodijo razredne matere, bo na dan sv. Patrika, v četrtek, 17. marca, ob 7h zvečer v šolski dvorani. Vsi prijatelji naše fare ste prisrčno vabljeni k nam ta večer; zabave in nagrad bo dovolj za vse. Vstopnice so po $1 in se lahko še naroče pri razrednih materah ali pa odbornicah. Okrepčila bodo na razpolago. Mrs. Milan Dular —————o--------- Sarovalcsm za nesrečne Tirolce Cleveland, O. — Tri pisma pričajo, s kakšno vestnostjo so razdelili drugo našo zbirko $878 med nesrečne vzhodne Tirolce. V popolnem sporazumu podpisanih nabiralcev in v upanju zadovoljiti vse darovalec te druge zbirke so nas v treh pismih glede razdelitve te zbirke takole obvestili: G. kom. svetnik in deželni poslanec Reinhold Unterweger, Thai Assling, nam je iz Innsbrucka s št. F.K.-O Hw-66 od 11. feb. 1956 tole pisal: Velespoštovani g. Lukež! Prisrčna hvala Vam za obe' pismi. Danes Vam morem sporočiti, kakor boste mogli iz priloge razbrati, se bo Vaša druga zbirka — kot dar mnogim nesrečnim ponesrečencem takole! uporabila, nabavili bomo 70 toplih odej z vso potrebno posteljnino k vsaki volneni odeji (rju- \ he, zglavnice in prevleke k zglavnici). Dovolim si Vam in, vsem da- rovalcem Slovencem, našim prijateljem, v mojem in v imenu mnogih nesrečnih poplavljencev prisrčno zahvaliti za Vaše velikodušne darove. Vam osebno in Vaši družini pa želim mnogo sreče in blagoslova Vaš Reinhold Unterweger Priloženo pismo, na katerega se sklicuje g. kom. svet. Unterweger, napisano po g. okrajnem glavarju dr. Doblander-ju, se glasi: Okrajni glavar v Lienzu Osttirol Lienz, 4. feb. 1966 Velespoštovani g. dežel, svetnik! V zvezi najinega telefonskega razgovora pred nekaj dnevi imam čast Vam sporočiti, da nameravamo dolarsko zbirko Slovencev v ZDA uporabiti tako, da bomo nabavili 70 posteljnih garnitur, ki bo vsaka vsebovala eno volneno odejo s pripadajočimi rjuhami in prevlekami z za-glavjem. Po zaslišanju prizadetih županov, se bo ta garnitura razdelila upravičenim ponesrečencem. Tako upam, da bomo želji darovalcev ustregli. Z izrazom mojega odličnega spoštovanja ostajam Vaš vdani Doblander Tudi tretje pismo, ki ga navajamo, pove veliko hvaležnost našim darovalcem, ljubezen do lastnega naroda in mnogo vestnosti pri dobrodelnosti. Vredno se nam zdi pripomniti, da nihče izmed teh predstavnikov javnega življenja, kakor tudi ostali zasebniki, ki so se podpisanemu zahvalili za velikodušna darila, niso bili prizadeti pri tej katastrofi. Pismo tretjega javnega delavca, ki je pridno sodeloval zlasti pri razdelitvi druge naše zbirke, g. bančnega direktorja Hansa Meirer-ja, se takole glasi: Dragi g. Lukež! Najlepša hvala za Vaše ljubo pismo od 11. jan. 1966 in enako zg pismo od 10. feb. 1966. Jaz Vas prosim oproščenja, da šele danes odgovarjam na Vaše pisanje od 11. jan. 1966. Vi ste me prosili, da Vam pošljem štiri izvode posebne spominske izdaje “Osttiroler Bote”, ki naj predstavlja strašno katastrofo. Toda g. urednik Durreger me je zagotovil, da bodo v kratkem izdali še eno posebno izdajo, ker je prva bila razprodana, sem čakal na drugo izdajo, ki Vam jo pošljem. Zato prosim oproščenja- Radi Vaše druge zbirke za nesrečne poplavljence v vrednosti $878 sem govoril z g. dež. svetnikom Unterwegerjem. Tudi on je Vašega mnenja in je že odredil, da bo ta znesek med ponesrečence v paketih razdeljen-G. Unterweger Vam bo še o tem osebno pisal. Za danes se Vam še ponovno prav iskreno zahvalim in Vas prosim Vašim rojakom