LETO XLV, ŠT. 21
Ptuj, 28. maja 1992
CENA 40 TOLARJEV
Pomlad vabi. IWa stadionu so se ves mesec zbirali mladi in svoje moči preizkušali v športu. Foto: Milena Zupanič.
Obletnica dneva agresije
na Slovenijo
Prva poskusna generacija novonastajajoče slovenske vojske je imela čast, da je pričela uresničevati sanje
mnogih rodov Slovencev o lastni vojski in seveda tudi o lastni državi. 23. maja 1991 pa je jugoslovanska vojska
z obkoUtvijo 710. učnega centra v Pekrah pri Mariboru hotela te sanje na silo prekiniti.
Od lanskih pekrskih dogodkov, ki jih lahko mir-
no štejemo med začetke oboroženega napada na
Slovenijo, se je zgodilo veliko, od razglasitve sa-
mostojnosti, vojne, mednarodnega priznanja do
članstva v OZN kot najvišje oblike mednarodnega
priznanja.
»Armada je računala, da bodo prebivalci Mari-
bora pri poskusu zavzetja 710. učnega centra tukaj
v Pekrah ostali pasivni ali deloma celo z naklonje-
nostjo sprejeli njen odločen poseg. Bolj se ne bi
mogli zmotiti. Pomanjkljivosti, ki jih pomeni raz-
meroma neugodna lega centra, so nadomestili
prav prebivalci Maribora in okolice, ki so uspešno
blokirali manevre enot, ki jih je napadalnemu od-
delku pošiljalo na pomoč poveljstvo 31. korpusa.
Hkrati so novinarji s poročanjem s kraja dogaja-
nja toliko dvignili temperaturo, da je vojaškemu
vrhu v Beogradu, ki je akcijo neposredno vodil,
položaj začel uhajati iz rok,« je med drugim na so-
botni svečanosti povedal slovenski obrambni mi-
nister Janez Janša.
Ob tej priložnosti so podelili 270 priznanj Repu-
bliškega štaba za TO »Pekre 23. maj 1991«. Pri-
znanja je prejelo 19 novinarjev, ki so s svojim hi-
trim poročanjem naredili oficirje in vojake JA pla-
šne, ker eno je početi vse na tiho, drugo pa pred
očmi javnosti, ki ne misli tako kot vojska.
V drugem delu svečanosti je general Janez Sla-
par podelil 29 priznanj generala Maistra.
Na lanskoletni dogodek od sobote v Pekrah
spominja tudi spominska plošča, ki jo je odkril na-
čelnik mariborskega občinskega oddelka za
obrambo Slavko Kovačič.	Tekst in foto:
Vida Topolovec
Kdo bo
koga!
Veselje in ponos, da bo Ptuj
imel kar dva predstavnika na naj-
pomembnejšem športnem tekmo-
vanju tega leta v svetu — olimpia-
di v Barceloni — sta prejšnji te-
den zamenjala presenečenje in ra-
zočaranje. Izvedeli smo namreč,
da Mirko Vindiš in Filip Leščak
še nista potnika za Barcelono.
Presenečenje je bilo toliko večje,
ker smo bili prepričani, da sta
norme izpolnila. ISaenkrat pa
prejšnje norme niso več prave. Ali
pa je vmes kaj drugega?
Pred tekmovanjem za Svetovni
pokal v Pragi je bil postavljen
pogoj za uvrstitev na 01 in Filip
Leščak ga je izpolnil. Po evrop-
skem prvenstvu, kjer je izgubil v
prvem kolu, pa tisto od prej več
ne velja!
Mirko Vindiš je bil s strani
AZS obveščen, da je norma 2 uri
14 minut in 30 sekund. Izpolnil
jo je v Torinu ob antidopinški
kontroli, kar je tudi pogoj za pri-
znanje norme. Naenkrat pa je
norma ostrejša za 30 sekund.
F'odobno pravico je doživel tu-
di šahist Danilo Polajžer ob
uvrščanju v državno reprezen-
tanco za šahovsko olimpiado, ki
bo tudi letos na Filipinih. Najvi-
šji rating ni dovolj?
Verjamem, da bi jih veliko ra-
do nastopilo v Barceloni ali pa
vsaj bilo tam. Vendar, gospodje
in gospe iz Ljubljane, ne na ra-
čun naših, ki so boljši od vaših!
Botre prihranite za kakšno drugo
priložnost. Olimpiada je prere-
sna in športniki so že preveč tru-
da in denarja vložili, da bi iz njih
brili norce!
I. kotar
Zunanji minister Madžarske dr. Geza Jeszenszky je v sredo, 20. maja,
nekaj po enajsti uri prispel na ptujski grad, kjer ga je sprejel dr. Dimi-
trij Rupel s svojimi sodelavci.
In ptujski grad je postal
protokolarni objekt...
o tem, da je ptujski grad postal protokolarni objekt države Slo-
venije, smo v Tedniku že pisali. Tokrat nekaj utrinkov z njegove prve
mednarodne preizkušnje.
Zdravica v romanskem paiaciju in vljudnostni pogovor o težavah zuna-
njih ministrov in njihovem prostem času ...
Svečan podpis sporazuma med Madžarsko in Slovenijo o odprtju mejnih
Fotografije: Martin Ozmec
Besedilo: D. Lukman
Za begunce poskrbljeno
v begunskem centru v Ptuju se je do sedaj izmenjalo že 438 be-
guncev iz Bosne in Hercegovine. Trenutno jih je v prostorih Gradiso-
vih samskih domov na Zagrebški cesti v samskih domovih VGP ob
Potrčevi cesti 233, v glavnem otrok, žensk in stare^jših ljudi. Največjih
je iz Dervente, Modriča, Odžaka in Sarajeva. Njihovo namestitev fi-
nancira občina Ptuj, del sredstev pa je tudi iz republiškega proračuna.
Poleg tega je v ptujski občini registriranih še 205 beguncev, ki so
nastanjeni pri znancih ali sorodnikih, zanje pa skrbijo tako pri občin-
ski organizaciji Rdečega križa kot pri Karitas.
Vsi begunci na območju ptujske občine so torej dobro preskrblje-
ni. Na dan imajo zagotovljene tfi obroke hrane in sadje, zaenkrat pa
imajo na voljo tudi dovolj oblačil.
Ker pa se po domovih pojavlja vse več »beguncev«, ki se sicer le-
gitimirajo z osebno izkaznico in prosijo za denar ali hrano, skratka
prosjačijo, pozivamo občane, da jim ne nasedajo.	-OM
Z Ormožem strpno
Ptujski izvršni svet je stališča o problematiki v inšpekcijskih služ-
bah Ptuj—Ormož, ki so hkrati tudi odgovor na ormoška stališča, obli-
koval strpno in r spravljivem tonu, ker želi zadevo rešiti, četudi so po
njegovem mnenju ormoške trditve neargumentirane in gre v bistvu za po-
skus oddaljevanja od skupnih ciljev. Odgovor bosta že v kratkem skupaj
s stališči obravnavali predsedstvi obeh občin, jatno pa ga bodo objavili
po razpra\i v skupščini. \a četrtkovi seji ptujske občinske vlade so tudi
povedali, da bodo na pogovoru obeh predsedstev načeli tudi vprašanja
dela in financiranja drugih skupnih organot, saj ne gre samo za proble-
matiko v inšpekcijskih službah. Zaradi nerešene problematike je > upra-
vi za inšpekcije ogroženo normalno delo, zato se bodo tega najprej lotili.
Izvršni svet je v prejšnjem ted-
nu sprejel tudi stališča do mož-
nih lokacij odlagališč ni/ko in
srednje radioaktivnih odpadkov
na območju ptujske občine in
drug^je v Sloveniji. Čire za to, da
ne dovoljuje gradnje v občini in
nikjer v republiki, prav tako pa
ne na območju obmejnih občin \
Hrvaški. Predlaga, da se Sloveni-
ja vključi v evropski projekt iska-
nja lokacij za radioaktivne od-
padke /unaj FATope.
Glede na to. da je v zadnjem
času na i/vršni svet prišlo več
vlog za prenos uporabne pravice
nekaterih (ibjekti-v na krajevne
skupnosti, je bilo načelno >kle-
njeno, da se do ugotovitve pre-
moženja občine l^uj skladno z
zakonom o financiranju javne
porabe ra/en v izjemnih prime-
rih ne opravlja brezplačnih pre-
nosov .
Izvršni >vet je na seji v prejš-
njem tednu imenoval dve komi-
siji: /a označevanje in obnavlja-
nje državne meje z republiko Hr-
vaško ter /a izvedbo prireditev
ob 130-letnici rojstva I^ujčana
.lane/a Pucha, enega redkih
predstavnikov tehnične inteli-
gence v l^uju, ki se je uveljavil
tudi v tujini.	\ici
2 — DOMA IN PO SVETU
28. maj 1992 - TEDNIK
V novi tr};ovini ne bo težko izbirati, bo pa težko izbrati. (Foto: JB)
AB Sijaj tudi
v Slomškovi
Mlada obrtnica Aleksandra Be/jak je i manj kot d\eh letih odprla s\ojo dru-
go trgovino. Prostor zanjo je dobila v zasebni hiši družine Mrgole ► Sloniško\i uli-
ci 6. Prodaja kakovostna svetila, dekorativna ogledala in opremo za lokale. Alek-
sandra sije s svojim dosedanjim kvalitetnim delom pridobila zaupanje glavnih slo-
venskih proizvajalcev svetil. Sijaj pa ji je tudi dovolil, da uporablja njegovo ime.
Novo in izredno okusno urejeno
proda jalno je odprla 15. maja. Otvori-
tve so se udeležili predstavniki Izvrš-
nega sveta. Obrtne zbornice, izdelo-
valci svetil in številni drugi. Zbrane je
najprej pozdravil znani ptujski obr-
tnik in sedaj tudi podjetnik Valentin
Zamuda, ki je govoril v imenu lastni-
ce nove trgovine — svoje nečakinje.
Predsednik Obrtne zbornice Roman
Tomanič je spomnil na trenutne raz-
mere v obrti in podjetništvu v občini
ter poudaril, da z novo vlado prihaja
nov val zaupanja v obrt in tudi finan-
čna podpora za razvoj te dejavnosti,
ki nas edina lahko izvleče iz težav. Vi-
ki Cvetko, član izvršnega sveta, ki skr-
bi za obrt in podjetništvo, je mlado
obrtnico pozdravil v imenu občinske
vlade ter ji zaželel še veliko poslovnih
uspehov. Povedal je, da ima občinska
vlada velik posluh za razvoj obrti in
podjetništva, saj bo letos v njen raz-
voj vložila najmanj 56 milijonov to-
larjev ali milijon nemških mark. V
imenu trgovinske sekcije pri Obrtni
zbornici Ptuj je govoril Miran Žnida-
rič, Tjaša Mrgole pa je govorila v
imenu lastnikov hiše, ki jim ni vse-
eno, kakšno vsebino dobiva objekt,
da bi živel v pravem pomenu besede.
Poudarila je, da je Ptuj bogato trgov-
sko mesto, simbol lepote in miru ter
da bo novi lokal s svetili razveseljeval
ne samo Ptujčane, temveč tudi števil-
ne turiste. Govorila pa je tudi o zgo-
dovini svetil. Ptuj je naprej poznal pe-
trolejsko ulično razsvetljavo, o mo-
dernizaciji le-te so pričeli razmišljati
pred sto leti, leta 1898 je Ptuj dobil
plinsko razsvetljavo, prvo električno
pa 1925. leta. Podobno je bilo pri le-
stencih.
MG
Mercator trgoavto Koper
in Avtoval v Maistrovi
v zasebni hiši v Maistrovi 1 > Ptuju je bila 20. maja v okviru fran-
šizinga odprta trgovina Avtoval. To je že 39. prodajalna Mercator trgo-
avta Koper ni tretja v okviru franšizinga.
Podjetje dela v holdingu Mer-
cator in bo prihodnje leto praz-
novalo tridesetletnico. Je eno
največjih slovenskih trgovskih
lodjetij za prodajo rezervnih de-
ov z mesečnim prometom šest
milijonov nemških mark ter za-
posluje 340 delavcev. Direktor
Robert Rožaj je ob odprtju trgo-
vine v Ptuju fiovedal, da je za-
sebno podjetje Avtoval, ki ga vo-
di Edi Hvaleč ponudilo najbolj-
še pogoje, zato so ga tudi izbrali.
Podjetje je zagotovilo prostore,
pogoje za delo, tehnologijo in za-
logo pa Mercator trgoavto Ko-
5er. Novi podjetnik in trgovec
70 delal v imenu in na račun Tr-
goavta Koper.
Trgovina je dobro založena,
trenutno znaša njena zaloga 2,7
milijona tolarjev'. V njej lahko
kupci najdejo rezervne dele za
avtomobile Fiat, Zastava, Rena-
ult, VW, Golt; Opel in Lada,
akumulatorje, gume vseh vrst,
olja, maziva za osebna in tovor-
na vozila ter kmetijsko mehani-
zacijo, avtomobilsko kozmetiko
in drugo. Poleg tega prodajajo
kolesa, mopede, kosilnice, mo-
torne žage in še veliko drugega.
Po naročilu dobavijo tudi drugo
blago, ki ga trenutno nimajo na
zalogi, je pa v centralnem skla-
dišču v Kopru. Do konca meseca
dajejo na kupljeno blago dese-
todstotni popust. Nakup je mo-
žen s kreditom ali s čeki.
Podjetje trgoavto Koper priča-
kuje, da bo trgovina dala priča-
kovane rezultate že v enem letu.
Z dosedanjimi partnerji iz ptuj-
ske občine - Agisom in Petovia-
avtom imajo tradicionalno
dobre poslovne odnose.
MG
(Foto: JB.)
Otroški oddelek bodo
posodobili
Dolgoletna prizadevanja otroških zdravnikov v ptujski bolnišnici in drugega zdravstvenega osebja, da bi
dobili primernejše prostore za delo otroškega oddelka, bodo, kot kaže, le rodila sadove. \ prejšnjem tednu so
se sestali direktor bolnišnice dr. Lojze Arko, predstojnik otroškega oddelka dr. Dušan holarič, predsednik ob-
čine \ ojteh Rajher, predsednik izvršnega sveta Hranko Hrumen in ministrica za zdravstvo Silva Cerček.
Dogovorili so se, da je treba v
najkrajšem času naročiti idejni
projekt in druge dokumente. Ob-
čina bo pomagala v okviru mož-
nosti, največ pa lahko računajo
na dvajset odstotkov od predvi-
dene vrednosti posodobitve v
okviru investicijskega vzdrževa-
nja. Prvi izračuni kažejo, da bo-
do potrebovali okrog štirideset
milijonov tolarjev; v tem znesku
ni zajeta morebitna medicinska
oprema. Največ denarja bo po-
trebno pridobiti v republiki, saj
je bolnišnica od II. marca letos
republiška ustanova.
Svoje razvojne načrte je pred-
stavila tudi zavarovalnici. Do le-
ta 2000 načrtuje, da bo uredila fi-
zioterapijo, centralno sterilizaci-
jo, ginekološki oddelek, sprem-
ljajoče prostore (pralnico in dru-
go) ter kupila novo medicinsko
opremo, saj je zdajšnja v veliki
večini že iztrošena. Možni vir za
bodoče investicije v zdravstvu
oziroma nakupe opreme naj bi
bil tudi medicinski sklad oziro-
ma fondacija. Pogovori o njegovi
ustanovitvi tečejo že nekaj časa.
Novi otroški oddelek bodo
uredili v izpraznjenih prostorih
bivšega porodnega oddelka, saj
gre po mnenju strokovnjakov za
najprimernejšo rešitev. Poseg v
podstrešne prostore, kjer je sedaj
otroški oddelek, bi bil zahtevnej-
ši, med drugim bi morali dvigniti
stropove, kljub temu pa strokov-
nih zahtev ne bi izpolnili. Sodob-
na pediatrična doktrina se zavze-
ma za to, da bi bili otroški oddel-
ki v pritličjih, že zaradi lažje do-
stopnosti. Obnova ne bo ovirala
dela na otroškem oddelku, kjer
bodo pozneje uredili otroške
specialistične ambulante.
Aktivnosti za reševanje pro-
storskih in drugih težav otroške-
ga oddelka so se pričele po pre-
gledu republiške sanitarne in-
špektorice in opravljenem stro-
kovnem inštruktažnem nadzoru.
Ugotovili so, da ptujski otroški
oddelek dela v skrajno neprimer-
nih razmerah, najslabših v repu-
bliki. Dr. Dušan Kolarič, ki je
otroški oddelek prevzel lani pr-
vega junija, seje pred odločitvijo
o kakršnemkoli posegu najprej
zanimal, kakšna bo usoda otro-
ških oddelkov v slovenskih bol-
nišnicah. [)obil je zagotovilo, da
oddelkov ne bodo ukinjali in da
naj ostanejo tam, kjer so, saj bi
hitri in nestrokovni ukrepi lahko
slovenski pediatriji, ki se je pri-
čela razvijati šele po vojni in je v
45 letih dosegla veliko, zelo ško-
dovali.
Načrtovano adaptacijo so kot
strokovno utemeljeno in nujno
potrebno podprli tudi v univerzi-
tetni pediatrični kliniki.
Ptujski otroški oddelek kljub
slabim delovnim razmeram stro-
kovno ne zaostaja za drugimi.
Dr. Kolarič je povedal, da veči-
no otrok, ki jih sprejmejo na
zdravljenje, tudi sami pozdravi-
jo, le majhen odstotek jih preme-
stijo bodisi v Maribor bodisi v
Ljubljano. Veliko dela opravijo
tudi v okviru ambulantne dejav-
nosti.
Koliko denarja bodo za obno-
vo otroškega oddelka zagotovili
v bolnišnici? Dr. I.ojze Arko na
to vprašanje predsednika občine
Vojteha Rajherja ni mogel odgo-
voriti. To bo znano šele po pod-
pisu pogodbe z zavarovalnico.
Do 29. maja ji morajo poslati po-
nudbo o obsegu dei ptujske bol-
nišnice v tem letu, pogodbo pa
naj bi sklenili sredi junija. Bran-
ko Brumen je povedal, da bo
predvidoma 13. in 14. v Ptuju
skupščina Zelenih Slovenije, ki
se je bo udeležil tudi republiški
minister za zdravstvo dr. Božidar
Voljč. Takrat ga bodo povabili
na ogled otroškega oddelka, da
bi ga prepričali o nujnosti adap-
tacije. Roki za odpravo pomanj-
kljivosti, ki jih je postavil repu-
bliški sanitarni inšpektor, so v
glavnem že pretekli. Bolnišnica
je manjše pomanjkljivosti sanira-
la, pri večjih pa se je ustavilo in
je zato potrebna širša pomoč.
Kakorkoli že, zadeva seje pre-
maknila, in kot kaže, se bodo v
bližnji bodočnosti naši mladi
bolniki zdravili v človeka dostoj-
nem okolju. Poleg tega bodo v
novih razmerah lahko uveljavili
metode dela, ki jih na drugih
otroških oddelkih že poznajo;
sprostiti bo potrebno sedanji ča-
sovno zelo omejen režim obi-
skov, zaposliti vzgojiteljico in
drugo.
MG
Otroški oddelek dela v neprimernih prostorih. (Foto: OM.)
Sava Kranj Trade in zasebno podjetje
Aktualno odprla prodajalno v Zamušanih
Družbeno in zasebno podje-
tništvo se vse bolj interesno po-
vezujeta. V okviru franšizinga je
SAVA KRANJ TRADH 14. maja
v Zamušanih 2 v sodelovanju z
zasebnim podjetjem .Aktualno
odprla svojo šesto prodajalno.
Do sodelovanja med podjetje-
ma je prišlo na osnovi javnega
razpisa Sava Kranj Trade. Podje-
tje Aktualno, ki sta ga ustanovila
družbenika Ivan Bezjak in Ivan
Poplatnik, je ponudilo najboljše
pogoje. Konkurenca je bila zelo
huda: iz ptujske občine se je na-
tečaja udeležilo večje število za-
interesiranih. Nova podjetnika
sta bila prej zaposlena v Kidriče-
vem.
Podjetje Aktualno je registrira-
no /a storitve, montažo in centri-
ranje avtomobilskih gum. V trgo-
vini v Zamušanih 2 prodajajo av-
tomobilske plašče Exact, jerme-
ne, avtomobilsko kozmetiko, le-
pila, cevi za gospodinjstva, zra-
čnice, umetno usnje, izdelke za
prosti čas in podobno.
Direktor Save Kranj Trade
Franc Šeruga je na otvoritvi po-
vedal, da je v tej prodajalni na-
prodaj vse iz proizvodnega pro-
grama njihovega podjetja in da
gre v bistvu za razstavni program
za široko potrošnjo. Ob trgovini
je tudi delavnica, v kateri nova
podjetnika montirata kupljene
gume.
Sava Kranj Trade se je iz
majhnega obrtnega podjetja, ki
je pričelo delati 1920. leta, razvi-
la v velikana, ki danes zaposluje
okrog 4000 delavcev. Letno pro-
izvedejo čez 50 tisoč ton izdel-
kov. izvozijo pa jih za sto milijo-
nov dolarjev. Gre za največje
slovensko gumarsko podjetje.
V imenu novega podjetja Ak-
tualno je govoril direktor Ivan
Poplatnik. Povedal je, da sta z
Bezjakom podjetje registrirala
novembra 1991. leta. Trudila se
bosta, da bi kupce kar najbolj za-
dovoljila: računata na F^ujčane
in tranzitne kupce, saj trgovina
leži tik ob magistralni cesti
Ptuj Ormož. Uspešno delo jima
je na otvoritvi zaželel tudi pred-
sednik krajevne skupnosti Goriš-
nica Stane Strelec.
MG
Ivan Bezjak in Ivan Poplatnik. (Foto: .)B)
V Neodvisnih sindikatih vse več članov
\eodvisni sindikati Slovenije so pred kratkim ustanovili še tri nove podružnice, kot je povedal njihov
predsednik Rastko Plohi, so jih prejšnji teden ustanovili v Mizarstvu Ljutomer, kjer je predsednik Alojz ha-
pun, v h (i P Monter Poljčane. kjer je predsednik Dušan Otorepec, ter » A v to finalu Slovenska Bistrica, kjer je
predsednik Daniel hašman. Tako je ► okoli M podružnicah \SS po vsej Sloveniji včlanjenih že nekaj nad
5(MH) delavcev.
Novosti pa prinajajo tudi z območja ptujske ob-
čine. kjer so Neodvisni sindikati /a svoje člane or-
ganizirali popuste pri nakupu v nekaterih podjet-
jih in trgovinah. Do sedaj so že sklenili dogovore
za popuste ob predložitvi članske izkaznice v na-
slednjih prodajalnah: v vseh trgovinah Solid, V
I nitrade Dajdam, v trgovini Pod gradom, mesnici
J. Orlača. v mesariji R. Matjašiča, v slaščičarni
Sladki butik. Fkspres optiki L. Pirca, v cvetličarni
Spominčica, trgovini laniara. Ibtoateljeju Kosi,
Urarstv u-nakit Mohorič, Frizerstvu Valenko. Ser-
visu T\ A F.lektronika C . Domanjko, pri elektro-
mehaniku FL Šnebergerju, v Tamesu. Videoteki
Fortuna, kmečkem mlinu Korošec, papirnici ALF,
\ Tekstilu Ketiš ter v trgovini Barve-laki V. Trste-
njaka. C eloten seznam je dnevno objavljen na
svetlobnem panoju podjetja Reklam, d.o.o., v Lac
kovi ulici 6 na Pluju.	-OM
BOSNA IN HERCEGOVI-
NA: Mednarodna skupnost še
vedno, kljub sprejetju te države v
OZN, ni pripravljena narediti
odločnejših korakov za vzposta-
vitev miru. Sankcije, ki jih je Ev-
ropska skupnost napovedala
Zvezni republiki Jugoslaviji, naj
bi kljub najnovejšim sporom
med evropsko in ameriško diplo-
macijo pričeli uveljavljati šele po
1. juniju. Vojska, ki se še ni po-
vsem umaknila iz BiH, je odpe-
ljala le 50 odstotkov lažje oboro-
žitve, vse drugo pa prepustila
srbskim silam. Okoli 20 odsto-
tkov orožja je uspela po mučnih
zapletih dobiti tudi bosanska te-
ritorialna obramba. Ta se v zad-
njem času krepi in je dosegla tu-
di že nekaj vidnejših uspehov.
Zanimivo je, da se je Zvezna re-
publika Jugoslavija tudi uradno
odpovedala težnjam po ozemljih
zunaj sedanjih meja Srbije in Čr-
ne gore in s tem spopade na Hr-
vaškem in v BiH spremenila v
notranje probleme teh držav. Ta-
ko je vsaj formalno preslepila
mednarodne organizacije, češ da
ne gre za agresijo ene države na
drugo. Uradni Beograd se torej
naprej spreneveda, njegove sile
pa koljejo po obeh sosednjih dr-
žavah.
Nekaj držav se je na svojo pest
že odločilo za sankcije proti Sr-
biji. Ukinili so letalske proge z
Beogradom, ukinili svoja beo-
grajska veleposlaništva in beo-
grajskim diplomatom odpoveda-
li gostoljubje v svojih državah.
Seveda so tudi države, ki se zara-
di svojih konkretnih interesov ni-
so pripravljene pogovarjati o
sankcijah proti Jugoslaviji. Grči-
ja bi na primer bila zelo prizade-
ta, če bi prišlo do prometne za-
pore Srbije.
SLOVENIJA-k^ »A: Dr-
žavi sta ta teden naveza, 'iplo-
matske stike. Slovenijo je ooiskal
ruski zunanji minister Andrej
Kozirjev in z dr. Dimitrijem Ru-
plom podpisal sporazum o nave-
zavi diplomatskih stikov. Gospo-
darski stiki med obema država-
ma so bili že doslej dobri, na vi-
šjo raven pa sta jih dvignili že z
lanskim podpisom trgovinskega
protokola in gospodarskega spo-
razuma 15. maja letos.
AVSTRIJA: Avstrijci so se v
nedeljo odločili, da bo predsed-
nik njihove republike Thomas
Klestil iz Ljudske stranke. Ta je,
glede na napovedi anket javnega
mnenja, zmagal s presenetljivo
večino, saj je kar za 14 odstotkov
prehitel socialdemokratskega
tekmeca Rudolfa Streicherja.
Zmagal je v vseh volilnih okrož-
jih, ponekod kar z dvetretjinsko
večino. Tako zdaj ni razlogov za
razpad vladajoče koalicije, še
več, znova je pokazala svojo trd-
nost.
IRAŠKI KLRDI: Kljub števil-
nim nasprotovanjem iraških
oblasti so iraški Kurdi v nedeljo
izpeljali prve volitve. V Iraku je
kar četrtina vsega prebivalstva
kurdskega porekla, zato je strah
iraških oblasti pred njihovo avto-
nomijo razumljiv. Na nedeljskih
volitvah so Kurdi izvolili svoj
parlament, na predsedniških vo-
litvah pa nobeden od kandidatov
ni dobil dovolj glasov. Barzani in
Talabani se bosta tako v kratkem
pomerila v drugem krogu pred-
sedniških volitev. Tudi v
105-članskem parlamentu so po-
slanska mesta razdeljena med
dve veliki stranki, ki ju vodita
predsedniška kandidata. Kurd-
ska demokratična stranka jih je
dobila 50, prav toliko tudi Pa-
triotično združenje. Pet jih je
preostalo za pripadnike krščan
ske skupnosti, ki živi v irašken'
Kurdistanu. Stranki sta si že raz
delili vse pomembnejše funkcija
in bosia, kot v vseh bistvenih za
devah dosegli sporazum. Najvet
dela čaka vlado. Gospodarsk
položaj je zaradi iraške blokad«
katastrofalen. Tovarne zarad
pomanjkanja energetskih viro'
in surovin sploh ne morejo dela
ti.
pripravila: d. 1
Dr. Dušan Kolarič
TEDNIK - 28. maj 1992
POROČAMO, KOMENTIRAMO — 3
RAZPIS REFERENDUMA, PROMETNA UREDITEV PTUJA
Razmeroma hitro so poslanci v
torek opravili z osrednjo temo to-
kratnega skupščinskega zaseda-
nja. Nasprotovanje gradnji odla-
gališča nizko in srednje radioa-
ktivnih odpadkov nam je že tako
zlezlo pod kožo, da se nam o tem
že zdi nesmiselno razpravljati.
Skupščina je imenovala tri-
najstčlansko komisijo, ki bo
spremljala aktivnosti pri iskanju
lokacije za gradnjo odlagališča
radioaktivnih odpadkov. Komi-
sijo sestavljajo poslanci iz vseh
treh skupščinskih zborov, svoje
aktivnosti pa bo komisija usme-
rila na delovanje znotraj občine,
sodelovala bo z republiškimi or-
gani, njena naloga bo tudi izved-
ba referenduma.
Skupščina je v torek sprejela
pobudo, izraženo na zborih kra-
janov v Leskovcu in Žetalah, in
sprejela sklep o razpisu referen-
duma, na katerem naj se ljudje
odločijo za gradnjo odlagališča
nizko in srednje radioaktivnih
odpadkov na območju Haloz ali
proti njej. Predsednik komisije
Anton Botolen je skupščino se-
znanil, da je komisija preučila
aktivnosti pri iskanju lokacije
odlagališča v zadnjih šestih letih.
Prvo dejanje je bilo preprečitev
nadaljevanja raziskave v dolini
Peklače in protestni zbor v Žeta-
lah. Po opravljeni prvi fazi študi-
je je bil leta 1990 splošni prote-
stni shod na Ptujski Gori, letos
so sledili protestni shodi v Zavr-
ču, Leskovcu, Žetalah, Cirkula-
nah in Muretincih. Očitna je to-
rej splošna nenaklonjenost obča-
nov gradnji odlagališča v Halo-
zah. Na referendumu naj ljudje
na najbolj demokratičen način
povedo, kakšno je njihovo stališ-
če do tega vprašanja. S tem bo
država postavljena pod dejstvo,
potem pa naj ukrepa po svoji
presoji in pokaže svojo demokra-
tičnost ali nasprotno.
