g Največji slovenski dnemik ▼ Združenih državah Velja za vse leto - • • $6 00 Za pol leta.....$3.00 Za New York cdo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily iJ J the United States. Iitoed every day except Sundays ^ and legal Holidays. 75,000 Readers. $ TELEFON: C0BTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter. September 21. 1903, at the Post Office at New York. N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879 NO. 282. — ŠTEV. 282. NEW YORK WEDNESDAY, DECEMBER 2, 1925. — SREDA, 2. DECEMBRA 1925. _TELEFON: COBTLANDT 287: VOLUME XXXITT — LETNIK XXXIIJ STALIŠČE PREMOGOV. BARONOV Obdolžem Pirie je priznal umor. Premogovni magnati so governerju Pinchotu ostro odgovorili na prošnjo, naj sprejmejo kompromisni predlog.—Baroni vztrajajo pri svoji "pravici", da poljubno zvišajo cene premoga ter skrčijo mezde delavcev. — Trgovska kcmisija se zavzema za skebski premog. ? Pirie je priznal umor svojega prijatelja Nye, kateremu je nato odvzel pet dolarjev in par centov. — Priznal je, ko je njegova prijateljica zatrjevala njegovo nedolžnost. ANGLEŽI PODPISALI DOGOVOR Včeraj so podpisali v Londonu Locarno pogodbo. Zgodovinskega dogodka se je udeležila sijajna družba. — Deset minut je bilo treba za za vršenje pogodb, kojih sestavljanje je trajalo sedem let. I "mor oscnmaj>itletiie lc_ po rdee in zdrav, na policijsko postajo r»t Alexaivder Avenue ter reke!: Mislim, da hočete jrovoriti /. menoj. V pondoljek zjutraj je prišla o-' mnajstletna _ Margareta Pirie. setra Gordona. domov, z oobisks pri (znancih v Brooklvnu ter našla ped svojo posteljo truplo. Mati obeh se mudi radi nervozno^ti \ Adirondacks. Ondno na celi stva ri je. da gre pri tem za roparski umor. Plen je znašal malenkostno svoto $5.G0. Morilec, ki je priznal svoje dejajije. je veljal pri sosedih kot dober dečko. Medtem, ko je policija vsepovsod iskala morilca, se je slednji brez dvoma neprestano vozil gor-indol po podzemski železnici. Ko je prišel v pretekli noči na policijsko postajo tfer so ga pričeli uradniki izpraševati, ni hotel iz-prva z besedo na dan. Sele ko sr privedli neko njegovo prijatelji eo. ki mu je rekla, naj vse pove. je povesil glavo t»*r pričel govo-r i i. Rekel je. da je povabil v nedeljo zvečer svojega prijatelja v stanovanje, ker in.ii je bilo do!g~ čas. ker ni bilo nikogar doma. ne sestre, ne matere. Pirie je sel ri. . i, l-.iiv : pozneje v družbo ter prišel v ne- organizacije, John Lewisu, ponudbo, ki je določa- |deljo zjnlraj ob Stirih domov kier la takojšnje obnovljenje obratovanja in pogajanj, |jc našel Xye-a v postelji. zapos!e-nakar naj bi se vprašanja, katerih bi ne bilo mogo-.,l,"ir:1 s r'itJinje,n šumlromanu. G°- v »•.• ii ^-i i * tvv * - tvorila sta nekaj časa -o možnostih ce rešiti, predložilo posebnemu razsodiscu. Lewis Uatcre muli Florida kajti Piri, pa je ta predlog odločno odklonil. I se j" j»reil kratkim vrnil Iz Klori- de. a brez centa denarja. Dve uri pozneje je Pirie odšel bi premogarji predložili svoje mezdne zahteve spravni komisiji, določeni na temelju petletnega kontrakta. Odgovor premogovnih baranov je bil poslan governerju po tajni seji v hotelu Ritz-Carlton v pismu, ki vsebuje I 200 besed. Mezdni komitej delodajalcev je zavrnil predlagano mezdno komisijo r. utemeljitvijo, da ima le eno moč in sicer — povišati mezde. Predlog modificiranega check-off sistema, ki ie določal odtezanje unijskih pristojbin od mezd 'id zahtevo posameznega delavca, so označili deloda-jelci kot nesmislen, ker nasprotuje pameti in pravici, in kot oviro zdravih industrijalnih odnošajev. Pinchot je naprosil podjetnike, naj bodo cene take, da ne bo stal trdi premog konsumenta več kot pred stavko. Lastniki rovov so odgovorili z zagotovilom, "da je dogovor, ki se tiče cen neposta-** ven . Odgovor baronov vsebuje izjavo, da ne bodo sprejeli "nezdrave teorije, da se določi mezde na temelju dobičkov". Premogarski magnatje so objavili, da so pred dvema tednoma stavili predsedniku premogarske po nedeljski časopis. Prečit al je HARRISBURG, Pa., I. decembra. — Razkačeno občinstvo mora sedaj objaviti svoje želje, da izsili izpremembo arogantnega stališča lastnikov j 4 funny' ipage ter nato zadremal ^ntracitnih rovov, je rekel John Lewis, predsednik na ™»Ioniači- Xve medtem trd United Mine Workers, v neki javni izjavi, v kateri '''V^klJ^m'^ je spomnil Pi je na najostrejši način napadel lastnike rovov radi ;rie.'da mu je rekel Xve. da ima njih odklonitve kompromisnega načrta, katerega'm ^Mlcnarja. 0dšel i* v kuhinjo sestavil governer Pinchot. Opozoril je na dej-^^ p^a^ner'a^s^ stvo, da niso stavili premogarski magnatje na me- udaril s sekiro po glavi. xa to j* sto tega kompromisnega predloga ničesar druge-^/ava'lil triM»l° i>»d»el . . . , 12 stanovanja. strogo varujejo svoje knjige in dobičke pred vsako _ preiskavo. Premogarji so s sprejemom kompromisnega predloga pokazali, da so pripravljeni skle-Spanje je le pijanost, — Vliti mir. Čeprav neradi, so bili pripravljeni za iz— j pravijo učenjaki, datne koncesije. Odgovornost za nadaljevanje an-! " 4 _,T„ , 111 • i i • • WASHIGNTON, D. C. 30. nov tracitne stavke, je rekel Lewis, — pade sedaj iz- učenjaki George Washington vse- ključno le na ramena podjetnikov. jučiliSča. ki so izvedli preti krat WASHINGTON, D. C., t. decembra. — Med- °smfani.dijaki Preiskavo' . . »-"-v,*-***«*«. prišli do naziranja, da ni spanj* državna trgovska komisija je včeraj določila skrče- nič drugega kot pijanost in da jc nje železniških pristojbin za mehki premog, kate- z boljšimi navadami iz rega prevažajo v ozemlja Atlantika iz neunijskih o- S krajev West Virginije, posebno južne West Virgi- in po prvi noči-so še gladko do-nije. 2e prej so bile. znižane prevozne pristojbine br°Svo!zili avtomobil po drugi ne za mehki premog, a z včerajšnjo odločitvijo se je ozemlje razširilo. Zvezna komisija je uveljavila svoj sklep kljub skupnemu protestu velikih železniških črt ter lastnikov rovov v organizirani centralni Pennsylvaniji. Socijalistični kongresnik Viktor Berger iz Wis— consina je rekel včeraj predsedniku, da bo vložil v kongresu predlog za zaplenjen je rovov, če se ne bo ničesar storilo, da se napravi konec antracitni stav- , v-*?- LONDON, Anglija, L decembra. — Danes so tukaj podpisali dogovor, sklenjena Locarno, s katerim se obvezujejo glavne sile Evrope, da se bodo držale državnih meja kot jih je določila versaillska mirovna pogodba, t,udi če bi zopet prišlo do vojne. , Pooblaščenci Anglije, Nemčije, Francije, Belgi« je in Italije so dali s svojimi podpisi pogodbi obvezno moč. x Ob istem času pa so podpisali štiri dodatne dogovore, ki določajo v slučaju mejnih sporov med Nemčijo ter njenimi štirimi sosedi, Francijo, Belgijo, Poljsko in Cehoslovaško prisilno arbitracijo. Slovesno pedpis^nje se je završilo v Victoria dvorani zunanjega ministrstva na Downing St. Med odličnjaki, ki so bili nekoč tam gostje, a nimajo danes nobenega pomena več, so prejšnji nem kajzer, ruski veliki knez Nikolaj ter madžarski grof Apponyi. Nato pa je izbruhnila vojna in sijajna dvvorana je bila izpr^menjena v urade, kjer so bile nastanjene neštevilne tipkarice. Se pred par tedni so bile tam, a nato so prišli delavci, ki so podrli dosedanje lesene pregraje, nakar je dvorana zopet zablestela v starem sijaju. Razobesili so aastave vseh prizadetih dežel. Rdeča preprega je pokrivala madeže črnila, ki so se pojavile tekem vojne. Dolgo pred določeno uro je bil Downing Street natlačeno poln ljudi, posebno krog zunanjega urada. Vsakdo je hotel videti državnike, ki so se s svojimi podpisi udeležili dejanja, ki bo mogoče dale-kosežnega pomena v življenju narodov. Udeleženci so se pripeljali v zaprtih avtomobilih. V dvorani je bil prostor, namenjen za ministre in diplomate, že davno