sporočiti moje najlepše pozzdrave. Tudi od mojih sorodnikov in mojih sodelavcev so mi naročeni najlepši pozdravi. Posebno pozdravljam Vas Vaš Hans Meirer Še eno pismo je objave vredno, ki priča o visoki moralni o-ceni preizkušenih dobrih Tirolcev. Gospod župnik Leo Putz z Asslinga pri Lienzu mi piše med drugimi novicami tale odstavek, ki izraža polno hvaležnosti. in poguma k tej zbirki. ‘'Kako lepo je od Vas in Vaših rojakov, da ste se za nesrečne vzhodne Tirolce tako velikodušno zavzeli in prihiteli na pomoč z\ res velikimi žtrvami. Tako kakor smo mi v vzhodnih Tirolah pred 20 leti skušali beguncem iz komunističnih dežel pomagati, tako nas danes po tako dolgem času poveže prava krščanska ljubezen. Vas lepo pozdravlja Vaš Leo Putz, župnik-’ Tednik “Osttiroler Bote” od 16. dec 1965 piše pod naslovom “Paketi iz slovenske zbirke” i’1 končuje: “V imenu ponesrečencev se ponovno zahvaljujemo za ta svetal dokaz pripravljenosti, pomagati od ljudi, ki so sami zgubili domovino in premoženja (Dalje na 3. strani) : n j Trustee Frank Tushek be ac-. cepted as given. Motion carried. Družba sv. Družine THE HOLY FAMILY SOCIETY Ustanovljena ZS. novembra lflt ’ Sedeč Joiiel. lil Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse. Inkorp. v dri. lilinola 14. maja 1815 GLAVNI ODBOR: predsednik: STEVE J. KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville, 111. P Podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111. “• Podpredsednica: ANN JER1SHA, 558 No. Broadway St., Joliet, 111. rajnik; JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Cnicago, 111. “lagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave., Lockport, 111. buhovni vodja: Rev. ALOYSIUS MADIC, O.F.M. Vrh- zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 331 N. Chicago St., Joliet. 111. NADZORNI ODBOR; 'SANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111. MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, 111 USEPH SINKOVIČ. 251ti So. Austin Blvd., Cicero 50, 111. POROTNI ODBOR: ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVIC1US, MARY RIOLA Direktorica prireditev: NANCY OWEN , URADNO GLASILO: amERIška DOMOVINA, 0117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103 družba Sv. Družine je bita ustanovljena 1. 1914 in je katoliška 'ataka organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino. Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, , lot plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in dru-“"ski načrt. ....... življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: Do 16. leta, mladinski oddelek $10,000 Od 17 do 35, odrasli oddelek $15,000 Od 35 do 40, odrasli oddelek $10,000 Od 41 do 45, odrasli oddelek $ 2,500 Od 46 dalje Vse bolniške si rj^avarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), U 8a nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije fuzba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh me-Cev do 80 let starosti. Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ah rr>cn° na glavnega tajnika: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. 