Predsednik Izvršnega sveta
Branko Brumen je še enkrat opo-
zoril, da je občina leta 1991 spre-
jela kompleksni razvojni pro-
gram Haloz in ga začela tudi iz-
vajati. Doslej je bilo v Haloze
vloženih 195 milijonov tolarjev,
investiranje pa se nadaljuje. Od-
klonilno stališče do odlagališča
je zato sprejel tudi izvršni svet, ki
nasprotuje tudi odlagališču kjer-
koli v Sloveniji ali v obmejnih
delih Hrvatske. Izvršni svet pred-
laga, naj se Slovenija vključi v
evropski projekt iskanja odlaga-
lišča zunaj Evrope.
Stališča komisije je podprlo še
nekaj poslancev, pred glasova-
njem o razpisu referenduma pa
je poslanec Zelenih predlagal, da
naj bi izvedli referendum na ce-
lotnem območju ptujske občine,
s tem pa se večina poslancev ni
strinjala. Tako bo referendum za
odlagališče ali proti njemu 21.
junija v krajevnih skupnostih
Zavrč, Cirkulane, Leskovec^ Vi-
dem pri Ptuju, Podlehnik, Žeta-
le, Dolena, Ptujska Gora, Maj-
šperk in Stoperce. Štiri krajevne
skupnosti bodo razpisale še refe-
rendum o tem, ali na svojem ob-
močju dovolijo nadaljevanje ra-
ziskav ali ne. Gre seveda za kra-
jevne skupnosti, kjer so potenci-
alna mesta za gradnjo odlagališ-
ča.
V nadaljevanju so poslanci
sprejeli osnutek sprememb statu-
ta občine Ptuj. Nanaša se na
uporabo dosedanjega mestnega
grba tudi kot simbola občine
Ptuj. Potrdili so še sporazum o
ustanovitvi Skupnosti obmejnih
občin severovzhodne Slovenije.
Razprava se je znova razvnela
ob predlogu sklepa o določitvi
posebnih prometnih površin za
pešce in enosmernem prometu
znotraj ožjega območja starega
Ptuja. Tu so poslanci ponovili
kritike na račun neurejenosti
ptujskega prometa; to čutimo na
svoji koži iz dneva v dan vsi ude-
leženci v prometu. Največ kriti-
čnih pripomb je bilo izrečenih na
račun parkiranja, ki oži ptujske
ulice in povzroča zastoje v pro-
metu. Proti lastnikom nepravilno
parkiranih avtomobilov so pred-
lagali stroge kazni. Predsednik
izvršnega sveta je dejal, da bo
ptujski promet dokončno urejen
šele po dograditvi podvoza, ki
naj bi ga začeli graditi letos, in
po dograditvi ptujske obvoznice.
Koliko Drave bo medtem še pre-
teklo, seveda ni mogoče poveda-
ti. V pripravi je tudi odlok o ure-
ditvi ptujskega prometa, do nje-
govega sprejema pa bo veljala v
torek sprejeta ureditev: kot po-
sebne prometne površine za peš-
ce znotraj ožjega območja mesta
so določene Aškerčeva, Jadran-
ska in Krempljeva ulica, Lacko-
va ulica do križišča s Trstenjako-
vo. Mestni trg, Miklošičeva in
Murkova ulica. Novi trg. Ulica
Viktorina Ptujskega, Vodnikova,
Vošnjakova ulica, Vrazov trg ter
Zelenikova ulica. V teh ulicah in
trgih bo prepovedan promet za
vsa vozila na motorni pogon, iz-
jemoma, v določenem času, bo
možna dostava. Enosmerni pro-
met bo vzpostavljen po Cankar-
jevi ulici, nato pa po Prešernovi
levo in desno, s čimer bo dose-
žen večji pretok prometa. Izvaja-
nje v torek sprejetega sklepa bo
menda dosledno, s pomočjo po-
licije in na novo zaposlenega ob-
činskega policaja, kazni za kršil-
ce bodo izdatne. Pri tem velja
opozorilo predsednika občinske
vlade, da ima 380 voznikov do-
micilne nalepke, ki dovoljujejo
dostavo do zasebnih obratoval-
nic ali podjetij, samo eden pa
ima dovoljenje za parkiranje. Vsi
drugi torej parkirajo nepravilno
in bodo v bodoče morali plače-
vati kazni ali pa zakup parkiriš-
ča. Kaže torej, da je lepih časov
prometne anarhije tudi v F*tuju
konec.
Poslanci so zatem sprejeli dva
osnutka odlokov: o varstvu na-
ravnega okolja pred požari in
ustanovitvi sveta za varstvo na-
jemnikov. Medtem ko je zbor
krajevnih skupnosti samostojno
razpravljal o merilih za financi-
ranje krajevnih skupnosti, je ne-
kaj poslancev odšlo in skupščina
ni bila več sklepčna. Znova naj
bi se sestali že naslednji torek.
J. Bračič
LENARŠKE NOVICE
V SPODNJEM PORČIČU UREJAJO
ZBIRNI CENTER_
Tudi v občini Lenart so začeli urejati zbirni center za prihod be-,
guncev iz Bosne in Hercegovine. Ta bo v Spodnjem Porčiču pred lov-
skim domom in v njem. Kot nam je povedal direktor Centra za social-
no delo Lenart Josip Lukač, bo v njem prostora za 300 beguncev. Pri
občinskem Rdečem križu je trenutno prijavljenih 25 beguncev iz Bo-
sne in Hercegovine in 20 beguncev iz okupiranih območij Hrvaške, ki
sedaj živijo pri znancih in sorodnikih. Sekretarka občinskega RK Ma-
Zbirni center v Sp. Porčiču. (Foto: m. s.)
rija Ručigaj nam je tudi povedala, da so v začetku minulega tedna za-
čeli po krajevnih organizacijah zbirati oblačila, posteljnino in hrano.
Vnaprej bodo krajevna zbirališča odprta ves dan. Darovalci lahko pri-
nesejo hrano, oblačila in druge potrebščine na naslednja mesta: v
Gradišče k Tanji Fišer, v Voličino v Osnovno šolo, na krajevni urad v
Benediktu, v gasilski dom v Zgornji Ščavnici, na krajevno skupnost
Jurovski Dol, v Cerkvenjak k Viktorju Anželu in na sedež občinskega
Rdečega križa ali v center za socialno delo Lenart.
Kdaj bodo v zbirni center dobili begunce, še ne vedo, po vsej ver-
jetnosti, ko bodo zasedeni centri v večjih mestih.
UČENCI ZBRALI 25 TON ŽELEZA
Osnovna šola Cerkvenjak se je zelo uspešno vključila v akcijo
urejanja okolja. Sodelovalo je 288 učencev in so zbrali okrog 25 ton
starega železa. Tako so olepšali svoj kraj in pridobili sredstva, ki jih
bodo koristno uporabili za končne izlete.
V kulturnem domu v Cekvenjaku so se v četrtek ljubitelji zborov-
skega petja zbrali na občinski reviji otroških in mladinskih pevskih
zborov. Udeležba je bila tako med sodelujočimi kot med poslušalci
velika. Celoletno delo je predstavilo sedem otroških, en mlajši mla-
dinski in šest mladinskih zborov. Predstavila seje tudi plesna skupina
iz osnovne šole s prilagojenim programom. Kot nam je povedala taj-
nica ZKO Lenart Darinka Cobec, so pogrešali strokovnjake, ki bi
ocenili kakovost pevskih zborov.
KAKO SE BODO ODLOČILI V GOČOVI
Nocoj ob dvajseti uri se bodo prebivalci Gočove v gasilskem do-
mu zbrali na zboru krajanov. Na njem bi radi seznanili javnost, kaj
pomeni gradnja usnjarne v njihovem kraju in kakšne ekološke posle-
dice bi lahko občutili drugi kraji ob Pesnici. Posebej jih je vznemirila
vest, da naj bi v njihovem kraju zgradili sežigalnico posebnih odpad-
kov. Na zbor so povabili tudi prebivalce Vitomarcev in Trnovske vasi.
BO GRADIŠČE ZNOVA TROJICA?
v krajevni skupnosti Gradišče v Slovenskih goricah so se dogo-
vorili, da bodo krajani 26. junija na referendumu odločali o preime-
novanju kraja. Kot so se dogovorili na nedavnem zboru krajanov, naj
bi se kraj znova imenoval Trojica, kot se je imenoval do leta 1952.
Marija Slodnjak
IZVEDELI SMO
Mi PODJETJA KOT DELNIŠKE
DRUŽBE
Ptujski Klub menežerjev je prejšnji ponedeljek organiziral pogo-
vor s profesorjem dr. Krešimirjem Puharičem, strokovnjakom za pra-
vo družb in soavtorjem zakona o družbah. Predlog zakona o družbah,
ki je trenutno v razpravi v skupščinskih odborih in komisijah, so stro-
kovnjaki dobro ocenili. Napoveduje, da bo tudi v Sloveniji lahko za-
živela vsa raznolikost gospodarskega življenja, kot ga poznajo v sve-
tu. Dr. Krešimir Puharič je na pogovoru s ptujskimi menežerji še po-
sebej poudaril, da se morajo v podjetjih posebej skrbno pripraviti na
to, da se bodo organizirali kot delniške družbe. Kakorkoli že, v pod-
jetjih bo nemudoma potrebno pripraviti strategijo lastninjenja in de-
lavce prepričati, da bodo kupci, da ne bo prišlo do razprodaje podje-
tij tujcem. V trenutnih rzamerah pa bo slovensko gospodarstvo preži-
velo z Ion posli, kar je veliko boljše, kot da bi podjetja prešla v tujo
last, pa čeprav bo pri tem trpel nacionalni ponos.
mm V VOJAŠNICI PO NAČRTU
Dela na gradbišču v nekdanji ptujski vojašnici, kjer bo učni cen-
ter slovenske vojske, potekajo po načrtih. Predaja objektov v gradbe-
nem smislu je v glavnem končana. Kvalitetni in tehnični prevzem bo
5. junija, uradno odprtje pa 25. junija. V teh dneh je na gradbišču še
vedno okrog 300 delavcev. Če je pri delu šlo v glavnem po načrtih, se
"O najbrž zataknilo pri plačilih. Prva začasna situacija je bila v celoti
poravnana, druga 50-odstotno. Ptujsko gradbeništvo po končanih de-
lih v nekdanji vojašnici čakajo dodatne težave, saj je brez dela. V naj-
težjem položaju sta Gradbeno podjetje Ptuj in Gradnje.
^ GOSTJE V PTUJ NE PRIHAJAJO
v prvih štirih mesecih letos je ptujsko občino obiskalo 2293 go-
stov ali za 32 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Nočitev je
bilo 4661 ali za 23,9 odstotka manj kot lani v tem obdobju. Največ
nočitev so imeli v Super Liju, motelu Podlehnik, Ptujskih toplicah in
hotelu Mitra.
Hi KAM Z DOLGOVI?
Razmere v ptujski bolnišnici so še vedno kritične. Kot je povedal
direktor Lojze Arko, imajo stalno med 50 in 60 milijoni tolarjev ne-
plačanih računov. Zaradi tega so ustavili nabave zdravil in sanitetne-
ga materiala ter ukinili zaloge. Material in drugo kupujejo sproti. Ve-
lik problem so tudi dolgovi iz prejšnjih let. Na poslovni skupnosti za
zdravstvo so mnenja, da če je država dovolila, da je zavarovalnica za-
čela delati brez dolgov, bi tako odločitev morali sprejeti tudi za zdrav-
stvene zavode. Država se v delitev zdravstvenega dinarja še vedno
vmešava, saj ne dovoli proste delitve. Ce bi do tega prišlo, bi zavaro-
valnica dolgove prevzela. Tako pa se agonija slovenskega zdravstva
nadaljuje, kljub temu da je denar za te namene izločen iz republiške-
ga proračuna in da mu iz meseca v mesec povišujejo materialne stro-
ške.
■H V CIRKOVCAH DODATNO ZA
BEGUNCE
Krajevna organizacija Rdečega križa Cirkovce seje pri zbiranju
pomoči za begunce iz Bosne in Hercegovine še posebej izkazala. Po
uspešno izvedeni akciji 6. maja je dodatno zbrala še 2020 litrov mleka
in 340 kg pšenice.
■H IZLET ZA PTUJSKE DIABETIKE
Ptujsko društvo diabetikov organizira 20. junija letošnji drugi iz-
let. Ogledali si bodo tehnični muzej v Bistri in Plečnikovo Ljubljano.
Cena izleta s prevozom je 360 tolarjev. Odhod s ptujske avtobusne
postaje bo ob sedmi uri. Prijave sprejemajo v društveni pisarni in dia-
betološkem dispanzerju 3. in 6. junija od 9. do II. ure.
■H DELAVCI AGROTRANSPORTA
PREJELI DEL OSEBNIH
DOHODKOV
v petek so delavcem Agrotransporta izplačali razliko osebnih
dohodkov za januar in del akontacije za februar. Denar so pridobili
od prodaje osnovnih sredstev. V teh dneh naj bi dodatno usposobili
osem tovornjakov, saj so do sedaj delali le z desetimi. S takšnim obse-
gom dela ni mogoče preživeti in izplačati plač 110 zaposlenim. V
Agrotransportu pa je zaposlenih 46 šoferjev. Z denarjem od prodaje
osnovnih sredstev so delno poravnali tudi zapadle dolgove pri upni-
kih in za lizinški nakup tovornjakov.
■H PTUJSKI PREVOZNIKI O
POVEZOVANJU
Sekretarka za gospodarstvo SO Ptuj Danica Gajzer je za
poriedeljek sklicala pogovor s predstavniki ptujskih prevoznikov
Stajertoursa in Certusa. Pogovarjali se bodo o Certusovem predlogu
za povezovanje obeh podjetij in o koncesiji za opravljanje mestnega
prevoza.
V INDUSTRIJI ŠE VEDNO KRITIČNO
Po podatkih občinskega Sekretariata za gospodarstvo v občini
Ptuj je fizični obseg industrijske proizvodnje v ptujski občini v^^rvih
štirih mesecih letos za 11,8 odstotka manjši kot v enakem obdobju
1991. leta, v primerjavi z marcem 1992 pa za 4,5. Od 17 opazovanih
panog so v tem obdobju pozitivne rezultate dosegle le tri: kovinsko-
predelovalna dejavnost, predelava kavčuka in proizvodnja pijač.
Pripravila: MG
IZVEDELI SMO
IZVEDELI SMO
-pismo od daleč'
Sprejem Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercego-
vine v Organizacijo združenih narodov je dogodek, ki si
vsekakor zasluži pismo od blizu. Sloveniji je uspel »juriš
na svetovno nebo« in je praktično dosegla mednarodno
priznanje vseh atributov državnosti ter vstopila v organi-
zacijo »posvečenih«. Začenja se obdobje »narodnih he-
rojev«, ki so dobili junijsko »baletno« vojno, seveda pa
se je križev pot pričel šele po vojni in ni kaj dobro smo
prehodili Golgoto.
• Seveda pa primer Bosne in Hercegovine kaže, da
sam sprejem v OZN še ne pomeni konec problemov za novopečene države
svetovne skupnosti, ki pa zgodovinsko gledano v genezi nikoli ni uspela dati
odgovorov na rešitev globalne svetovne premike. Društvo narodov je recimo
razpadlo pred drugo svetovno vojno, in če bi se -bognedaj- zgodilo v prihod-
nosti podobno geopolitično strujanje, saj se razpad vzhodnega imperija ne bo
končal brez prask za staro celino in pa predvsem za svetovno skupnost, je
vprašanje, kaj bi bilo z OZN.
Vrnimo se k Sloveniji, ki očitno ne bo mogla tako ležerno kot doslej pod
Beogradom ali pod rajnko Avstro-Ogrsko. Mislim, da bi si morali pridobiti v
mednarodni skupnosti podobno pozicijo, kot jo ima recimo Švica, ki sicer ni
članica OZN, in morda Avstrija. Seveda ni pričakovati, da bi si pridobili za-
vidljiv status brez ustreznih ekonomskih momentov, toda prednost je pred-
vsem v majhnosti in seveda v možnosti izredno ugodnih pogojev na investici-
je. Zaenkrat nam še nihče ni pripravljen odpreti kreditnih linij kaj šele da bi
razmišljali o resnem vlaganju v gospodarstvo, kar je ključ uspeha.
Drnovškova vlada je dobila, če pustimo ob strani umazane podrobnosti,
mandat, da uredi predvsem gospodarsko revitalizacijo. Mobilizacijski naboj
je izredno velik in škoda bi bilo, da bi se tako kot pri Markoviču sprevrgel v
destrukcijo: glavni moment pri celotnem projektu je namreč pričakovanje lju-
di, da jim Drnovšek lahko ponudi »boljše in več«.
Zaenkrat nove vlade še ni čutiti in se makroekonomska politika v glav-
nem ustavi na Narodni banki Slovenije. Relativna stabilnost valute je v pri-
merjavi z drugimi republikami ranjke Jugoslavije pravi luksus, ki pač potrjuje
tezo o manjšem ozemlju z manjšo inflacijo, čeprav bi lahko bilo tudi obratno.
Vladimir Vodušek
Govori se
... DA je občinski proračun namenil
devetsto tisočakov za lopove. Rože, ku-
pljene s tem denarjem, naj bi krasile
mestno jedro, pa so mnoge »odromale«
v korita zgoraj omenjenih.
... DA bo gospod MALI stopil na
prste. Ne na svoje prste, da bi bil večji,
temveč na prste novinarki, kije spravila
na dan nekaj resničnega, ki boli.
... DA v hiši pravice nekdo ignorira
zakon o prometnem davku. Za drage
fotokopije ne izdaja računa, drugje pa
fotokopiranja zaupnih dokumentov ne
dovoli. Davčni inšpektorji, pomagajte
do pravice.
... DA eden od spodnjestacioniranih
popravljalcev sekalcev, podočnikov, mo-
drostnikov in drugega bolečega inven-
tarja pogosto ne dela. Enkrat, ker nima
ustrezne pomočnice, drugič, ker ni ma-
teriala, in tako naprej. Doma je menda
povsem drugače.
... DA si marsikdo na občini želi ča-
sov pravljice Mizica, pogrni se. Danes
namreč pogrnitev stane 135 tisoč dru-
gič 400 tisoč, tretjič...
... DA se je eden od znanih show in
reklamnih zasebnikov pozanimal v ure-
jevalnem salonu, koliko bi veljala nji-
hova storitev na njegovi boljši polovici.
Ko je slišal, da sto mark, je glasno raz-
mišljal: »Z lovci sem se že dogovoril za
petdeset.«
IZVEDELI SMO
4 — PO NAŠIH KRAJIH
28. maj 1992 - TEDNIK
OD APAC . . .
MESTNI VRH: Te dni so od naselja ^>tuki proti Mestnem vrhu
uredili sekundarni vod mestnega vodovoda. Vrednost del znaša 2 mi-
lijona 925 tisoč tolarjev. F^olovico jih je zagotovil občinski proračun,
drugo polovico pa na osnovi posebnih pogodb krajani.
(Foto: OM)
TEDNIK
PTUJSKA GORA: Krajevna skupnost je po dveh neuspelih
dražbah le prodala močno načeto stavbo na Ptujski Gori 41. Za 29,5
tisoč nemških mark jo je kupil zdomec, ki bo v njej uredil restavraci-
jo. Vse od leta 1973 je stavba pripadala osnovni šoli, nato pa so jo
5red kratkim dali v last krajevni skupnosti. Škoda je, da je stavba vsa
eta propadala in kazila podobo trga.
Sicer je krajevna skupnost v zadnjem času precej uredila prostor
pred cerkvijo. Uredila je odvoz smeti, postavila nekaj klopi in cvetli-
čnih korit. Pri tem je sodelovalo tudi Turistično'društvo.
Večino zadev na Ptujski Gori urejajo s sredstvi, ki jih dobijo po
posebnih pogodbah. Na tak način so uredili del ceste na Janški Vrh
in vodovod v Stogovcih. Sredstva, ki so jih dobili za prodano stavbo
na Ptujski Gori 41, bodo vložili v gradnjo gasilskega doma. Lani so
ga že pričeli graditi, vendar jim primanjkuje sredstev in so naredili le
temelje in prvo ploščo. Sedaj bodo lahko delo pospešili. Dvorane,
kjer bi lahko razvijali kulturno in družabno življenje, sedaj nimajo in
novi gasilski dom bo nudil prostore tudi društvom. Kljub prostorski
stiski na Ptujski Gori poleg gasilcev delajo še Turistično društvo.
Društvo upokojencev in Radioamaterski klub.
V krajevni skupnosti si prizadevjao tudi za asfaltiranje regional-
ne ceste na odseku Majšperk—Doklece. To cesto bi morali urediti iz
sredstev republiškega proračuna, kar so jim obljubili že ob zadnjem
velikem neurju s poplavami. Ironija je, da so s svojim denarjem asfal-
tirali že številne krajevne ceste, še vedno pa se na regionalni cesti vo-
zijo po makadamu.
Predlog nove lokalne samouprave Ptujskogorčanom ni všeč. Gle-
de na tradicijo trga Ptujska Gora in na to, da je tam nekoč že bila ob-
čina, si bodo prizadevali, da bi to veljavo pridobili nazaj.
Stavba na Ptujski Gori 41, ki jo je krajevna skupnost prodala, je bila že
precej dotrajana.
TEDNIK
TRNOVSKA VAS: Pred kratkim so imeli tam razburljiv zbor
krajanov, na katerem so razpravljali o urejanju telefonskih priključ-
kov v kraju. Ko so pred dobrima dvema letoma pričeli graditi omre-
žje, jim je PTT podjetje zagotovilo, da imajo dovolj veliko centralo,
da bi nanjo lahko priključili še 100 novih naročnikov. V krajevni
skupnosti so gradnjo pričeli in krajani so poleg prostovoljnega dela in
drogov prispevali že blizu 2 tisoč nemških mark. Vse potrebno so ure-
dili pred letom dni, zdaj pa čakajo, da jim bo pošta priključila telefo-
ne. Toda kar naenkrat so v PTT podjetju zatrdili, da centrala ne ustre-
za in da novi predpisi zahtevajo drugačno napeljavo telefonskih vo-
dov. Krajani so zaradi tega ogorčeni, saj bi jih dodatna ureditev stala
še nadaljnjih 700 nemških mark. Zaradi dosedanjega razočaranja tega
niso pripravljeni prispevati, saj ni nobenih zagotovil, da jim bo pošta
potem tudi priključila telefone. Razburjeni krajani so napovedali celo
protestno zasedbo poslopja ptujske pošte.
TEDNIK
VITOMARCI: Na nedavni seji sveta krajevne skupnosti so člani
po dolgem prigovarjanju od predsednika sveta izvedeli, kako to, daje
v pritličnih prostorih krajevne skupnosti nastala nova gostilna. Pred-
sednik sveta krajevne skupnosti je namreč že pred leti svojemu sinu te
prostore, brez vednosti sveta krajevne skupnosti, dal v brezplačni na-
jem za prihodnjih trideset let. Na vprašanja članov sveta KS, kaj se v
teh prostorih dogaja, je ta ves čas odgovarjal, da si bodo mladi uredili
v njih svoj klub. Kaj bodo sedaj naredili člani sveta KS, še ni znano,
obljubili pa so, da bodo javnost o tem še obveščali.
Drugi spor med krajani je star že nekaj let. Bračkovi iz Vitomar-
cev so pred leti zgradili hleve za rejo piščancev in kljub opozorilom
sosedov pristojnih služb, da ti niso narejeni po predpisih, hleve v so-
delovanju s ptujsko Perutnino napolnili. Skupina krajanov je vložila
tožbo in jo dobila. Vendar so Bračkovi kljub vsem zahtevam nadalje-
vali delo na farmi. Spor se vleče že leta in leta in minuli ponedeljek je
bila tam razprava o morebitni legalizaciji hlevov, ki sedaj delujejo ta-
ko rekoč na črno. Skupina krajanov, ki se je pritožila zaradi smradu
in vplivov na okolico, je na razpravi zahtevala, da zahteve uresničijo,
sanitarni inšpektor pa je od Bračkovih zahteval, naj uredijo vse po-
trebno, da vpliv na okolico zmanjšajo. Študijo o tem, kako morajo
farmo prilagoditi ekološkim zahtevam, bodo krajani pregledali in v
15 dfleh podali svme pripombe. Ce Bračkovi tudi sedaj ne bodo upo-
števali predpisov, boclo inšpektorji primerno ukrepali.
D. Lukman
... DO ZuPEČJE VASI
Jasna
sredinska
pozicija
Social-
demokratske
stranke
Pred nedavnim so v Ormožu
ustanovili Socialdemokratsko
stranko. Njen predsednik je mag.
Bojan Šinko. !\a ustanovnem se-
stanku je bilo sedem članov, kar
je pogoj za ustanovitev občinskega
odbora.
Predsednik Bojan Šinko je po-
vedal, da je njihovo poglavitno
delo usmeritev v predvolilni boj.
»Povečati želimo možnost politi-
čnega odločanja volilcev, ki je
bila vse do pred dvema letoma
močno omejena. Imamo stranke,
ki so postale sedaj opozicija, in
druge, ki so postale pozicija, ni-
mamo pa sredinskih. Z ustano-
vitvijo naše stranke je možnost
volilcev, da se odločajo, veliko
večja. Naša želja je, da v posa-
meznih krajevnih središčih, pred-
vsem tistih ki imajo možnost, da
postanejo kasneje samostojne
občine, ustanovimo pododbore.«
Imate poleg volitev še kakšne
načrte?
Bojan Šinko: »Že s tem, ko bo-
mo organizirali pododbore, se
želimo približati ljudem, jim po-
magati, da uveljavijo svoje pravi-
ce in možnosti ter želje in intere-
se v okvirih krajevne ali komu-
nalne ureditve.«
Prejšnja SDS je bila pretežno
stranka intelektualcev.Gre tudi
vaša sedanja opredelitev v to
smer?
Bojan Šinko: »Na nedavnem
posvetovanju na Bledu sem se
srečal v večini res z intelektualci,
to pa ne pomeni, da v našo stran-
ko ne sprejemamo tudi drugih.«
Tekst in foto: Vida Topolovec
Mag. Bojan Šinko — predsednik
SDS v Ormožu
NA RUNČU ODPRLI BEGUNSKI ZBIRNI CENTER
»Gorela sta nebo
in zemlja...«
Stara »učilna zidana« na Runču, zgrajena v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, je zadnji dve leti — vse
do minule srede ponoči — samevala. Namesto domačih šolarjev se sedaj okoli nje podijo otroci iz Bosne, ki so
skupaj z materami pobegnili iz rodnih krajev pred vojnimi grozotami. 61 jih je, od tega 10 starejših od 60 let.
Med pregnanci je tudi nekaj dojenčkov. V pretežni meri so iz okolice Doboja, največ iz kraja Gračanice,
Grabske, nekaj pa tudi iz Zvornika.
Ob našem obisku so otroci ve-
selo tekali po nekdanjem šol-
skem igrišču in pred šolo, na klo-
peh pa so sedeli starejši stano-
valci runške šole. Ob robu šol-
skega igrišča sta postavljena še
dva velika šotora, za vsak pri-
mer, če bi v ormoško občino pri-
šlo še več beguncev. Trenutno so
za begunce usposobili štiri ne-
kdanje učilnice; v treh so že na-
stanjeni, četrta pa čaka na stano-
valce. Kosilo kuhajo na osnovni
šoli Stanka Vraza in ga vozijo na
Runeč, ostale obroke pa si pri-
pravljajo sami.
Vsaka soba ima svojega sobne-
ga starešino, za vse pa poleg de-
lavcev ormoškega Centra za soci-
alno delo in Rdečega križa skrbi
in odgovarja Zejneba Abmetaše-
vič iz Gračanice. Pove, da so lju-
dje zadovoljni z namestitvijo in
hrano ter vsem, kar jim ormoška
občina nudi. Prijetno preseneče-
na je, ker so jim domačini prine-
sli jajca, sir in mleko. Veliko
žensk je bilo v domačem kraju
zaposlenih, zato sedaj, kljub te-
mu da skrbijo same zase, težko
prenašajo brezdelje. »Rade bi
kaj šivale, mogoče kakšne goble-
ne, ali pa pletle, saj to naše žen-
ske odlično znajo,« je med dru-
gim povedala Zejneba. Pogovor
je nanesel tudi na življenje v kra-
jih, od koder so pregnani. Stan-
dard je bil pri skoraj vseh dokaj
visok, saj so vsi premogli hiše,
nekateri celo več, avtomobile in
počitniške hiše, danes pa so ob
vse.
Jasmina Buljubašič iz Doboja
pove, da je v tej vojni izgubila
brata, starši so v izgnanstvu nek-
je v Slavoniji; na Runču je s se-
stro in sinom. Prej je bila trgovka
v blagovnici Beograd, tudi pri
njih niso slabo živeli.
Hadžina Bešič iz Grabske je v
Slovenijo pribežala s svojim mo-
žem, ki jih šteje 80, hčerko na in-
validskem vozičku ter vnukom.
Doma sta ostala sinova z druži-
nama; o njihovi usodi ne ve niče-
sar. »Mogoče so v ujetništvu ali
pa več ne živijo,« zavzdihne. Po-
noči ne more spati, ker razmišlja,
kaj vse se dogaja tam daleč.
»Tukaj nam je prelepo, hrana
je dobra, zrak je čist, mir je, pa
vendar mislim, kaj bomo našli,
ko pridemo spet domov. Najbolj
me moti, ker ni pravih informa-
cij, kaj se dogaja pri nas, pred-
vsem okoli Doboja. Ne vem ni-
česar, kaj je z mojimi ljudmi, ker
če se samo spomnim, kaj smo
preživeli, preden sem prišla k
vam, me je groza. Izginjale so ce-
le družine, srbski rezervisti so
pokradli iz hiš vse, kar je bilo
vrednega, naložili na kamione,
hiše pa požgali ali razrušili. Ne
morem pozabiti prizorov, ki smo
jih v minulih dneh doživljali. Na
nas so streljali iz zraka, iz tan-
kov, gorela sta nebo in zemlja.«
Jasmina Buljubašič še doda,
da so četniki, ki imajo na bliž-
njem Ozrenu svoje oporišče, v
zaklonišča, kjer so bili ljudje,
metali bombe, ostrostrelci pa so
streljali na vse žive cilje, celo na
majhne otroke.