napolnjen, ko so prišli resnični pooblaščeno, ki naj bi podpisali pogodbe ter sedli na levo ali desno stran Chamberlaina. Po kratkem nagovoru Chamberlaina se je pričelo podpisovanje. Vršilo se je po abecednem redu dežel, ki so bile soudeležene. Ker je prva verzija besedila tiskana y francoščini ter se je vsled tega označilo Nemčijo kot Allemagne, sta prva podpisala kancelar Luther in zunanji minister Strese-mann. Po preteku par minut so sledili ostali in kmalu je bilo podpisovanje končano. LONDON, Anglija, 1. decembra. — Po podpi-sanju Locarno dogovorov je rekel francoski ministrski predsednik Briand: Svetovnega miru pa ni bilo mogoče napraviti uspešnim brez velike manifestacije mednarodne dobre volje, kot je bila današnja cerimonija. To se je sedaj zgodilo. To je izmerno važen zgodovinski korak v svetu današnjih dni in bodočnost naj bi prinesla dobo razsodišč in sodelovanja med narodi, v kateri ne bosta imela vojna in oboroževanje nobenega mesta več. Poljski zunanji minister, grof Skrzynski je rekel : Locarno dogovor nudi evropskim državam priliko za mir in razoroženje kot je ni imel svet še nikdar poprej. Niti malo ne dvomim, da se bo iz pogodb razvil nov mednarodni mirovni čut in da besta posledica tega razoroženje in blagostanje. Registriranje vseh inozemcev. Delavski tajnik Davis je zopet privlekel na d^m stari predlog, da naj se registrira vse inozemce, živeče v Združenih državah. WASHINGTON'. D. C'.. 1. doc. Zakladniški tajnik zopet priporoča v svojem letnem poročilu, ki jc bilo objavljeno včeraj, registriranje vseh inozemcev. "da se prepreči vt.ihotapljanje ter kontrolira anarhiste". — kot pravi. S svojim riMsi^tracij -kini protl-lojrom pa priporoča oh istem časti tudi letno prijavo v>eb se nenaturaliziramii oseb ter uko j>ostavo. Davis se zavzema za preiskavo priseljencev v inozemstvu, za revizijo kvotnih razredov 4,v imenu človečanstva*\ knotrolo in skrbno preiskavo inozemskih mornarjev ter rejristraeijske določbe. Poročilo vsebuje še nadaljna priporočila, med temi temeljno proučitev sistema vajencev v Z,lr. državah. Viharji v Floridi. Ponovni izgredi v prosti irski državi. Izgredi na Irskem zavzemajo zopet vedne večji obseg. — Čete prosta irske države so bile odposlane na mejo. BELFAST. Irska. 1. decembra. Nemiri, ki so posledica oživljenega delovanja republikancev, postajajo v zadnjem ča>u veti no bolj pogosti, posebno v (I al way. n do seda j ni bilo opaziti š:' nikake-ga prelivanja krvi. J*o Haliansloe patrulirajo vojaki, ki sf» l>i!i ;> .. 'lani iz Athlone. Včeraj zjutraj se j«- s treli uničilo okna in vrat:: v hiši sodnika (iallagher-ja. IjONDOX Anglija, 1. der. Nadaljuje -e tukaj s konfer« :iea-nii mrd ministrskim prede-din-koni Baldwinom ter zastopniki se-•»prnc in južne lrsk:\ Poročila iz ISelfa^ta pravijo. . 1 ne dovoljuje angleška vla-la č--tam v I'lsterju nikakih dopus'ov več in da je odšel šesti l>at;il i armade proste irske države v iv-ko taborišče v bližini Doneirat-Fermanajrh meje. Voditelj irskih republika ne v. de Valera. je izjavil včeraj v !><•-kem govoru v K11 n i da j>* boiloe-no-t irskega naroda ftdvisna o-i te^ra. kako se 1m> kot narod «>l»n-i-šal proti mejnemu vprašanju. IM'BLIX. Irska. 1. decembra. — Otldelki čet armade proste irske države so dobili v nedeljo povelje. naj se napote proti «evero-za-padni meji in na obeh straneh me. je se je kanceliralo vse dopu-te. Veliko ljudsko zborovanje v I»alybofey. grofija Donegal, .re protestirala proti predlaganemu prenosu ozemlja pro^t" irsk«- države v i*oke ITlsterja. Modra izjava Mussolini ja, TAMPA. Fla.. 1. decembra. — Deset do dvanajst, »"rnih delavcem je l>ilf» ubitih in številni nadaljni | ni mogoče od stavi t i s pomočjo in RIM. Italija. 1. decembra. — V nekem pogovoril z zastopnikom 1'nited News je izjavil Musso' :... da so jZtlružene države bolj faši-^tovske kot pa Italija Mini-i: -' a kriza v Združenih drža vali m-mojroea in predsednika ('ooli-J-ja so bili poškodovani danes zjutraj v viharju, ki je divjal preko Tam-pe in dnigih točk ob zapadni o-bali Floride. Policija in požarna bramba, za-po lena z razvalinami neke slabotne hiše. v kateri je spalo petdeset delavcev, ko je prihruniel trijr parlamentarnih skupin Ni ?a mogoče prisiliti k odstopu s pomočjo manevrov politikov, 'o r j-* neoe poslovil od nje. se je neznanka kmalu nato vrnila nazaj proti Savinjskemu mostu, kjer & potem vsa objokana skočila v mrzlo valove Savinje, ki so se kma Lu zgrnili nad njo in jo odnesli s seboj. Bila je 18-letna Polka SChoner. hčerka paznika v pok. Jožefa Seiiiinerja s Posetja pri Trl>ov Ijah. Njeno truplo so potegnili iz vode in prenesli najprej v mrtvas r:!co. jwrtem pa odpeljali z avto mobilorm v Trbovlje. diti. Himen. v V Mariboru se je poročil Joško Vokač, železniški uradnik v Ljubljani. z gospodično Adelhajlo Mulec. iz Studencev pri Mariboru. — V St. Vidu nad Ljubljano se je Rafko Erjavec poročil t go-«i K)d i č no Vido C inn an o vo. — Poročil se je na Brezjah Fr. Gflberšek, progovni mojster v Ljubljani z Polko Tobias. Smrtna kosa. V Krče vin i pri Mariboru Novomeška porota. Doei^i je vsled edinega slučaja umrl Drago Ceh, blagajnik Kluba!J«' obravnaval pred ljub- oficlr-i Ijanskim porotnim sodiščem, odpadle« porotno zasedanje v Novem jugoslovanskih rezervnih jev. — V najlepših let-ih, star komaj 27 let je umrl v Liubljani trgov- mestu, pa je sedaj zopet toliko gradiva. da se bo vršila zimska Meščansko časopisje je prt \ • 'a ^roza. J./.in L. Lewis, predsednik United Mine Woi ku ot' America >i je drgnil pi.titi predsedniku jZdružepih držav. To žal i bog sicer ni r'-nično, a dalo povod za novo čedno gonjo proti "nesramnim" premogarjem. V resnici ni storil Lewis nič diuigoga, kot to, da j< v pismu na -vojeg? prijatelja in somišljenika < 'al Co o'id ga op>z:>ril slednjega. da n« pr«*<*>tane organiziranim premoga.: jem niee-ar drugega kot pozval na stavko tudi premoga rje v rovih mehkega premoga, če ne bo via da ničesar storila, da izvede mezdni dogovor, ki je bil sklenjen v Jacksonville p« »d njenimi av-pieiji. Pač nič drugega kot samoposc bi umevna ugotovitev pa .jo postala v kapitalističnem časopisje, '"protnja '. "izsiljevanje" in "ne* ram no izzivanje". Groza in presenečenje "velikega" ča-opUja pa s!a le odme\ slabega razpoloženja v Reli hiši. Coolidge je tip ozkosrenega delavskega nasprotnika. Ce bi drznil. bi na-stopi! proti pobožno uda ne mu in kapitalizmu zvestemu delavskemu gibanju Ameriške delavske federacije. Če bi šlo jm> njegovi volji ter oni njegovega zaklad luškega tajnika Mellona. ki v večji meri vpliva nanj v delavskih vprašanjih kot. pa milo-pievidni Hoover. I»i izbiuhni'a vesela vojn« z organiziranim delavstvom, me to onega napol platonienega lju bimkovanja katerega mora vzdržati iz političnih razlogov z Lewi-som, Grenoin in Wolhm. Gotovo bi v sedanjem trenutku krepko udaril, kot pač mo^e udariti ta puritance iz Vermonta. ter napravi obračun z "arogantnimi premogai ji". Dobri mož pa pozna nevar nosti ter lepo molči . . . Čitatelji se gofovo še *pominjajo poročil, ki >o dospela poleti i> Sampscotta, kjer je Ca I preživel svojr štiri nusece počitnic. Takrat es je glasilo, da proučuje predsednik premogovni položaj in da bc od) pravom času ij>osredoval. da prepreči stavko v antraeitnih po lj iti. Predsednik pa ni študiral premogovnega položaja ter tudi ni nameraval poseči vmes. Pustil je stvarem svoj tek ter čakal na "na ravno'' rešitev. Prav tako dela tu.li -eda.j /. vprašanjem Jackson ville mezdnega dogovora, ki je bi! sklenjen /. jiktivnim smlelovanjen IJooverja ter tajnikov justičnega in di iavskega de])artmenta. Ce j>a krši sedaj Mellon, ki je tudi važen član kabineta, ta do govor na naravnost nezaslišan način. če. lahko opozori John Lewis na to, da knšijo