60434 Henrik, Kveder Paul, Slak Flo-| $500 globe za vsak dan kršenja, j čete Patet Lao v razkroju in de-rijan; po $5: Bizjak Ivan, Miss; Ce raba naprav zahteva zvezno jansko ne pomenijo več dosti Ute Minnies ei ie Imusi Meeting of Siie Supreme Board tar S ^ *s cust°mary, the Secre-°t' n °f tlle Boly Family Society to /e sends out a notice 30°ach hiember of the Supreme be u"* ^*at a meeting is going to at the Home Office of oe th, R. The Holy Family Society. °ard Jan annual meeting of the Was held on Saturday, 0frUaiy 29, I960 at the Home am1Ce the Society at 11:00 capU^ before the meeting is the 6 Rto or<^er by the President, Tru 0ard members and the theS GeS g0 the bank, where Saj Securities are kept in the Thy DePosit Box. the 6 Trustees check thru all of ot3erSecur^ties, bonds and all the k ’nvestments, also check otherank balance to date. In President Steve Kosar now ( Bizjak Metka, Miss Kamin Ma- dovoljenje, bo to kršitelju orne- kot samostojna oborožena sila. Deposit Box with all of the other investments of the Society. The minutes of the last semiannual meeting were now read by the Recording Secretary Joseph L. Drašler. A motion was made by Frank Tushek and seconded by Joseph Sinkovich that the minutes be accepted as read.. Motion carried. At this time I must interject that before the meeting was opened the photographers have taken pictures of the Supreme Board at work in their Office. These pictures are to be used in film produced by the Holy Family Society of the U.S.A., as a promotional feature in the acquiring of new members into Xv°rds a complete study is the Insurance as well as the e at this time of the busi- i Health and Accident member- called on the 2nd Trustee Matthew Kochevar for a report. Rev. Father Madic, President and members of the Supreme Board: It is my pleasure that I make this report to the members of this Board. I watched very closely at the bank as the securities were handled and looked over with my colleagues and it was to my satisfaction that I saw everything in excellent order. I saw the investments and they are rated very highly and also the returns from these investments are very good. I also want to compliment the Officers for their untiring efforts for the Society. That is my report to you. I thank you. Matthew Kochevar, 2nd Trustee A motion was made by Anna Jerisha and seconded by Joseph Sinkovich that the report of the 2nd Trustee be accepted as given. Motion carried. President Steve Kosar now called on the 3rd Trustee for his report. Rev. Father Madic, President and members of the Supreme Board: I don’t know what else there is to say regarding the report to you, after what my two colleagues have said. We: have checked the securities and investments thoroughly and it is to my satisfaction that everything was in excellent order. I was greatly impressed by the grade of securities that we now have on hand and the returns that we receive. This is the extent of my report to you, I thank you. Joseph Sinkovich, 3rd Trustee A motion was made by Louis Barbie and seconded by Frank Tushek that the report of the 3rd Trustee be accepted as given. Motion carried. (To be continued) --------o-------- 1 Liosm so predloži rdeči razgovore z vlado TOKIO, Jap. — Komunistični Patet Lao je predložil razgovore treh političnih skupin, ki uradno sestavljajo laoško vlado. rij a, Lončar Franc, Miss Pavli, njene uredbe odvzeto. Jožica, Mr. in Mrs. Tratnik John in Vrtačnik Jože; $3.50 Kotar Rudi; po $3: Gabrovšek Tine, trije neimenovani, Perčič Andrej; po $2: Mrs. Cigale Štefka, Rev. Carl Wolbang; po $1: Neimenovan, Mrs. Tomska Margaret. Skupaj $139.50. Ako prištejemo tej tretji zbirki še obe zbirki $1,592, potem dobimo skupno vrednost treh zbirk $1,731. To tretjo zbirko bomo zaključili