Med begunci se je znašla tudi
Nibada Hrvič, mlada predmetna
učiteljica zgodovine in zemljepi-
ca iz Gračanice. Z njo sta mama
in sestra in dvoje otrok. »Mojih
učencev ni, razkropljeni so, ne-
kateri celo mrtvi,« žalostno po-
ve.
Otroci, ki so doma na Runču,
so se že spoprijateljili z bosanski-
mi vrstniki. Posodili so jim celo
svoja kolesa in na igrišču že dru-
žno igrajo nogomet.
Kljub prizadevanjem Ormoža-
nov, da bi jim v zapuščeni šoli
pripravili prijetno bivanje, je to
zaradi dotrajane šolske zgradbe
skoraj nemogoče. Težave imajo s
kanalizacijo, vodovodom in tudi
elektriko. Občinski odbor Rdeče-
ga križa jih oskrbuje z vsem, kar
potrebujejo. Društvo prijateljev
mladine Ormož že izvaja nekate-
re aktivnosti za otroke.
Tekst in foto: Vida Topolovec
Zejneba Ahmetaševič
Jasmina Buljubašič
Hadžina Bešič
INihada Hrvic
Ptujčani na kongresu Slovenskih
krščanskih demokratov
Komaj se je iztekla mandatarska nadaljevanka, smo se Krščanski demokrati zbrali na svojem 11. kongre-
su. Ptujske člane je predstavljalo šest izvoljenih delegatov.
Drugi kongres je stranka sklicala predčasno, ker
se je v tem obdobju zgodilo veliko pomembnih
stvari in je bilo potrebno oceniti dosedanje delo
ter se na novo organizirati. Veliko je bilo dela in
priprav, posebej še priprav na dopolnitev progra-
ma stranke. Sprejeti program je širok in ga lahko
večina Slovencev sprejme tudi za svojega. Prav bi
bilo, da bi si tisti, ki se Krščanskih demokratov ta-
ko bojijo, program prebrali in prepričan sem, da
bi mnogim pregnal velike strahove pred desno re-
volucijo, klerikalizmom, populizmom, kapitaliz-
mom, nazadnjaštvom, egoizmom in kar je podob-
nih strahov. Posebej so poudarili dostojanstvo člo-
vekove osebnosti in njegov odnos do bližnjega in
do države. Od članov stranke pričakujemo, da se
bodo aktivno vključevali v vse dejavnosti — od
kulture in jezika do varstva narave in da bodo svo-
je delo in zmožnosti uporabili za dvig svoje social-
ne varnosti, hkrati pa po svojih zmožnostih prispe-
vali za tiste, ki so iz kakršnihkoli razlogov pomoči
potrebni.
Stranka se je v teh treh letih od ustanovitve zelo
razširila in ima no vseh občinah odbore, poleg te-
ga pa tudi veliko število krajevnih odborov po
manjših krajih. To je bil eden od razlogov, da je
bilo potrebno dopolniti statut; vanj so bili vključe-
ni že tudi komisije, gibanja in zveze, ki jih ustana-
vljamo.
Na kongresu se nam je pridružila zgodovinska
slovenska ljudska stranka iz diaspor^ S tem seje v
simbolni obliki vrnila tista politika, ki smo jo po
osvoboditvi na revolucionaren način pregnali in
doma do kraja zatrli.
Kongresa so se udeležili mnogi ugledni pred-
stavniki Krščanskih demokratskih strank iz sosed-
njih držav in v svojih pozdravnih govorih izrazili
pripravljenost za tesno sodelovanje in pomoč, ki
jo bo stranka še potrebovala.
Izvolitev g. Omana za podpredsednika stranke
smo delegati pozdravili z dolgim aplavzom. Nje-
gov prihod je stranko v mnogočem okrepil in tako
se sedaj lahko pohvalimo, da imamo predstavnika
v predsedstvu Republike. G. Oman je že na kon-
gresu sprejel pobudo, da bo vodil kmečko gibanje
v stranki in povezal občinske komisije za kmetij-
stvo.
Na kongresu smo pravnoformalno ustanovili re-
gijski odbor Krščanskih demokratov za občine
Ptuj in Ormož. To se nam zdi še posebej velik do-
sežek, ker bomo na tak način lažje prenašali svoje
predloge in zahteve na vodstvo stranke in pričaku-
jemo, da bo nova regija za to področje zelo po-
membna.
Na volitvah za funkcionarje stranke smo bili
manj uspešni, zato pa smo uspeli s svojimi kandi-
dati priti v Svet stranke, ki je najvišji organ med
dvema kongresoma.
Sedaj smo pred novim velikim delom — pripra-
vami volilnega programa in vsemi drugimi pripra-
vami za volitve. Kljub spremembi vlade smo pre-
pričani, da bodo volitve opravljene letos v jeseni.
Vabimo vse člane in simpatizerje, da nam pri tej
veliki nalogi pomagajo po svojih močeh.
Udeleženci kongresa SKD iz Ptuja
V Ptuju odbor
Panevropskega
gibanja
v Ptuju bo konec meseca ali
5rvo soboto v juniju srečanje, na
caterem bodo odločali o ustano-
vitvi pokrajinskega odbora Pane-
vropskega gibanja. Ob tej prilož-
nosti bodo člani slovenskega
društva tega gibanja, ki ga vodi
dr. France Bučar, Haložanom iz-
ročili od 500 do 700 oblačil.
Panevropsko gibanje je nev-
ladno in nepridobitniško združe-
nje državljanov. Zavzema se za
povezovanje Slovenije z drugimi
evropskimi narodi in državami,
za krepitev slovenske prisotnosti
v Evropi in v evropskih ustano-
vah ter vseevropsko sodelovanje.
Dejavnost društva temelji na
spoštovanju evropske kulturne
dediščine, zlasti njenega antične-
ga in krščanskega izročila, in na
spoštovanju evropske kulturne
dediščine, zlasti njenega antične
ga in krščanskega izročila, in nž
spoštovanju vrednot človekove
ga dostojanstva, nenasilja, člove
kovih pravic in temeljnih svobo
ščin, večstrankarske politične de
mokracije, tržnega gospodarstva
miroljubnega sožitja in medna
rodnega sodelovanja in varova
nja okolja.
Na srečanju, ki bo na Švabc
vem, bodo sprejeli tud stališč
do protijedrskega odlagališča
Halozah. Organizacijo bo pre'
zela Haloška zveza.
M<
TEDNIK - 28. maj 1992
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE - 5
Uspelo srečanje odraslih pevskih zborov
IVANJKOVCI
Minuli petek je bil » obnovljeni
dvorani ki I) hanjkovci f organi-
zaciji Z h O Ormož ter domačega
kulturnega društva prijeten večer
pesmi. V svet zborovske pesmi je
poslušalce popeljalo sedem pev-
skih zborov in vokalnih skupin
občine Ormož, kot gostje pa so
nastopili člani komornega moške-
ga zbora iz Ptuja.
Občinsko srečanje so pričeli
pevci moškega okteta DPI) Svo-
bode i/ Ormoža s pesmijo Vasili-
ja Mirka »Na trgu«. V oktetu, ki
ga vodi prof. Rado Munda, imajo
veliko načrtov. Prizadevno študi-
rajo nove pesmi in se pripravlja-
jo na samostojne koncerte.
Srečanje so nadaljevale pevke
dekliškega^ septeta s Koga, vodi
ga Darja Žganec. Na občinskem
srečanju so letos nastopile prvič.
Za sabo že imajo nekaj javnih
nastopov, sodelujejo pa tudi z
bolfenškim oktetom kot mešani
pevski zbor Bolfenk.
Moški decet iz Miklavža, ki ga
vodi Leon Lah, je del nakdanjega
mešanega pevskega zbora.
Prvič je na srečanju nastopal
tudi številni cerkveni mešani pev-
ski zbor od Tomaža; vodi ga
Stanko Pšak. Zbor, ki deluje že
60 let, se lahko pohvali s številni-
mi nastopi zunaj domačega kra-
ja. Med drugim so lansko leto
nastopali v Salzburgu, letos v
mariborski stolnici, v načrtu ima-
jo nastop v Metliki, in če bo do
volj sredstev, ponovno v Salzbur-
gu. Poslušalci so bili še posebej
navdušeni nad mlado solistko.
Poldrugo leto se zbirajo pevci
in pevke mešanega pevskega zbo-
ra DPI) Svobode iz Ormoža.
Zbor, ki ga vodi Jože Barin-Turi-
ca, spada med najdejavnejše pev-
ske skupine v ormoški občini, saj
se ob napornih vajah vrstijo šte-
vilni samostojni koncerti in sne-
manja.
Kljub temu da pojejo skupaj
šele slabo leto, so prijetno prese-
netili tudi pevci moškega pevske-
ga zbora od lomaža, ki ga vodi
!Štanko Pšak. Na občinskem sre-
čanju so bili letos prvič, sodelo-
vali pa so na koncertu iz naših
krajev, pripravljajo se na revijo
slovenskih zborov v Stični.
Z obilnim ploskanjem je ob-
činstvo nagradilo goste letošnje-
ga srečanja, pevce Komornega
moškega /bora n Ptuja, ki ga vo-
di Franc Lačen
Z dalmatinsko ljudsko »Ti
Gariful« so letošnje srečanje
sklenile pevke dekliškega komor-
nega zbora DPI) Svobode iz Or-
moža; vodi ga Alenka Šalamun
Zbor, ki je po letih izredno mlad,
saj ga sestavljajo srednješolke,
ima za sabo številne koncerte in
snemanja.
Po končanem nastopu je bil
krajši posvet zborovodij, ki ga je
vodil Franc Lačen. Pohvalil je le-
tošnje srečanje, saj po njegovem
mnenju tokrat ni bilo zbora, ki
ne bi sodil na oder. Poudaril je,
da vokalne skupine, ki so bile
značilnost letošnjega srečanja, si-
cer lažje sestaviš, težje pa jih je
voditi. Pri moškem oktetu iz Or-
moža je pohvalil baritone, pevce
iz Miklavža, letos so peli pesmi z
izredno nežno vsebino, je opozo-
ril na dosledno izgovarjavo. Po-
hvalil je prijetno dinamiko petja
mešanega pevskega zbora iz Or-
moža, kljub temu da zboru pri-
manjkuje tenorjev. Zadovoljenje
bil tudi z nastopom cerkvenega
pevskega zbora od Tomaža, ki je
z lepo izgovarjavo in dobrim pet-
jem navdušil poslušalce. Všeč so
mu bili tudi čisti soprani dekli-
škega septeta s Koga in dekliške-
ga komornega zbora iz Ormoža.
Vida Topolovec
Foto: M. Ozmec
Cerkveni pevski zbor od Tomaža je letos sodeloval na občinskem sreča-
nju prvič. (Foto: M. Ozmec.)
SOS za prehrano otrok
v osnovnih šolah
Zveza prijateljev mladine Slo-
venije in Zveza družin Slovenije
želijo zagotoviti vsakemu učencu
vsaj en topel obrok dnevno, soci-
alno ogroženim otrokom pa naj
država zagotovi regres za prehra-
no. Cilj akcije je ponuditi otro-
kom ne kakršen koli obrok, pač
pa kakovosten, ponujen kulturno
in po ceni, ki bo z regresiranjem
dostopna tudi otrokom iz social-
no ogroženih družin.
Starši otrok naše šole podpira-
mo navedeno in prepotrebno ak-
cijo in pozivamo vse, da kot lju-
dje na pomembnih in odgovor-
nih mestih, predvsem pa kot star-
ši storijo vse, da se prehrana
otrok s pomočjo proračunskih
sredstev čimprej uredi.
Število otrok, naročenih na
šolsko malico in kosilo, upada
— v Sloveniji je bilo pred 4 leti
le za en razred otrok brez malice,
danes jih je že za okrog 300 ra-
zredov (8600) otrok. 70% šolo-
obveznih otrok je brez zajtrka.
Dobrodelne organizacije se ne
zganejo, ker otroci ne protestira-
jo, starši pa smo tiho. Lačni so
torej že mnogi šolarji. Poraba
kruha se je ponekod podvojila,
ker otroci iz šolskih kuhinj odna-
šajo kruh sošolcem, ki ne dobi-
vajo nobenega obroka več.
Od 1. februarja 1992 dalje je
stanje na tem področju še slabše,
saj je na račun prometnega dav-
ka treba za obrok hrane v šoli
odšteti še 5 % več.
Lakota onemogoča pravilen
duševni in telesni razvoj otrok in
bo pustila trajne negativne posle-
dice v njihovem življenju. Dej-
stvo je, da prehrana vpliva na
rast in razvoj, fizično sposobnost
in delovno zmogljivost ter na od-
pornost otrok. V času, ki ga mla-
di preživijo v šoli, bi morali do-
biti dva do tri obroke hrane, če
upoštevamo zaposlenost staršev
pri nas. Šolska prehrana je del
družbene prehrane, s katero lah-
ko država pomembno vpliva na
zdravje otrok in mladine.
Če danes ne bomo vložili več
sredstev, da bi naši otroci imeli
kolikor toliko ustrezno prehrano,
bomo jutri toliko ali pa še več
sredstev morali vložiti v popra-
vljanje škode. Varčevanje pri
otrocih danes se bo jutri pokaza-
lo kot večji strošek v zdravstvu,
sociali, pokojninskem in invalid-
skem zavarovanju, predvsem pa
v manjši produktivnosti, saj iz
slabo hranjenih otrok le težko
zrastejo zdravi, polnoprodukti-
vni ljudje.
OŠ Mladika Ptuj — ravnateljica
prof. Marija ŠumandI
Svet staršev — predsednik Fra-
njo Kozel, dipl. iur.
Klub staršev za boljšo šolo -
Viktor Pilinger
Gostovanje ženskega
zhora ptujske Svobode
v petek, 22. maja, je ženski pevski zbor nastopal v Lenartu, ko je
slovenjegoriški oktet praznoval IS-letnico. Z lenarškimi pevci smo se že
srečale, saj so že dvakrat gostovali na Ptuju, koncert so popestrili učen-
ci Srednje glasbene in baletne šole iz Maribora ter kvartet iz Avstrije.
V soboto, 23. maja, smo bile
gostje moškega pevskega zbora
iz Radelj ob Dravi. Radeljčani so
priredili koncert ob 850-letnici
mesta oziroma ob obletnici po-
delitve trških pravic. Sprejeli so
nas zelo prisrčno ter nas za zače-
tek popeljali na Muto, kjer smo
si ogledale kovaški muzej. Mu-
zej, čeprav v pretesnih prostorih,
je zelo zanimiv ter skrbno urejen.
Kljub odsotnosti kustosa so se
naši gostitelji zelo potrudili ter
nam razložili vse, kar nas je zani-
malo.
Ker je bil koncert ob tako vi-
sokem jubileju, so prišli iz Ptuja
tudi predstavniki Skupščine ob-
čine Kristina Šamperl Purg,
Franc Premužič ter Franc Vreže.
Že PZ DPD Svoboda PTUJ
prireja v petek, 5. junija, ob 20.
uri v dvorani Minoritskega samo-
stana letni koncert, na katerem
bo kot gost nastopil moški pev-
ski zbor iz Radelj. Zbor poje že
25 let in uspešno ga vodi profe-
sor Branko Čepin. Ob tej prilož-
nosti že sedaj vabimo F^ujčane
na koncert z željo, da bi preživeli
lep in prijeten večer!
ŽePZ DPD Svoboda Ptuj
— Nada Jurkovič
Šolski zvonec
nam je zaupal. . .
MARKOVCI * Po uspešnem nastopu na državnem tekmovanju
mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi se mladi pevci zdaj pri-
pravljajo na koncert doma, ki bo 9. junija v telovadnici šole. Učenci
tretjega razreda gredo I. junija v poletno šolo v naravi.
VIDEM * Videmski osnovnošolci so ta teden končali v prodajal-
ni Peko predstavitev svoje šole. V Peku so namreč kar dva tedna vrteli
kaseto o življenju in delu v svoji več kot stoletni stavbi učenosti, ki bi
jo radi posodobili. Pa denarja ni in ni . . .
JURŠINCI * S popoldansko otvoritvijo razstave izdelkov učen-
cev, likovne amaterke Jožice Nedeljko iz Sakušaka, slavnostno sejo
sveta zavoda in koncertom otroških in mladinskih zborov osnovnih
šol Cirkovce in Juršinci se danes pričenjajo aktivnosti ob tretjem dne-
vu šole Juršinci. Nadaljujejo se jutri s srečanjem z učenci iz osnovne
šole Destrnik, športnimi tekmovanji in ogledom predstave Butalske
razglednice v izvedbi dramske šolske skupine z Destrnika, popoldne
pa bo še svečani zbor gostov in delavcev šole.
MAJŠPERK * Tretji razredi so si v okviru naravoslovnega dne
ogledali mlin v Slapah in gobjo farmo. Vsi pa so sodelovali s krajevno
organizacijo Rdečega križa v akciji zbiranja pomoči za begunce. Ak-
cija je uspela, saj so zbrali veliko otroških oblačil in higienskih izdel-
kov.
KIDRIČEVO, MOŠKANJCI * Tu je bilo pred dnevi tekmovanja
mladih tehnikov Podravske regije.
KIDRIČEVO * Minuli konec tedna so se zbrali v okviru rednega
državnega izobraževanja biologi iz občin Lenart, Ormož in Ptuj. Te-
ma seminarja je bila Življenje v tleh na travnikih in v gozdu.
PTUJ * Razred s kombiniranimi motnjami Osnovne šole dr. Lju-
devita Pivka je prejšnji teden obiskala RTV Slovenija. Učenci s cere-
bralno paralizo so povedali, kako je na šoli s prilagojenim progra-
mom. Najboljši atleti so se prejšnji teden udeležili področnih špor-
tnih iger v Mariboru. Rezultati, ki so jih dosegli, so jim zagotovili
udeležbo tudi na državnih športnih igrah, ki bodo v Novem mestu.
Minulo soboto pa so bili učenci oddelkov za usposabljanje na petih
športnih igrah zavodov za usposabljanje v Strunjanu.
TOMAŽ PRI ORMOŽU ♦ Učenci in učitelji četrtih razredov so
z današnjim javnim nastopom sklenili zadnje projektno delo v tem
šolskem letu. Raziskovali so področje zdravilnih zelišč. Medse so po-
vabili zeliščarja prof. Ignaca Janžekoviča iz SŠC v Ptuju ter domačo
zeliščarko z Vitana Marico Špendija. V okviru projektnega dela so si
minuli teden ogledali prvo slovensko lekarno v Olimju. Med drugim
so pisali tudi patru Ašiču in poklonil jim je tri knjige. Na današnjo
sklepno prireditev so povabili še predstavnike središkega Gosada in
ormoške lekarne.
SLOVENSKA BISTRICA * Področnega srečanja otroških fol-
klornih skupin severovzhodne Slovenije, kije minuli petek potekalo v
Slovenj Gradcu, so se udeležile šolske folklorne skupine iz osnovnih
šol Zgornja Ložnica, Slovenska Bistrica in Poljčane.
ORMOŽ
XIII. tekmovanje
slovenskih pihalnih
orkestrov
v okviru \UL tekovanja silovenskih pihalnih orkestrov ► tretji te-
žavnostni stopnji poteka pet tekmovalnih koncertov, ki so se pričeli 16.
maja > Grosupljem, ..adaljevali 17. v Ormožu, 23. v Novem mestu in 24.
v Trebnjem. Zadnji, sklepni bo v soboto popoldan. M), maja, v Logatcu.
Tekmovanje v tretji težavno-
stni stopnji, ki poteka v organi-
zaciji ZKOS - Zveze slovenskih
godb in območnih /druženj kot
soroganizatorjev, ocenjuje trič-
lanska tekmovalna žirija v sesta-
vi Ivana Marina i/ Velenja, Mili-
voja l^urbeka in Mihaela Gunzka
iz Ljubljane.
V Ormožu je 17. maja nastopi-
lo pet pihalnih orkestrov oziro-
ma godb. Tekmovalni koncert so
pričeli domačini, Pihalni orke-
ster Ormož pod vodstvom Slavka
Petka. Srečanje je nadaljeval Pi-
halni orkester Bežigrad — Lju-
bljana pod dirigentskim vod-
stvom Bakija Jasharija, tretji je
nastopil Pihalni orkester DKUD
Svoboda, Gornja Radgona pod
vodstvom Slavka Ahiina, četrti
Pihalni orkester sindikatov To-
varne Ruše iz Ruš, ki ga vodi Du-
šan Remšak. Drugi tekmovalni
koncert pa je sklenila godba na
pihala Gasilskega društva Spod-
nja Polskava, ki jo vodi Jernej
Senegačnik.
Tradicija igranja pri posamez-
nih godbah je različno dolga. Or-
moška deluje že praktično celo
stoletje, bežigrajska praznuje le-
tos desetletni jubilej, pihalni or-
kester Gornja Radgona je bil
ustanovljen že pred drugo vojno,
65-letnico dela praznuje ruška
godba, spodnjepolskavska pa je
bila ustanovljena še v času vlada-
nja cesarja Franca Jožefa. Pri
vseh petih orkestrih pa je opaziti
pomladitev.
Godbeniki so bili presenečeni
nad strogostjo tekmovanja. Trič-
lanska tekmovalna žirija je ru-
škemu pihalnemu orkestru priso-
dila srebrno listino, bežigrajske-
mu in gornjeradgonskemu brona-
sto, ormoški in polskavski pihalni
orkester pa sta prejela priznanja.
Prireditev, ki jo je pod pokro-
viteljstvom Skupščine občine Or-
mož izpeljala OZKO Ormož, je
bila dobro obiskana, ljudem je
bila izredno všeč tudi resnost ce-
lotne organizacije.
Vida Topolovec
BRANE LAMUT - NATAŠA KOLAR
BOGOVI
RIMSKE POETOVIONE
Med I. in 4. stoletjem je imela rimska Poe-
toviona dokaj pisano etnično podobo. Ob ital-
skem prebivalstvu so bili tu še romanizirani
keltski staroselci, trgovci iz vzhodnih in zahod-
nih provinc ter uradniki in sužnji z grško govo-
rečega Vzhoda. Zato je bila tudi duhovna po-
doba ljudi v mestu precej raznolika. Častili so
najrazličnejše bogove in božanstva. V tej rubri-
ki jih želimo bralcem v sliki in besedi predsta-
viti na poljuden način. Fotografije: Bine Kova-
čič.
TERMIN (lat. Terminus)
Termin je rimski bog meja,
mejnikov in zaščitnik parcel, nje-
gov simbol je mejni kamen. Rim-
ljani so vsako leto 23. februarja
praznovali TFRMINALIA. Last-
niki parcel so se ta dan zbrali ob
skupnem stičiščnem mejnem
kamnu. Prinesli so mu razne da-
rove (kri žrtvenih živali, sadje, vi-
no itd.), po darovanju so nada-
ljevali slavje. Žrtvovali so mu tu-
di pri postavljanju novega mej-
nega kamna in ga pri tem klicali
za pričo, da bi mejnik ostal na
mestu.
V Rimu so mu na Kapitolu po-
stavili neobdelan kamen. Na
svojem mestu je ostal še potem,
ko so zgradili Jupitrovo svetišče.
Nad njim so pustili odprto stre-
ho, tako da je stal pod nebom.
Njegovo ime je še danes v upora-
bi, predvsem takrat, ko se določi
čas — termin.
Iz Poetovione je razstavljen v
lapidariju Pokrajinskega muzeja
Ptuj samo en parcelni mejnik, ki
je posvečen Terminu. Zgornji del
ni ohranjen, kljub napisu Felix
Terminus pa je vprašljivo, ali gre
pri tem mejniku za boga mej Ter-
mina ali za Priapa.
Reliefna upodobitev boga rodovitnosti Priapa ali boga meja lermma.
Marmorna plošča je bila odkrita na Panorami leta 1953.
6 — ŠPORT
28. maj 1992 - TEDNIK
ŠOLSKI ŠPORT
Veliko število
tekmovalcev
/Va stadionu Drave je v organizaciji Športne zveze Ptuj in Atletske-
ga kluba potekalo tekmovanje za mlajše učence in učenke, starejše
učence in učenke ter učence in učenke srednjih šol. I\a osnovnošolskem
tekmovanju je nastopilo kar SOO učencev oziroma učenk in dosegli so ze-
lo dobre rezultate. Najboljši rezultat je dosegla mlajša pionirka Barba-
ra Gačnik iz OŠ Mladika v skoku v daljavo (489 cm). Pri učencih oz.
učenkah srednjih šol so prevladovali tekmovalci, ki redno vadijo pri At-
letskem klubu.
Tekmovanje je bilo zelo zani-
mivo in je potekalo v pravem
športnem vzdušju, ki so ga pripa-
vili drugi učenci, ki so prišli na
tekmovanje, športni pedagogi ter
drugi gledalci. Učenci, ki so do-
segli najboljše tekmovalne rezul-
tate v regiji, se bodo udeležili re-
gijskega tekmovanja v Mariboru.
Razveseljivo je, da so najboljši
kar iz 13 šol, kar je do sedaj
edinstven primer.
Rezultati
mlajše učenke: 60 m: I. Marčič
(Majšperk) 8,50; 300 m: 1. Obre-
tan (Mladika) 49,38; 600 m: I.
Natša Rižnar (Mladika) 1:53,02;
daljava: 1. Gačnik (Mladika)
489 cm; višina: 1. Rižnarič (Mla-
dika) 140 cm; met žogice: 1. Šija-
nec 47 m.
Vrstni red: I. Mladika A 5705
točk, 2. Ljudski vrt A 5229 točk,
3. Olga Meglič 4335 točk, 4. Ki-
dričevo 3002 točki, 5. Destrnik A
2957, 6. Dornava A 2894 točk, 7.
Cirkovce A 2887 točk, 8. Cirku-
lane 2735 točk, 9. Ljudski vrt B
2335 točk, 10. Videm 2197 točk,
II. Markovci 2032 točk, 12. Haj-
dina 1590 točk, 13. Grajena 1425
točk, 14. Majšperk A 1165 točk,
15. Podlehnik A 725 točk, 16.
Dornava B 590 točk, 17. Olga
Meglič B 427 točk, 18. Breg A
295 točk.
Mlajši učenci: 60 m: 1. Krajnc
(Hajdina) 7,75; 300 m: I. Turin
(Olga Meglič), 44,81; 600 m: 1.
Hriberšek 1:43,18; daljava: 1.
Lenart (Mladika) 520 cm; višina:
Kozel (Mladika) 160 cm; met žo-
gice: 1. Gojkošek (Breg) 75,5 cm.
Vrstni red: 1. Mladika 5795
točk, 2. Olga Meglič 5515 točk, 3.
Ljudski vrt A 5155 točk, 4. Maj-
šperk A 3775 točk, 5. Cirkulane
3050 točk, 9. Markovci 2980
točk, 10. Breg A 2580 točk, 11.
Grajena 1837 točk, 12. Destrnik
1790, 13. Podlehnik A 1745 točk,
14. Mladika B 1720 točk, 15.
Hajdina 1700 točk, 16. Videm
1630 točk, 17. Olga Meglič B 635
točk.
Rezultati — starejše učenke:
60 m: 1. lic (Mladika) 8,57;
3(M)m: 1. Toplak (Mladika)
48,26; 1000 m: 1. Hojnik (Mladi-
ka) 3:31,04; 4 x 100 m: 1. Mla-
dika 55,34: daljava: 1. Ladič (Ol-
ga Meglič) 488 cm; met žogice: 1.
Bezjak (Dornava) 63,90; krogla:
1. Ban (Cirkulane) 9,55 m; viši-
na: 1. Turnšek (Dornava j
140 cm.
Vrstni red: 1. Dornava A 5530
točk, 2. Mladika A 5100 točk, 3.
Ljudski vrt A 4952 točk, 4. Olga
Meglič 3915 točk, 5. Cirkovce A
3167 točk, 6. Cirkulane 2745
točk, 7. Kidričevo A 2235 točk, 8.
Videm 2005 točk, 9. Markovci
1421 točk, 10. Hajdina 1105 točk,
II. Destrnik 605 točk, 12. Graje-
na 412 točk, 13. Podlehnik A 385
točk, 14. Dornava B 242 točk.
Rezultati — starejši učenci:
60 m: I. Hrepevnik (Mladika)
7,91; 300 m: 1. Marčič (Maj-
šperk) 40,32; 100 m: I. Jurič
(Ljudski vrt) 3:00,85;
4 X 1000 m: I. Mladika A 9,37;
suvanje krogle: 1. Kramberger
(Olga Meglič) 12,10 m; met žogi-
ce: 1. Mihelič (Destrnik) 86,50;
daljava: 1. Pučko (Mladika)
598 cm; višina: 1. Učakar (Ljud-
ski vrt) 178 cm.
Končni vrstni red: 1. Mladika
A 6368 točk, 2. Olga Meglič 5435
točk, 3. Dornava A 5055 točk, 4.
Ljudski vrt A 4940 točk, 5. Maj-
šperk A 3755 točk, 6. Markovci
2795 točk, 7. Cirkulane 2770
točk, 8. Cirkovce A 2580 točk, 9.
Grajena 2525 točk, 10. Kidričevo
A 2365 točk, 11. Destrnik A 1885
točk, 12. Hajdina 1865 točk, 13.
Mladika B 895 točk, 14. Olga
Meglič B 280 točk, 15. Dornava
B 275 točk, 16. Majšperk B 170
točk.
Rezultati — dijakinje: 100 m:
1. Rozman (Gimnazija) 12,51;
400 m: 1. Kotar (Gimnazija)
1:01,41; 800 m: 1. Ojsteršek
(Gimnazija) 2:53,78; 4 x 100 m:
Gimnazija A 54,41; daljava: 1.