Rockefeller. Schwab in drugi veliki hetniki niehkil premogovnikov ta dogovor s t -m. da tlačijo mezde navzdol, poten to niti malo ne briga našega prijatelja Coolidga ter je eelo jezen, či je Lewis tako drzen, da ga opozori na te prijetne "razmere. Kljub temu pa vendar mislimo, da bo predsednik konečno po segel vmes. Zvezi premo ga rje v je le treba napraviti eksenipel te", proglasiti stavko v rovih mehkega premoga. Zvezna vlada bo nate hitro, "v interesu naroda" pri kakem zveznem okrožnem sodišči' »stavila prošnjo za ustavim po vrl je proti zvezi premoga rje v ter gr takoj tudi dobila. Ne mislimo pa. da si bo. vsaj zaenkrat Lewis dr znil napraviti tak korak, kajti ustavno povelje proti organizaciji bi mu neprijetno zvenelo v ušesih, njemu, ki je tako zvesto podpiral Coolidgtf. Calvin Coolidga je težko predramiti z njegove letargijc. Mel-lonom, Rockefellerjem. Sctavabom in drugim pa je treba le migniti s prstom in Coolidge jKvstane -krajno živahen in agilen. John Lewis pa naj pa/.i. I >i u rare so nru lahko | /ipet i nekegp lepega dne. o čital črno na belem v .svojem najbolj priljubje nem listu, kakšen nevaren "rdečkar" je v resnici on. zvest oproda republikanske stranke . . . nega sodišča dr. Polenška. Do sedaj so razpisane sledeče razprave: Vinko Resnik radi ubo ja. Anton Soško radi uboja vn i Frane Pire radi uradne ponever I ski potnik Janko Brudar. i-ojen j porota, ki se otvori vkratkem ]iod v Št. Jerneju na Dolenjeskem. predsedstvom predsednika dežel — V Ljubljani je preminul Luka Bfeskvar dolgoletni vodja Blasnikove tiskarne. — V Trbovljah je umrl v «taro-ti 69 let Ivan T le. . V Tustanju pri Moravčah J;-\he- t™ Jaac radi umrl po vsej moravški dolini tlo-J lini znani in .priljubljeni poscsi-| Volkovi med Rakekom in Po- nik in graŠčak Anton Pirnat. ' stojno. j 20. novembra okoli pol H. zve Dr. Josip Kolšek umrl. :fcv< s<> -ip Stlav broječa V noči od 19, na 20. novembra volkov, ki jih je očividno ie preminili dr. Josip Kolšek v Prignal z Javornika v niža starosti 64 let. Zadela ga je kap. vo- pojavila pred železniško eu Pokojnik je bil rojen v Zavodni vajnico št. 732 med postajama Ra tik Celja, dovršil je gimnazijo v k-'ia ]K>dlagi pisma s podpisom Ane Wolf o ve. ki je s^-oječasno stano- uahajala tamkaj, se je šle pravo časno rešila. bi jo volkov čisto gotovo raztrgali. Volkovi so izginili potem zopet v gozdove. Samomor Slovenca v Beogradu. V Beogradu se je ustrelil orožji iški četovodja Josip Steleliar iz IZ NIŽIN PARIŠKEGA ŽMJENA vala pri njej. košaro s perilom 11» J Telia, ki je bil kot učitej pridc-r.hleko. last Wolf ovc. V košari pripravljalnemu teča.iu oro2- n:ške šole. Ustrelil >e je s samokresom dvakrat v prsa, ^e je nahajalo več ženskih volilnih oblek, več raznih bluz. kril. veliko ženskega perila, nogavice itd. v skupni vrednosti 5000 dinarjev Biseri 10 dni na cesti. Oškodovanka je prijavila zade- tvarničašeti biserno ovratnico, vredno blago. milijonov madžarskih kron 1 Pred par dnevi je prišel mestni Umrli v Ljubljani j uradnik budimpeštanski dr. Ra- Josip Bencelj. železniški spre-ill° ,,a policijo in izročil ovratni-vodnik in hišni posetnik. .',0 let :'co' ki jo .1« bil našel na zelo pro-Fran Struna, sin strojnega kiji;-!menein Apponyijevein trgu , in nnl - .Tanwr gulj je ležal Ha CPstl tik ol] Dra-ob ploč- če\ni»čarja. tri leta in pol; Janez,J?1'1 j Bitenc. tesar. 37 let: Matija &i-j"'ku. zraven postajališč t eesrr? rok. mizar državne železnice. 53 let; Anton f'uden, sluga finančnr delegacije, 62 let; Ana Gregorka. bivša branjevka in tobačna delavka v pok.. 70 let. železnice, kjer je n#ti-oče ljudi hodilo vsak dan mimo. Ovratnica je bila pokrit s tanko plastjo blata in je ležala na svojem mevtu dobrih deset, dni ne da bi jo kdo zapazil. Ako bi Nova kazenska zogovornika. pometaci z večjo vnemo snažrli cc-Višje dežeflno sodišče v Ljiib j ^- l,i gotovo moroli naleteti na ljani je sprejelo odvetniškega : dragoceno ovratnico, kandidata dr. Reinholda Kersch ! baumerja v Ptuju in notarskega; nadzornika izkopin in starožit-kandidata Josipa Vimj>ol§ka vj nosti Kraju v imenik kazenskih zago-j/a ajdovski okraj je imenovan s vornikov. j-trani nadintendance lepih umet- nosti za Julijsko 'pokrajino znani naš slovenski slikar V. Pilon. V mrzle valove Savinje. .Splošno pozornost je vzbudil nesrečen slučaj samomora mladega dekleta, ki je skočilo v naraslo Savinjo. Že 15. nov. so ljudje opazili tuje, lepo oblečeno mlado deklo, ki je bilo silno zamišljeno in je vzbujalo poselmo pozornost ljudi. SrečavaVi so jo na cesti med Žalcem in Zabukoveo. 16. novembra so jo ponovno videli na istem kraju v družbi Nekega mornarja. Mr. Anton Skrtbica. kateremu s? zahvaljujemo za »zabavo in postrežbo. Tudi Mr. Vene Stražarja smo obiskali in pri njem smo odkapali iz kleti malo 'ta kratkega' ter tako prelomili suhaaki a-mendment. Ko se je približal čas odhoda, nas je spremil Mr. Joe Bombach ▼ Kingston k Mrs. Rudolph Mi-heliohu, pri katerem smo mislili, to ta 1sR?*i »»^ai, D prej, kamor .smo se že prej namt^ nili, namreč v Manville. N. J. Xo. tukaj pa je brilo še najboljše, ko smo se spoznali z Mr. in Mrs. Peter Kuhar in tam plešah iu prepevali. Samo prehitro je vse minilo, ker smo morali stisniti harmoniko v soboto opolnoči. Zahvaljujemo se Mr. m Mrs. Fine za vso poistrežbo in prijsBr nost, ker so nas preseljevali ter na» r^riaam uMelbiBO -« dniga mesta. — Hvala tudi Mrs. France-tie iz Dura ni City. Pa., ki ni bila nič huda. ko je najina hčerka Stella plesala in kratek ča* dela-da. " Vsem sem se zahvalil, zato ne smem- pozabiti tudi Mr. Petra Zgage, zakaj kadar je vse žalots-no, samo 'obrnem časopis in pre-3d tamo njegovo kolono, pa(je vse O.K. *Ftn*Irav! gibael Zvgm&č. SMRTNA KOSA Mr. Janez Terček . urednik "Ulas Naroda", je prejel od svoj-ccv iz domovine tužno poročilo da mu je doma v Idriji, v Julijski Krajini, te dni umrla mati. gospa Marija Terček. v 72. letu svoje sta re st i. — Pokojnica je bila blaga žena. dobra mati svojih ot»rok ter v olika dobrot nica rem i h dijakov in narodnih ustanov. Poleg tu živečega sina zapušča pokojna še enega sina. gozdarja v Sloveniji ter heerko-učiteljico. omožeuo z nadueiteljom v Ratečah na Go-imj*ken». Osdbje pri "Glasu Jfaroda" izroča ob tej priliki svojemu kolegi in dohremu prijatelju Mr. Janeza Terčku in njegovi obitelji svoje i^reao in globoko saialje. V nekem roananu čitam : — Tako krasno je govoril da se je s svojimi lastnimi besedami upiranji. l)o>tičiM roman ni izšel v Ameriki. Kajti ee bi tukaj izs^l. bi An-tlsalon^rka Liga ne mirovala, ampak bi naščuvala par % snhaških agentov, ki bi toliko časa pestr-uili glavnega, junaka, .o -e. da bo plačala tekom prvih pet let vsako leto po ;je-t milijonov dolarjev. To je približno ena četrtina ene »a odstotka, kar dolguje Ameriki. Ta dolg stane Združene države vsako leto osemdeset milijonov lolarjev. a'loo računamo - a m o po Štiri oilstotke obresti. . Jasno ie torej .da Italija ne 10 plačala ničesar na kapital, am-oak bo plačala samo eno šest na j->tnko vzdrževalnih stroškov. Tudi li. dragi prijatelj bi bil za-lovoljen. ee bi ti kdo jvosodil dva »ilijona dolarjev, pa bi ti bilo reba vračati pet let po pet mili- ionov dolarjev letno. * V avtomobilu -«» vozijo različni ljudje. Vča-i samo moški v časi same ženske včasi pa moški *»n ži»u -ke skupaj. Človeku ipa ni treba imeti posebne pameti, da dožeiie naslednje: Ako sedita na prednjem se-ležu dva moška in na zadnjem sedežu dve ženski .je jasno, da sc iahaja+a v avt-omobilu dva po-tavno poročena zakonska para. ¥ Ako človek prebira časopisje trahoma spozna, koliko nesreč se pripeti v raznih poklicih. Na tančno je poroča no. koliko žrtev zahteva ta ali ona industrija. Zdi mi. da prodajalci žganja "11 bamliti. ki ropajo banke. 