nepreklicno s 1. aprilom. Morda se bo našel kak Slovenec, ki je prepričan, da so Tirolci tisti, ki so nam na lastno varnost in nevarnost povsod nudili pomoč in zaščito pred ugrabitvijo in tako v najtežjih dnevih naše odstotnosti iz domovine nam izkazali pravo krščansko ljubezen do bližnjega. Ponovno se prav iskreno na* biralci zahvalimo vsem darovalcem prve, druge in tretje zbirke. Morebitni darovi naj se pošiljajo na podpisane: Mrs. Marija Zupan, 1226 E. 73 Pl.; Mrs. Albina Kozina-Odar, 6605 Bonna Ave.; Rudolf Lukez, 1249 E. 79 St.; Martin Kosnik, 1026 E. 61 Street — vsi Cleveland, O. 44103. Nemci se ne bojijo oživitve nacizma BONN, Zah. Nem. — Poročali smo, da je nemški zvezni minister Luecke opisal nevarnost Otok Guam naj dobi samoupravo WASHINGTON, D.C. — Otok So le nekak privesek severno- j Quam je prišel pod ameriško vietnamskih čet, ki gospodarijo kontrolo že v špansko-ameriški v rdečem delu Laosa. vojni, toda šele 1. 1950 je dobilo njegovih 50,000 prebivalcev a-meriško državljanstvo. Otok sam je izredno važen za našo narodno obrambo. Trenutno vodi upravo ameriško uradništvo. Sedaj pa je federalno tajništvo za notranje zadeve predlagalo Kongresu, naj da Guamu pravico, da izbere svojega guvernerja, kar bi pomenilo kompletno upravno avtonomijo. Do sedaj je guvernerja imenovala naša federacija, navadno ga je izbrala med vidnimi domačini. V Kongresu se ne čuti nobeno nasprotje provi temu predlogu. Njen predsednik je princ Suva- j novega nacističnega gibanja v Puma, vodnik sredincev, v njegovi deželi. Na njegovo poročilo v parlamentu niso dosti dali, tudi nemška javnost še ne vidi nobene nevarnosti v malih na njej pa so zastopani tudi nacionalisti in levičarji Patet Lao. Zadnje vodi polbrat princa Suvane. V. vladi so uradno od 1 nacističnih gnezdih, ki jih poli-leta 1963, ko je prišlo do zadev- cija tupatam odkriva. Zelo malo nega dogovora v Ženevi. Dejan- govori o poročilu tudi časopisje, sko so pa vlado in glavno me- Na splošno ljudje ne tajijo, da sto zapustili in se umaknili v [ nacisti še niso izumrli, trdijo pa, del Laosa, ki je pod njihovo o-, da ničesar ne pomenijo, blastjo. Pod njihovo oblastjo jej Res je, da Nemec ne govori večji del severnega in vzhodne- rad o Hitlerjevih časih, toda to ne pomeni, da je na te čase že pozabil ali da jih odobrava. Zanj je postal Hitler strašna mora iz sanj, zato skuša na vso nacistično preteklost nemškega naroda čim hitrejše pozabiti. Na takem stališču stojijo tudi voditelji obeh glavnih strank, krščansko-demokratske in soci-jalistične. ga Laosa, le dolina reke Mekonga je pod nadzorom vlade. V zadnjih mesecih naj bi prišlo v rdeči del Laosa večje število se-vernovietnamskega vojaštva čuvat Ho-Či-Minhovo pot. Pri tem je prišlo do nekaj spopadov med rdečimi in vladnimi četami. Vladne čete so izgubile zadnje letališče v severnem Laosu, pa tudi nekaj položajev na Planoti vrčev. Poročila iz Laosa trdijo, da so Dopisujte! Sporočajte novice iz svojega kraja! MALI OGLASI V najem Oddamo' 4 sobe zgoraj, furnez, gorka voda, vse zasebno za starejšo dvojico. Oglasite se na 1187 E. 61 St. —(50) 1964 Falcon naprodaj Dvoje vrat, avtomatične prestave, v dobrem stanju. Kličite po 5. uri popoldne 531-2674. (50) '7 - IHH. Papež Pavel VI. pojde na pot okoli sveta? VATIKAN. — Sedanji papež je brez dvoma potpval veliko več in dalj kot katerikoli izmed njegovih prednikov. Doslej je bil v Sveti deželi, v Indiji in v Združenih državah. Trdijo, da