Jesih (Kmetijska) 437 cm; višina:
I.	Munda (Gimnazija) 150 cm;
krogla: 1. Šega (Ekonomska)
8,82 m.
Vrstni red: 1. Gimnazija A 99
točk, 2. Kmetijska A 46 točk, 3.
Ekonomska 39 točk, 4. Gimnazi-
ja B 14 točk.
Rezultati — dijaki: 100 m: 1.
Ljubša (Strojna in metalurška)
ll!87;400 m: 1. Jerenko (Strojna
in metalurška) 52,70; 800 m: 1.
Pralija (Gimnazija) 2:04,82;
2000 m: 1. Obran (Kmetijska)
6:37,56; 4 x 100 m: 1. Strojna in
metalurška 46,433; višina: Di-
movski (Strojna in metalurška)
190 cm; daljava: 1. Majcen
(Kmetijska) 612 cm; krogla: 1.
Lenart (Strojna in metalurška)
II,60	m.
Končni vrstni red: 1. Strojna in
metalurška 216 točk, 2. Kmetij-
ska 178 točk, 3. Gimnazija 173
točk. 4. Strojna in metalurška B
78 točk, 5. Kmetijska B 11 točk,
6. Gimnazija B 10 točk.
I.Z.
Z atletskih tekmovanj
(Foto: McZ.)
Doki zmagal v suvanju krogle
ATLETIKA
Prva zmaga za Slovenijo
(Foto: L. Kotar)
Atletsko društvo Kladivar Celje je organiziralo
prvi del kvalifikacij za atletski TOP 12 za člane in
članice. Sočasno je potekal meddržavni dvoboj atlet-
skih reprezentanc Slovenije in Hrvatske (dani in
članice). Na tekmovanju je bila dosežena vrsta odli-
čnih rezultatov: državni rekord v skoku s palico Ti-
ne Lorenci (TAM Maribor), vrsta osebnih rekordov
ter letošnjih najboljših rezultatov. V moškem dvobo-
ju so slavili reprezentanti Hrvatske. V slovenski re-
prezentanci je nastopil tudi član Atletskega kluba
Ptuj Dejan Dok! in v suvanju krogle zmaga! s
15,41 m. V ženskem dvoboju so bile boljše atletinje
iz Slovenije, v skupnem sestevku pa so zmagali gost-
je-
V prvem delu kvalifikacij za atletski TOP 12 za
člane in članice, ki je potekal v Celju in dan prej v
Ljubljani, so nastopili tudi drugi ptujski atleti. Do-
segli so tri osebne rekorde in enega izenačili (v te-
ku na 100 m člani, pri mladinkah oz. pionirkah ter
v metu diska pri mladinkah). V teku na 100 m je
pionirka Nina lic v svoji skupini osvojila 4. mesto
z novim osebnim rekordom 13,67; v isti disciplini
je Krabonja izboljšal svoj osebni rekord na 11,40.
V metu diska je mladinka Romana Šega izboljšala
osebni rekord"^(37,64 m).
Rezultati ptujskih atletov: 100 m: Krabonja
11,40, Tement 11,40; 400 m: Krabonja 49,02, Je-
renko 51,05, Krajnc 51,90, Pralija 53,07; 1500 m:
Prelog 4:00,37, Potočnik 4:01,26, Makovec
4:23,05; daljava: Hostnik 665 cm, Kokot 633 cm;
krogla: Doki 15,41 m; 4x 100 m: Ptuj 45,05, Ptuj
II 46,26.
Rezultati atletinj: 100 m: Rozman 12,42, Ilc
13,67; 400 m: Kotar 58,70; disk: Šega 37,64.
I. Z.
STREUANJE NA GLINASTE GOLOBE
Tone Hlupič prekratek le za šest golobov
Iz 1100 kilometrov oddaljenega Suhla r Nemčiji se je vrnila slovenska reprezentanca v streljanju na gli-
naste golobe, za katero je streljal tudi Ptujčan Tone Hlupič. Med stotimi udeleženci v disciplini trap se je kot
najboljši med Slovenci uvrsti! na 30. mesto z zelo dobrim rezultatom 176 golobov.
To je doslej drugi najboljši
slovenski rezultat na svetovnih
pokalih. Le 6 golobov več je že
rezultat, predviden kot olimpij-
ska norma. S tekmovanjem v
Suhlu so se letošnja tekmovanja
za svetovni pokal končala. Slo-
venci smo se udeležili treh, med
njimi v Italiji, kjer je ptujski stre-
lec Igor Rakuša v disciplini dvoj-
ni trap postavil nov slovenski re-
kord.
Slovenski reprezentanti so v
letošnjem letu svoje rezultate bi-
stveno izboljšali tudi zaradi no-
vega načina treningov, ki jih vo-
di bivši trener sovjetske repre-
zentance Chvilon. Med drugim
se veliko posvečajo koncentraciji
pred strelom. Učijo se nadzoro-
vati svoj srčni utrip, saj imajo
posamezniki najhitrejše reakcije
in najboljšo kondicijo pri dolo-
čenem utripu. Ali bodo na novi
način dosegali rezultate, ki jim
bodo omogočili nastop na olim-
pijskih igrah leta 1996, je seveda
vprašanje, na katerega želijo pri-
trdilen odgovor. Vsekakor je do
takrat še obilo časa in možnosti,
pa tudi tekmovanj, na katerih se
bodo lahko preizkušali. Prvo bo
že od 10. do 20. junija, in sicer
evropsko prvenstvo v Carigradu.
V primerjavi s svetovnimi prven-
stvi bo tukaj sicer več tekmoval-
cev, vendar bo konkurenca za
naše tekmovalce manjša. McZ
JUDO
Uspešni v Murski Soboti
V Murski Soboti je bilo prvo mednarodno tekmovanje za mlade judoiste,
na katerem so se izkazali tudi mladi tekmovalci s Gorišnice in Drave. Prva me-
sta v svojih starostnih kategorijah so osvojili Gorišničani Horvat, Marin in Plo-
šenjak ter Muratovič in Dobovišek iz Drave. V ekipni uvrstitvi je Gorišnica tre-
tja, Drava četrta, najboljši pa so bili domačini.
1. k.
Odbojkarice
vabijo
Odbojkarice Ozona bodo
uspešno tekmovalno sezono kon-
čale v nedeljo, 31. maja, ko se
bodo ob 10. uri v športni dvorani
Center pomerile z italijansko
ekipo Bor. Igralke Ozona vabijo
vse ljubitelje športa na to prvo
mednarodno odbojkarsko sreča-
nje!
Po Haloški
planinski poti
v soboto, 30. maja, vas va-
bimo na pohod po Haloški
planinski poti. Zberemo se
ob 9. uri na ptujski avtobusni
postaji, kjer si bodo udele-
ženci kupili kartonček —
dnevnik pohoda. Cena za
odrasle je 150 SLT, za mladi-
no pa 50 SLT. Odhod avto-
busov bo ob 9.30 uri. Začetek
pohoda bo v Cirkulanah ob
10. uri, pot pa nas bo peljala
do Borla, kjer bo popoldne
družabno srečanje. Vrnitev
od 17. do 19. ure.
Prisrčno vabljeni!
Odbor za informiranje
in propagando
PD Ptuj
Šahovski dvoboj
»stari« — »mladi«
čeprav bo Šahovsko društvo Ptuj šele čez tri leta praznovalo ča-
stitljiv jubilej — 60-letnico delovanja, bodo ta jubilej že letos prazno-
vali nekateri njegovi člani. V aprilu ga je dočakal eden ustanovnih
članov in najuspešnejših ptujskih šahistov Janez Podkrajšek. V istem
mesecu gaje »žalil« Slavko Brglez, ki je po članstvu v društvu nekoli-
ko mlajši, septembra bo slavil Martin Majcenovič, prav tako eden
dolgoletnih stalnih članov prve ekipe, decembra pa še Viktor Pernat.
ŠD Ptuj se jim želi za njihov prispevek pri razvoju ptujskega šaha ob
vinskem jubileju oddolžiti. Tako bo v soboto, 30. maja, ob 10. uri sre-
čanje »STARI« — »MLADI« v prostorih društva. Oboji zagotavlja-
jo, da se ne bodo pustili. Srečanje bo na 10 deskah, kapetana Janko
Bohak (STARI) in Rado Brglez (MLADI) pa še nista izdala pojtave.
Znano je le, da jubilanti prav gotovo ne bodo v ekipi »mladih«, saj je
meja 40 let. Ob 14. uri pa se bo družabno srečanje članov društva na-
daljevalo na prostem (dvorišče ob ŠD).
Silva Razlag
ROKOMET
Ormož končal
prvenstvo
z zmago
Prejšnji četrtek so člani Ormo-
ža odigrali prestavljeno srečanje
predzadnjega kola slovenske lige
z Grosupljem. Bili so boljši in
zmagali s 26:23 ter tako uspešno
sklenili tekmovalno sezono.
Uspešni pa so bili tudi člani
druge ekipe Drave, ki so v Ptuju
v kakovostni in izenačeni tekmi s
25:23 premagali drugo ekipo Ve-
lenja ter tako osvojili drugo me-
sto v drugi slovenski ligi, čeprav
jih še čaka tekma z Mladincem iz
Murskih Črncev.	I. k.
TENIS
Začetek ligaške-
ga tekmovanja
v slovenskih teniških ligah so
začeli novo prvenstvo. Ekipa ptuj-
skega teniškega kluba, ki nastopa
r drugi ligi, je bila v prvem kolu
polovično uspešna. V soboto je v
Mariboru s tamkajšnjo ekipo iz-
gubila 0:9, v nedeljo pa z enakim
izidom v Ptuju premagala Sloven-
ske Konjice.
Pred kratkim pa je bil v Ptuj-
skih toplicah eden turnirjev med-
narodnega prvenstva veteranov.
Nastopilo je 27 mlajših vetera-
nov, zmagal pa je Vengust iz
Mengša, ki je v finalu z 1:6, 6:2
in 6:1 ugnal Furlana iz Celja.
1. k.
NOGOMET
Območna liga
v območni ligi je Impol v Slo-
venski Bistrici igral 1:1 z vodil-
nim Železničarjem, Središče pa
je na svojem igrišču z 0:2 izgubi-
lo z Gidosom iz Turnišča.
1. k.
Mednarodna
tekma
sodnikov
Jutri, v petek, 29. maja, bo na
stadionu Drave v Ptuju prijatelj-
sko srečanje moštev nogometnih
sodnikov Avstrije in Slovenije.
Po pionirski predtekmi jo bodo
začeli ob 18. uri. Na tekmo so
povabili vodstvi slovenske nogo-
metne zveze in sodniške organi-
zacije, začetni udarec pa bo izve-
del starosta slovenskih mož v čr-
nem Lado Jakše.	1. k.
Medobčinske nogometne lige
Drava—Slovenja vas 0:1
Stadion Drave, gledalcev 100, sodnik Kolarič.
Strelec: 0:1 Murko.
Pragersko—Preskrba 8:1
Igrišče v Pragerskem, gledalcev 100, sodnik Or-
nik. Strelci: 1:0 Breznik, 2:0 Lednik, 3:0 Pečovnik,
3:1 Rozman, 4:1 Munda, 5:1 Zolek, 6:1 Breznik,
7:1 Mikložič, 8:1 Mikložič.
Hajdina —Aluminij 0:1
Igrišče Hajdine, gledalcev okoli 250, sodnik
Grabar. Strelec: 0:1 Koren.
Stojnci—Skorba 1:1
Igrišče v Stojncih, gledalcev okoli 100, sodnik
Burina. Strelca: 1:0 Foršnarič, 1:1 Krajnc.
Dornava—Gorišnica 1:0
Igrišče Dornave, gledalcev okoli 150, sodnik
Ivančič.
Bukovci —Gerečja vas 1:5
Igrišče v Bukovcih, gledalcev okoli 150, sodnik
Doki.
Lestvica
REZULTATI - II. RAZRED
Hajdoše —Grajena 5:0, Sp. Polskava —Podvinc
4:1, Rogoznica - Zg. Polskava 4:1, Leskovec-
Mladinec 5:0, Tržec-Videm 0:0 in Apače Mai
kovci 1:4.
Aluminij —Rudar Velenje 0:3
Mladinci Aluminija so doma izgubili še eno tet
mo v SML. Prvi polčas so bili enakovreden na;
protnik, žal pa so v drugem naredili nekaj napal
ki so jih gostje spremenili v zadetek.
MNZ PTJ-MNZ MURSKA SOBOTA 3;1
Pionirska reprezentanca Ptuja je zasluženo pr
magala ekipo iz Murske Sobote. Ptujski reprezei
tanti so bili ves čas srečanja boljši in bi lahko si
vili še z višjim rezultatom.	i:)A
RAZPORED TEKEM:
Sobota, 30. maja, ob 17.00: Pragersko Hajdin
Preskrba Drava, Slovenja vas Bukovci, Gereč
vas Dornava, Gorišnica Stojnci in Skorba
Aluminij.
Nedelja, 31. maja, ob lO.(K): Rogoznica Lesk
vec, Zg. Polskava Sp. Polskava, Podvinci Hi
doše. Grajena Apače. Markovci Tržeč in ^
dem Mladinec.
TEDNIK - "laj 1992
ŠPORT - 7
Velikonedeljske osnovnošolke. Od leve proti desni stojijo: Irena Kos in Anton I.ah
(športna pedagoga), Hergulova, Gregorečeva, V. Lazar, Zemljakova, A. Cvetko,
Peter Zorli in Zdenka Miklašič (športna pedagoga); čepijo Ventova, liaberjeva,
Vesenjakova, J. l.azar, Trstenjakova, Trunkova in S. Cvetko.
Velikonedeljski osnovnošolci. Od leve proti desni stojijo: A. Lah, l.eben, Serec,
Korpar, Kumer, Horvat, Brinjevec, Kokol in športna učiteljica I. Kos; čepijo: Ku-
kovec, Vizjak, Sterman, Pintarič, Vajda, llergula in Bezjak; manjka Belec. (Foto:
Fma Žalar).
Velikonedeljčani dosegajo nove uspehe
v tekmovanju osnovnih šol so se starejše pionir-
ke uvrstile v republiški finale, saj so v polfinalu v
domači dvorani premagale ekipo Rač z rezultatom
11:5. S tem uspehom so dosegle najmanj četrto me-
sto v Sloveniji.
Velik uspeh deklic so dopolnili še starejši pionir-
ji, ki so se prav tako uvrstili med štiri najboljše pio-
nirske ekipe osnovnih šol Republike Slovenije. Na-
regijskem prvenstvu v Murski Soboti so kot pred-
stavniki obdravske regije, premagali vrstnike iz ma-
riborske, pomurske in koroške regije.
Uspehi, ki jih dosega šolski rokomet v Veliki Ne-
delji, niso naključje. Kot kaže, je lanski naslov re-
publiških prvakov v pionirski konkurenci ŠSD bil
spodbuda za še zavzetejše delo. Lahko rečemo, da
sta dosežena uspeha rezultata treh dejavnikov: trde-
ga dela vaditeljev, močne volje učencev in solidnih
razmer za delo.
Jurij Cvitanič — prvi državni
prvak za mlajše
Skoraj ne mine teden, da ne bi poročali o uspehih mladih ptujskih šahistov.
Tokrat zasluži vse priznanje eden najmlajših članov Šahovskega društva Ptuj Jurij
Cvitanič. Pred nekaj dnevi je na prvem državnem prvenstvu za mlajše dečke v kon-
kurenci 68 šahistov osvojil prvo mesto in s tem naslov prvega državnega prvaka v
omenjeni kategoriji.
-lurij ie iz 9 partij zbral 8 točk in s
tem dokazal, da ni bil po naključju
najboljši na občinskem in regijskem
prvenstvu. S 5,5 točkami pa je odli-
čno nastopil že tudi na državnem pr-
venstvu med starejšimi dečki (prej
pionirji). Naslov državnega prvaka je
osvojil z eno samo izgubljeno partije^
in to proti Mateju Zafošniku iz OS
Kidričevo. Slednji je imel do konca
možnosti zadrugo mesto, žal pa je iz-
gubil v zadnjem kolu in se tako moral
s 6,5 točkami zadovoljiti s 4., kar pa
je prav tako lep uspeh.
Državnega prvenstva mlajših de-
klic pa se je kot regijska prvakinja
udeležila Anja Zamuda iz OŠ Goriš-
nica. V konkurenci 40 mladih šahistk
si je s 5 točkami delila 13.— 15. mesto.
Tako Anja kot Jurij izhajata iz ša-
hovskega krožka 0§ Gorišnica ki ga
že vrsto let uspešno vodi mentor Ivan
Voršič. Ce vemo, da je njegova učen-
ka Anita Ličina, danes ena najboljših
slovenskih igralk, seveda ob nadalj-
njem strokovnem delu v §D Ptuj, po-
tem morda lahko v teh mladih šahi-
stih, med katere ob omenjenih spada
še Helena Rižnar, iščemo Anitino na-
slednico ali naslednika. Silva Razlag
Letos že drugo srebro
za Andrejo Razlag
Andreja Razlag je 13-letna učenka ptujske OŠ Ljudski vrt, sicer pa keglja za
K K E\IO iz Celja. Poleg kegljanja se uspešno ukvarja tudi s šahom, tako da je na
ptujski simultanki z Anito Ličina remizirala. ISagradi sta čudoviti: ogled finala
svetovnega kegljaškega pnenstva » Bratislavi in evropskega mladinskega šahov-
skega tekmovanja prav tako na Češko-Slovaškem, na katerem bo nastopala Anita
Ličina.
Na prvem državnem prvenstvu ka-
detskih parov Slovenije v kegljanju,
ki je bilo ta konec tedna, je Andreja s
klubsko kolegico Marijo Kmeta os-
vojila drugo mesto. Kljub odličnima
nasprotnicama, prav tako članicama
Ema iz Celja Ledinekovi in Grivičevi,
je po prvem dnevu kazalo, da bj lah-
ko Andreja in Marija povedli. Žal je
Andreji zmanjkalo kondicije, kar ni
nič čudnega, saj je ob 17. uri še nasto-
pala v pevskem zboru na Ptuju, le dve
uri kasneje pa kegljala v Celju. Odlo-
čilen je bil drugi dan tekmovanja, ko
je Andreja z močno voljo premagala
bolečino v kolenu, ki seje pojavila, in
osvojili sta srebrno medaljo. Medalje
je najboljšim kadetskim parom za le-
to 1992 predala Andrejina mama Sil-
va Razlag, ki je z ekipo KK EMO Ce-
lje osvojila številne naslove, med nji-
mi tudi naslov svetovnih klubskih pr-
\akinj.
Vrstni red: I. Grivič—Ledinek,
1586 kegljev; 2. Kmeta —Razlag, vse
Emo Celje, 1536; 3. Stancar—Beguš,
Tekstina, 1512.
McZ
Ob koncu sezone vse
več tekmovanj
F^ujske telovadke in telovadci
se v zadnjem času vse bolj udele-
žujejo najrazličnejših tekmo-
vanj.24. aprila so se v Rušah po-
novno srečale deklice I. selekcije
iz štirih društev. Ptujčanke so na
drugi tekmi pokazale precejšen
napredek, saj so dobile na posa-
meznih orodjih boljše ocene,
otresle pa so se tudi treme.
Ekipno so deklice prve ekipe
DTU F^artizan Studenci osvojile
1. mesto, 2. DTU Partizan Ruše,
3. druga ekipa Studencev, 4.
GID Ptuj in 5.-OŠ Pohorski
odred iz Slovenske Bistrice.
Med 27 nastopajočimi so FHuj-
čanke dosegle tele uvrstitve: Aj-
da Brumen 12., Anja G.abrovec
17., Dijana Tušen 18 in Živa Cu-
ček 23. mesto.
25. aprila je bila v Rušah po-
novno tekma za Pokal Ruš. Tek-
movale so mlajše pionirke FI. se-
lekcije. Med 32 tekmovalkami
sta f^ujčanki Alenka Bukovič in
Manja Urbančič zasedli 12. ozi-
roma 21. mesto, kar je zanju ve-
lik uspeh.
Da gimnastika dobiva vse več-
ji razmah, kažejo tudi prijatelj-
ske meddruštvene tekme. 11. ma-
ja so Rujčani gostili vrstnike OŠ
F^ohorski odred iz Slovenske Bi-
strice. F^omerili so se starejši in
mlajši pionirji. 1. mesto pri mlaj-
ših pionirjih je osvojil Bistričan
Gregor Frešer, drugega pa sta si
delila Fiistričan Peter Tomažič in
F*tujčan F)arjan Golob. Pri starej-
ših pionirjih so dominirali Ptuj-
čani Šprah, Granc in Polanec.
Deklice Gimnastične^a dru-
štva niso hotele zaostajati za fan-
ti, zato so se vsi skupaj srečali
18. maja z vrstniki v Bistrici na
povratnem srečanju. Bila je to
zelo lepa in napeta tekma. Pri
mlajših pionirjih je I. mesto os-
vojil Peter Tomažič, 2. Gregor
Frešer (oba Bistričan^, 3. pa je
pripadlo Gregorju Golobu iz
Ptuja. Mlajše pionirke Lea Med-
ved, Urška Rabuza in^Amanda
Hvala iz GID F*tuj so osvojile pr-
va tri mesta.
Pri starejših pionirkah sta
F>tujčanki Barbara Gačnik in
Kormen Grabar osvojili 1. oz. 2.
mesto, Bistričanka Teja Tramšak
pa tretje.
Pri starejših pionirjih je Pri-
mož Šparl ponovno osvojil I.
mesto. Uroš Grome je bil 2. (oba
GID F*tuj) in Janez Bogdan iz
OŠ Pohorski odred 3.
Da se tekme vrstijo kot po te-
kočem traku, pove podatek, daje
bila 21. maja ob 17. uri v športni
dvorani Center v F*tuju že tretja
tekma F. seFekcije, v soboto, 23.
maja, so se Ptujčani udeležili dr-
žavnega prvenstva v gimnastiki
po programu množičnosti, ki je
bilo v Ljubljani, v nedeljo pa so
potovala dekleta v Koper na tek-
mo FF. selekcije. Po predhodnih
tekmovanjih sta se na to tekmo
uvrstili Alenka Bukovič in Ma-
nja Urbančič.
Lestan
(Foto: McZ.)
8^0-Z»00 NSSITu] III ZOIIMO
81 Z661 BfBiu -gz 'fnid XIXX :() i:n
<
Z
tt
ui
>
a^sifiuiaz ouqAe|s ez jjsjjo^ ui i;asjr|iu<i/ RfuRfajn R(iau|i!u
-nuJ0)| m^soJis i{!U99jdAod 'aufSJAod a^sfuBAOuRis !u,>qpi!j:< moajdiod o
r i l<J os AS
afpjuio oupoAopoA Bu a^j^nfi^jjd ez |ocjAod psoupajA nfuBDdAod o '15
osi|B| ou|eunuio)| bz {(soupajA o "06
B9S!f|
-uiaz B8auqAB)s oqeJodn ez e|!)S9uiopBU eSauoasaui ijsoupaJA nfuc^aAod o daj^s
•pfaj«!'
Z66\-9/9\ 'ifas 09 ["id OS J^^^« iusjazi af (i6/fl ^aif fny u; zoujjo
-qo 51IUJS3A jfl) fnid !U!?qo a qRS>|t»i q!U(Runuio5( o R5)0|po Ruap i3r|pod rm
3661 S S :mnir(i
t'|-l\H-t-68 'c-Z.lt' :
IHAS IN^>>1A7I
rnid iNi.^HO VNi.^5;<inMS
•J 'N3tNnyH 0)|UBJH
rj3AS nSausjAZi
)llup3Sp3J(J
:66|-š čl
upp Ru ut!f|3a 3u?ijd u[ fnjj ui zouiJO ui5qo n)|iuiS3A maupnjfi a !Arrqo as fni^j
jui5qo A RDSifiujaz BSauqARjs oqnjodn p.z r(i)S3UJopRU qiisoup3JA qiA0U o d.^ns č
t"i>si .ui/ns 688'o ,i"/ns as'o
ofupRjS oupoAZlOjd GUACjscd p.z F5Sif|iu3z t!uqAR)s rurpizrzau r.z (j
ei>5i riu/ns 9ie'o ,Lu/ns soro
ofuppjS 0)|S|URA0UP1S r.z Rjsifimaz t!uqAi»)s rurpizp/au nz
ei>si .uj/ns c9f i ^lu/ns 6t6'o
'-(IS 'CIS 31>|3!qo a:isi3Sj3U30jpiq r.z )
£1>SI .UJ/nS 8/.0 I rUi/ins 00/.'0 !UO.i x\
£i>ei rUl/ns Š96 I sz.ri i ^
9j0is0jd 3UAO|sod r.z t|
ei>si ;Lu/ns 6t'ro rUJ/ns (:9i'o !uod I-\
£i>si /./.t'0 riu/ns stro
ertsi .uj/ns 6ft''o ri^/ns 58ro moo iN
■pu| pajA BAOU pajA pasop ajcjsojd 3i|sfunAOunis n/ v
:t?SRUz UI qt;uoD qjuz3ujrs0d od jnj<| iu|;>
-qo a RDSifiuiaz rS3uqAi?is oqnjodn rz n|jjsauiopRU pSaujasaui jsoupajs av r,:>a\o<j |
H.i IMS
!fupa|SRu pfajds č66|-š/S'l ^up ifas ru fni.) os S'| ^MCh s
IS fnjd ui ZOUIJO ui?qo ^lujsaA jf-)) rny aui?qo rjsjijuiaz rSauqAris oqiuodn r/ n|
-ijsauiopnu o R>|0|p0 qBAj|U|odop uj qrqiuaujajds o n>|0|po nuap 3 uouso r\
•68
■J s 'NlIMnM« o>iupj{i
RjaAS rSausjAZ|
rnj^i u|
zoujJO n^ijujsaA ujaupnjfi a iAFfqo od unp ||upa|Si;u URfpA au.ir/ d,->|)|s ^
aDUBja|oi o/(,oi + 0/0 g'o ' ' a|3(nuqo 111 t;/
33UBja|Oi o/(,9| o/„ ar?ouiqo 11 tr/
aounjaio) o/„ oc T %0'l ar?omqo | rz
aouBjaioj o/„ + %f\ al'?ouiqo n| nz
:qi|,:)oiuqo
od auaD auaqpt;jg au?ajdod po n^pojspo a i?0|0p as a^sifiiuaz ouqAms rz isiJ0» i;
■Bj5iarqo RŽauafuao auisjAod aujsuo^) ,ui od auao auaqprj3 aujajdod po
%6'S (y'>l>l) o^rj ou|runiuo)i ouaij^jaio^ t;z
% č'S (y>ll) "Mi^J ou|runujo>| ou|i;npiA!pu! i;z
:ofRSKuz Rq/ q3jd OOc 001 ^Ajipsod oiojsoS z nl50uiq0 i;u ijsou3f|majdo
ofudois oujajdod r.z Rjsjfiujaz rS3uqAE}s nfuRfajn R3au|nunuj05| j^sojis lujajdo,] ^
lis 00'005 0t 'c66|-|/l "''P Ru »'^»'uz 'fni<l 3U!?qo nl50uiqo ru Misouafiiuajdo
ofuaojs 111 s BUPJizjjoSajR^i 'aufSJAod a^(s(uRAOur)s nua.i ruaqprj3 RU?ajdo,| 1
dllMS
pfajds J66I-S/SI ^up ifas •()<) ru jni<] aui5qo 3Uj?sdn>(s jaas
lusjAZj 3f js fnjd ui ZOUIJO u!5qo >(iujsaA jfl) tnj<j aui?qo nj3\s iu3usjazi o r^^
-0|PO I? 't JaJ (č8/3 "! 8Z./e )§ fnid "! ?ouiJO u!?qo )|!U)S3a jh) tnj,] 3U!?qo Rinins
I? '661 (Z.8/8 !§ SyS isji Jn) u!u5iui3jdau q|3njp jai Iuraourjs u| sm q|>)sl'uRsouris
psoupajA aujaujojd unjpjzi rz jfjSoiopojam luioua o r:>iiu|iarj,| iŽRipod r^
•8«
•J s 'u3ujnja 0)(UBjfj
fnjj OS BŽausjAZi
>l|upasp3Jd
3661-S/S I :iuniRcl
t'I-98-1/801 : a3J§
•3ABfq0 UBp BU IJRfpA au?
-ud ui fnjd ui ZOUIJO 3ui5qo n>|iuisaA luaupEJfi !ARfqo 3S qBuaD qiA0u o da|>)S f
ns oo'<:9z.7.c
3661 S '31 u^P fnid >I'M nunjBjpajd od bsbuz ui ajOD p/£ R))asajd
B>|5nr|5|ijd ESaupoAopoA ui OOI PP q!uzBjuouj jsoupsJA B^fSunjRjpajd as rjsaoj £
ETKI	00'£8S"933	00'800'/.t'i	OO	0S'90i	OC	'P
ei^SI	00YčS-8Sl	00'£S8'c01	LL'Z	39*06^	S3 £
£l'fSi	00'0£i-66	09'Si£>9	LC\	00'fl£	03 3
£1>S1	00'886'SS	()t''S3r9£	00'1	Z9'9L\	SI	'I
s)(3pu[ ns ao))3S3jd (.U13 a) (IU3 a) is
•pajA BAON psJA pasoG Epaiuzn^ lAsa ))3S3Jd )|3Dnf|;iuj dr.z
IBSBUZ Ul 3fZ3JUJ0 05(S|BUR>1 BU 3>|5nr|>|ljd RZ (IDABJOd JSOUpajA 3S B?3A0J ^
fl^SI	00'0ir68/.	0I'99£-31S	00'S3	OS'8/.	t	'8
£I>SI	OOlt-^SOS	03>I613£	00'9I	t'3'OS	£	'L
£I>SI	00'/lS6'98£	0£'6S0-1S3	S3'31	LVK	S/3	'9
£I>SI	00'/.3ti6l	0£'160831	S3'9	£9'61	3 S
£i>Sl	00'£Sr93l	OI'8^6'18	00>	9S'31	W9 t
£I>S1	00'£98'08	0S't'9f3S	9S'3	t'0'8	t/S £
£1>S1	00'6t'6-8t'	01'8S/.'1£	SS'I	I6"t	I 3
£1>S1	00'I8S'1£	00'06t':03	00'I	t'1't'	t'/£	'I
s)|apu| ns a ns a aopsajd (.luo a) (qkioo a)
•p3JA BAOfvi psjA -pasof] BfjaiuzR^ IA30 ))3sajd ^laonfi^iuj is
iip.j
:bsbuz ui afzajuio oupoAopoA bu a>|Dnfi>(ud rz [ijRjAod isoupajA 3S BjaAOj 1
daiMS
ifupaiSBU |3r3jds fnid 3U!5qo ojnj>|nJiSRjju! o^jsjrpodsos rz 3fp>|3J!ci i?o|p3jd
BU Z66I-S/SI 3up Ifas'09 Ru fnij oS Ja^^s lusj^^zi 3f(88/0l "! 98//^£ 'S8/S3 "!