5e •lajhoj varno odnesejo svojo kožo. * Nekateri se bavijo s ponareja njem denarja. To je nevaren po- lahko ukrasti pristen bankovec? * -^^To-je basen, pa .je jako značilna basen; — Ali je daleč do solnca — je .prašal metulj vrabca. Vrabec je zazehal ter odvrnil: — Hm. ne vem prav. Enkrat cm hotel poleteti tja prori in pr*- »neriti razdaljo, pa se me je soli:-ee ustrašilo in je zašlo za go-rami. * Baje se je nekje vršila sodnij-ska obravnava in na zatožni klopi ie sedel obtoženec, ki je imel doT-«ro črno brado. Drža\"ni pravdnik. ki ?a je v nie |Kvdeloval. je naenkrat vzkliknil: — Zdi se mi. da je vaša v^sf tako črna kot vaša brada. Obtožence je pa. odvrnil obritemu državnemu pravdni km : — ('e se presoja vest po bradi, potem vi. gospod državni pravdnik, >ploh nimate nobene vesti. NOVA MASKA PROTI PLINOM Kdor hoče videti bedo. naj gre v Pariz. V zadnje in najskrajnejše okraje Pariza. Katere' Postransko. na vse strani. Nekaj metrov od končnih postaj Metra, cestne železnice in a\-toinoliilskiii prog oddaljeno, tik ob periferiji prekrasne Seine-Babe 1. ima svoj -edež beda. pokriva tla. kakor soli t or zid. kakor sr oprijemajo gobe drevesa. Tisoč barak . . . Borni, jjoli. leseni plotovi. podobni krstam med k ip", nesnage, l ldce te>ne. da jih n?-morta vzporedna pasirati dva človeka. Pariz je baje "obtlan oil |>a--u komunistov in anarhistov. Pa-rižaui so mnenja, da >o t:' borne-lesene krste oni revolneijonarni pa>. Smešno je tu. Tu^ni komunistov. ne anarhistov. Pozivinjeni .ljudje so to : hijene. ppo-jinah. natrijev sulfat itd. svetovni vojrfi se je delalo kemikom. ki no izdelovali take maske največjo preglavico. kake strupene pline bo rabil sovražnik. Za vsak strupeni plin ,i<- treba n-porabljati po--bne kemikalije, -t;« ira nevtralizirajo. Največji moj- •1 o veku to napisati. Vendar je ta-ptr» v izdelovanju strupenih plinov ko. Več nego 10.0000 jih je. ki; za ča-a svetovne vojne >o i.iii Nem. nako hijenam bivajo po votlinah okoli Pariza. Policija redko najde sem. Mas-sikateri umor imajo ta iioživinjc-na bitja na grbi. Tako je bila nedavno napadenn neka 30-le-tpa delavka, posiljeinn In zabodena. Pozivinjeni. B»*s»»da. ki zveni v ušesih, če so sedi pri vinu in pečenki \'«Miilar ni riiouro" • ničesar na tem spremeniti. 'IV/.; neiuškil^^ kemikov vedno nove -trup* m«- pline tako da je aiitanta le težko do-bajahi z izdelavo niaik. Znano je ihi so Xemt-i pr.diiii italijansko fronto pri Kobaridu v p;-\ i vrst* > pomočjo »trttpenili plinov. Ker niso imeli italijanski v ijaki mask. ki !»: m vtralizirale nem>k*» strii-) pene pline, so kar eeli imlki obležali kiikor i>d strel1 zadeti. Veščaki trdijo, da bodo v bi>di»- •ih vojnah isra li -1 •njun plini večjo vlotro. liesro doseda j. — I Mt :iijo. da bo \-ak vojak na 1'i'on- 111 mil imeti mask) Ne stanujejo *pa tukaj med naj-, 1 1 , • . . penim plinom, d oednejsmii tezkii zlocinei. \ teh 1 J nt jih je skoraj ugasnil vsak na gon. tudi do iplenitve in ubijanja. I je francoska armaib' baš • dni ei - k u - i !a no-/o mi. !< ». ki na to dru^a'e da bo ia-j ko j ob(«'ž«i! mrtev. K;ckor poro>"aj«> ' o-k i listi. V neki kuharski knjigi je natančno po\*edano in obrazloženo, da se da kokoš pripraviti na šestdeset raizličnih načinov. Pečeno, pohann. 7. najrazličnejšimi polivkami. s papriko itd. Šestdeset, načinov — to je velika Izbira. Enoi nše.st deset i način bo pa najbrž za vedno ostal skrivnost ameriških restavranitov namreč, kako je mogoče napraviti kurjo jc ho brez najmanjšega koščka • kokoši. • Samo eno hočejo: žreti. Na -to-tine jih živi tu. ki leta dolgo nisn moli franka v roki. Po »nje iri štirje skupaj stanujejo li bedni v svojih lesenih krstah. Penetrar.-I"n smrad se razširja dale' naokoli. Gnitsiia je njih obleka, /.a inazana. stngana. Preko dne spijo rili se med-ebojno pretepajo. Zvečer mož odrine ofl- hiše. postopa pred kavarnami, kjer prazni na ool polne kozarce, ki s(» ostali na mizi. Kasneje gi je vitleti na bon-lovarlu. kjer pobira odpadke el-eraret ali cigar. Proti J. uri zjutraj se zbirajo po raznih dvoranah Na stotine jih je. ki čepijo 111 ležijo na tleh po v-od se spod-takne človek ob uboga bitja. Tuj in tam pade zanje kos mesa. gni-j •o sadje, pokvarjeno soeivje. K;t-j kor podgane padejo [h> teh od-j padkih in jih požro dokler ni |k>-tolažen vsaj najhujši glatl. Kar ostane, nese dobri rodbinski oer domov. Spotoma zaspi na uli«*r. zavit v par starih časopi-ov. priplazi se drug in ga oropa suknjiča. Nekateri od teh ban: kar je v o-polnoči plešejo pred terasami večjih kavarn na boulevardih Montmartra. Plešejo. Večkrat plf-še mladič, kater^era vodi mož na vrvi in ki predstavlja medveda, med tem ko njegov oče z žepnin: nožem po prazni škatlji od sardin bije takt k plesu. Drusri kažejo svoje kosti, parad ira jo z . Toda ne vali se dim iz kaminov baraka rje v. Zakaj nočejo ljudje, ki so še ljudje, •ukreniti nekaj, da prednost, da lahko hkraii nevtralizira vn.- do-le j zn:r;" \ 'ste strupenih plinov. Piiskiis; -n ba. •• izborno obnesli. Kako j.- m a konstruirana v -vn'i notvaniost in s kakim kemčnm tvarnam j" nepolnjena. f»> je seveda stroga tajnost, za katero s.- bodo lovili se d a.i nešteti špi.joni. Obravnava proti ameriškemu zrakoolovcu. Washingt >n'i s,, mora pred so. natniiii komitejem zagovarjati Col. William Miehell. k. r si je di-z:;il kritizirati armadno m mornariško zakoplov-tvo Združenih držav. b; bedne zopet napravili za človeka Polieija se ne briga zanje, pu^ti jih ležati kjer s,, pa." taborili. Pravijo, da Pariz nima pnv štora, da bi -prejel vs«» t«> bedne, ki se pa množe kakor zajei . . . 9 VASI PRIHRANKI SO VASA NAJBOLJŠA ZASLOMBA! Najsibodo še tako skromni, vendar so Vam zaslomba, na ko-jo se lahko zmiraj zanesete. Ilranjenje je že samoobsebi vrlina in korist, a tpmvečja je korist, ako se prihranki naložijo v sigurno banko, katera plačuje primerne obresti. Vložite tedaj svoje prihranke pri nos na — "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" kjer Yam nosijo 4% obresti na leto. Mesečno obrestovan je. Sigurnost zajamčena pod nadzorstvom države New York. Vse bankovne posle izvršujemo brzo. točno in solidno. NAJSTAREJŠA ^JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA V AMERIKI! - FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlaftdt Stmt New York, N. Y. U. L>. - .. . ■•. ■ ..... v i glas Naroda, 3. dec. 1925. KO RZ AR JI i ( Nadalj eranje.) lene eunje se se vlačijo po inor- --I ju. Kakor so pa ti pogledi skozi 4 j raztrgano meglo bili kratki,, so se „ vendar jwnavljali dovolj pogosto \ eter ZtfoCe brije s severa. Dol- in so tudj trajaH dovolj tlolgo? da gi »elei* valovi spreletafvajo po | w je ml do -aNa jmdil r{U,_ mcrfrju m potresajo ladje, ki se pf> vsem h(>rizontlK Lndvlk ^ zaletavajo in nagibajo po stran.. tudi v ka kamor M je Intro ne zjasni, pa menda Holand- bil rftJ raZ4?ledal> kajti ^ tam je prihajal veter, in Ludvik, ki je ci nimajo preveč izgledov, da nas zapazijo v tem kotlu! Toda ali raxmi^al otHcodi bi neki prišli bomo mogli tudi mi najti dostop ,Iolimdcif je ^ ^ačunaval smer do tega pristanišča v Havru, ko njihovega napada je toliko f>ečin ,we in Nekaj časa premišlja, potem se ^ ^^ ^ tod do Cotenti. pa spravi v naglem sklepu od mo- ; na svoJih petnajst ali stovža in stopi po stopnicah doli j milj g]obok^ vode pa do kaprtanske kabine, v kateri spi- da se ua njej razvreti takšn0 bro. i dovje. Če bi torej od one strani ta Toma« in Juana. Na vrata zaropota s pestjo. 