še vedno ni izključeno, da bo o-biskal v letošnjem maju Poljsko, ko bo ta praznovala tisočletnico pokristjanjenja. Papež Pavel VI. se je z vsake poti vrnil navdušen in pripravljen na novo potovanje. Sedaj premišlja o možnosti in koristnosti potovanja okoli sveta, kjer bi obiskal vrsto dežel vseh narodov, ras in ver kot Kristov glasnik in kot propovedovalec miru. ODPRTO OB PETKIH IN SOBOTAH: V MESTU OD 9:30 DO 5:45; V VSEH 5 PODRUŽNICAH OD 9:30 DO 9:30---MI DAJEMO IN ZAMENJAVAMO EAGLE ZNAMKE L ' ' :: > . -- . . ...k..... iU»J UeSij unis time of the busi- j Health iat was done within the ship. the 13 **er *s completed, the °arc* members return to dent °nac Office and the Presiti Ca*'s the meeting to order. Sun,C ^nnual meeting of the Ba^5nc Board of the Holy can y SocietY °f the U.S.A. is SteVp t,t0 orc*er by President T, Kosar at 11:00 a.m. Prayeemeeting is opened with tor 1, 'Jy the Spiritual Direc-O.pjyj 10 Rev. Aloysius Madic, ICoSg ','ks time President Steve retar Cahed the Recording Sec-re^ ’ Joseph - L. Drašler to Roar .ne minutes of the last on ^ feting, which was held gUst 21, 1965. l'etav., 30*0re the Recording Sec-Presf' 1 °ac* the minutes, the the R°0nt ^teve Kosar gave to the iv C1 etar-v Joseph J. Konrad ors k aiVers and the release pap-pan,,\ lile Cicero Glass Com XV for Work that was done on Iiome Office. a becretary CcePted 11., d the papers and in Joseph J. Konrad Quoted " —»v. xjveuu ruemuers lL'y will be put into the President (Steve Kosar now called on the 1st Trustee Frank Tushek for his report. Rev. Father Madic, President and members of the Supreme Board of the Holy Family Society of the U.S.A.: As it has been mentioned, we have gone to the bank to check the entire investments and the bank balance of the Society. This lias been completed with my colleagues. I have found all of the investments, stocks, 'bonds and all other valuable papers of the Society in excellent order. I must compliment the officers, the President, the Secretary and the Treasurer for the achievements and the progress of the Society and also for the excellent way the records are kept, which makes our work simple and precise. This is all that I can say at this time, thank you. Frank Tushek. 1st Trustee A motion was made by Louis Barbie and seconded by Nancy Owen, that the report of the 1st Darovalcem na nesrečne Tirolce (Nadaljevanje z 2. strani) in si morajo sami ustvariti novo eksistenco.” Podpisani nabiralci smo hvaležni vsakemu darovalcu za drugo zbirko, ki nam je pomagal zbrati z drugimi darovalci $878, kar je zadoščalo za nabavo 70 volnenih odej s posteljnim perilom. Tudi glede prve zbirke $714 pišeta gg. Unterweger in Mei-rer, da so bili njihovi rojaki zelo hvaležni in veseli izdatnih in lepih živilskih paketov za božično pomoč. Tako sta ti dve zbirki v skupni vrednosti $1,592 srečno zaključeni in tudi kar najkoristneje uporabljeni. Po zaključku te druge zbirke smo še vedno prejeli znatne darove, ki jih v naslednjem navajamo. Po $20: Neimenovani duhovnik, neimenovani profesor; po $10: Gerjol Janez, Kremžar iri hN. r Prisluškovanje z radio pripomočki bo kaznjivo WASHINGTON, D.C. — Zvezna komunikacijska komisija je prepovedalo uporabo malih radijskih naprav za prisluškovanje privatnih razgovorov. Posebna kongresna raziskava je namreč nedavno dognala, da razni privatni raziskovalci in detektivi uporabljajo več vrst malih oddajnikov za prisluškovanje