ZOUIJO U15q0 >1!UJS3A jUpRJfl) a3f[J3JIJ>| Uj 1!j31/\1 A3JIU(odop Uj qui3uj3jds Ruap 9 U|
afzajluo 0))sfpBzi|BUR)i u[ oupoAopoA BU Ao>|5nf|>|ijd qpafojsqo ajaiiDBdR)) afuR?
-aAod ui 35(5nf|)(ijd 3aou rz nijjBJAod o Aafuajij-)) ui juaj^ Ruap -^i jAOuso rm
13AS INS>1AZI
rnid 3nl::)ho VNi.:>sdn-Ms
16
•J s 'N3tAin>ia o>|UEja
:rnid OS SI 5|!upaspajd
3661-S/8 :uin)Rci
t'|-tMH-t'-68/3-/.lt' :E5ii!Aaj§
ns 0£'£ BSKuz Rd jsoupajA raou 'x1S 00'3 »^im ^f as^lej au|Runuio>| rz a>(
-?oj jsoupaJA BfuEpasoG ■a>(?oj jsoupajA ipnj auSiAp >|ajojspo bj ez as f9 bz nfosj
-dAod a 1661 njqujaD3p uiEjdBU ajiuSiAp 3551 nfBui no3S3ui a fni^ iui5qo a Aajuojs
q|UiEunuio>| 3uaD '["nj^ 3upqo aouEUij bz bibijej3J>|3S qj)pBpod od 3S os ja^
■fni<j !upqo a a3jijojs qiu|Bunuio>( u3d
iuafuEqiS z jABfjsmud a a^poj jsoupajA Eooiop ui B)(0|p0 afuBfBAZj Efiulsjds aoo^jaj
Bp 'uaDSE|qood qES>)Ej q!UiRunujo?( o E)(0|po p '6 od ^f fnjj oS [usjazj •qR)io
-oj a as>(ej Buis|a EU3D0|0p ajauipajd zo sajijois auzauiEsod bz aj' ijijbj ius>)ej \
Aajizo|ZEjqo
•fnjd uj zouijo upqo n>|!ujS3A ui3upejn a aAEfqo UBp eu [jBfpA aujEZ da|))s
ns 0£'£ esbuz os)|bj 0uiEunui0)( ez 35)50) jsoupaj/\ 1
daiMS
8 - NAŠI KRAJI IN UUDJE
28. maj 1992 - TEDNIK
POMLADNI KONCERT KOMORNEGA MOŠKEGA
PEVSKEGA ZBORA PTUJ
Našo govorico
razume ves svet
kot že leta in leta je bila tudi prejšnji četrtek dvorana \arodnef;a
doma polna prijateljev petja komornega moškega pevskega zbora, ki gn
vodi Franc Lačen. Letos je bil moto njihovega koncerta .\ašo govorico
razume »e.v svet.
['esem Je res tista govorica človeka, ki je blizu vsem in vsakomur.
Komorni moški pevski zbor je za letošnji koncert pripravil nekaj no-
vih in nekaj pesmi, ki jih je že doslej uspešno prepeval. Začel je z
(Foto: Kosi.)
Dulcis amica Jakobusa Gallusa in nadaljeval z Gerbičevim Rožmari-
nom, Devovo Na poljani, Kokolovimi Zagorskimi zvonovi, Liparje-
vim Partizanovim slovesom, V ovoj črnoj gori Pavla Mibelčiča, Po po-
lju sneg se beli in Čergo moja Slavka Mihelčiča, Ribce po murjici
pvavajo Sama Vremšaka, Urca sedem je odbila in Dečva v hartelcu
Danila Bučarja, Kaj ti je deklica Jožeta Leskovarja. Je komaj se nuoč
storiva Zdravka Švikaršiča in za konec še Igraj kolce Jakoba Ježa. So-
lista sta bila Feliks in Andrej Polanec, oče in sin. Andreju je bil to pr-
vi solistični nastop na koncertu Komornega pevskega zbora in po
aplavzu sodeč je prvo preizkušnjo dobro prestal.
Presenečenje Pomladnega koncerta je bil solistični nastop Felik-
sa Polanca, ki je zapel dva samospeva Frana Serafina Vilharja na be-
sedilo Franceta Prešerna Ukazi in Frana Gerbiča na besedilo Otona
Župančiča Pojdem na prejo. Na klavirju ga je spremljala Tanja Ko-
zar.
Bil je to večer, ko je govorila pesem, razumljiva vsem, bil je kon-
cert, ki ga zna pripraviti na svoj način le Komorni moški pevski zbor
z dirigentom Francem Lačnom.
A.V.
IVAN BRAČ - BOEM, ČLOVEK Z ROBA?
Ptuj — biser, ki mu ljudje niso dorasli
neopazen, vsaj la tiste, ki po ptujskih ulicah ne hodijo brezbrižno. Ivan Brač. Pa spet ne
tako opazen, da bi se človek za vsako ceno želel z njim spoznati. Vsaj ne do trenutka, ko zveš, da
Je strasten zbiralec kovancev in vsega drugefia, kar so zapustili Rimljani, da prijateljuje z obliko-
vanjem v glini in na koncu, ko se že pogovarjaš z njim, da piše pesmi.
BOEM, KI IŠCE
NAFTNI VRELEC
Ivan živi zunaj vseh sistemov.
Bil je v zaporu, na katerega se je
obsodil sam - sedem let. Pravi,
da je bilo to obdobje zanj katar-
za. V Ruj je prišel" leta 1982 iz
Zagreba, kjer je končal gimnazi-
jo, se odločil za študij filozofije,
ki pa je izgubila boj z Ivanom.
Ta se priključi takratni avantgar-
di, totalnemu negiranju sistema,
ostremu nasprotovanju vietnam-
ske vojne ... Iz rojstnega Dako-
va odide v Zagreb in se nikoli
več ne vrne. Tudi ko zapusti Za-
greb, se ne^ vrne več. Na poti v
Grčijo in iz nje se ga izogne. Štiri
leta preživi v Grčiji. Dela prilož-
nostna dela in išče navdih v anti-
ki.
Išče samega sebe, svojo pot,
izraz. . . Dante v peklu.
Hoče uresničiti ljubezen, pa
ostaja praznih rok.
Najprej odkrije poezijo, pa ar-
heologijo, filozofijo in morda bo
kdaj odkril naftni vrelec, pravi.
V BOJ Z
MALOMEŠČANSTVOM
v Ptuju najde stanovanje v
Prešernovi ulici. V prvem stano-
vanju mu zmanjka »zraka«, naj-
de drugo, kjer pa tudi ne uide
malomeščanstvu. Včasih je ne-
sramen tudi sam. V tradicional-
no konzervativnem okolju je
osamljen, v velikem mestu bi bil
le eden izmed mnogih. Pa ni dru-
gačen, hrepeni po različnosti in
toleranci. Utrip Pariza na ptuj-
skih ulicah? Razgibanost, sproš-
čenost ... Je gostilna bila izhod
ali način bivanja in potrjevanja
samega sebe? Ivan pravi, da je
gostilna kraj s posebno atmosfe-
ro, paleta življenja. Za šankom
se znajdejo različni ljudje, tisti z
dna in tisti z vrha. Pravi, da jih
vse izkorišča, od vsakega se ne-
kaj nauči. To je bogastvo in tu se
da življenje spoznati.
Aktualne dogodke spremlja le
toliko, kolikor jih potrebuje, po-
datke »predela« in šele potem
iih vzame. Za dogodke v Sloveni-
ji pred letom dni pravi, da nihče
po vojni ni ostal enak; posledice
so in bodo ostale v vsakem od
nas.
Kljub nerazumevanju, ki ga je
spremljalo, ogromni energiji, da
bi se spravil z okolico tudi tak-
šen, kakršen je, izgubljanju v naj-
bolj banalnih situacijah, je svoje
someščane vzljubil; koliko je on
»njihov«, ne ve. O mestu pravi,
da je biser, ki mu ljudje — meš-
čani niso dorasli.
PRI ŠTIRIDESETIH
NAJLEPŠI ZAČETEK
Ivan se »odpira«. Konec je
osame, želi nekaj narediti. Nave-
zal je stike z institucijo, kljub tu-
di notranjemu odporu proti insti-
tucijam. Njegova ljubezen do an-
tike ga je pripeljala v muzej,
kljub prvi slabi izkušnji je vztra-
jal.
Ima okrog 600 rimskih kovan-
cev, fibul, gemov . . . Kako jih je
našel? Imeti moraš sistem in pri
odgovoru je zelo skrivnosten —
kot gobarji, ki ohranijo zase, kje
so nabrali gobe. Študira literatu-
ro, izkopava . . . Več ne pove, ra-
zen da obožuje antiko. Sodeluje
z numizmatikom Petrom Kosom
iz Ljubljane, njegov zbrani mate-
rial bo obdelala Akademija zna-
nosti in umetnosti. In ko ga vpra-
šaš, od česa živi - nezaposlen,
brez kakšne pomoči, takoj ve,
kam meriš z vprašanjem in odgo-
vori na neizrečeno misel ob za-
stavljenem vprašanju: Najdeni
predmeti so sveti, ne, prodal jih
ne bi nikoli, tudi brez tega je
moč preživeti.
Iz gline je naredil miniaturne
grške maske, dobili jih bodo
udeleženci srečanja slovenskih
mladih gledališč, ki bo konec
meseca v Ptuju, prodajal naj bi
jih tudi muzej. Zakaj glina? Ker
je zemlja, element življenja.
Piše pesmi kot protest, izpo-
ved? Doslej je bil vedno sam z
njimi, nobene še ni objavil, tako
je še nedolžen v poeziji, se poša-
li. Piše v hrvaščini, pogovarja se
v slovenščini. Tudi tu se odpirajo
neke možnosti kot posledica nje-
gove ponovne »vrnitve« v svet.
Kdo je torej Ivan? V nekem
trenutku se zdi, da si se mu pri-
bližal, naslednji hip ugotoviš, da
si mu »na sledi« le toliko, koli-
kor želi on sam. Je eden izmed
mnogih meščanov našega mesta,
mimoidoči, o katerem ne vemo
ničesar...
Nataša Vodušek
Ivan Brač
Mirovanje
Izkopal sem jamo globoko,
pokopal v temo svoje telo.
Dal sem ga smrti,
dovolil črvom, da meso pojedo.
Mrtvaka za življenje,
da ne ho občutka osame.
Jej te meso brez krvi,
jejte, bratje, kdo bo prvi?
Ko jedo moje meso na svečanem piru,
moja duša počiva v blaženem miru.
Prevod: NV
Ivan Brač
ZAKAJ MLADI PUEJO?
Alkoholna omama mladoletnikov
Da je mladoletnim osebam točenje alkohola prepovedano, vemo vsi. Kje torej pridejo do al-
kohola? Vedno bolj pogosto se namreč dogaja, da se opijajo že v osnovni šoli. Dobijo alkohol do-
ma, v gostinskih obratih aH v trgovinah 7
V nekaj lokalih smo preverjali, ali gostince
sploh zanima, koliko so stari tisti, ki naroča-
jo pijačo. Najdejo se taki, ki jim ni vseeno,
kdo naroči alkoholno pijačo. Tudi kakšna tr-
tovina se najde, ki preverja, za koga mladi
upujejo pijačo, in jim je ne prodajo, ko su-
mijo, da je zanje, sploh če je na bližnji šoli
ples. S tem seveda tvegajo marsikaj, od be-
sed, ki se jih običajno ne piše, in še več. Poli-
cija, ko smo nazadnje spraševali, nima nobe-
nih prijav o tem, da mladoletnikom kje toči-
jo alkohol.
Kdo se pravzaprav ukvarja z alkoholiz-
mom med mladoletniki? V šolah, kjer se se-
znanjajo s škodljivostjo alokholne omame,
upajmo, da tudi večina staršev, socialni de-
lavci ... Vendar kakšnih konkretnih poda-
tkov ni, saj kot kaže, gre za prikrit pojav. Tu-
di zato, ker starši skrivajo opijanjanje svojih
otrok, saj je težko verjeti, da ne opazijo, da
je njihov otrok prišel domov pijan. So tudi
izjeme, ko je otrok res prepuščen samemu se-
bi in ulici.
Tako človek pri iskanjo podatkov o tem
pojavu tava v temi. Naključje je hotelo, da
smo zvedeli za raziskovalno nalogo učencev
Osnovne šole Olge Meglič v Ptuju, kjer so
učenci Brigita Petrovč, Jana Skaza, Petra
Purg in Dani Jokhadar s pomočjo mentorice
Slavice Marušek opravili raziskavo Alkohol
med mladimi. Takole so med drugim zapisa-
li v poglavju Vzroki uživanja alkohola pri
adolescentih: ». .. saj gojijo odrasli prav to-
liko ambivalentnosti, predsodkov in zmotnih
predstav do samega uživanja alkohola kot
do mladostnikov in njihovega vedenja. V
tem so tudi razlogi, da v uživanju alkoholnih
pijač pri mladih ne vidijo toliko posnemanja
lastnih navad in splošno sprejete oblike soci-
alnega vedenja, kot jim vzbudi pozornost ne-
govanje in težnja po represiji tistega opijanja
mladih, ki privede do nesreč, spodbudi nasil-
na dejanja ali je kako drugače pretirano in
skrajno. Soočiti pa se moramo z dejstvom,
da je uživanje alkohola pri mladostnikih
znak učenja socialnega vedenja in prevzema-
nja navad, ki naj bi bile značilne za odrasle.«
Mladi raziskovalci so raziskavo naredili
na osnovi ankete, ki so jo opravili v osmih
razredih osnovne šole Cirkulane in na svoji
šoli. Naključno izbrani anketiranci so iz me-
stne (anketiranih je bilo 23 učencev) in vaške
šole (anketiranih 24 učencev). Rezultati an-
kete so izredno zanimivi, pa tudi presenetlji-
vi.
Na obeh šolah so vsi vprašani odgovorili,
da so že pokusili alkoholno pijačo. Na vpra-
šanje, ali pijejo pogosto, je 8,7 odstotka me-
stne šole odgovorilo pritrdilno, medtem ko
so v Cirkulanah vsi odgovorili nikalno. Mla-
di raziskovalci iz tega sklepajo, da imajo
učenci v mestu več težav z uveljavitvijo, s
starši, da so labilni in imajo slabe delovne
navade. Ali starši vedo, da pijejo? Več kot
polovica, 56,5 odstotka anketiranih učencev
Osnovne šole Olge Meglič, je odgovoj^ilo z
da, na osnovni šoli Cirkulane pa kar 95,8 od-
stotka. Ali starši pitje alkohola tudi dovoli-
jo? V mestu je takih staršev 21.7 odstotka, na
vasi pa 16,7 odstotka. Rezultati ankete tudi
kažejo, da je na vasi 12,6 odstotka družin
vprašanih učencev, kjer pogosto pijejo alko-
holne pijače, v mestu le 4,4 odstotke.
Slovenci smo znani po tem, da je vsak do-
godek — rojstvo, smrt, god ... — povod za
zdravico z alkoholom. Tako je bilo eno od
vprašanj v anketi tudi, ali so učenci ob takih
dogodkih že večkrat pokušali alkohol doma
ali v šoli. Dobra polovica, 52,2 odstotka
učencev mestne šole, je pritrdila pokušanje
alkohola ob takih priložnostih, na vaški šoli
le 29,2 odstotka. Na osnovni šoli Olge Me-
glič je le en anketirani učenec odgovoril, da
daje prednost žganim pijačam pred vinom in
pivom, v Cirkulanah ni nobenega, ki bi dajal
prednost kateri od alkoholnih pijač. Je dru-
žba tista, ki zapelje v popivanje? V Cirkula-
nah pravi kar polovica učencev da, v mestu
manj, 39,1 odstotka. Je mladostnik, ki pije,
privlačen za vrstnike, fant za dekle in obrat-
no? V mesto je nikalno odgovorilo 95,6 od-
stotka in na vasi vsi učenci. Podatki govorijo
še, da kar 47,8 odstotka učencev v mestnem
okolju pije alkoholne pijače na šolskih izle-
tih, plesih, v vaškem okolju pa nobeden.
Učenci obeh šol so si enotni, da alkohol ni
nujno potreben, da je delo lažje. Zanimivo
pa je, da se je 65,2 odstotka učencev mestne
šole opredelilo, da so alkoholiki bolniki in
kar 83,3 odstotka učencev iz vaškega okolja.
Da so alkoholiki ljudje, ki jim nihče ne more
več pomagati, misli 13 odstotkov učencev
mestne in 41,6 odstotka učencev vaške šole.
V anketi tudi ugotavljajo, da bi kljub temu
da se o posledicah alkohola pogovarjajo pri
pouku biologije, etike in na posebnih preda-
vanjih, kazalo uvesti še več predavanj, saj je
tovrstnega izobraževanja še premalo.
Tako torej raziskava. Vzorec res ni bil ve-
lik, rezultati pa so kljub temu dragoceni, saj
drugih podatkov ni. Zanimiva je tudi primer-
java med mestno in vaško šolo.
Morda se bo kdo zamislil nad tem? Morda
se bo kdo začel pogovarjati o tem, pa ne o
posledicah, ampak o vzrokih, ki izhajajo iz
družine in šele potem iz okolja v šoli in druž-
be prijateljev? Bodo tisti, ki odločajo, rekli
kaj v prid cenejšim brezalkoholnim pijačam,
zakaj pivo in vino sta še zmeraj cenejša. Bo-
do pristojni vendarle začeli kaznovati tiste,
ki mladoletnikom prodajajo pijačo, zlasti v
diskih, ki so zrasli kot gobe po dežju, ki se
odpirajo pozno pod noč in točijo, kar je pla-
čano. Bodo starši priznali sebi in okolju, da
njihov otrok pije, zdaj, ko je še čas? Vpra-
šanj je veliko, odgovorov bolj malo, dokler
bo naša družba še naprej pozabljala na mla-
de. Ste kdaj pomislili, kam lahko gredo mla-
doletniki, če jim ni do heavy metala? Kje se
lahko zberejo, da bi poklepetali, se ukvarjali
s čim, kar jih zanima, se zabavali? Povprašaj-
te mlade, kam hodijo in kam bi radi hodili.
Presenečeni boste.
NaV
P. S. Zahvaljujem se učencem Osnovne šo-
le Olge Meglič, da sem smela uporabiti po-
datke njihove raziskave.
Namesto koga roža cveti
v četrtek, 14. maja, zvečer je bil na ptujskem gradu literarni večer s Ferijem Lainškom in
Vladom kresUnom. Prireditev, ki jd je organiziral kulturno-umetniški forum gimnazije Ptuj !\E-
ZID (to je skupina mladih gimnazijcev, kijih družijo svoboda, želja po uresničenju skupnih želja,
neomejenost kultur, predvsem pa cilj uničiti mrtvilo med mladimi), je nosila naslov Namesto koga
roža cveti.
Vodilni moto večera je bil
Ferijev roman, ki je nastal
kot interakcija na Vladovo
pesem:
"Namesto koga roža cveti,
namesto koga sem jaz.
katera roža najholj diši.
čigava pesem rahi moj glas.«
Vlado Kreslin
Ob 18. uri, ko seje grajska
dvorana že dodobra napolni-
la, so obiskovalci nestrpno
pričakovali gosta in ta jih ni-
sta razočarala. Bila sta sproš-
čena, naravna - skratka
Prekinurca. Zadovoljni niso
bili samo obiskovalci, ampak
tudi povabljenca, saj je ob-
činstvo ves čas soustvarjalo
vzdušje in s tem pripomoglo
k uspehu literarnega večera.
Posebna zahvala velja Po-
krajinskemu muzeju, ki nam
je omogočil prireditev.
Peri Lainšček nam je pre-
bral nekaj najnovejših pesmi
in nam jih pustil za premier-
no objavo.
Irena Kandrič
Nisi pesem, ki hi me opila.
Tako te nosim,
ko! nosi vino steklovina.
In še ta zlaii las.
ki naju seka.
ni kapilara tega.
Čutim le.
kot hi le gledal: brega:
zroč v vodovje, ki me ohieka.
Zrcalo nisi in ne glohina.
Ne z veže naju upanje,
ne slast spomina.
■Vf ti ne jaz ne veva.
čemu sva si
edina.
Feri Lainšček
Lušči se omet
in pada.
tiho pada
v hrezna zime.
Pada r dalj in onkraj hrega moje
mize.
kreda, zrela za zapise.
Lušči se oko
in hišna okna so že slepa.
Sled .vf tanj.^a.
se okoli mize spleta.
Le li .si .še in si .4lenka.
Zate vlečeni nase mraz
in tipam bilo hriba.
Zale luščim zlaii prah
in štejem čas.
ko nisva živa.	Feri Lainšček
Ki ve.š. da sem snežinka bela.
In tudi veš. da me razjeda
mnogooka pena.
Ki re v, da mi je pregorela veka.
In tudi veš. .seveda,
da ija. v.se tja. r oko neha
gre <ivel v nebo srca
kol ledna gora.
Ki if.v :a prazno mizje
vrh .slemena.
In tudi veš.
ti mati. hči in žena.
kako oh njem r nemar sediva.
Ki torej if.v.
ki r.v<' to veš. zakleta.
In tudi sama nisi cela.
Feri Lainšček
TEDNIK - 28. maj 1992
NAŠI KRAJI IN UUDJE - 9
IRENA PO 46 LETIH SPET DOMA
Tujka v rojstnem kraju
Najprej me je klical brat iz Nemčije: »Irena, rešuj svojo glavo! Pri
vas bo vojna, pojdi ► mojo hišo ► Turnišče.« Kaj mi bo glava, sem misli-
la, ko pa ne bom imela nič svojega. Tudi sestre s Ptuja so me klicale. Ti-
sti dan sem proti večeru gledala skozi okno svojega stanovanja » Novem
Travniku. Pusto je bih, predvsem pa že nekaj dni nikjer nobenega otro-
ka. Takrat sem se odločila. »Grem z otrokoma na Turnišče, če hočeš,«
sem rekla sinu. »Sama ne.« Dogovorjeno.
Vendar vozovnic za avtobus ni
bilo več. Kaj zdaj? Ponoči sem
izredno slabo spala. Rano zjutraj
sem šla do prevozniškega podje-
tja, v katerem sem pred nekaj leti
dočakala pokoj. Našli so še dve
vozovnici. Po 65 DEM vsaka.
Nekaj sem imela, nekaj sem si
sposodila. To je bilo ob sedmih.
Ob osmih smo se že peljali iz
Novega Travnika proti Zagrebu:
trinajstletni vnuk Vlado, njegova
sestrica Nina in jaz. Nina je do-
polnila šest let prav na avtobusu.
Sin in snaha sta ostala v Bosni.
Vsak teden se morata javiti v to-
varni, čeprav ne delajo. Ni suro-
vin. Sicer pa moški tako ali tako
ne smejo čez mejo.
V avtobusu s 50 sedeži se nas
je peljalo blizu 150. Vsak odrasli
je imel vsaj enega ali dva otroka.
Jokali smo, otrokom je bilo sla-
bo. Najmlajši je imel štirinast
dni, najstarejši je bil najbrž naš
Vlado. Tako smo se pripeljali v
Zagreb, mi trije pa naprej na
Ptuj in Turnišče. S seboj smo
imeli torbo — vsak rezervno
spodnje perilo, krilo, bluzo, otro-
ka hlače, jopici. Malico smo po-
jedli med potjo.
PRIVILEGIJI
PRVOROJENKE
Ko sem se rodila, to je bilo le-
ta 1927, se je vas imenovala
Spodnji Breg in naša hiša je ime-
la številko 153. Danes je tu F*tuj,
Mejna cesta 36, vendar v hiši ne
živijo več Cestnikovi. Bila sem
prvi otrok Elizabete in Alojza.
Morda pomeni v kateri družini
prvorojenec kaj več, pri nas je bil
moj edini privilegij — delo. Do-
bila sem namreč 10 bratov in se-
ster. Imeli smo nekaj njivic, oče
je hodil v službo, mati pa delat
po kmetijah. Zjutraj je šla in zve-
čer se je vrnila. Še preden sem
hodila v šolo, sem pazila na
mlajše. Spomnim se, da sem jih
dala v kad za perilo, kar tam sem
jih hranila in umivala.
Še ne osnovnošolka sem šla tu-
di »služit« k stricu v Dražence.
Že v drugem razredu sem po
pouku delala na turniški grašči-
ni, včasih sem bila tam tudi v ča-
su pouka. Nato sem leto dni ži-
vela pri teti v Lancovi vasi - ta-
l^rat sem obiskovala šolo na Se-
•ih, potem dve leti pri sorodnikih
v Stojncih in v šoli v Markov-
cih . . . Vedno so me imeli radi za
delo in jaz sem rada delala.
Šolo sem končala med vojno,
takoj po njej pa sem se zaposlila
v tovarni svile v Mariboru. Cez
dve leti poroka s sodelavcem Jo-
žetom iz Brežic in dobila sva Ire-
fio. Nehala sem hoditi v službo,
'^ož se je zaposlil v Tamu. Tako
^mo dobili prvo stanovanje
^obo in kuhinjo v taboriščnih ba-
■"akah pri tovarni. Ko sva leta
'^53 pričakovala drugega otro-
ka, sva izvedela, da dobiš v Do-
"oju s službo tudi stanovanje. In
^fTio šli. V petsobno stanovanje
za dve družini. To ni šlo dolgo.
Ne moreš si s tujci deliti kuhinje.
V vasi Kasapoviči pri Travniku
so takrat sredi gozda pričeli gra-
diti namensko - vojaško tovar-
no Bratstvo in tudi stanovanjske
bloke. Tako je zrasel današnji
Novi Travnik s približno 25.000
prebivalci. Že leta 1955 smo se
preselili tja, v stanovanje, v kate-
rem živim še danes.
DELA KOT PRAVA
SLOVENKA
v Novi Travnik so prav zaradi
tovarne Bratstvo prišli delavci in
strokovnjaki z vseh koncev Jugo-
slavije. Moj prvi sosed je Srb
najboljša prijateljica Musliman-
ka. Vživela sem se v tisto okolje.
V službi so me hvalili, da delam,
kot da sem Slovenka. Sicer pa so
imeli Slovence zaradi katoliške
veroizpovedi kar za Hrvate. Leta
so hitro minevala. Bila sem kon-
dukterka, kasneje strojepiska.
Hčerka se je poročila v Novo
mesto, sin se je z ženo, bosansko
Hrvatico, preselil v sosednji
blok. Nikoli nisem resno razmiš-
ljala, da bi se vrnila na Ptuj. V
Novem Travniku sem preživela
37 let, tam je moj dom, je vse,
kar imam. Delavci smo imeli
vedno malo denarja, vendar pa
si takšnega pomanjkanja, kot je
v Bosni sedaj, nisem niti predsta-
vljala.
POKOJNINA ZA
31 LITROV MLEKA
Moja pokojnina je bila nazad-
nje vredna 20 DEM, vendar je še
niti za marec nisem dobila. Za ta
denar, to je bilo 6.200 dinarjev, si
lahko kupil recimo 6 kilogramov
pralnega praška ali 31 litrov mle-
ka ali prav toliko kilogramov
kruha. Sicer pa je v trgovinah
pričelo vsega primanjkovati. Sin
in snaha zaslužita vsak po 50 do
60 DEM mesečno. Govorijo, da
so v Bosni vsi oboroženi. Kako si
boš s takšnim zaslužkom kupil
puško za 1000 DEM?
Zdaj sem v lepi, novi bratovi
hiši. Brez bratov in sester, ki nas
dejansko vzdržujejo, ne bi mogli
preživeti. Priskrbeli so nam tudi
oblačila, igrače in kolesa za otro-
ka. Tisočkrat bolje nam je kot
drugim beguncem. Vendar sem
bila v Bosni le na svojem. Ko bo
minilo najhujše, se bomo vrnili.
S sinom si skoraj vsak večer tele-
fonirava. Zaenkrat je še mirno,
razstrelili so le bližnje skladišče,
večjega streljanja pa ni. Le vlo-
mov je vedno več. Pridejo oboro-
ženi in odnesejo vse iz stanova-
nja pri belem dnevu. Sosedje gle-
dajo, vendar nič ne morejo. Kak-
šen večer niti televizijskega dnev-
nika ne morem gledati do konca.
Vse rušijo, zdaj zdaj bo na vrsti
Novi Travnik. Kaj bo z našimi v
Bosni, če ne bo miru? In kaj bo z
mojima otrokoma?
Zapisala Milena Zupanič
V prejšnji številki Tednika jo
je tiskarski škrat nekoliko za-
godel. Sonja se namreč piše
Tomašič in je gospodinja pri
Tomaničevih. ki srno jih obi-
skali. Se opravičujemo.
Irena: »Bratje In sestre skrbijo za nas.«
Šestletna Nina: »Za zdaj je tu bolje. Ne streljajo. Le mamice in atija
ni.«
Irena Cestnik: »Čeprav imaš malo, si na svojem. Drugje pa si povsod tu-
jec«.