1 lilo je na božični dan zjutraj. prišlo dvanajst ali petnajst ladij, v polnem diru, in da imajo še ve- Kcnvoa trgovskih ladi je že dva ! ter za seboj dni na begu, obdan od treh vojnih j Naenkrat pa prekhie svoja raz-lad.j m Tomaževe fregate, kakor m«ljanja. — Hoj! — pravi, — obdajajo ,»i-ovcarji beketajočo kaj [yH to |Jomeni» Ali gospodje erolo ovac. V letu Gospodovem | kraljevsUe niarine res ne morejo 1677., ki se sedaj nagib« svojemu ; živeti druga^ ko da vsak trenu_ koncu, so francoske eskadre pod j tek garnirajo ,svojp drogove s to-zapovedništvom gos,>o*>vraž- Ladja gospoda de Gabaret a. i"Francoz", ki jadra na čelu cele nikar. kakor se je že bilo to delo j ^^ je ^^ ta 1renutek ra2. sa1- da bi jih prešteval. Pet njih «e že obrne na desno, obema linijskima ladjama nasproti, štiri zadnje pa prišiinie v polnem diru, da se z leve vržejo na bežeči kon-voa. Pretlno pa jih dosežejo, se morajo Holandei prej iznebiti plemenitejšega. čeprav ne manj slabotnega nasprotnika. Mala fregata 'Prekanjenka' se je junaško vleg-la čra {Hrt ter jo sedaj zapira ho-lamlškim lmrjskiui ladjam. Tako majhna fregata je nasproti štirim linijskim ladjam po svoji moči nekako v istem razmerju, kakor slabotno dete z leseno sabljo in fračo nasproti štirim krepkim dragon-cein ali mušketirjem v polni bojni opremi. Za te štiri Holandee, katerih vsak ima trojne baterije, ni vitez de Rosmandee nič več kot majhen zalogaj za zajtrk. . . . Ali naj se torej tudi 'Lepa po;l-laaica' spušča v tako, že naprej izgubljeno igro' Ali ni bolje, da se raje poda pod okrilje-mogočnih boj-nkh ladij, ki se bodo vsaj pošteno branile pred r^ovražnikom! Ludvik premišljuje. Ta hip pa se razvname bitka z obeh strani. Ludvik je ravnotako hraber kakor vedno, nauireč predrzen. zato pozabi sedaj na vsa razmišljanja in na previdne račune in se zažene v bitko, kjer je sovražnik najbližji. Na desni se bijeta 'Francoz* in 'Predrzni', nekako v razdalji polj milje. — 'Prekanjenka* na levi iw. niti polovico toliko oddaljena. 'Lepa podlasica' polih i takoj na pomor 'Prekanjenki*. kraljevi lahki fregati, ki se že opoteka poti strašnim ognjem napadalcev. pometanja in čiščenja pričelo v letu 1G7G. v obeh zmagoslavnih bitkah pri Agosti in pri tttrorabo- iijn. Ko je zapoveditik eskadre na .irovu svoje ladje olHlržal posvet .s svojimi kapitani, je obrnil vse adje naravnost severoiztočno. ila -e |»ribii7« angleški obali in se po-■ nil drži na streljaj od nje. Izgle-lalo je namreč, da .se sovražno brodovje giblje bolj v francoskih vodah. Pri tem manevru je imel r. on voh trgovskih ladij vse izglede ešno branijo dostop holaiidskim zasledovalcem. Ludviku Guenolc so s|»oročili ta ta sklep, in on ga je v svoji notranjosti pozdravil s pritrjevanjem. Tomaž Trublet pa o vsem tem sploh ni najbrže nič vedel, kajti odkar se je preti dvema dnevoma r«izpovarjal s kapitanom bojne ladje, se ni več prikazal iz svoje kabine. Baš je(VoMpod Gabaret sporu-čil eskorti in svojim varovancem, naj sedaj ves konvoa spremeni svo jo smer za devetdeset stopinj in naravnost na francosko obalo. — Ilavre de Grace torej najbrž ni več daleč. L udri k ne dvomi o tem in neče več odlašati, da ne bi obvestil svojega kapitana, kajti brez dvoma je zanj. da bo v grozeči Ijorbi odložil svojo dosedanjo rav-nodušnost in se je udeležil. . . Tako torej potrka Ludvik s pestjo na vrata kabine, v kateri .«*pita Tomaž iu duana. Skoraj tisti 'hip zasliši Ludvik. vila celo vis.to zastav in banderic. da nekaj signalizira svojim sprem-Ijevaleem. — "Predrznemu" in "Prekanjenki". Iztočasno izstreli tri strele, kojili beli dim se ostro razlikuje od sicer meglenega o-zadja. To je vsekakor določno povelje. ki se mu tudi obe drugi ladji ta hip odzoveta. kajti takoj raz-vijeta vsa jadra in se v |>olnein diru obrneta k zapovedniški ladji. Ludvik izprva ne ve prav, katero mesto naj zavzame, v pravem trenutku. pa zagleda, kako prihaja "Prekanjenka", da ga prehiti, in ko vozi ona tik njega pod vetrom, zakliče njen kapitan vitez de Ros-mandee Ludviku skozi trobilo: — Uoj, koi-zar! Ilolamdee ,ie že tu! Zaiiad, južni za]tad! Da pridobi-ma časa, ga napademo! Bitka bo! Vi pa bežite naravnost južno. — liarre de Grace ni več daleč! " Prekanjenka" se že oddaljuje v polnem diru. Ludvik ji sledi s pogledom. Fregata je mnogo slabe jša ko "Franicoz" ali "Predrzni", ki sta linijski bojni ladji. — Ena ima štirideset in osem topov, druga pa štirideset in štiri, dočim jih ima "Prekanjenka" le 24 in manjšega kalibra. *I*epa podla-?riea' s svojmi dvajsetimi topovi iz bronea ni slabejša od nje. — Kaj pa misli, da smo mi. ta vijolica! — zamrmra Guenole pod brki, ves jezen. — Ali misli, da je videl' že več bitk ko mi? Saj menda ve. da mu je predvčerajšnjim Tomaž obljubil, da se pridružimo kraljevski eskadri. S temi beNedami se Ludvik pri- DRAGOCENA SLIKA tnea? jV» Hib* Vzvršifi res stvarno.^ pri *voji vzgoji in ]>erzij54iih.im- T>raktielio politie.no delo. Udeleženci na bi ne bili kaki-šnikoli zastopniki, temveč zakd-niti v najožjem pomenil be-ede odgovorni zastopniki. Mi smo tu- in J«' z angleškimi fan i DCCWMD « wKOt'WOOO. M -V. — Desna, polni! — zapoveduje Ludvik Guenole. ko se približa sovražniku na štirslo sežnjev. Kanonirji z leve za puste svoje topove, in poskočijo na desno stran svojim tovaršem na pomoč, da se nabijanje to-pov izvrši čim bolj naglo. — Postreljaj jambore! — zapo-ve- Lonis. Njihov ogenj bi proti linijskim ladjam zmogel jedva toliko, kakor mačkini kremplji. Drobne krogle 'Lepe podlasice' bi bile komaj mogle opraskati te dvojne, močne ladijske trebuhe iz dvojnih močnih hrastovih dog. Če pa pomeriš za palec višje in prirediš majhno zabavno brivnico na morju, odpihneš s salvo najdrobnejših krogel vse jambore, jadra, rajne in uže, da zaropota vse skupaj na krov. Najle]>ša ladja postane negibna škatlja. — Sedaj pa, pri vseh svetnikih "na nebu, pazi. nadognjcir, in meri, da bo prav! Sedaj je res celo pobožni Ludvik poklical vse svetnike! Tako redko se je slišalo kaj podobnega da se sedaj vse moštvo trese. —-Resna je! Prihajajoča holand&a ladja je že v storrijaju in njeni topničarji se pripravljajo. — Salva! — vzklikne Ludvik. Desert topovskih strelov zagrmi kakor en sam. Dvajset sekund se ne vidi več. kaikor če pogledaš peku v peč. Neprodireii dim zavija ''Skuša nje Kri sta" je ena najslavnejših Titianovih slik. kar jih je v Združenih državah. Vodstvo umetniškega muzeja v Minurn polisu jo je kupilo za dv#4otisoe dolarjev. j vadah teirn iu storil. ' S.iiiif, nekaj je še ]n>zabil maj.a* 1'oue! pristavili: Da je namivc Iv i/.: j K lian zaupnik angh'ske via- kaj pred Kvropo in državami vzdignili svoj glas kot odgovorni za-toptiiki naših rojakov, kot dr žavljani. ki so podvrženi postavam ter jamčijo za »*voje iUlovlanovi da> tako Uizu je odpro vrata. Na pragu se prika- , stopy pred njena ,n.ata da jih je že Tomaž, oblečen le v spalno ob- dotakllil s prstom. Ko pa ne leko, pa tudi v tem negi,žeju ves v k kabinp ndi glaslu se ne upa po. razkošnem sijaju. Cim spozna To- j trka1i marve<, ^ obrne in ^^ maž Ludvika, stopi čez prag in zapre vrarta za seboj — Kaj pa je? — vpraša in pogleda prijatelja. — Bitka je blizu! — O! — pravi Tomaž. * Potem premišljuje nekaj trenutkov. Nato pa zmigne z rameni, se obrne, odpre vrata, stopi skozi nje v kabin« zapre vrata za seboj in se več ne prikaže. . . Žalosften vrne Ludvik sam na strašni mostovž in potlači bolečo grenkobo, ki vstaja v njem. — Konvoa jadra nekoliko neurejeno; z vsemi jadri, eskorta pa je povila sprednja in zgornja jadra, da za. drži svoj dir, ker trgovske ladje nikdar ne morejo jadrati tako brzo, kakor vojne. —- Lepa podlasica je pa ae naglejša ko vojne ladje, in ohranjuje svoje mesto ie tako, da povije razen spred jih vsa druga jadra. Nobenega sovražnega jambora ne vidiš, pa tudi obale oe. Meg- ga duši. Potem so nagne cez ograjo in skuša z očmi prodreti to meglo in dim. da spozna, kakšen je sovražni manever. Tu pa se deske kajute stresejo jkkI mogočnim korakom in strahovit glas prevpije grom to]>ov: — Strela božja! Vozi vendar vstran! Jasen in radosten se Louis vzravna, Obrne in zagleda Tomaža. (Dalje prihodnjič.) odtod. Ko se vrača na zadnji kastel, zagrmi od nekje oddaljen streli Kakor se konj vzpne pod ubodom otvtroge, se tudi Ludvik postaj vzravnano na zapovedniški most ovž. Tam se ozira na vse strani in izprva ne zapazi sovražnika; Zato pa viiH vodilno ladjo eskad^ re. vso zavito v smodnikov dim, in "Predrzni" je že tudi ob njeni strani in strelja. Oni tam torej že vidijo sovražnika. . . iSest jader daljave pred 'Lepo ]>odlasioo' razrije 'Prekanjenka' Še več platna, da se postavi zadaj za obema linijskima ladjama. — Ludvik pa obdrži svoje jadro in pričakuje, k*' bo. Prihajajo. V pol prosojni, pkih držav, se priznavajo mo nem boju izvojtijejo >voje pravice i vesno k nastopnim načelom: na v okviru sedanjih držav brez vsa-1 rodno-kult nrna svoboda je kako: kejra vmešavali ia maternih dežeia.! verska svoboda duševna dobrin;; ... l-i Namesto da bi gojile i reden t o In, omikjuiega človeštva. Ta princ:] tvorile nevarnost za vedno nove.se mora priznati kot moralno na 1 zapljetljaje in nove vojne, naj po-.