privatnih razgovorov. Zvezna komunikacijska komisija je uporabo takih naprav od strani privatnikov prepovedala, v kolikor za to vsi prizadeti ne vedo in so dali za to tudi svoje predhodno dovoljenje. V takem slučaju to dejansko ni več nobeno prisluškovanje. “Pravica privatnosti j c dragocena in ne sme biti žrtvovana brez posebnega, tehtnega vzroka ..je izjavila komisija. Kdor koli bo njeno odredbo, ki bo stopila v veljavo z 8. aprilom, kršil, ga utegne zadeti kazen — B.Y.D. Trajno zlikane boljše srajce s kratkimi rokavi i 155% dakrena m 35% bombaža Ta novi postopek trajno zlikanega blaga je vtisnil v tkanino posebno trpežnost in obenem preprečil krčenje. Feri te kolikor hočete, susite- kolikor hočete, nikoli jih ne bo treba likati. Bele, običajni ovratnik 14Vz - 17; bele, z gumbom pripeti ovratnik 14(A - 17; ali modre, sive in rumene. Ovratnik s stogljajem v 14% - 16V2. Na zalogi tudi 100' < bombažne boljše srajce z dolgimi rokavi, običajni ovratnik, kot ga lahko vidite v zadnji številki “Life” magazina, mere 14-17 Sprejemam® pismena »o teletonična nart.tila... Kličite CH 1-3070 kletni oddelek moških oblačil, v vseh « tSiovinah 3 za U.85 Moški delavni čfsviji z debelimi krep podplaii NJEMU JE PRIJETNO — Ko je večji del zahodne Europe zajel mrzli val in je zlezlo živo srebro pod ledišče, sc je belimedved v pariškem živalskem vrtu odlično }>ocutil, kot kaže gornja slika. Ti čudovito, lahki čevlji z modnimi krep podplati so lepi in udobni za vsako delo. Posebno skrbna izdelava, popolno strojeno gornje usnje, notranji podpis i. iz vokavičarskega usnja ima oporo. Fungusu odporna usnjena podloga, prožni neoprene podplati, vse lepljeno — nič žebljev. Mere 6V2 .1 o j.; ^ L3 »prejemamo pismena in telefonu1 na naročila Temno rjavi Tigrasto rjavi 8 .99 par Kličite CII 1-3070 KLETNI ODDELEK MOŠKIH ČEVLJEV, V VSEH 6 TRGOVINAH TTTIl TRYGVE GULBRANSSEN In večne šume gozdovi Ko se je kmalu potem v isti za- ožarjena od sonca, devi znova pojavil pri njej, je Gospodična Tereza se je dvig-takoj sedla in napisala Dagu pis- nila. Ali naj ji dnevi kar tako rno. Skozi kuhinjsko okno je potekajo? Ali bo morala življe-bi7a že prej opazila zlatega vran- nje pod soncem samo gledati — ca, in tako je vedela, da je prišla vprega z Bjorndala; zdaj se ji je nudila priložnost, da odda pismo za Daga. Pismo ji je delalo velike preglavice. 2e po prvih vrsticah je spoznala, kako nespametna je, če takemu možu piše tako preprosto. Toda — saj je slišala, da se je njegov brat ponesrečil prav tistega dne kot je bil umrl njen oče; in o tem mu je že lahko pisala. Pomisleke, ki so ji prihajali med pisanjem, je odločno odrinila. Potem pa ji je bilo žal, da je bila pismo oddala. Ni mogla ne jesti in ne spati. Najhuje pa je bilo, ker se ni mogla spomniti, kaj mu je bila pisala in v koliko mu je izdala svoje misli, kajti med pisanjem je o marsičem razmišljala. Kljub temu pa je vsak dan in vsako uro hodila v kuhinjo in pogledala na dvorišče. Toda v pestri gneči ljudi in konj, ki so prihajali in odhajali, ni bilo onega, ki ga je iskala — in vsakič je bila žalostna in vesela obenem. Da, tudi vesela, kajti najhujše bi bilo, če bi,res piišel; in natanko se je še spominjala, da je bila tudi molila — kaj pa naj bi bila sicer še storila ali rekla? Dekle v kuhinji so se čudile njenemu vznemirjenju in zdela se jim je čisto nora. Gospodična Tereza in njena sestra Doroteja sta sedeli po kosilu v alkovnu. Doroteja s svojim