Vladu bodo zaključili šolsko leto z ocenami, ki jih je nabral do 20. apri-
la, ko so zaradi odhoda več kot polovice otrok in učiteljev prekinili po-
uk. Sicer pa najbolj pogreša svojo družbo.
ORFEJCKOV
Štajerski mednarodni spektakel
_— Marjanca '92_
ZGODILO SE BO V ČETRTEK, 4. JUNIJA, OB 20.30 V DVORANI TABOR V MARIBORU
Vinko Šimek, oče Marjance,
ima te dni polno dela, saj se hi-
tro bliža četrti junij, ko bomo
priče finalne prireditve MAR-
JANCA '92. Takole nam je po-
vedal:
»Marjanca praznuje četrti
rojstni dan. Po popularnosti
sodeč smo že v Evropi, vsaj kar
se tiče Marjance. Na prireditvi
bo nastopilo več kot 300 nasto-
pajočih iz Slovenije, Avstrije,
Lichtensteina, Švice, Nemčije
in Hrvaške. Maribor bo tako 4.
junija Evropa v malem.
Marjanco spremljajo druge
prireditve, ki se pričnejo v so-
boto pred samo Marjanco. Že
dopoldan bo Marjančina po-
vorka, ki bo krenila iz Razva-
nja proti Mariboru, kjer se bo-
do na Trgu svobode predstavili
vsi finalisti. V popoldanskem
času se bo pričela v Razvanju
Marjančina veselica, ki se bo
zagotovo zavlekla do zgodnjih
jutranjih ur.
Marjanca bo imela drugačno
vsebino kot prejšnje. Rdeča nit
cele prireditve bodo šestdeseta
leta, da se bomo lahko spomni-
li na stare čase. TV Slovenija
bo posnela prireditev, rado
MM 1 in MM 2 pa bosta Mar-
janco direktno prenašala.
In kdo so nastopajoči?
V četrtek bodo z nami tre-
nutno najpopularnejši Štajerec
Alfi Nipič in njegovi muzikan-
tje, Don Juan, Ptujskih 5, Šta-
jerskih 7, 12. nasprotje, nepo-
grešljiva in zelo popularna Ma-
nuela, Alexandra in Oststeirer-
ji, dunajski slavček Mario,
zmagovalci letošnjega Grand
Prixa narodne glasbe Stoako-
gler Trio, MoosKirchnerji, Oli-
ver Dragojevič, Martin Sagner-
Dudek, Murtal Trio, Keru Bu-
am, Albert Mennell, Kaiser-
• Na letošnjem festivalu na-
rečne popevke v Mariboru se
bosta kot debitanta predstavila
tudi Jože Ekart in Ljubo Huz-
jan kot duet PEPI m LUKA.
wald Echo, SchockI Buam, Re-
genbogen. Tukaj bodo še: Ču-
dežna polja. Rogaški instru-
mentalni kvintet. Bratje iz
Oplotnice, prva dama Sloven-
ske estrade Helena Blagne, ma-
la Hajdi, Bacardi, folklorna
skupina iz Markovec . . . Obeta
se nam zares enkraten in nepo-
zaben večer.
Za sceno, ki bo spet nekaj
posebnega, bo poskrbel stari
znanec m prijatelj Marjance
In kaj je novega
Popevka nosi naslov Polanski
Tomba; zanjo je glasbo napisal
Smiljan Greif, besedilo pa je
prispeval Jože Ekart.
# Zaupamo vam lahko, da
je v pripravi samostojna kaseta
Tone Fras, ki obljublja tako
postavljeno sceno, da bo doga-
janje možno spremljati iz kate-
rega koli konca taborske dvo-
rane. Davorin Zemljič pa bo
skrbel za brezhibnost zvoka.
Vstopnice so po 400, 600 in
800 tolarjev. Seveda bo potreb-
no pohiteti, saj gredo kot za
med.«
Toliko na kratko o Marjanci.
Kako pa bo prireditev stekla,
bomo še pisali.
Luka in Pepi, na kateri bo pol-
no humorja in glasbe. Izšla naj
bi predvidoma na dan jubilejne
popevke Vesele jeseni, saj bo
na kaseti tudi popevka Polan-
ski Tomba.
Orfejčkova skrita kamera
Za vas se trudi: ULBO HIZJAN
KOTIČEK
10 - NEKOČ IN DANES
28. maj 1992 - TEDNIK
PREJELI SMO
Pomladno razmišljanje
že nekaj mesecev odlašam, se
odločam, ali naj pišem nekaj iz
vsakdanjega življenja Majšper-
ka. Mogoče se bo kclo ob čitanju
dolgočasil, nekdo drugi pa zami-
slil . . .
Vsi tarnamo o težkih časih, ne-
mogočih življenjskih razmerah in
nedejavno čakamo »rešitelja«, ki
bp prišel z »»recepti« za izboljša-
nje blaginje. Prvijo, da fabriko
jemlje vrag, kmetijstvo propada
povsod malodušje, strah nrea
prihodnostjo. Pravijo tudi, da še
nikdar ni bilo tako hudo, da bi
ne moglo biti še slabše. To po-
meni, da vsi, vsak zase, po svoje
iščemo rešitev za svoje življenj-
ske in gmotne potrebe.
Ce se ozremo v letošnjo zeleno
pomlad, če obiščemo haloške str-
mine z obdelanimi vinogradi, z
lepimi, večkrat razkošno oprem-
ljenimi zidanicami, nam zaigra
srce ob pogledu na krasoto nara-
ve. Pa vso to krasoto uživamo sa-
mi; zares smo bogati, ustvar^lni.
Ce bi ta kras narave bil v Švici
ali Avstriii, bi takoj razvili turi-
zem po kmečko, planinsko ali
kako drugače. Znali bi komerci-
alno izkoristiti dane možnosti.
Znali bi turistom »prodati« halo-
ško idilo. Mi pa čakamo, da nam
m
samo »rata«. Ali sami nismo
sposobni kulturno ponuditi na-
ravne dediščine, pestre kulture?
Kot da je v naši zavesti zakoreni-
njena miselnost, da smo narod
hlapcev, ki zna samo v tujini naj-
ti svoj »jaz«, si prislužiti boljši
kos kruha za preživetje.
V Majšperku sta nekoč delova-
li kar dve godbi na pihala, kraje-
vna in tovarniška. Krajevna god-
ba je delovala na ijubiteHski
podlagi brez rednih finančnih
sredstev, zato se je gojila z mo-
čnejšo, tovarniško. Tudi prosvet-
no življenje (petje, igre) je bilo
pred vojno razgibano. Po vojni
je kulturna dejavnost dosegla za-
vidljive uspehe v organizaciji
K.U.D. Antona Ingoliča. Pozne-
je so društvo preimenovali v
KUD Svoboda (^verjetno je ime
Antona Ingoliča zvenelo prema-
lo revolucionarno). V okviru dru-
štva so delovali: godba na piha-
la, salonski orkester, tamburaši,
foklorna skupina, dramski kro-
žek in celo glasbena šola pod
vodstvom kapelnika Antona Sva-
gana, knjižnico je uspešno vodila
Marija Obreht. Dejavnost Svo-
bode je bila najučinkovitejša po
zidavi velike, lepe dvorane, ki se
je bahala z vabljivim napisom;
Dom Svobode. Pred dvorano je
bil park s klopmi in malim vodo-
metom. Sredi bazenčka je bil
bronasti fantek, ki je lulal v ba-
zenček. Dvorana z vsemi prosto-
ri (glasbeno sobo, pevsko sobo,
knjižnico, garderobo z odrom in
sanitarijami) je bila sezidana s
prostovoljnim delom in finančno
podporo republiške Zveze sindi-
katov.
Največ zaslug za vse kulturne
pridobitve ima sedaj že umrli di-
rektor Tekstilne tovarne Miro
Juh (očim dramskega igralca Bo-
risa Juha). Ljudje smo različni.
Tudi taki se najdejo, ki z užit-
kom iščejo v sočloveku tiste šib-
ke točke. V očeh tedanje oblasti
so Juha za nolna štiri leta su-
spendirale. Zal so taki posamez-
niki v zakulisju spretno »vezali«
roke direktorjem in tako »uspe-
li«, da je razvoj tovarne capljal
na mestu, brez prave perspekti-
ve.
Z odhodom Juha se pričenja
stagnacija kulturnih dejavnosti
in se po dobrih 30 letih lani v je-
seni popolnoma prekine z odlo-
čitvijo vodstva Tekstilne, da se
zadnji prostor, namenjen kultur-
ni dejavnosti, odda v najem za
diskoki ub. Ce bo ta modri sklep
vodstva Tekstilne rešil podjetje
finančnih tegob, je bila poteza
pravilna. V prejšnjih odločitvah
je kultura izgubljala prostor za
prostorom v korist povečanja pi-
sarniških zmogljivosti. Najprej je
izgubila domovinsko pravico
knjižnica. Preselili so jo v šolo,
kjer je prenehala delati. Vse in-
strumente, tudi klavir so preselili
v prostore kinodvorane. Po pri-
mopredaji dvorane so ostali vsi
instrumenti na >K)repihu«. Nihče
ni sklical seje UO Svobode, da bi
se pogovorili o usodi instrumen-
tov. Klavir, saksofon, neke klari-
nete in trube je rešil ing. Branko
Purg v svoje nedokončano stano-
vanje. Ko DO končal gradnjo, bo
to, kar je začasno on niem, treba
nekam preseliti. KAM7'.>?
Instrumenti so največji strošek
pri vzdrževnaju godbe. Zakaj
prepuščamo stihiji perspektivo
glasbenega življenja? Ni korist-
nejše za mladostnika, da si pri-
dooi vsaj osnovno znanje glasoe-
ne kulture, kot pa brezciljno le-
nari po vasi?
Moški pevski zbor še vedno
redno vadi. V svojih vrstah smo
našli mentorja, ki ga uspešno vo-
di. Ce gledamo sivolase »fante«,
nam je jasno, da se tudi tej zad-
nji sekciji Svobode bliža konec.
Upamo, da se bo pravočasno na-
šla rešilna bilka, ki bo vsaj rahlo
privila življenjski plamen našega
društva, da bo z novim življenj-
skim zagonom ožarjal slovensko
pomlad!
Ce greš skozi Avstrijo in Švi-
co, je zelo redka vas brez godbe
ali vsaj domačega harmonikarja.
Tam Ijudie znajo živeti. Najdejo
čas za defo in čas za razvedrilo. S
svojim optimizmom privabljajo
turiste, ki jim podeželsko delo,
domačnost, odkrita neposred-
nost podeželja bolj ugaja kot le-
narjenje na morski obali. Doma-
ča kmečka hrana in občutek, da
gostitelj ne išče samo finančnega
učinka, rodi trdna prijateljstva
med preprostimi kmeti m profe-
sorji iz mest.
Marsikaj, predvsem gospodar-
sko pri nas m tako kot v Avstriji.
Pa tudi še hitro ne bo, če svojega
odnosa do kulturne dediščine,
starih ljudskih običajev in ne-
kdaj svetovno znane slovenske
gostoljubnosti ne bomo spreme-
nili. Nestrpni smo in že č^ez noč
pričakujemo standard, ki ga je
Avstrija dosegla v petdesetih le-
tih. Po dolgih stoletjih hlapčev-
stva imamo svojo državo. Samo
gostoljubje, iskrenost in srčna
dobrota Bodo privabili med nas
turiste. Turizem in neokrnjena
n-arava nam nudita boljše ži-
vljenjske možnosti kot umazana
industrija.
S. V.
KURENT ALI KORANT
»Pred nedavnim smo v Tedniku čitali, da je ku-
rent mrtev, naj živi korant. V Tedniku, kije izšel 16.
yfrila, pa smo spet zasledili kurente in korante.
Sprašujemo, kaj je zdaj prav in uradno. Verjetno
imate koga pri Tedniku, ki bo to zagotovo vedel!«
Podpis: Prizadeti koranti.
Žal, pri Tedniku tega nihče ne ve. Ali je prav in
uradno kurent ali korane, zaenkrat tudi v Sloveniji
ne ve nihče. »Prav« in »uradno« sta namreč po-
vsem različni kategoriji.« V narečju je lahko
»prav« beseda, ki v knjižnem jeziku ni dopustna.
»Uradna« pa je vsekakor tista varianta, ki jo pred-
pisuje ustrezna normativna literatura, to je še ved-
no Slovenski pravopis iz leta 1962. Tu je še Slovar
slovenskega knjižnega jezika, ki je zbral »vse« slo-
venske besede, jih označil, ovrednotil glede na
zvrstnost jezika, jih slovnično opredelil . . ., nor-
mativen pa slovar seveda ni.
Vprašanje prizadetih korantov je seveda širše od
samega imena kurent ali korant in se najbrž nana-
ša na kraj in čas izvora maske, uporabljenost lika
v razne namene, poptujčenost pojava, v jezikovnej
pogledu pa poslovenjenost koranta v kurenta —
vendar je to le ugibanje. Problem je specifično
naš, torej širši ptujski, in si vsekakor zasluži več
časa in bistveno bolj poglobljeno obravnavo, kot
je lahko novinarska.
Na vprašanje prizadetih korantov sem, upam,
odpvorila, da pa se Tednik včasih tudi »zmoti,«
je kriv, kot ponavadi, tiskarski škrat.
Da je problem kurent ali korant prisoten tudi v
strokovni jezikoslovni literaturi, je opaziti, če pre-
listaš literaturo. V literaturi, ki je na razpolago v
Študijski knjižnici Ptuj, sem ugotovila naslednje:
Najlepše loči oba izraza najstarejši dostopni vir,
to je Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar iz leta
1894, ki razlaga »koranta« kot gonjača oračev na
pustni dan v vzhodni Štajerski, medtem ko je
»Kurent« bajeslovno bitje in navaja: »Kurent je
znal tako na gosli gosti, da je plesati moral, kdor
ga je slišal.« Omenja še svetega kurenta, kar je ša-
ljivo ime za predpustni čas. Bolj kot se čas odmika
od izida tega slovarja, bolj je ta pomenska razlika
med obema besedama zabrisana oziroma manj
poudarka se ji namenja.
Breznikov slovar iz leta 1920 besede ne vsebuje,
danes veljavni pravopis iz leta 1962 pa skromno
označi besedo korant kot etnografsko različico za
kurent. Po tem pravopisu je nadalje Kurent baje-
slovno bitje in kurent pust, prismuk.
Slovar slovenskega knjižnega jezika z letnico iz-
daje 1975 označuje koranta kot štajersko narečno
besedo za kurenta, kurent pa je po tem viru pustna
šema v kožuhu, z zvonci okrog pasu in posebnim
pokrivalom, znana v vzhodni Sloveniji. Opazimo
torej, da po SSKJ korant ni več beseda slovenske-
ga knjižnega jezika in se torej v pisni obliki — ča-
sopisih, literaturi ... — naj ne pojavlja. Še enkrat:
SSKJ ni normativen (torej veljajo njegovi >ukazi<
kot priporočilo).
France Bezlaj ugotavlja v Etimološkem slovarju
slovenskega jezika, 1982, tudi izvor besede kurent
in najde na vzhodnem Štajerskem koranta kot ime
maske, pa tudi svetega Kurenta, sicer pa Kurenta
v srbohrvaškem kajkavskem narečju, Koranta pa
tudi v Zilji in na Gorenjskem ... Da je ime naše
pustne šeme povzročalo precej zadreg nam samim,
potrjuje na primer Katalog ob razstavi mask, ki ga
je izdal in založil Pokrajinski muzej Ptuj leta 1988.
Andrej Brence je- v tem katalogu zapisal naslov
Stoletje koranta, že v prvem stavku pa piše, da
je . . . najbolj znani pustni lik kurent. . ., kurenta
domačini imenujejo korant... in naprej potem
uporablja korant. Vendar okoli uporabe koranta
ni povsem gotov, saj v množini zapiše včasih ko-
ranti, drugič korenti.
Ko smo že v domačih logih,'naj omenim, da je
ZKO Ptuj pripravila 11. marca letos širši posvet,
na katerem so »razčistili s kurenti, saj so raziskave
uporabe avtohtonega imena v vseh krajih, kjer so
ti liki ohranjeni, povedale, da so povsod le koran-
ti,« je zapisal naš novinar.
Očitno je, da se bo moral nekdo obravnavane-
mu problemu prav strokovno posvetiti, saj so raz-
prave o tem, da je bil korant pregnan iz knjižnega
jezika po zaslugi osrednje Slovenije, da sta vpliva-
la na našega koranta Cankarjev Kurent, ki ga je
njegov avtor napolnil s povsem drugačno vsebino,
in Miheličev Mrtvi kurent, sedaj zgolj ugibanja.
Pripravila M. Zupanič
KOTIČEK ZA UPOKOJENCE
Demokratična stranka upokojencev
Slovenije polna načrtov
Na regionalnem posvetu DeSUS so se 20. maja na Ptuju zbrali predstavniki območnih organizacij stran-
ke IZ Maribora, Slovenske Bistrice, Gornje Radgone, Ormoža, Lenarta, Lendave in Ptuja. Govorili so pred-
vsem o pripravah organizacije na volitve.
DeSUS ima v pomurski in podravski regiji sedaj
približno 40.000 članov, prizadevali pa si bodo
pridobiti še nove. Pričeli so se aktivno pripravljati
na volitve, saj želijo imeti v državnem zboru naj-
manj tri poslance, vendar menijo, da jih bodo ime-
li pet do šest. Stranka se je odločila za kandidira-
nje svojih članov v državni zbor že na plenarni se-
ji, ki je bila marca, saj z zaizpolnitvijo obljub, ki so
jih za upokojence zapisale razne druge stranke, ni-
so zadovoljni. Sami ne obljubljajo tistega, česar ne
bodo mogli izpolniti.
Bistvene naloge, za katere se bodo stranka in
njeni morebitni poslanci v državnem zboru zavze-
mali, so: vrniti delavce na delo, stabilen sistem po-
kojninskega in invalidskega zavarovanja, polna
zdravstvena varnost vseh občanov, uzakonitev vsaj
50-odstotne pokojnine, ki naj jo zakonec dobiva
po smrti svojega sopotnika, 13. poko^jnina in splo-
šni položaj upokojencev, ki se po njihovem mne-
nju po septembru leta 1990 samo slabša. Poudarili
so, da ne hrepenijo po vladi kot druge stranke,
temveč želijo le vplivati na nekatere vladine odlo-
čitve.
Prvi korak v organizacijskih pripravah na voli-
tve bo ustanavljanje krajevnih odborov, kjer jih še
ni. Svojemu vodstvu v Ljubljani očitajo premajh-
no aktivnost, predvsem pa preslabotno promocijo
stranke v javnosti.
McZ
Izlet upokojencev
Kmetijskega kombinata Ptuj
Upravni odbor društva upokojencev KK Ptuj je
tudi letos organiziral enodnevni izlet za svoje čla-
ne, udeležili pa so se ga tudi nekateri družinski
člani. 225 udeležencev se je s petimi avtobusi od-
pravilo na dvodnevno potovanje po Sloveniji.
Pot nas je vodila iz Ptuja prek Celja do Vranske-
ga, Kamnika in naprej v Škofjo Loko, nato prek
Ljubljane do Ajdovščine. Tam smo si ogledali
kraj, potem pa tovarno Fructal. Po končanem
ogledu so nas obdarili z različnimi sokovi, mi pa
smo jim ponudili nekaj haloških pridelkov.
Po kosilu v tamkajšnjem motelu smo nadaljeva-
li pot do Nove Gorice in se povzpeli visoko na
Sveto goro. Ogledali smo si zanimivo in kulturno
zelo bogato cerkev, poslušali strokovno razlago o
zgodovini cerkve, tisti, ki so želeli, pa so ostali pri
maši.
Po srečni vrnitvi z visoke gore smo se popeljali
proti Izoli, kjer smo imeli prenočišče.
Po večerji je vodstvo izleta priredilo prijeten ve-
čer s srečelovom, zabavo in plesom, ki je trajal da-
leč v noč. Drugi dan se je več kot polovica udele-
žencev udeležila izleta v Trst, drugi smo se pa ko-
pali v hotelskem bazenu in si ogledali zanimivosti
Izole.
Po kosilu smo se podali na pot proti domu. Ne-
katere predvidene obiske krajev smo morali opu-
stiti, pač pa smo se po posvetu odločili za obisk
cvetlične razstave v parku cvetja v Mozirju.
Prepričan sem in s tem delim mnenje večine
udeležencev izleta, da nam bo pot kljub naporni
dolgi vožnji ostala v spominu. V imenu vseh iskre-
na hvala vodji izleta in predsedniku društva Jurč-
ku Mlakarju, ki je kljub osebnim težavam skrbel,
da je potekal izlet brezhibno in prijetno. Zahvala
tudi vodstvu KK in njegovih pos ovnih enot, ki so
pripomogli, daje bil tako masoven in prijeten izlet
upokojencem omogočen.	m. g.
TOPOVSKA KRMA rf'
39. nadaljevanje
Precej zgovoren je postal uje-
tnik, po narodnosti Tadžik. Pri
povedoval je, da pri njih po več
mesecev pripeka sonce in včasih
tudi pol leta ne pade niti kaplje
dežja. Opisoval je sadeže, ki jih
pridelujejo in so jim v vročih me-
secih tudi glavna hrana, da snega
sploh ne poznajo in tudi težaške-
ga dela niso navajeni.
Skraja njegovemu pripovedo-
vanju nisem verjel, saj za ljud-
stvo Tadžikov še nisem slišal. Si-
birijo pa sem si predstavljal kot
mrzlo pokrajino s kratkim polet-
jem. Zato sem izrazil dvom o nje-
govem pripovedovanju o vročini
in podobnem. Tedaj mi je obraz-
ložil, da njegova domovina, ki je
od leta 1929 sovjetska republika,
leži na jugu blizu britanske Indi-
je (danes Pakistan) in meji na
Afganistan. Po tem in po pripo-
vedovanju drugih ujetnikov sem
spoznal, daje sovjetski del Azije,
ki ga poznamo samo kot Sibirijo,
zelo raznolik in naseljen z razli-
čnimi narodi.
Delo pri izkopu strelskih jar-
kov je napredovalo počasi. Do
večera smo le približno dosegli
dnevno normo. Ujetnike smo po
večerji naložili na kamione in so
jih odpeljali, zato jih ponoči ni
bilo treba stražiti.
12. september
Že od prejšnjega dne je rahlo
deževalo. Morali smo nadaljeva-
ti delo pri izkopu jarkov, ki smo
ga pustili prejšnji večer. Tudi
ujetnike so spet pripeljali, bili so
isti kot včeraj, le dobil sem drugo
skupino. Delo je napredovalo še
slabše. Ujetniki so se kar radi po-
govarjali, saj se medtem ni bilo
treba posebno naprezati pri delu.
Kljub temu smo do večera v
glavnem opravili načrtovano de-
lo.
V skupini sem imel ujetnika,
ki meje še posebej zanimal in tu-
di on je od mene pričakoval po-
moč. Bil je namreč vojak v polj-
ski armadi, doma na ozemlju, ki
ga je septembra 1939 zasedla
Sovjetska zveza. Skupaj z drugi-
mi poljskimi ujetniki so jih odpe-
ljali v (Sibirijo, kjer so v zelo tež-
kih razmerah delali v gozdovih.
Šele v začetku leta 1"943 so jim
povedali, da so postali sovjetski
državljani. Takrat je bil tudi vpo-
klican v vojsko in poslan na
fronto.
Zelo rad bi bil zvedel, ali kdo
od njegovih domačih še živi. Pro-
sil me je, da bi mu pomagal, da
bi to zvedel prek Rdečega križa.
Slučajno je tedaj prišel mimo
eden od častnikov. Povedal sem
mu ujetnikovo zgodbo in njego-
vo prošnjo. Skomignil je z rame-
ni in mi posmeljivo dejal, da naj
mu povem, da je »vojni ujetnik
in ne turist« . . .
Zanimalo me je tudi, ali mu je
kaj znana usoda "častnikov polj-
ske armade, ki so prišli v sovjet-
sko vojno ujetništvo. Poznal sem
namreč nemška odkritja pri Ka-
tynu, kjer so ob prisotnosti med-
narodnih predstavnikov RK in
novinarjev nevtralnih držav od-
kopali na tisoče trupel poljskih
častnikov, ki naj bi jih pobili
Sovjeti. To je Gobelsova propa-
ganda na veliko izkoriščala. O
tem tisti ujetnik ni vede! nič, ve-
del je samo, da so ujete častnike
takoj odpeljali in pozneje na vsej
poti do Sibirije ni videl nobene-
ga več.
Tistemu ujetniku sem dal še
košček papirja, da do naslednje-
ga dne napiše kratko sporočilo
za domače in napiše njhov na-
slov, potem bom pa že poskušal
pismo nekako odposlati na tisti
naslov. Žal so zvečer ujetnike
odpeljali in nisem ga več videl.
Tudi delo na tistem odseku je bi-
lo končano.
13. september
Navsezgodaj je bil premik na
novo postojanko. Cez kako uro
vožnje smo pristali v lepo ureje-
nem sadovnjaku, kjer smo se uta-
borili. Potem smo z orodjem na-
daljevali peš na drugo stran vasi,
kjer smo do večera kopali in ure-
jali postojanke za težke minome-
talce.
Na cestah je bilo opaziti tudi
vse več civilnega prebivalstva, ki
se je umikalo skupaj z nemško
armado. Nisem mogel razumeti,
kaj jih je v to prisiljevalo. Umi-
kajoča se armada je gonila s sa-
bo tudi črede goveda. Ne vem,
ali so živino pobrali kmetom ali
pa so jo odpeljali iz skupnih hle-
vov, kjer so za potrebe oskrbe ar-
made nadaljevali kolhozni način
živinoreje.
Pri hiši v bližini sadovnjaka,
kjer smo se utaborili, je imel svoj
sedež tudi bataljonski ekonom s
svojo skupino. Ta je iz umikajo-
če se črede izločil tri razmeroma
lepe krave za dodatno oskrbo
moštva. Opazil sem, da sta dve
kravi z močno napetimi vimeni
in iz seskov je kapljalo mleko. Že
od otroštva naprej sem vedel, da
je to mučenje živali, da nepomol-
zena krava trpi.
To sem povedal ekonomu in
ga vprašal, zakaj krav ne pomol-
zejo. Povedal je, da nobeden od
vojakov tega ne zna, da bi pa po
vasi iskali kako žensko za to
opravilo, se mu ne zdi vredno,
pa tudi krave bodo šle že drugo
jutro v zakol. Ponudil sem se, da
bom to delo opravil. Zarežal se
je in seveda dovolil. Iz kuhinje
so prinesli posodo, zbralo se je
nekaj radovednežev in navijačev.
Najprej sem poskušal previd-
no z eno roko, ker nisem poznal
navade krav in bi gledalcem bilo
v veliko zabavo, če bi me krava
brcnila. V moje zadovoljstvo so
bili za to zabavo prikrajšani.
Kravi sta bili pohlevni, stali sta
nepremično. Poveznil sem si ve-
dro, da sem imel sedež, in začel z
obema rokama krepko stiskati
seske . . . Tisti večer smo imeli za
priboljšek belo kavo, po želji pa
so si posamezniki lahko privošči-
li tudi skodelico kuhanega mle-
ka.
14. september
Spet je bilo treba opraviti lov
na civiliste za kopanje strelskih
jarkov, po že ustaljeni praksi.
Vas je bila precej velika, v pri-
merjavi z drugimi dobro urejena,
večina hiš krita s pločevino, na
kateri so vjesenskem soncu suši-
li rezine jabolk.
Ljudje, v glavnem ženske, so
se z raznimi izgovori poskušali
izogniti delu, vendar jim to ni
pomagalo, zato so dajali pikre
pripombe, da vse skupaj ne bo
nič pomagalo, da je »Hitler ka-
put« in podobno. Kljub temu
smo spravili skupaj več kot 50
žensk in starčkov.
Preden je skupina odrinila na
delovišče, me je poklical koman-
dir voda, pokazal eno od hišic in
dejal, daje tja pobegnilo dekle iz
skupine. Moral sem jo iti iskat in
takoj privesti nazaj.
V veži in kuhinji ni bilo niko-
gar, tudi prva soba je bila pra-
zna, v drugi sobi pa je tisto dekle
ležalo — oblečeno in obuto na
postelji. Dejalo je, da je bolno,
da ima vročino in zato ne more
na delo. Da se o tem prepričam,
sem jo prijel za roko in »stroko-
vno« ugotovil, da ima normalen
utrip in torej ni izgovora na vro-
čino, glede kake druge bolezni
pa jo bo že pregledal naš sanite-
jec.
Potem se je začela izgovarjati,
da živi sama, da je brez hrane,
torej lačna in zato ne more dela-
ti. Skozi okno sem videl, da k hi-
ši že prihaja drugi vojak, ker sem
se predolgo mudil, zato dekle
znova primem za roko, jo pote-
gnem s postelje in morala mi je
slediti. Tedaj jo je začelo zani-
mati, če sem od SS. Obrazložil
sem ji razliko med pripadniki SS
in navadnimi vojaki. Obljubil
sem ji tudi, da bo hrano dobila
na delovišču, in jo privedel do
skupine.
Dekle je bilo bolj drobne po-
stave, bledega in suhljatega obra-
za. Na delovišču sem opazil, da
ima precejšnji vpliv na druga de-
kleta, zbirale so se okoli nje in
napol šepetaje izmenjavale spo-
ročila. Delala pa je enako kot
druge. Ob kosilu nisem pozabil
na obljubo in sem ji prinesel pre-
cejšnjo porcijo golaža. Namrdni-
la se je, se obrnila vstran in proti
svojim sovrstnicam zaničljivo re-
kla: »Glejte, hrano mi ponuja,
misli, da smo ukrajinska dekleta
lačna njihove čorbe!« Vsaj smi-
selno sem tako razumel njene be-
sede. Ostala dekleta so se mi za-
čela režati in počutil sem se ne-
prijetno, bil javno osramočen.