čelo v odnošajih med narodi m stanejo nerodne manjšine most z;i mora priti do uresničevanja v po sporazum med narodi. Na tej pod-; zitivnih zakonih in v postavnih iagi je bila sklicana tudi prva me l- } ukrepih. Zato mora vsaka drža narodna koinferenca evrojjskih na- va. v kateri s,, nahajajo skupin rodnih manjšin v Ženevi ter so'drugih nar'oilnosti. biti obvezana v tem duhu izzvenele vse njene1 da zajaniei leni iiiarodnim enotan razprave in njeni sklepi. ; prostost kulturnega i:i gospod a rs Na tej konferenci so imeli Slo-jkega razvoja in njihovim članon venci in Hrvatje v Julijski Kraji- neomejene užitek vseh državljan ni dva zastopnika : poslanca dr. ~kih pravie. Priznavanje in oživo- Wilfana (kije konferenci predta bistvena f doval), in dr. Besednjaka, koroš- i)i»goja sjiora-zumu med narodi m ki Slovenci pa dež. p\sl_ dr. Pet- že vsled tega jamstvo za evropski ka. Slovenski zai?topniki -o si prt- j nur *. dobili s svojim resnim nastopom' splošno uvaževamje. II V razpravi o resolucijah ki jih bomo navedli spodaj, se je oglasil dr. Besednjak; rekel je meu drugim: Zavedamo se pa pri tem prav dobro, da bo treba premagati neizrekljive težave, preden se bo<*o mogla v resoluciji izrečena načela izvesti po vsej Evropi. Ideja, ki jo oznanujemo tukaj v Zenevr. bo tirjala. kakor vsaka velika ideja. svoje mučenrke. Toda zavest, da ta ideja ni več želja posameznikov. temveč tla se je v nekaterih državah vzhodne Evro]»e že deloma uresničila in da jo bodo na tem zborovanju sprejeli enodušno zastopniki 30 milijonov ljudi, to je že sedaj tolika moralna in politična -sila. da moramo s polno zavestjo izjaviti: narodna avtonomija ljudstev jkoro vseh evropskih držav. Politično mišljenje In čustvovanje vodilnih slojev naše dobe obožuje državo in ''nacijo' ter dovoljuje lastnem u narodu, da pohodi vse prirodne pravice drugih narodov: saj se ne spoštujejo niti naravne svoboščine lastnih sorojakov. — Dr. Besednjakov govor so s priznanjem navajali mnogi listi. — Celokupno delo konference je povzeto v sledečih resolucijah, ki so bile soglasno prejete: ŠAHOV NASLEDNIK Kdo jo Kiza Kiian. ki je i>o-vzpel na kraljewki presto! .' Aim-riški major K. A. Powel. ki je bil preteklo leto na študijskem potovanju v Perziji, je i/.dal zanimivo knjigo o tem. I/, njegovih -p i.so v je posneti, da je Kiza Klian kmečki sin in pravzaprav že vee let dejanski vladar Perzije, ^e zanimivejša j«' karijera sedanjega perzijskega, ofieijelno še n.' proklamiranega šaha. () njeni ve-ii Powel: — Ime! ^»•m /. diktatorjem.'ki j.' danes ena najzanimivejših osebnost i Srednje A/.i.j»-ilolg razgovor. Visok nad še, čevljev, pleča t in zastaven. j»- malo sličen drtiurim Perzijeem. ^ ka temni - ni se s«>zuanil. S svojim prodirajočini pogledom, energičnimi kretnjami in njegf»vimi na vadami. <| > :-»• it i takoj k stvari, noje spominjal na driurega diktator ja. ki s(.)n ._r;i |>nznal : na I'aneh«» Vila. gilasoviie«;a Mehikanea. Gleš • i i. • . da velo ministri. -*o -poznali. da / njim ni ilobro češenj '•<>l>a''. š" manj pa biti v opozieiji proti n.i>-nit?. Pred manj ln-tr.i dvanaj-tinii leti je bil preprost vojak in «ln-t krat je stal na straži pred ;uiif-rjškini po-laništvom. Pripoveilt-jejo o njem. da je vzdržal več ba tin nego vsakdo v armadi. Oanev je dejansko vrhovni poglavar vlade. zbornica Ln parlament se morata pokoravati njegovim ukazom. (V Kiza KJian to izkorišča v m a terijalnem oziru. ni znano, vsekakor f>a hi bilo zagonetno, če bi borii proti Ku>»m in da je njegova karijera navaden puč angl-.-š ke kolonijaln,- }>olitike. -%- Konec Peter-Pavlove trdnjave. Huski listi pišejo da so petro-iirajska oblastva sklenila porušiti lVter-1'avlovo trdnjavo in na njenem mestu napravili veil k -.ptUiiii park. Vendar ostanejo cerkve s earskimi grobovi iu !..'-ka.i di iiirih zgodovinskih pros- .-rov. Ta sklep jc rusko prebivalit vo sprejelo /. zadovoljstvom kar radi verjamemo, ker je bila P- '« r-Pavlova' trdnjava ena nuj: -uejših ječ na -vetu. v katero - > romali sk< /aj -ami politični zi<>-činci. Kdo kaj ve o mojem n .JAN!.-/J LAZAR, doma iz Podgoi pri 1: bi ja ni .' V Ann riki je približno 1."» !• : in -e nahaja! .' liutte. Mont. '■•"• -tanoval :» Brinovčevi '■/. Dobrave pri l nieah. Ta je povedala doma. •• >e je prttd < l ve in i leti uit:! p delu. k>» je barval inost. Prosi n rojake, če kdo k,-j podrobne:*-' ve o njem. da mi poroča. — J nj.-n . da n: j obn Ecvcič W. Va. R F. D. 2, Sail. Prcie:-.:' t -. fMN- S-.ojc Trdit«? vrlba,':-. tla Li fa . •' • išr.«n«at -toctI . ... rfo'P«:' lo >clr : — ;.V : ' ' .' ^ .- -ptril;*^ .....I ..-i J k:,. 35 in cc. lov -arnan. Parite - i tvozr.'.i'.-io znirio r A D. KICI'TSI? i CO. ;!et r- £r Siath 5th S-.-". h -.!. -.. .t. Y. 1. Žaj premogovne indortrijo, o "Odposlanci 27 organiziranih fcatarmi m baš ▼ ndujem času narodnih ^jnupin pripadajoči 12 toliko rasptvtlja V Ameriki. t državam in 10 uarodnoistim in za-Slovenic Pnbli^tin^ Co., stopajoči 30 milijonov duš, ki so 88. CfrrtUnrft Bt., Hw Yttrk.«se sestali 15. oktobra 1925 v Žene- " \* državah Evrope, v katerih žive drugorodne narodne skupine, mora imeti slednja narodna -ku-pina pravico, da ohrani in razvf-ja svojo narodno svojstvenost \ lastnih jezikopravmih ustanovah, ki se o prilikah osnujejo na krajevni ali osebni podlagi. V tej pravici do avtonomije vidijo poslanci pot. po kateri se more v do-tičnih državah vršiti brez vsakih sporov lojalno sodelovanje vseh. manjšin in večin, in po kateri se morajo zboljšati odnosa j i med na rodi Evrope." 111. "Ker je t raj« n mir v Evropi mo goč le pod pogojem da obstoji resnična volja za sporazum med vsemi narodn« strni, se bo morala Zveza narodov v smislu svoje jasno določene naloge in svoje izjave od 21. septembra 1922 pečat! v prav obsežni meri z narodnim vprašanjem ki ><• da rešiti z uresničenjem manjšinskih pravic, izraženih v gornjih resolucijah. Organizirane narodne skupščine Evrope imajo trdno voljo pomagati po svojih močeh Zvezi narodov, da bi mogla doseči tri cilj. Predsed-ništvo mora poskrbeti, da se dostavijo te resolucije članom Zveze narodov." IV. "Kongres izrazi toplo zahvalo vsem mednarodnim organizacijam, ki se ha vi jo z rešitvijo manjšinskega vprašanja in jih naproša, naj v smislu svojih vzvišenih ciljev. nadaljuje to delo.'' Konfereneo je zaključil predsednik dr. Wfilfan, ki je v svojem govoru naglasil: "V tej nekoliko nervozni Evropi >e ni smel vpirzoriti nov kongres tlačenih narodov z vsemi »neskladnostmi; ki so s tem združene. NOVE SLOV. IN HRV. PIANO ROLE ZA BOŽIČ Hitite kristjani .........i'oži<**ti:i ; • r. t.- • i.cti. Sveta noč . .... " Rožmarin . . . .........lJo!.i 7. !