večnim šivanjem v rokah, Tereza pa — ta delovna, živina— je počivala in kukala preko ceste v sosedno hišo, ki je bila vsa CHICAGO, ILL. MALE HELP mmimm Experimental - Pari Time Ko Ago Barrier We have openings for part time Machinists either day or evenings. Highest wages paid to qualified machinists who are familiar with all metal working tools. Call 943-2348 (49) skozi okno? Ne, — ne bila bi Tereza, če bi dopustila, da teče življenje kar tako mimo nje. Pretegnila se- je in si pritisnila roke na prsi. Kljub vsemu ji pisma ni bilo žal. Če bo prišel — potem mu bo naravnost povedala. Ne bo se ozirala na običaje in navade. Nikoli se zanje ni posebno zmenila, zdaj pa je vendar toliko postavila na kocko. Če pa ne bo prišel — da, potem si bo morala kako drugače pomagati — zaradi Daga si potem ne bo imela kaj očitati — toda ker je mislila le nanj, se ji je zdelo nemogoče, da bi se kdaj poročila s kom drugim. Sestra Doroteja je dvignila svoje lepe, krotke oči, pogledala Terezo — in šivala dalje. Mnogo je bila videla, in v zadnjem letu je bila marsikaj opazila na svoji sestri. Natanko je vedela, da bojuje Tereza zdaj isti boj, kot ga je nekoč ona, boj med življenjem in — živo — smrtjo. Na hodniku so se zaslišali koraki. Najprej nagli dekliški in za njo moški. Gospodična Tereza je dvignila glavo- in prisluhnila. Tudi Doroteja je dvignila pogled — in sc pazljivo in začudeno ozrla v sestro- in na vrata. Dekle je odprlo vrata, spustilo moža v sobo, in jih nato spet zaprlo. Dag ie vprašujoče in obenem odločno stopil h Terezi in ji podal roko. Doroteja je brezpo-močno strmela predse in Tereza je stala otrpla kot steber. Od toplega sija, ki se ji je razlil preko obraza, in od bleščečega veselega sijaja, ki ji je zagorel v očeh, je postal njen ostro risani obraz skoraj lep. Voščili so si dober dan in izrekli dobrodošlico. Tereza mu je primaknila stol in potem so se pričeli raztovarjati kot je v takih primerih običaj; kako dolgo je že, odkar so se bili zadnjikrat videli — kako jim gre — utrpel je težko izgubo, pa tudi oni tu v hiši — in tako dalje. Tereza je bila zgovorna, kakor je zgovoren človek, ki prikriva trpko resnobo. Prinesli so francoskega vina in kolačkov, in razgovor je potekal prijetno o vsem in niče- mer. Čez hip se je gospodična Doroteja dvignila in tiho odšla. Vse leto je bil Dag nekako omračen in tudi zdaj se mu je zdelo, da samo sanja, da sedi tu ir. posluša živahno govorico gospodične Tereze; doživetje je biio neobičajno in Dag se nekako ni znašel. Nenadoma pa se je prebudil. Neka roka se je dotaknila njegove in Tereza je nenadoma umolknila. Dag jo je pogledal s široko razprtimi očmi. Tereza jc bila položila svojo roko na njegovo, tik nad krepkim zapestjem, kjer se je belo bleščal rob njegove srajce, in se globoko nagnila k njemu. Sedela sta si nasproti oko v oko-, in Terezino je bilo smrtno resno. Težko je dihala. Ustnice so se ji rahlo premikale, toda iz njih ni bilo besede. Njene oči so postale vlažne in svetle, za trenutek jih je povesila, nato pa spet dvignila. V teh letih, kar je ni bil videl, :se je precej izpremenila, postala je velika in krepka in njen obraz je bil malce strog. Toda v tem trenutku je njene poteze ožarilo- nekaj brezkončno toplega in dobrega, in zdela se mu jc lepa kot še nikoli. Iz razgovora je bila Tereza spoznala, da je bil Dagov dom po izgubi svojcev pust in pražen; in besede, ki jih je končno vendarle iztisnila iz sebe, so se