Nisem jim zameril, le na tihem
sem občudoval ponos tistih de-
klet. Porcijo z golažem pa sem
odnesel na drugi konec delovišča
in jo ponudil starčku, ki je delo
le opazoval. Hvaležno jo je spre-
jel.
Dalje prihodnjič
TEDNIK - 28- "^aj 1992
NASVETI
11
ZA PSE iN MUCE Kalio favnatl z mucami?
Glede na to, da ima prav v tem času marsikateri »mačji gospodar«
pri hiši mačji naraščaj in da se velikokrat zgodi s samico kaj nepričako-
vanega, si danes poglejmo, kako sami skrbimo za mladičke.
Ce se izkaže, da je samica ne-
brižna mati, če nima dovolj mle-
ka ali če pogine, nam preostane-
ta le dve možnosti: ali mladičem
poiščemo nadomestno mater ali
pa jih vzredimo s stekleničko.
Mačice ponavadi najbolj uspe-
šno podtaknemo novi mamici ta-
ko, da jih narahlo namažemo s
surovim maslom — ko krušna
mati poliže maslo z mladička, bo
ponavadi muco štela za svojo.
Med nadomestnim dojenjem je
pomembno, da mačice redno
tehtamo in tako preverimo, ali
dobivajo dovolj mleka.
Ce pa nadomestne matere ni
mogoče dobiti, lahko vzredimo
mladiča tudi umetno, s steklenič-
ko. Ce je le mogoče, dajte mači-
cam vsaj en obrok mleziva (mle-
ko, ki ga doje mačka takoj po
porodu) njihove matere, da jim
priskrbimo potrebna protitelesa,
ki jih varujejo pred boleznimi.
Izmolzite sami iz seskov mleko,
za vsako mačico posebej vsaj ne-
kaj kapljic, in jim ga dajte s ka-
palko.
Vedeti moramo, da je v mač-
jem mleku več proteinov in maš-
čobe kot v kravjem ali člove-
škem. Zato je za mačice to mleko
prešibko. Poznamo pa nekaj al-
ternativ:
—	specialno nadomestno mač-
je mleko v prahu, ki ga dobite v
specializiranih trgovinah za male
živali
—	človeško mleko v prahu, ki
ga primešamo z vodo ali kalcini-
rano vodo, tako da je močnejše
kot za človeške dojenčke
—	izparelo mleko v konzervi.
ki ga pripravimo enako kot mle-
ko v prahu.
Po hranjenju moramo mačico
nadražiti, da pospešimo mokre-
nje in iztrebljanje. S kosmičem
vate, namočenim v toplo vodo,
jih nežno masiramo po analnem
področju in narahlo udarjamo s
prsti po trebuhu. V času med
obroki morajo biti mladiči na to-
plem in čistem. Temperatura v
gnezdu naj bo prva dva tedna 25
do 30° C, nato jo postopoma zni-
žujemo, da bo pri šestih tednih
dosegla 20" C.
Muce pri starosti sedem dni
hranimo vsaki 2 uri, damo jim
3 — 6 ml mleka (nadomestek). V
starosti 7—14 dni jim damo 6 — 8
ml podnevi na 2, ponoči pa na 4
ure. V starosti 14—21 dni jim da-
mo 8—10 ml podnevi na 2 uri,
ponoči enkrat med 23. in 8. uro.
Branka Kosenburger,
dipl. veterinarka
V vrtu
V SADNEM VRTU pregleda-
mo sadno drevje, ali morda pri
zimski rezi nismo prezrli suhih
vej. Take veje nemudoma z
ostrim rezilom, žagico ali škarja-
mi odrežemo, večjo rezno plo-
skev pa še zgladimo z nožem in
namažemo s cepilno smolo ali
vsaj razkužimo z enim od fungi-
cidov. Ce suhih in odmirajočih
vej ali poganjkov ne bi odstranili
sedaj, čim jih opazimo oziroma
ob začetku vegetacije, bi to ško-
dovalo za zdrav del sadne rastli-
ne, ker se v takšni odmirajoči ali
suhi veji naselijo škodljivci in
postane leglo mrčesa, pa tudi gli-
vične bolezni najdejo svoje me-
sto v takih delih sadne rastline.
Ne glede na vzroke odmiranja
posameznih vej v drevesni kroš-
nji bo pri zgodnji rezi v času ve-
getacije uspešnejše zaraščanje in
celjenje ran.
Ce bomo za obnovo ali podsa-
janje uporabili sadike vrtnih ja-
god iz lastnega nasada, opravi-
mo konec maja odbiro matičnih
rastlin, iz katerih bomo kasneje
nabirali pritlike.
Matična rastlina, ki jo bomo
določili za odbranko, mora biti
zdrava, imeti vse dobre sortne
lastnosti in nadpovprečno rodna.
Manj rodne jagodne rastline obi-
čajno poženejo večje število in
po rasti krepkejše pritlike, to pa
nas ne sme zavesti, saj bi novi
nasad iz takšnih sadik slabše
uspel. Matične rastline odbranke
ustrezno zaznamujemo, saj bo-
mo okoreninjene pritlike nabira-
li šele v jeseni, ko bo pridelek že
obran.
Ce v OKRASNEM VRTU že-
limo spremeniti, dopolniti ali po-
živiti njegov videz, to dosežemo
z dosajanji novih rastlinskih zvr-
sti ter spremembami in oblikova-
njem novih rastlinskih združb.
Poizkusimo takšno popestritev s
praprotjo, ki s svojo listno deko-
rativnostjo in družljivostjo z dru-
gimi trajnicami lahko vrt naredi
ponovno mikaven.
Praproti sodijo med najstarej-
še rastline na zemeljski obli. Po
raznih fosilnih okameninah so-
deč so po več deset milijonov let
od svojih prednikov danes rasto-
če v gozdovih bistveno ne razli-
kujejo. In prav ta naravnost teh
rastlin nudi pri ureditvi vrta na-
ravno zasnovo.
Praproti uspevajo v zemlji, ka-
kršna je v gozdovih, to je vlažna,
s humosom bogata in rahla. Za
sajenje praproti bomo vrtni zem-
lji dodali listnati kompost, pre-
perel hlevski gnoj in šoto. Po sa-
ditvi prekrijemi tla še z listjem
ali lesnimi odpadki. Najuspeš-
nejše je presajanje praproti v je-
seni neposredno iz gozda v vrt.
Zemljo za sajenje pripravimo že
med letom in zasadimo najpri-
mernejše trajnice, ki bodo za
združbo, kot so lilije, orlice, je-
gliči, vrtne kresnice, naprstec in
druge trajnice, ki bodo praproti
nudile nekaj sence, saj je to rast-
lina gozdov, zato bo v podob-
nem okolju tudi bolje uspevala.
V ZELENJAVNEM VRTU
konec maja že sejemo sorte radi-
ča, ki jih bomo namenili za silje-
nje pozimi. Belgijski radič sorte
witloof je radič iz vrste štrucar-
jev, ki ob pravočasni setvi do je-
seni lahko oblikuje tako krepke
korene, da bodo ob pravilnem si-
ljenju pozimi sposobni obnavlja-
ti več generacij solatnih glavic.
Sejemo ga v dobro pripravlje-
no globoko prerahljano zemljo v
vrste po 20 cm narazen. Takoj po
vzniku posevek preredčimo na
15 cm razdaljo med rastlinami.
Med letom rastline pogosto oko-
pavamo, plevemo in dognojuje-
mo, da l5i pridelali čim debeljše,
zdrave in krepke korene.
Aprila sejemo rdečo peso, ko-
nec maja jo redčimo, vendar ne
preveč redko, saj pri gostejšemu
posevku pridelamo lepše in ne
predebele korenine. Peso napada
glivična bolezen pesna listna pe-
gavost ali cercospora. Pri hudi
okužbi je na listu lahko več sto
sivkastih peg s temnordečim ro-
bom. Listje se suši; čeprav iz pes-
nega srca odganjajo novi listi, se
rastlina izčrpava, koren pa ne de-
beli. Bolezen preprečimo, če po-
sevek poškropimo mesečno en-
krat z 0,3 % enovitom in 0,25 %
dithanom M 45, preden se je bo-
lezen pojavila oziroma preden
smo opazili na listih pege.
Po biokoledarju je priporočlji-
vo sejati in saditi rastline, ki jih
pridelujemo zaradi lista, od 26.
do 29. maja ter 4. in 5. junija,
rastline, ki jih pridelujemo zara-
di nadzemnih plodov, 29. in 30.
maja ter od 5. do 7. junija, zaradi
podzemnih plodov 30. in 31. ma-
ja ter 1. in 2. junija in rastline, ki
jih pridelujemo zaradi cveta in
zdravilna zelišča, od 23. do 25.
maja ter 2. in 3. junija.
Miran Glušič, ing. agr.
Dober člen vsoki den! Toto pismo vam pisen v soboto, 23. majnika,
mesca cvetja in iuhezni. Vuni tak pomalen cležek rosi in ho, kak zgleda,
hoj kisla sohota. Pa saj je dež tudi potreben, če že ne zavolo drugega, pa
vsaj zavolo tistega pregovora, ki provi: »Bogec, daj deža, ke mo jaz lehko
malo tudi podnevi leža . . .!«
Snoči sen ponosen kak kokot na svojen dvoriši gleda, kak so nas
tan daleč prek morske mlake, v amerišken Nju Jarki, sprejeli v Organiza-
cijo združenih narodov oziroma OZN, kak se to s kratico pove. Prav lepo
se mi je zdelo, da smo tak daleč prišli, ke se lehko tudi v tisti vejki palači
čuje slovenski jezik. Ata Kučan je pač upošteva tisti pregovor: »Guči po
domačen, pa de te razuma celi svet. . .« Naši bratje — pardon, bivši bra-
tje iz bivše Jugoslavije — so se montrali z angleščino, pa jin to glih neje
preveč štimalo . . . Jaz stalno provin: »Ne sramuj se svojega maternega
jezika!« Vete, tudi jaz kot visoko šolani v prvem štoki 12 metrov visoke
osnovne šole na visoken priešken bregi vem gučati malo nemški in malo
angleški jezik, resen pa je. da mi pri toten sporazumevaji fejst roke bolijo
in možgani švicajo . . . Ja, vidite, tak vam je to, če nemamo kruha, pa je-
mo meso . . . Malo morgen, hi reka ob ten moj sosid Juža, ki nema več
nič mesa, penzija je tak mala, ke si ga sploh nemre kupiti, pa še dohtar
mu je na srečo priporoča, da ho hoj zdrav, če ho namesto mesa zelenjovo
papca. Pa še pri tem ma vejke težove, saj je čista brez zohi osta in mu
mora jegova ta hojša polovica šelotico s slamoreznico čista na drobno
narezati.
Tak, pa smo pri kunci totega pisma. Dežek še vedno rosi, Mica se
kislo drži. mene pa z mize froštikel gledi. Vete, prinas je tokšni jedilnik:
Zjutraj kruh in mleko, opudne nič pa malo olja gor, zvečer pa tisto, kaj
od obeda ostone! Te pa srečno.	LUJZEK'
Krvodajalci
Perutnina — Ptuj, 12. maja:
Marjan Mohorko, Jurovci 14;
Marija Letonja, Žetale 87; Ven-
česlav Trafela, Videm 5/a; Boris
Spindler, Krempljeva 6, Ptuj;
Konrad Zemljarič, Zabovci
100/a; Marjan Feguš, Starešina
17; Hilda Bedrač, Kraigherjeva
38, F^uj; Stanislav Mere, Kraig-
herjeva 20, Ptuj; Tonček reg,
Grajenščak 68; Janez Mere, Gro-
mova 2, Ptuj; Alojz Emeršič,
Lancova vas 56; Sandi Roškar,
Strelci 9; Marija Rojko, Nova
vas 77; Angela Fekonja, Nataši-
na pot l/a, Ptuj; Stanko Pernat,
Cirkovce 20; Franc Majerič, Sa-
gadinova 13, Ptuj; Alojz Cajnko,
Zagrebška 12, Ptuj; Vladimir
Plohi, Sobetinci 37/a; Zlatko
Hojnik, Zamušani 22/b; Franc
Turnešk, Žamenci 9; Martin Ili-
jevec, Zakl 44; Danica Vaupotič,
Jurovci 23/a; Marjana Rozman,
Pobrežje 47; Rudolf Petrovič,
Pacinje 28; Vladimir Fras, Hla-
ponci 25/a; Vladimir Zč^oršek,
Dornava 145; Milena Stopfer,
Pobrežje 32/a; Ivan Gavez, Pre-
šernova 8, Ptuj.
Klicani, 12. maja: Aleksander
Lepenik, Zagrebška 114, Ptuj;
Janko Janžekovič, Strejaci 7;
Darko Hažič, Formin 52; Josip
Kodrič, Kicar 10/a; Vlado Ci-
glar, Podvinci 88; Anton Štrucl,
Kungota 15; Maks Petrovič, Zg.
Pristava 25/a; Silva Auer, Po-
br^ežje 151/a; Marjan Furek,
Dravinjski Vrh 1/b; Janez Žu-
mer, Hajdoše 66; Anton Kelenc,
Gorišnica 47; Srečko Kekec, Sa-
kušak 58; Ivanka Vidovič, Kraig-
herjeva 31, Ptuj; Branko Tili, Sp.
Velovlek 21/a; Bojan Stanič, Mi-
hovci 7/a; Martin Turk, Vegova
ul. 3, Kidričevo; Marjan Sakel-
šek, Potrčeva 42, Ptuj; Stanislav
Fišer, Lovrenc na Dravskem po-
lju 23; Vekoslav Cestnik, Zg.
Hajdina 98; Maks Dolenc, Pod-
leže 80; Jože Sodnjak, Moškanj-
ci 37.
Posamezniki, 12. maja: Marija
Žmauc, Zagorci 62/a; Ludvik
Kokol, Hrvatski trg 2, Ptuj;
Branko Ficjan, Podvinci 94;
Franc Pišek, Stari Log 56.
Posamezniki, 14. maja:
Marjan Herga, Crmlja 5/a; Jan-
ko Požegar, Biš 48; Martin Fi-
štravec, Gajevci 30; Zvonko Ula-
ga, Videm 35; Branko Klemen-
čič, Hercegova 6, Ptuj; Anton Je-
len, Ložina 1; Bojan Markuš, Ži-
karce 22; Albin Predikaka, Sp.
Gorica 59, Maribor; Franc Lasič,
Marjeta 6/c; Miran Eržen, Kar-
deljeva 73, Maribor; Milan Sla-
na, Ob Studenčnici 21, Ptuj; Šte-
fan Belina, Keleminova 17, Ma-
ribor; Venčeslav Koban, Potrče-
va 3, Gaj; Miran Domine, Haj-
doše 74; Bojan Bertalanič, K
brodu 27, Zrkovci; Štefka Brez-
nič, Ul. Zofke Kukovič 55, Mari-
bor; Miroslav Vogrinec, Kidriče-
va 15, Dobrovci; Albin Stregar,
Vintarovci 38; Leon Celan, Pra-
gersko, Prežihova I; Anton Kelc,
Sarajevska 5, Maribor; Darij
Kornik, Muršičeva 2, Ptuj; Mi-
lan Krajnčič, Lancova vas 95;
Mladen Slaviček, Cukova 26,
Cakovec; Branko Težak, Turški
Vrh 5; Slavko Lončarič, Brunš-
vik 38/c; Darko Nerad, Selška c.
40, Ptuj; Igor Drožina, Domin-
kuševa 8, Maribor; Ivan Koci-
per, Placarovci 3; Konrad Mo-
horko, Volkmerjeva 24, Ptuj.
MIP Ptuj in Zaščita Kidričevo,
14. maja: Ljudmila Šmigoc, Dra-
vinjski Vrh 56; Franc Petek, Ti-
bolci I; Franc Ratek, Gabrnik 1;
Mirko Moran, Kraigherjeva 36,
Ptuj; Avgust Mohorko, Sela
28/B; Stanislav Kovačec, Apače
64/a; Franc Mar, Bresnica 21;
Katica Emeršič, Lancova vas 43;
Lidija Janžekovič, Kraigherjeva
35, Ptuj; Milan Krajnc, Strafelo-
va 17, Ptuj; Srečko Hrženjak, Zi-
herlova ploščad 1, Ptuj; Franc
Valič, Moškanjci 22; Vlasta Mur-
šič, Gorišnica 20; Vlado Rož-
man, Markovci 9; Drago Šmi-
goc, Markovci 144/a; Liljana
Muzek, Meškova 4, Ptuj; Vlado
Bezjak, Miklošičeva 10, Ptuj;
Marjan Mihelič, Ul. 5. preko-
morske brigade 21, Ptuj; Srečko
Horvat, Dravinjski Vrh 1; Rozi
Šeruga, Kraigherjeva 12, Ptuj;
Jožica Tetičkovič, Lovrenc na
Dravskem polju 8; Vesna Živič,
Pobrežje 158/a; Silva Krajnc,
Cučkova 13, Kidričevo; Maks
Krajnc, Ul. 25. maja 8, Ptuj.
TAM — Ptuj, 14. maj: Stanko
Vinko, Kraigherjeva 20, Ptuj;
Alojz Samec, Zagrebška 115,
Ptuj.
Sosedovo drevje
Nadaljevanje iz prejšnje številke
PRILASTITEV SADEŽEV
PREK MEJE VISECIH VEJ
Ker ima sosed pravico odstra-
niti in porabiti veje, ki rastejo v
njegov zračni prostor, sta pravna
teorija in praksa ob uporabi
ODZ zavzeli stališča, da tako sa-
deži, ki so na teh vejah, kakor tu-
di sadeži, ki so že prej padli s ta-
kih vej na tla, pripadajo sosedu.
Sadeži, ki so padli iz vej, ki ne vi-
sijo v sosedov zračni prostor, na
sosedovo zemljo, pa ostanejo
lastnina lastnika obmejnega dre-
vesa, zato sme ta sadeže zahteva-
ti od soseda oziroma jih sme iti
sam pobirat na sosedovo zemljo.
b) Sedanja praksa
Tudi sedanja sodna praksa v
Sloveniji se, kolikor je meni zna-
no, drži pravnih pravil ODZ in
stare prakse glede odstranitve
debla, ki raste v sosedov zračni
prostor, in glede lastnine sadežev
na vejah oziroma padlih z vej, ki
segajo v tuji zračni prostor. Gle-
de pravice soseda, da odstrani
veje in korenine obmejnega dre-
vesa, pa se v Sloveniji oblikuje
nova sodna praksa, ki jo usmerja
Vrhovno sodišče Slovenije —
skrajšano VSS in to:
a)	s svojim načelnim pravnim
mnenjem iz 1. 1985, ki je objavlje-
no tudi v Pravniku, reviji za pra-
vno teorijo in prakso 1. 1985, št.
5 — 7, str. 417 in naslednje
b)	s svojim pravnim mnenjem
iz 1. 1991, tudi objavljenim v
Pravniku iz 1. 1992, št. 1-2, str.
559-561.
Vsebina omenjenega načelne-
ga pravnega mnenja in pravnega
ninenja VSS "(v nadaljevanju
hom uporabljal samo besedo
ninenje) je skoraj enaka, le da se
v izreku načelnega pravnega
mnenja ne omenjajo korenine (te
so omenjene le v obrazložitvi iz-
rekla načelnega pravnega mne-
nja), medtem ko pa izrek pravne-
ga mnenja govori tudi o koreni-
nah. Ker se obe mnenji dopol-
njujeta, ju bom prikazal kot eno
združeno mnenje, ki v svojih iz-
rekih navaja rešitve za tri razli-
čne situacije.
Prva situacija in pravna pot za
njeno rešitev
Lastnik nepremičnine ima pra-
vico odstraniti veje in korenine,
ki rastejo v njegov zračni prostor
nad njegovo nepremičnino oziro-
ma v njegovo nepremičnino, če
ga motijo. Preden to stori, mora o
svoji nameni obvestiti lastnika
obmejnega drevesa in mu dati na
razpolago primeren rok, da ta
veje oz. korenine sam odstrani.
Po primerjavi navedenih do-
ločb' iz paragrafa 422 ODZ in
mnenja VSS vidimo, da mnenje
VSS nalaga lastniku nepremični-
ne, ki želi odstraniti veje in kore-
nine tujega obmejnega drevesa,
več dolžnosti kot omenjeni para-
graf ODZ. razlog, da se je VSS
odločilo za take dolžnosti, je naj-
ti v prejšnjem in sedanjem poj-
movanju izvrševanj lastninske
pravice. Medtem ko je v starih
časih imel lastnik zemljišča sko-
raj popolno oblast nad svojim
zemljiščem in zračnim prostorom
nad njim, ni se mu bilo potrebno
dosti ozirati na ekološke in druž-
bene interese, je sedaj drugače,
kajti uživanje lastnine je lahko le
tako, da je zagotovljena njena
gospodarska, socialna in ekolo-
ška funkcija (glej 67. čl. sedanje
slovenske ustave).
V praksi se bodo tudi še v bo-
doče poleg drugih pojavljala tale
vprašanja:
I. Ali imajo glede odstranitev
vej in korenin enake pravice in
dolžnosti, kot jih ima lastnik pri-
zadete nepremičnine, tudi drugi
omenjeni subjekti, ki jim je take
pravice priznala praksa ob upo-
rabi ODZ? Po mojem mnenju ni
razlogov, da bi v tem pogledu
menjali staro prakso.
2.	Kdaj bodo zemljiškega last-
nika motile v njegov zračni pro-
stor viseče veje oziroma v njego-
vo zemljo segajoče korenine? To
bo odvisno od konkretnega pri-
mera. Tako na primer, po mojem
mnenju, ne bo šlo za motenje, če
na zunaj nevidne korenine tujega
obmejnega drevesa rastejo v so-
sedovo neplodno zemljo ali v
pašnik. Ce pa rastejo v sosedov
vrt in soseda ovirajo pri obdelo-
vanju, je motenje podano.
3.	Kakšen rok mora dati mo-
teni sosed lastniku obmejnega
drevesa, da ta sam odstrani kriti-
čne veje in korenine? Mnenje
VSS govori o primernem roku,
kar pomeni, da mora biti ta pri-
merno dolg glede na delo, ki ga
bo potrebno opraviti, glede na
letni čas itd.
Druga situacija in pravna pot
za njeno rešitev
Ce lastnik drevesa prepove ali
prepreči lastniku sosedove ne-
premičnine, da izvrši svojo pravi-
co, lahko lastnik prizadete ne-
premičnine s tožbo zahteva do-
pustitev odstranitve vej in kore-
nin.
S to tožbo torej ni mogoče
zahtevati, da bi moral lastnik
drevesa sam odstraniti veje in
korenine, ki motijo soseda, ta pa
bo, brž ko bo s tožbo uspel, lah-
ko izvršil svojo pravico.
Tretja situacija in pravna pot
za njeno rešitev
Lastnik nepremičnine lahko z
negativno tožbo po 42. čl. ZTLR
zahteva od soseda, da odstrani
veje in korenine svojega drevesa
le takrat, kadar je do seganja vej
v zračni prostor ali rasti korenin
v tuje zemljišče prišlo zaradi
aktivnega ravnanja lastniku dre-
vesa (npr. nova zasaditev), in
pod pogojem, da je uporaba tož-
nikove nepremičnine prizadeta
čez mero, ki je glede na njeno
naravo in namen ter glede na
krajevne razmere običajna, ali če
nastane znatnejša škoda (5. čl.
ZTLR).
Pojem in vsebino negativne
tožbe sem že pojasnil: takrat sem
tudi citiral 1. in 2. odstavek 42.
čl. ZTLR, Pri naštevanju pogojev
navaja mnenje VSS določbe 5. čl.
ZTLR, ki sicer urejajo vprašanje
tako imenovanih imisij, vendar
bi po mnennju VSS naj veljala
tudi za negativno tožbo zaradi
odstranitve kritičnih vej in kore-
nin. Določe 5. čl. ZTLR govorijo
o prizadetosti nepremičnin čez
mero oz. z znatnejšo škodo.
Kdaj bo v konkretnem prime-
ru šlo za prizadetost čez mero oz.
za znatnejšo škodo, česar zakon
ne določa, bodo ugotovili sodiš-
če in izvedenci.
Novosti
na videu
SIESTA je film režiserke Mary
Lambhert, ki sodi med najuspeš-
nješe režiserje videospotov v
ZDA. Za napet psihotriler je
zbrala odlično ekipo igralcev
(Ellen Barkin, Martin Sheen, Jo-
die Foster, Grace Jones, Isabella
Rossellini, Julian Sands).
Mlada žena se zbudi na robu
letališke steze vsa v krvi, čeprav
ni ranjena. Kje je in kaj se je zgo-
dilo z njo v zadnjih dneh? Korak
za korakom odkriva skrivnosti, v
katere se je zapletla zaradi svoje
velike ljubezni.
V	komediji Z.LT.S. (Operacija
Mozoljček) so Denver, Erkins,
Noggy, Newton in Oskar mlado-
letniki, vsak s svojim proble-
mom, združuje jih ljubezen do
glasbe. Ko njihova učiteljica
glasbe gospa Maple oslepi od ki-
sline, ki ji jo je vlomilec vrgel v
obraz, se odločijo zbrati 100.000
dolarjev, potrebnih za operacijo.
Prepričali bodo Ruse, da so su-
per vohuni, ki jim lahko prodajo
velike vojne tajne ...
IVORY HUNTERS je pusto-
lovski film, ki vas bo popeljal v
prelepi, a tudi kruti svet Afrike.
Bob (John Lithgovv) je ameri-
ški pisatelj, ki išče morilca svoje-
ga pomočnika. Marija (Isabella
Rossellini) je biologinja, ki se v
afriški divjini bori za obstanek
slonov. Oba poskušata preprečiti
pobijanje slonov in odkriti mre-
žo tihotapljenja s slonovino. Pri
tem jima pomaga policijski in-
špektor (James Earl Jones).
ACROSS THE RED NIGHT.
V glavnih vlogah John Savage in
Jennifer Voungs.
V	SZ se dogajajo velike spre-
membe, Gorbačov in Bush skle-
pata sporazume o ekonomskem
sodelovanju. To pa ne ustreza
bivšim visokim funkcionarjem
režima. V svojo vohunsko mrežo
vključijo Edvvarda in ga prisilijo
v prenos zelo važnih dokumen-
tov. Agenti CIA in KGB skupaj
nastopijo proti mračnim silam.
A CHORUS OF DISPPRO-
VAL. Odlična sestava igralcev na
čelu z Jeremy Ironsom in Antho-
ny Hopkinsom je omogočila, da
je film eden izmed boljših filmov
angleške produkcije.
Guy Johns je sramežljiv vdo-
vec, ki se zaposli v manjšem me-
stu na severu Anglije. Pridruži se
amaterski gledališki skupini, ki
jo vodi David Leuenill. Z njego-
vo ženo Hannah se Johns zaplete
v romanco. Gledališke intrige
naredijo iz nervoznega in nego-
tovega Johnsa uspešnega poslov-
neža.
Tokrat smo vam v Novostih
predstavili samo originale, saj pi-
ratske kopije filmov, kot so Hoo-
ok, J.F.K., My giri, The last boys-
cout, Ricochet, Cape Fear zagoto-
vo poznate.
Podatke
pripravil
12 — TV SPOREDI
28.
Jllfli^Lz TEDNIK
TEDNIK - 28- ntaj 1992
ZA RAZVEDRILO - 13
OKUKOCILA
28. maj 1992 -
TEDNIK
Seminar za predsednike
sindikata podjetij
oz. zavodov ZSSS z
območja Ptuja
v petek, 22. maja, je bil v orga-
nizaciji Območnega sveta I^uj
organiziran seminar za predsed-
nike oziroma sindikalne zaupni-
ke Zveze svobodnih sindikatov
Slovenije iz območja Ptuja, v
dvorani doma Franca Kramber-
gerja. Program seminarja je ob-
segal tri nosilne točke. V prvi
»Mesto in vloga sindikata«, ki je
obsegala področja organizirano-
sti sindikata v Zvezi svobodnih
sindikatov Slovenije, sindikat v
podjetju in zavodu, sindikalni
zaupnik, ustvarjanje neposred-
nih stikov s člani, komuniciranje
med sindikatom in vodstvom or-
ganizacije in zastopanje pred or-
gani podjetja oz. zavoda in pred
sodiščem, so sindikalni zaupniki
dobili informacije za tekočo de-
lo.
V drugi točki »ZSSS v novi dr-
žavi in pluralizem v sindikatih«,
je predsednik ZSSS mag. Dušan
SEMOLIČ podal vsebinsko bo-
gate informacije predsednika in
poslanca Skupščine Republike
Slovenije. Najpomembnejši pou-
darki:
—	v Sloveniji je dovolj pame-
ti, dovolj pridnih rok, da bi bilo
življenje lahko lepše, za delavca
bolj prijazno,
—	nobena vlada v Evropi, ki
ni spoštovala socialnih stisk v dr-
žavi, ni uspela,
—	dveurni štrajk 18. 3. 1992
je rezultat nesodelovanja vlade z
ZSSS, ki je ves čas zahtevala in
opozarjala na določeno proble-
matiko: Zakon o plačah. Zakon
o zajamčenih OD, socialna pra-
vna varnost zaposlenih, zahteva
po razvojnem programu Sloveni-
je; neodgovorna kritika vlade na
račun štrajka - v Nemčiji je ja-
vni sektor štrajkal 10 dni proti
vladi, pa to ni bilo nekaj protidr-
žavnega,
—	nobeni vladi se v ZSSS ne
bo dovolilo, da odloča kdaj bo-
do delavci štrajkali,
—	za ZSSS je vseeno kakšna
je oblast oz. kdo vodi vlado, po-
membno je da bo reševala vpra-
šanja, ki se tičejo delavcev;
—	sindikatu v podjetju je naj-
težje, enako vodstveni strukturi,
—	v parlamentu Slovenije je
premalo socialno čutečih, zato
morajo biti delavci bolj pozorni,
ko bodo nove volitve, kajti
oblast se deli na volitvah .. .