<• - Zvonikarjeva ...... " " " . . Prišla bo pomlad .............. " ... ..... Visoka je gora . ... ........... Kolkor kap!.c. tolko let...... .... . «:.<•• ! S U V \ T S K" r Ti plaviš Zoro krasna ......1! »Ia r. ' • :.:••:: >! <»•> Tamburica Sitnim Glasom Udarašc ..........f 1 • • Miluj srce moje .......... " " " .......... -Sl.»"i «V«iH» vsi h r i; ■ A ii ml. jM.^ilj i: ■> : . h!--v«» NAVINŠEK — POTOKAR331 GrteV! s., cone UUOH. PA. EDINA SLOVENSKA IZDELOVALCA ROL V A'.'ERIKi i •>! ji i •» p- .-lin. 1 Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1926. je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili. Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen. Cena mu je 50c. Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (štare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. i Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York, N Y. i JL GLAS NARODA, 2. DEC. 1925. GOSPODAR PLAVŽEV. Francoski spisal Georges Ohnet Za "Glas Naroda" priredil O. P. BALKANSKI PRIIMCEZINJI (CMrvaiCMT HcrrroMC view CO. nmi.v«*« 30 (Nadaljevanje.) Pretiravaš dete. — je odvrnila markiza nežno. — Samostan? lil mi.' Ne. li m premlada, da bi imela pravico obupati. Tako duhovita in lepa si. da li bo bodočnost gotovo vse v polili peri povrnila. In če konečno nočt-š, do-bro. Tukaj v tvoj bližini se nahaja mož. ki bi sprejel tvojo roko kot najvišjo srečo. (fOVpdična Keaulieti je dvignila svoj«« ponosne oči. — Gospod Derblav! — je mirno vprašala. Da. go>jK>tl Derblav. — je odvrnila markiza. — Govorim pa o njem le raditega, da ti dokažem neutcmeljeuost tvojih skrbi. Kdo bi >i ti mogel približati, ne da bi Je ljubil.' — Ali hočeš, da se vrne njo v Pariz, ali pa hočeš /. našimi sorodniki odpotovati v Švico? Govori. dete moje. pripravljena sem Moriti vse. da se potolažiš in po-1" miriš. Kaj želiš? — To je nia.lo premočno. — je vzkliknila markiza ter ml šla iz — Kako naj vem to.' — je rekla Clafre brezupno. — Najrajše vanredno hitro proti vratom, bi na mestu izginila, zbežala pred ljudmi in s oboj samo. Moja duša _ Kam greste mama.' — je vprašala Claire. je polna sovraštva in zaničevanja! Ali. če hi mogla umreti! — Grem. da ga dam vreči ven. kot .zasluži. — j«* odvrnila mati :iurt. moje drajro dete. je edino. zlo. za katero ni nobenega koje obraz je bil rdeč od joze. z Lrarilnejra sndstva. C" !»i r.imrle v«,- žensk«', ki ^n bile varane od Claire je molčala za trenutek, kot tla. se boji i z vedenja resnega s\ oj ili zaročenec v in ni'ž. bi bil svet kmalu prazen . . . Skoro ni-1 načrta, a nato je ponosno vrgla glavo nazaj. kakjb :'.\estili mož ni več in če nas ne varajo pred poroko, skoro te — Xe mama. — je rekla. — ne sme se vojvode vreči ven. Treba pozneje! ... .Iga je sprejeti. Slika nam predstavlja romunski »princesi lleleno in Olgo. Kot da je markiza. k<> je govorila o nezvestobi moških, sama po klicala nezvestega, ki je jmvzroed toliko vzdihov in solza, je bih; čuti naenkrat udare«* konjakih kopit in -»kozi oil prta vrata ograje — Sprejeti jra ? — je ponovila markiza začudeno^, kot da dvomi o zdravem razumni svoje hčerke. — Da in treba mu je eelo pokazati prijazen obraz. — je nada- je prid i rj«l na jrraj-ko dvorišče vojvod« de Hlignv. na prašnem ui | ljevaJa Claire. —Za nobeno ceno sveta nočem,, da bi 011 vedel, kape nečem %e konju. 7A.)i} lue lJ0ld njegova nezvestoba. On . . . 011 naj bi videl, da ga Takoj je -skočil na tla in potem ko je izročil vajeti nekemu pre- objokuje deklica kot sem jaz! Lahko bi postal jronosen. Kajše vse strašenejiin služabniku je odšel po stopnjieah navzgor ter hotel, ne- pretrpeti, le ne njegovega sramotilnega sočutja . . . Ne. ne. sprejeti javljeai. stopiti v -alon. ko sta prihitela baron in gospod Bach din j „a morate, mama. Treba je mu je odpreti vrata, če jih nismo, zaprli ni dal vojvoda kar tako zastaviti ter ga usta rila v vestihulu. I »led. zmedenih potez. poti. — Ali sta irovpod in gospodična Motil i net še tukaj.' — je vprašal z razburjenim glasom. Ko je baron )*>trdil. je nadaljeval: —. .Moja teta! Takoj moram govoriti z markizo. Mogoče ni se prepozno. — Prepozno je. — je odvrnil baron. — Go>pod in gospodična Moulinet sta že govorila. Vojvoda je globoko vzdihnil, omahnil na izrezljano klop 'ter zrl. globoko p<>1 rt. na oba moža. — Kako morem zopet popraviti nesrečo, katero sem zakrivil.' — je vprašal. — Te nesreče žal i hog ni več mogoče spraviti s sveta. — je pri pomnil Hacheliu z glasom spoštljivega očitanja. — in najboljše bi bilo. če ve takoj obrnete, ne da bi govorili z gospodično de Beau li' u. — Nikdar se ne bom odrekel temu pogovoru. — je vojvoda ži vabno vzkliknil ter m' dvignil. — Očitanja, ki je padlo name. ne moreni pustiti na s.»bi. Opravičiti moram svoje postopanje ter dati predvsem svoji teti zagotovilo, da nisem niti malo soudeležen pri podlost i, ki je bila danes t likaj izvršena . . . Vse sem pripravljen storiti . . . Moram pa jo videti, jrovoriti ž njo ... in jokati ž njo. Ali ne vidite mojega obupa nad tem. kar »e je zgodilo? Naj bo, — je rekel notar. — go>pod baron bo tako prija/.en t- r vam delal druščino, doi-im bom jaz vprašal ito^jkj de Bcaulieu. če .;•• p::pravljeua n^liodlcgla njenemu uplini. Bila je manj 1 a alta žena in sedaj, ko je popolnoma triumfirala nad svojo ri-valko. j,- sklenila biti popustljiva napram njej. V salonu, kjer s«. >e mudile Iri ženske, pa je vladala medtem li«*]H>pisua zmedla. Ko je zapazila flaire vojvodo, ki je prihajal na dvorišče, je od -trahu sk<»čila na noge. Skušala je govoriti, a ni mogla. pač pa je iztegnila roko proti novodošlemu "ter s,, pričela nervozno smejati. \ se je kazalo, da se j«- loteva blaznost. Preplašeni sta planili mar-kiza_in baroniea proti mladi deklici, ki se je tresla krčevito po ee-lcm životu in koje ustnici sta že posineli. Bali sta se napada zroče oči so izdajale da ne spi. Razmišljala je in tekom tega napornega razmišljanja m-' je pokazala globoka guba med obrvmi. Kmalu nato se je vrnila kri v njena lica. Očividno se je pojavila rešilna misel v njenih izmučenih možganih. Vzdih je olajšal njena prsa s hitro kretnjo je vrgla proč šal. katerega je mati ovila krog nje. X Pri ropotu odpirajoč i h se steklenih vrat. skozi katera je vstopil Bachelin. se je obrnila in ker ni hotela, da bi se poznala na obrazu muka. se je prijazno nasmehnila notarju. S preplašenim obrazen in kot v bolniški sobi, hot leč po prstih, se je notar približal marki zi ter rekel pritajeno: — Prosim odpuščanja, gospa markiza, a to. kar se je ravnokar pripetilo, je tako izvanredno ... — Vem. — pa j«- prekinila markiza ostro. — vojvoda je tukaj. — Da. go .spa markiza. — je odvrnil notar, ki je postal precej zmeden. — in čeprav smo ga skušali zadržati, ustraja pri tem. da tudi njegovi zaročenki. — Moj lio«r. kaj pa nameravaš? — je vprašala markiza, vznemirjena. — Osvetiti se hočem! — je vzkliknila Claire in njene oči so si-pale bliske. Nato pa se jc obrnila proti notarju: — Bodite tako dobri in povejte vojvodi, naj počaka še en trenutek. Medtem pa. prosim, ]>okAičite gospoda Derbla.va. Markiza in baronica sta izmenjali pogled presenečenja. Nista še razumeli Claire, a bistroumni no*ar. ki je takoj spozual. da se bliža njegova kombinacija, ugodnemu izidu, je odhitel iz sobe z urnostjo mladega moža. Trenutek pozneje je stopil Filip v sobo. — Prosim vaju dragi moji. da sc.odstranita za trenutek. Hočem sama govoriti z gospodom Derblav. — je rekla. Markiza in baronica sta. se umaknili ter pričakovali v mučni napetoti konca pogovora. Filip, obveščen oil par bes* d notarja, je bil globoko ginjen. Cu til je. da se bo v tem trenutku odločila njegova usoda in nepremič 110. s sklonjeno glavo, je obstal pred vroče ljubljeno deklico. Tri dolga leta brez veselja; : Ljudmila! Kje je* A pujem glasove. . . Pst. . . Glas moškega tn nežen ženski glas. . . Prepirata s—. To je gotovo njen mož! — Gotovo! — je rekel gospod iz prve vrste. — Tiho bodite! — Prosim. Vladimir je nadaljeval — Kako naj ji dam vedeti, da sem tukaj/. . . da seui v njeni bližini? A dobra misel! Zavijem svojo vizitko v robec s svojim monogramom ter i>oložLm robec na d i van. . . Ona 1 najde robec z vizitko in vse uga- ne. Pridem pozneje.