glasile: “Morali bi se poročiti, Dag Bjorndal.” Sedel je, kakor bi prisluškoval -ifcčemu v daljavi. Potem pa se je z obrazom obrnil naravnost k njej in jo tako prodirno pogledal, da ji je skoraj otrpnilo srce. “Rad bi poznal tisto, ki bi me hotela,” je rekel. Roka, ki jo je držala na njegovi, ji je zatrepetala. “Jaz jo poznam,” je odvrnila mirno. Dag je priprl oči, kot bi pogledal v cslepujoče sonce, in se vzravnal, kakor bi se hotel z vso silo otresti bremena, ki je pritiskalo nanj. Potem pa se je ozrl vanjo vprašujoče in brezmočno, kot da -bi imela odločati o življenju in smrti. — “In ta bi PREBERITE povejte še drugim! Vsak, ki se bo v marcu naročil na AMERIŠKO DOMOVINO, bo dobival naš dnevnik EN MESEC BREZPLAČNO bila?” “Jaz sama... če hočete!” jc odgovorila naglo in tiho kot dih. V istem hipu sta se dvignila oba ... in prvikrat v življenju se je začutila Tereza Holderjeva majhno ... na Dagovih prsih. Zuriaj se je večerilo in v so-bi je postajalo mračno. “Ali ■ smem. - povedati Doroteji?” je vprašala. “Je to potrebno?” je vprašal plašno. “Da, da,” je naglo pristavil in ni vedel, kaj je bil rekel. Tereza ga je zapustila, da bi prinesla luč, in v sobo je prišla Doroteja, kot bi k njemu priplavala vila. Srečen kot otrok je sprejel njene čestitke in stisk roke. Njen glas je zvenel nekam čudno mehko. Svetloba, ki je padala skozi okno, je bila dovolj močna, da je Dag lahko opazil, kako močno jo je ganil dogodek. Njeno lice je rahlo pordelo, in njena urna dekliška postava je biia tako mladostna in čista, ko se mu je nasmehnila in mu govorila prijazne besede, da bi najraje še njo stisnil k sebi. Dorotejinih oči nisi mogel kar tako pozabiti. Bile so izredno lepe. Predno se je nasmehnila, jih je zaprla... in potem, ko je dvignila trepalnice, se je zdelo, da je V njih zbrana vsa dobrota. In vedno, kadar se je smehljala, se je zdelo, da so v njenih očeh sledovi solza. Tega večera se je pričelo za Daga novo življenje. Vse, kar je bilo za njim, se je počasi razpršilo in izginilo kakor megle. Zdaj je prišlo- novo- življenje. (Dalje prihodnjič) V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE SOPROGE IN MATERE ANA ŠTEFANČIČ ki je v Gospodu zaspala dne 10. marca 1965 Naj počiva v miru! Žalujoči: JOSIP, soprog SINOVI IN OSTALO SORODSTVO Cleveland, O. 10. marca I960 ■ :' .■' - . r‘: ■- . • ■ ■- EUCLID POULTRY V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, po-polnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite In sl izberltet HOWARD BAKER B49 EAST 185 STREET, EUCLlD_KB 1-31,87 1 1 1 k I E9L ,1 mfiga POSNETEK NA RIBJE OKO — Slika kaže Madison Square Garden v New Yorku v posnetku na ribje oko. Naročile se na dnevnik "Ameriška Domovina” Odprite prijatelju eno steklenico z ognjem - varjenega piva Pogostite ga z bogatim, nagrajenim okusom Stroh’s ---edinega ameriškega piva, varjenega direktno nad ognjem. Varjeno na ta način zato, da vi in vsi vaši prijatelji lahko uživate edinstveni okus. Priljubljeno Stroh’s---- tekne tako, kot bi rada teknila vsa druga piva. I Radosten pogovor... « daljave nekomu dragemu! Mi vsi bi si ga morali privoščiti bolj pogosto. Ohio Bell Pert of the Nationwide BeS System __________J TUDI KAK PRIJETEN TRENUTEK — Predsednik japonske vlade Sato ima vedno dovolj posla in skrbi, vendar pa se mu ponudi včasih tudi kak prijeten trenutek. Na sliki ga vidimo v družbi z Miss U.S.A. in Miss Universe (na desni), kraljico lepote iz Tajske.