V tretji točki »Zakonodaja«
pa so se udeleženci seminarja se-
znanili z izvajanjem kolektivnih
pogodb v praksi, izvajanjem Za-
kona o spremembah in dopolnit-
vah zakona o delovnih razmer-
jih, Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju in Za-
konom o zdravstvenem varstvu
in zdravstvenem zavarovanju.
Seminar je bil celodneven,
udeležila se ga je večina iz ptuj-
skih podjetij in zavodov. Sindi-
kalni zaupniki so z zanimanjem
spremljali celotno vsebino, pose-
bej pa so se izkazali z vprašanji
pri razgovoru s predsednikom
ZSSS mag. Dušanom Semoličem
in izvajanjem kolektivnih po-
godb in zakonodaje v praksi.
Območni svet ZSSS Ptuj
Danes ocenjevanje bikov
v ptujskem osemenjevalnem središču bo ob devetih začetek let-
nega pregleda in ocenjevanja bikov. Bike vsako leto oceni republiška
komisija tudi na osnovi rezultatov zbiranja podatkov o lastnosti bi-
kov, ki jih le-ti prenašajo na potomce. Zbiranje teh podatkov in vsa-
koletno ocenjevanje bikov je dolgotrajno selekcijsko delo, nadvse po-
membno za razvoj živinoreje. Ptujski Obdravski zavod za veterinar-
stvo in živinorejo na tem področju sodeluje z zavodom v Murski So-
boti, kjer biki odraščajo, ko so vključeni v osemenjevanje, pa pridejo
v ptujsko osemenjevalno središče. Predstavitve v Ptuju se vsako leto
udeleži veliko število učencev kmetijskih šol in zainteresiranih živino-
rejcev ter strokovnjakov.
JB
Varstvo vinogradov
v vinogradih bo potrebno
opraviti prvo redno škroplje-
nje proti peronospori. Upo-
rabili bomo pripravke, kot so
antrocol, dithana M 45 ali
podobni organski kontaktni
fungicidi. Dodali bomo pe-
pelin, kosan ali karathane
proti oidiju.
V nekaterih vinogradih so
vidne poškodbe, ki jih pov-
zroča akarinoza oz. rdeči pa-
jek. Ce niso močnejše, bodo
dovolj pripravki na osnovi
močljivega žvepla, nekoliko
učinkovitejši je karathane, če
pa je napad močnejši, bo po-
trebno uporabiti pinoron ali
thiodane.
V tem času je izredno učin-
kovito foliarno gnojenje vin-
ske trte, vendar moramo biti
previdni, saj lahko nastopijo
problemi z mešanjem posa-
meznih škropiv, predvsem
pri karathanu, saj se ta dobro
meša le z redkimi foliarnimi
gnojili.
Gnojenje vinogradov
Sedaj je optimalni čas za
gnojenje vinske trte z duši-
kom. Potrosili bomo 300 kg
kana ali 150 kg uree po hek-
tarju.
Varstvo jablan
Zaradi deževnega in tople-
ga vremena v zadnjem ob-
dobju je prišlo do močnejših
izbruhov askospor škrlupa in
je potrebno škropljenje s si-
stemičnimi pripravki proti
škrlupu. Uporabili bomo to-
pas C ali kombinacijo bay-
cor -I- dihtane M 45. Doda-
mo še bayleton special proti
pepelovki ali score.
Pred uporabo pazljivo pre-
berite navodila proizvajalca.
Dipl. ing. Albert Gonc
Nova drogerija
Mercatorja Izbire Panonije
Ob dvajsetletnici Blagovnice v Ptuju je Mercator Izbira Panonije
pripravila za kupce vrsto presenečenj in posebnih akcijskih prodaj. Tako
lahko te dni kupujete Murino konfekcijo z 2tl-odstotnim popustom pri
gotovinskem plačilu, minula sobota pa je bila kar Mercatorjeva. Pripra-
vili so /e tradicionalno modno revijo pred Blagovnico. Posebno pozor-
nost so namenih predstavitvi bfagovnih znamk Leona in Gallus, katerih
ekskluzivni prodajalec je Mercatorjev butique M -t- M.
V nekdanji prodajalni Višnja v
Miklošičevi ulici so odprli spe-
cializirano trgovino Drogerija. V
njej prodajajo kozmetiko, speci-
alna čistila, izdelke za prvo po-
moč in še in še drobnih predme-
tov za vsakdanjo rabo. Tudi dari-
la v tej prodajalni ne bo težko
najti. Proflni'^lm i> samopostre-
žna s tremi zaposlenimi, preure-
ditev pa je stala milijonov tolar-
jev. Zadnji teden maja in prvi v
juniju bodo vsem, ki bodo želeli,
na voljo brezplačni kozmetični
nasveti kozmetičark iz Krke in
Leka, kasneje pa še iz Zlatoroga.
Nav
Nova Drogerija v Miklošičevi ulici.
31. maj — svetovni
dan brez cigarete
»Delavci, ki kadijo, se dan za
dnem izpostavljajo kvarnim vpli-
vom tobaka, kakor tudi kombini-
ranemu vplivu onesnaženega
zraka v prostoru in tobačnega di-
ma. Poleg tega ogrožajo zdravje
svojih sodelavcev, ki lahko po-
stanejo žrtve pasivnega kajenja.
V desetletjih naporov po vsem
svetu se je izboljšala varnost pri
delu. Le če se bo ta trud nadalje-
val, bodo delavci zaščiteni pred
rizikom poklicnih bolezni. Tega
napredka ne bi smeli uničiti z
uporabo tobaka. Ljudje imajo
pravico delati v primernem
ozračju, na čimbolj svežem zra-
ku,« je med drugim v svoji posla-
nici ob 31. maju, svetovnem dne-
vu nekajenja, zapisal predsednik
Svetovne zdravstvene organizaci-
je Hiroshi Nakajima. Letos pote-
ka pod geslom »Delovno mesto
brez cigarete — varneje in bolj
zdravo.«
Ptujsko društvo nekadilcev je
ob 31. maju pripravilo več raz-
stav, ki so na ogled v Blagovnici
Mercator, izložbi Emone Mer-
kurja v Lackovi ulici, prostorih
banke v Lackovi, Srednješol-
skem centru in dru&je. V sliki in
besedi mladi razmišljajo o kadil-
ski razvadi in njenem škodljivem
vplivu na zdravje ljudi.
Predsednica Zveze društev ne-
kadilcev Slovenije dr. Marija
Djurdjevič je pred letošnjim
dnem nekajenja pisala sloven-
skim zdraviliščem, da bi na ta
dan organizirali dan odprtih vrat
in povabili na kopanje vse neka-
dilce oziroma da bi zdraviliške
storitve brezplačno uporabljali
vsi, ki bi ta dan prišli, pod pogo-
jeni, da ne bi nikjer kadili. Zdra-
vilišča bi zato morala odstraniti
vse pepelnike ter nadzorovati iz-
vajanje predloga. Dr. Djurdjevi-
čeva je pisala tudi slovenski mi-
nistrici za delo Jožici Puhar in ji
predlagala, da izda zahtevo, s ka-
tero bi se v podjetjih med delov-
nim časom prepovedalo kajenje.
To je tudi ena od zahtev Sveto-
vne zdravstvene organizacije, v
katero je bila pred kratkim spre-
jeta tudi Slovenija. V sklopu ak-
cije »Zdravje za vse do leta
2000«, ki jo mora pričeti izpol-
njevati tudi Slovenija, je zapisa-
na tudi zahteva, da se zmanjšuje
kajenje in zaščiti nekadilce pred
tobačnim dimom.
(98,2 MHz — ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — srednji val)
ČETRTEK, 28. maja: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horoskop, var-
nost. 14.30 RAJZAMO iz kraja v KRAJ: Grajena. 15.00 Obvesti-
la, glasba in EPP. 16.15 Novice. 16.30 Po domače in čestitke. 17.00
Obvestila, mali oglasi, glasba in EPP. 17.30 VČERAJ-DANES-JU-
TRI, obvestila, mali oglasi. 17.55 Uspešnica dneva. 18.00 URICA
domaČih.
PETEK, 29. maja: 14.00 Uvod. 14.15 1 Novice, horoskop, var-
nost. 15.00 Obvestila, glasba in EPP. 16.15 Novice. 16.25 V vrtu. 16.30
Po domače in čestitke. 17.00 Obvestila, glasba in EPP. 17.30 VCE-
RAJ-DANES-JUTRI, obvestila. 17.55 Uspešnica dneva. 18.00 MALI
OGLASI V ŽIVO.
SOBOTA, 30. maja: 13.00 Uvod, čestitke poslušalcev. 17.00 Ob-
vestila, mali oglasi, glasba in EPP. 17.30 VCERAJ-DANES-JUTRI,
obvestila, mali oglasi. 17.55 Uspešnica dneva. 18.00 URA ZA ŠTU-
DENTE. 19.30 Čestitke poslušalcev.
NEDELJA, 31. maja: 7.30 Uvod, čestitke poslušalcev. 10.00 OR-
FEJCEK. 11.00 Tedenski pregled, obvestila, horoskop, glasba in
EPP. 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Domača ustvarjalnost. Svetloba
duha. 13.00 Čestitke poslušalcev.
PONEDEIJEK, 1. junija: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horoskop,
varnost. 15.00 Obvestila, glasba in EPP. 16.15 Novice. 16.30 Po doma-
če in čestitke. 17.00 Obvestila, mali oglasi, glasba in EPP. 17.30 VCE-
RAJ-DANES-JUTRI, obvestila, mali oglasi. 17.55 Uspešnica dneva.
18.00 Mala ptujska kronika, šport, kultura - vmes glasba po izboru
Draga Skoka.
TOREK, 2. junija: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horoskop, varnost.
15.00 Obvestila, glasba in EPP. 16.15 Novice. 16.30 Po domače in če-
stitke. 17.00 Obvestila, mali oglasi, glasba in EPP. 17.30 VCERAJ-
DANES-JUTRI, obvestila, mali oglasi. 17.55 Uspešnica dneva 18 00
V ŽIVO: dr. Ludvik Toplak.
SREDA, 3. junija: 14.00 Uvod. 14.15 Novice, horoskop, varnost.
15.00 Obvestila, glasba in EPP. 16.15 Novice. 16.25 Za planince. 16.30
Po domače in čestitke. 17.00 Obvestila, mali oglasi, glasba in FPP.
17.30 VCERAJ-DANES-JUTRI, obvestila, mali oglasi. 17.55 Uspeš-
nica dneva. 18.00 ROČK KOTICEK.
TEDNIK - 28- »"aj 1992
OGLASI IN OBJAVE - 15
Kulturni
križem-
kražem
PTUJ * V petek m soboto bo
Srečanje mladih slovenskih gle-
dališč. F'rogram je oblikoval se-
lektor Uroš Trefalt. V petek bo-
mo videli Eksperimentalno gle-
dališče »F« Gimnazije Celje (Je-
an Paul Sartre: Zaprta vrata),
Mladinsko dramsko skupino
KUD Janka Premrla Vojka
Spodnja Idrija (Luiz Francisco
Rebello: Jutrišnji dan), Gledali-
ško skupino Ludus iz Kopra (Di-
mitrij Kralj: Zadnja večerja),
DPD Svoboda — Gledališče
Ptuj — Teater III (F. G. Lorca:
Publika), Gledališko skupino
Čarovnica Vera in 7 globusov
Gimnazije Poljane (Arthur L.
Kopit: Komorna glasba) in Gle-
dališko skupino I. Gimnazije
Maribor (Dominik Smole: Anti-
gona).
V informativnem programu se
bosta v soboto predstavili skupi-
ni »Bleščečih šest« Zveze dru-
štev za cerebralno paralizo Slo-
venije (Sue Townsend: Iz življe-
nja nekega pubertetnika) in Gle-
dališka skupina Gorgone Sred-
nje vzgojiteljske šole in gimnazi-
je Ljubljana (Tatjana Ažman:
Gorgone — gledališki laborato-
rij).
Na slovenskem trgu se bo na
prostem 14. uri predstavila sku-
pian Derevo iz St. Petersburga iz
Rusije z delom Boben iz zajčje
kože.
Z avtorskimi teksti se bodo
predstavili še Groteskno gleda-
lišče Grapefruit iz Ljubljane (Iz-
tok Lovrič: Columbus,
Schwarz & Capone), Gledališka
skupina Zadnjič Gimnazije Ko-
per (Dejan Sarič: Dom ukrade-
nih besed). Gledališka skupina
Boldrik IIL iz Grosuplja (Tomaž
Vesel: Večna ptica) in Matjaž
Čok iz Kopra s teksti različnih
avtorjev Zamujena priložnost.
PTUJ * V sredo, 3. junija, bo
ob 19. uri v paiaciju gradu kon-
cert Mešanega mladinskega pev-
skega zbora Srednješolskega cen-
tra Ptuj pod vodstvom Darje Ko-
ter. Kot gost bo nastopila moška
vokalna sk'upina Urban iz Mari-
bora. Za člane zbora četrtošolce
je to žal tudi poslovilni koncert.
Kidričevo * V avli osnovne šo-
le razstavlja svoja likovna dela
Ivan Mazera. Na ogled bodo še
ta teden.
ORMOŽ * Od sredine maja
do konca junija je v izložbi ne-
kdanje Zarjine Galanterije raz-
stava Knjižnica Ormož opozarja
nase.
ORMOŽ * 29. maja ob 20. uri
bo v domu kulture samostojni
koncert mešanega pevskega zbo-
ra DPD Svoboda iz Ormoža; kot
gostje bodo sodelovali člani mo-
škega okteta iz Ormoža.
ŠMARTNO NA POHOR-
JU * 7. junija bo v avli šmarske
osnovne šole 7. področno sreča-
nje ljudskih pevcev in godcev.
Sodelovalo bo 17 skupin iz bi-
striške in sosednjih občin. Sreča-
nje je posvečeno 165-letnici fraj-
hajmske godbe na pihala.
PTUJ * Danes ob 19. uri bo v
Narodnem domu koncert pev-
skih zborov OŠ Olge Meglič
(zborovodkinja Magda Damiš)
in godalnega orkestra Glasbene
šole Ptuj.
PRI JANEZU HAJŠKU V SESTRŽAH
DrŽava bi morala ukrepati hitreje
Zadružna zveia je lani namenila 47 kmetovalcem v Sloveniji priznanja za prispevek k razvoju zadružni-
štva. Lanskoletno podelitev je preprečila vojna in priznanja so tako kmetje dobili letos na slovesnosti v Mari-
boru. Med prejemniki priznanja je bil tudi Janez Hajšek iz Sestriž 23 pri Ptujski Gori.
Mogočna kmetija in prijazni
ljudje je prvo, kar opaziš ob obi-
sku Hajškovih. Pravo veliko
kmečko dvorišče, ki mu trenutno
manjka le pes čuvaj. Po tem no-
vinarji tudi najprej vprašamo, saj
imamo z napadalnimi štirinožci
precej težav. Tudi Hajškovi so
do nedavna imeli čuvaja. Morda
imajo sedaj, ko to prebirate, že
novega, ob mojem obisku pa je
za popolno kmečko idilo manj-
kal le lajež.
Na kmetiji so otroci, dober
znak za prihodnost kmetijstva.
Štiriletna Nina je že pred vpraša-
njem pohitela z novico, daje ma-
mica v hiši. V kratkem so bili
zbrani vsi: gospodar Janez, sin in
naslednik kmetije Jože, pa snaha
Marija in še ena vnukinja, dve-
letna Teja. Gospodinja Jožefa je
bila bolna.
V taki postavi smo sedli za ve-
liko mizo v lepo urejeni kuhinji,
mlada gospodinja pa je že stala
za delovno mizo in slišal se je
zven krožnikov, skodelic in ko-
zarcev. Pripombo, da sem zgolj
na službenem obisku, da naj se
ne ukvarjajo s pogostitvijo, so
preslišali. Na mizi je že bila kavi-
ca, nadvse okusno meso, ki bi ga
zlahka zamenjal za primorski pr-
šut, in dobro vino. Vse delo do-
mačih rok. Še dodatna potrditev
prvega vtisa: tu so doma dobri
gospodarji.
Da je šlo priznanje Zadružne
zveze v prave roke, sem se pre-
pričal tudi v pogovoru. Največje
govoril gospodar. Razumljivo,
saj so za njim štiri desetletja go-
spodarjenja na kmetiji, polna de-
lovna doba. Janez Hajnšek se je
na kmetijo v Sestržah 23 priženil.
Z ženo sta pričela graditi. Naj-
prej hleve, nato hišo, dane gradi-
jo že tretji hlev, tokrat za šestde-
set krav molznic.
Njihova kmetija je sedaj delno
preusmerjena v živinorejo. Imajo
14 hektarjev svoje, v zakupu pa
še sedem hektarov obdelovalne
zemlje. V glavnem pridelujejo kr-
mo za živino, živine pa je za tak-
šno količino koruze in trave pre-
malo. Ko bo novi hlev poln, bo-
do pridelali kakih 250 tisoč litrov
mleka letno. Ko so začeli graditi,
še ni bilo težav s prodajo, upajo
tudi, da so sedanje le začasne. Si-
cer pa vsak dober gospodar inve-
stira v času krize.
Gospodar Janez pove, da je
ponosen na priznanje Zadružne
zveze in da mu je to vzpodbuda
za naprej. Lepo je, ko izveš, da
tudi drugi cenijo rezultate tvoje-
ga dela. Hajškovi so dobrih dvaj-
set let pitali živino v kooperacij-
skem odnosu. Velik de svoje
proizvodnje so prodali zadrugi.
Zadruga jim je, tako pravi go-
spodar, pomagala na noge in
ostali so ji zvesti. Danes v času
sprememb in težkega gospodar-
skega stanja pa je potrebno po-
gledati, kje dobiš kaj ceneje in
cje lahko bolje prodaš. Pri tem-
ima tudi zadruga vse večjo kon-
kurenco.
V besedah gospodarja je kar
malo nostalgije za starimi časi.
Najbolje je bilo za kmeta pred
kakimi petimi leti. Takrat je imel
delavec razmeroma visok stan-
dard in si je lahko privoščil mar-
sikatero dobroto s kmetije. Da-
nes, ko je potrošnja omejena
zgolj na tisto najnujnejše, je
kmečke pridelke vse težje proda-
jati. Na drugi strani pa so visoke
cene vsega, kar mora kmet kupi-
ti. Če bi vnaprej vedeli, kako
draga bo gradnja novega hleva,
bi SI verjetno premislili. Samo za
molzne naprave bodo morali se-
daj odšteti okoli 25 tisoč mark.
Kakšen ie kmečki pogled v
prihodnost? Zaenkrat negotov.
Država bi morala narediti red na
mnogih področjih, tudi v kmetij-
stvu in v odnosu do te dejavno-
sti. Tako v veterinarski dejavno-
sti kot v zavarovalništvu in v last-
ninjenju. Prihodnost kmetijstva
tudi gospodar Janez vidi v dru-
žinskih kmetijah. Te naj bodo ta-
ke, da kmetu ne bo potrebno
iskati za otroke delovnega mesta
v tovarni. Družinske kmetije bi
morale imeti vsaj 50 hektarov
zemlje, ni pa nujno, da je zemlja
njihova lastnina. Pa še primer: že
leta 1985 smo izvajali melioraci-
jo, papirne zadeve pa še danes
niso rešene. Če se kdo s čim ne
strinja, ne bi smel ovirati vseh
drugih. Še danes namreč del neu-
rejenega zemljišča zarašča plevel
in se širi tudi na sosednja polja.
Država bi morala ukrepati odlo-
čnde in hitreje.
Od Hajškove družine sem se
poslovil bogatejši za nekaj novih
spoznanj o delu in življenju kme-
tov. Jože je že »zapregel« trak-
tor, dedek prijel za ročici svoje
dve vnukinji, snaha pa je že od-
hitela v kuhinjo. Kdove kakšne
načrte tistega dne sem jim pre-
stavil za dve urici in potrebno je
bilo pohiteti . . .
J. Bračič
FIČKO TRČIL V GOLF
V torek, 19. maja, okoli 17. ure
je prišlo na Mariborski cesti v
Račah do prometne nezgode, v
kateri sta bila udeležena občana
iz ptujske občine. Jožef Trčko,
Spodnje Jablane 23, KS Cirkov-
ce, je v bližini stanovanjske hiše
Mariborska 75 s fičkom zapeljal
na nasprotni vozni pas v trenut-
ku, ko je nasproti pripeljal z gol-
fom Leopold Hajšek iz Sestrž 97,
KS Majšperk. Prišlo je do trče-
nja, v katerem je bil voznik Trč-
ko hudo ranjen, materialne ško-
de pa je za okoli 150.000 tolar-
jev.
Z MOTORJEM V DREVO
Po magistralni cesti od Zgor-
nje Polskave proti Slovenski Bi-
strici se je na motornem kolesu
peljal Mirko Kolšek iz Zgornje
Bistrice 56. Za naseljem Devina
ga je v levem ovinku pričelo za-
našati, zapeljal je na bankino in
potem v jarek. Nazadnje je trčil v
drevo in se pri tem hudo ranil.
Prepeljali so ga v mariborsko
bolnišnico.
VLOMILEC ODNESEL
ZGANE PIJAČE
Prejšnji teden je bilo vlomlje-
no v bistro (manjša gostilna) To-
mi v Lenartu, katerega lastnica je
Danica N. Vlomilec se je založil
predvsem z žganimi pijačami, saj
je odnesel kar 10 steklenic viski-
ja in precej steklenic drugih žga-
nih pijač. Ocenjujejo, da je last-
nico oškodoval za najmanj 25 ti-
soč tolarjev.
PREMALO PREVIDEN
MOTORIST
Po magistralni cesti skozi Or-
mož se je v soboto, 23. maja, ob
11.35 peljal z motornim kolesom
Peter Farkaš iz Mihovcev pri Ve-
liki Nedelji. Med vožnjo po No-
vakovi cesti je nameraval zaviti v
levo na stransko cesto, vendar se
ni prepričal, ali lahko to varno
stori, temveč je začel zavijati v le^
vo. Prav tedaj gaje začel prehite-
vati z osebnim avtom Ivan Šafra-
nič iz Velenja, ki je sicer začel za-
virati, vendar trčenja ni mogel
preprečiti. Motorist je padel po
cesti, se hudo ranil in prepeljali
so ga v bolnišnico.
PADEL MED VOŽNJO
PO KLANCU NAVZDOL
Po lokalni cesti od Juršincev
proti Bodkovcem se je v soboto,
23. maja, okoli 20.30 peljal z mo-
pedom Vladimir Hojnik iz Bod-
kovcev 23. Med vožnjo po klan-
cu navzdol ga je v blagem levem
ovinku pričelo zanašati, zapeljal
je na levo bankino, kjer je izgubil
oblast nad krmilom, padel je in
se hudo ranil. Prepeljali so ga v
ptujsko bolnišnico.
Z AVTOM TRČIL V DREVO
Po lokalni cesti od Prepolj
proti Staršem je v nedeljo, 24.
maja, okoli 3.30 vozil osebni av-
to Alojz Požgan iz Kungote 9,
KS Kidričevo. V bližini pokopa-
lišča v Staršah je njegov avto,
verjetno zaradi prehitre vožnje,
začelo zanašati. Zaneslo ga je v
levo, kjer je trčil v drevo in se pri
tem hudo ranil. Prepeljali so ga
na zdravljenje v bolnišnico.
VLOMILEC OBISKAL
TRGOVINO V SESTRŽAH
Konec minulega tedna je do-
slej še neznani storilec vlomil v
zasebno samopostrežno trgovino
v Sestržah, KS Majšperk. Po
ugotovitvah je odnesel za okoli
40.000 tolarjev gotovine, nekaj
oblačil, kozmetike, šolskih po-
trebščin in živil. S tem je napra-
vil škode za okoli 90 tisoč tolar-
jev.
MORILCA ŠE NISO
IZSLEDILI
V 19. številki Tednika smo po-
ročali, da so v hiši Gorenjski Vrh
I pri Zavrču našli umorjeno Šte-
fanijo Petrovič. Po prvi policijski
preiskavi je kazalo, da so moril-
ca izsledili, vendar ni bilo tako.
Osumljeni je dokazal alibi s potr-
ditvijo ene od zaslišanih prič in
preiskovalni sodnik je osumlje-
nega spustil na prostost. Preiska-
va se nadaljuje.
FF
Vabilo lastnikom vozil
konjeniški klub Maribor praznuje letos 110-letnico obstoja in je
najstarejši športni kolektiv v Mariboru. Visoki jubilej bodo proslavili z
velikimi konjskimi dirkami, ki bodo 6. in 7. junija na hipodromu v kam-
nici, vendar pa člani kluba želijo, da bi v tednu pred dirkami tako rekoč
zaživel s konjeništvom rt*« Maribor.
Tako vabijo k sodelovanju tu-
di lastnike starih konjskih vpreg:
težkih delovnih vozov, ki jih vle-
četa dva konja s homoti, lažjih
delovnih vpreg, ki jih vleče en
konj, opremljen bodisi s homo-
tom bodisi s prsno zaprego, in
zapravljivčkov. Povorka vseh teh
vozov bo krenila v petek, 6. juni-
ja, s hipodroma v Kamnici v Ma-
ribor, ustavila pa se bo na Lentu,
kjer bo med drugim Kvik prire-
dil modno revijo, zaprege pa bo
ocenila strokovna komisija. Med
drugim bodo ocenjevali izvir-
nost, ohranjenost zapreg, pa tudi
opravo oziroma oblačila furma-
nov. Najboljši v posameznih ka-
tegorijah bodo prejeli priznanja
in bodo povabljeni na častni
krog na dirkah v Kamnici na-
slednji dan.
Prijave naj lastniki vpreg, ki bi
želeli v paradi sodelovati, čim-
prej pošljejo na Konjeniški klub
Maribor, Vrbanska 65, 62351
Kamnica, kakšen teden pred pri-
reditvijo pa se bodo vsi sestali (o
tem bodo prijavljeni obveščeni)
in se dogovorili o podrobnostih.
Srečko Niedorfer
Birma za ptujske
župnije
Dvorišče minoritskega samostana v Ptuju je bilo v soboto, 23. ma-
ja, dopoldne prizorišče birme za rse tri ptujske župnije. Natanko 213
mladih iz vseh ptujskih krajevnih skupnosti je birmal mariborski stolm
kanonik gospod Vilijem PangerI, pomagalo pa mu je 10 somašnikov ii
ptujskih župnij.
Kljub slabemu vremenu in ob-
časnemu dežju je birmo sprem-
ljalo blizu 2000 Ptujčanov, naj-
več seveda sorodnikov, znancev
in prijateljev birmancev. Ptujski
gvardijan minoritskega reda pa-
ter Mirko Pihler je ob tem pou-
daril, da bodo storili vse za čim-
prejšnjo zgraditev kopije nekda-
nje minoritske cerkve na tem me-
stu, rekoč: »Ko bodo ti birmanci
botri, bo tu zagotovo že stala no-
va, potrebna cerkev.«
Foto: M. Ozmec
osebna kronika
RODILE SO - ČESTITA-
MO: Jožica Čeh, Videm 67 -
Mihaela; Jagoda Dukarič, Slove-
njegoriška 1, Ptuj — Mateja; Ka-
tarina Pondrk, Rakovci 44 - de-
čka; Marta Petričič, Sodinci 53
—	Mihaela; Andreja Lah, Videm
12/a — Luka; Darinka Zemlja-
rič, Spuhlja 93/a — dečka; Mar-
tina Bezjak, Stanovo II — Ja-
smino; Lidija Vinter, Goričak 39
—	Matija; Marjeta Kamenšek,
Stanečka vas 27 — dečka; Tatja-
na Hohnjec, U. VI. Nazorja 71,
Vinica — Filipa; Irena Letonja,
Krempljeva 8, Ptuj — Petro; Mi-
lica Milošič, Mala Varnica 14 —
dečka; Leonida Gregorič, Slov.
Bistrica, Potrčeva 4 — Ajdo;
Marta Zelenko, Ptuj, Ormoška
136 — Alena; Marija Kelc, Gra-
dišče 149 — Polonco; Rozalija
Radošek, Čermožiše 74/a — de-
čka.
POROKE - PTUJ: Boris
Plohi, Polenci 42/a in Brigita
Osterc, Hlaponci 41; Milan Kri-
vec in Marija Butolen, Stanošina
40; Srečko Holc in Vesna Kavaš,
Zagorci 68; Iztok Kojc in Dani-
ca Mihelič, Ptuj, Reševa ulica
25; Ivan Voglar, Gradišče 134, in
Miroslava Emeršič, Dolane 24;
Miroslav Nežmah, Kidričevo,
Čučkova ul. 7, in Martina Malin-
ger, Gerečja vas 77; Andrej Maj-
cen, Bratislavci 44, in Dragica
Lorenčič, Bratislavci 19; Marjan
Kolarič, Mala vas 5/a, in Mira
Kolarič, Podgorci 87; Dušan Po-
točnik, Ptujska Gora 82, in Nada
Gajšt, Doklece 5/a; Janez Raku-
ša in Vesna Mere, Ptuj, Zeleniko-
va ulica I; Albin Štumberger in
Darja Krajnc, Hajdoše 47.
UMRLI SO: Alojzij Slatič, Sp,
Velovlek 34. ♦ 1918 - t 19. maja
1992; Rudolf Korže, Sp. Sveča 6.
* 1913 - t 21. maja 1992.
TEDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovi! Okrajni odbor Of
Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod ze
radijsko in časopisno dejavnosi
RADIO-TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di
rektor in glavni urednik), Ludvll
Kotar (odgovorni urednik), Jožt
Šmigoc (pomočnik odgovorne
ga urednika in lektor), Štefar
Pušnik (tehnični urednik), Jož«
Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik
Darja Lukman, Martin Ozmec
Vida Topolovec, Nataša Vodu
šek in Milena Zupanič (novinar
ji).
PROPAGANDA: Oliver Težak.
Naslov: RADIO-TEDNIK, Raiče
va 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; tel
(062) 771-226; faks (062
771-223.
Celoletna naročnina 2.080 tolar
jev, za tujino 4.160 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj
52400-603-31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk, Mari
bor.