-. . Pst, čujem j----r-!.' korake. . . Mladi mož je izvršil svoj namen ter stekel proč. Gospod v prvi vrsti je gledal | nervozno na kretanje lepega Vla-dimirja. Sedaj so se culi res koraki. — Junakinja se je povrnila s svojim .soprogom, — In jaz ti povem ti moraš vzeti hi|>oteko na svoje posestvo. — Pod nobenim pogojem. To bi nas spravilo na l>oben. — A. ti se hraniš! — je za vpil razjarjeno mož. — čakaj, — tet zgrabil junakinjo za roko. — Pustite me! Vi mi povzroča te bolečine! Kričati začnem. . pomagajte, pomagajte! Gospod iz prve vrste je vstal neodločeno s sedeža, stopil k od ril ter rekel soprogu: — Cujte. vi gospod. ne poj v t predaleč! Slišite. . . vi. gospod! Občinstvo se je začelo smejati Kretanje parnikov - Shipping Ne*»* L decembra: Leviathan, Cherbourg; Paris ,Hav- re; Majestic. Cherbourg; Martha Washington. Trat. I. decembra: Berengaria, Cherbourg. 10. deevmbra: Luetaow, Bremen. 12. decembra: Homeric. Cherbourg: La Skvol«, Havre; George Washington, Cherbourg. Bremen. 13. dccembra: Columbus, Cherbourg. Bremen. K. decembra: Maureuinia, Cherbourg. 17. decembra: Mount Clay, Hamburg . 19. decembra: Andanla, Hamburg 5 22. decembra: Rochambeau, Havr®, 26. decembra: Perls. Havre: Cleveland. Hamburg; Pr^s. Roosevelt. Bremen. 28. decembra: Majestic. Cherbourg. 29. decembra: Berlin, Cherbourg, Bremen. 31. decembra: Westphalia, Hamburg. Y JUGOSLAVIJO (Dalje prihodnjič.^ Arkadij Avercenko. Gospod iz prve vrste. Nekega dne je prinesel najboljši dramatik mesta v gledališče svoje delo . . Sicer je bil tudi najslabši dramatik.k ajti 1»II j«' tudi edini dramatični pisatelj v mestu. Igra je imela slabe strani vseli slabotnih iger. Režiser je bral delo. zmajal z glavo in rekel ravnatelju: — Ali naj te smeti vprl/.orimoT — A. saj vendar nameravamo kot prihodnjo noviteto vprizoriti 'Sen kresne noči*, jc odvrnil rav-na tel j. — Kaj imamo od avtorja 'Sena kresne noči"? Je-li mrtev T — Da. ne živi več! _ lini.--tedaj nima nobenih znancev, nobenih prijateljev, nobenih sorodnikov v tem mestu'i — Ne! — Torej poglejte! Naš dramatik Asralov privabi v gledališče vse svoje prijatelje znanec, sorodnike. setsrične in tete . . . Imeli bomo gotovo pet razprodanih hiš. — Ali igra j<» slaba, -i- To vem. — Dobro, torej vprizoriiuo- igro. TUKAJ SO DOBRE NOVICE Nove ZNIŽANE cene za tja In na«) v tretjem razredu oe Zagreba od $198. dO $210. V Beograd in nazaj — $198.50 dc $210.50 Veliki parniki za vas,— . vključno Majestic "največji pamik na ■vetu". Oiymptc. Homeric. Belgen-tand, Lapland, Pittsburgh, Zeeiand. Arabic itd. Vi lahko obiščete domovino ter ee vrneta v Združene države z nmcrlAmm vlnrtnlm dovoljen jem. Vpra-ftajte pooblastile pgente alt WHITE STAB LINE BED STAB LINE 1 BROADWAY NEW YORK POZOR ROJAKI! Naš potovalni zastopnik Mr. JOHN ŽrST bo obiskal rojake po nekaterih naselbinah v Penn-svlvaniji. Kdor hoče obnoviti naročnino. lahko to pri njem stori! Uprava "Glas Naroda". MOŠKI! ZMčlbto Prati n*lcx«oii Nibaritc si ntiboljio isttlti PRtPP. Ev_3A x« MOsRK Velik* mbaSJc. Kit («*■) Vri l* Dt: B k. 91 Bca&man St.. New York pilite Junakinja je vstopila in sedaj •rovori z vami \ ZASTAVE •V.LENE AME«.SK».K,LOVEN5KEjSl!,„rBn „5% „„fje ,.„, ^^ REOALIJE, PREKORAMNICE, TWO- J VICTOB NAVINŠEK, BOJN1CE, ZNAKE. UNIPORME ITD i 331 GREEVE 8T. CONEMAUCH, PA. —*--- - - - - • • • jrledala v st.ro]) in rekla : — let trpim — — a nobenega svetlega žarka — — o Vladimir —---- Kje je sedaj.' Nekje daleč — — v*hrumečem glavnem mestu in on ne čuti. ka.ko tukaj t.rpim v obji> nm moža. katerega ne ljubim. Ta pošast me je .ugonobila! Vzela je majčken robec iz svojega žepa ter si obrisala solzne o-či. Gospod i/, prve vrste je zmajal z glavo obžalovaje ter vzdihnil tako gla-no da se je vse gledališče streslo : —- Da. da. tako je življenje, — je rekel glasno. -— Tiho! Vi motite predstavo! — Tu se muči človek in vi gle-c I-i t «• mirno! 1'božiea! — Bodite tiho! Na odru so se odprla stranska vrata in v sobo je stopil star služabnik. — Mitostiva. — j»* rekel sluga — zakaj že zopet jokate? — Kaj hočeš. Hipolit ? — jr vprašala junaikinja. — Gospod je vprašal po vas. . Vzeti hoče hipoteko na vaše posestvo. . . — Ali je sam v svoji sobi T — Ne. s steklenico žganja. . . Dan premij ere. Ko jc občinstvo dospelo v gledališče se je obrnila splošna po-1 od ranega jutra že pije vodko. . zornost na prvo vrsto sedežev. j mi sluge vemo vse! Tam je sedel vrl starejši gospod s skuštrano brado, velikanskimi rokami s staro, ne preveč moderno salonsko suknjo, »ki je vprašal vsakega mimoidočega bilejet ja : — Povej, prosim, kdaj se začne predstava ? — Predstava se začne t-očno oV> osmi uri. Sedaj je šele tričetrt na osem. — Torej ob osmih se dvigne za-stor? — Da, gos.]XKl! Ob osmih jc šel v resnici kvišku zastor. in občinstvo videlo na odru "bogat salonči«ra.r zadnja slena je kazala notranjost sfa-ifega gradu. Občinstvo se je smejalo, go-jpod v prvi vrsti pa je bil navdušen: — Vesel dečko! — jc zakričal. — Bodite tiho! — Prosim. Junakinja je odšla skozi leva vrata in sluga ji je sledil. Oder ostal trenotek prazen. — Zakaj so vsi odšli ? — je rekel nervozno go*spod iz pirve vrste. A takoj se ie umiril, ko je sto-7>il v sobo eleganten gizdalin. — To je prav gotovo Vladimir, — je rokel tiho,- — No. sedaj pa nastane škandal. Vladimir je začel: — Torej sedaj sem tu. . . v teh Biljeter se je bližal gospodu tz|se je odigral tragičen prizor: prve vrste, ga peljal zopet na nje- _ Torej on je tukaj! — je za- -gov sedež ter mu rekel: klical soprog. — Vse vem! Vidva i Gospod, v gledališču se nio- sta oba v mojih rokah. Nobene igrate obnašati kakor se spodobi, pravicevalue besede! Pst! Čujem Ne smete delati škandalov. korake. Sedi na divan in jaz se — Škandale! No ali to ni škan- Lkrijem za zaveso, dal? S slabotno žensko, brez po- Ko je Vladimir vstopil, je go moči. se ravna grdo in vsi gleda- -pod iz prve vrste skoraj zbesnel i jo brezbrižno ta prizor. Ka^al je z očmi na zaveso, kašljal Gospod 17. prve vrste'je majal je tako glasno, da le gluhee ali pa nejevoljno z glavo, a potem se .icUiepec ne bi slutil nobene nevar-smejal. ko je videl, da jc hudob- nosti. nega moža zadrževal sluga, ki je Vladimir ni opazil ničesar, vstopi!. Hodil je zamišljeno po sobi. po-j Milost i vi gospod, vi zopet tem jo dvignil glavo, zapazil je; ravnate grdo s svojo ženo! Opu- Ljudmilo razprostrl roke in vz-stite to! kliknil: Gospod iz prve vrste je začeT — ^r0j Bog! Ljudmila! Hitel burno aplavdirati ter rekel slugi: J sem k tebi na {»erotih ljubezni. . . Dobro StaTec! Sedaj sem tu ležim pred tvojim! — Ne boste že enkrat držali je- nogami. Zakaj molčiš? Ali me ne ta k za zobmi? ljubiš več? — Saj sem že tiho. |zza zavese se je pojavil soprog. Soprog se je odstranil v kab»- držal je bodalo v roki. a Vladimir net. žena je sedla na divau. začela ni videl moža in ni vedel, v kak? jokati, vzela mehanično v rokr nevarnosti je. Vladimirjev robec in si obrisala A za njegovo varnost- je skrbel solze. gospod Lz prve vrste. Planil j. Gospod iz prve vrste je posta- kvišku kakor obseden in zaklieal jal nervozen; hotel je junakinji U divjim glasom : nekaj zaklieati a jc molčal, ker se — Vladimir, rešite se! Za vami mu je približal biljeter in rekel stoji mož z bodalom! Rešite *sc! polglasno: Vihar smeha jc bučal po vsem — Moj Bog ona ue opazi vizit- gledališču, le Vladimir je v za nice! Zakaj robca ne razgrne? dregi zaklieal biljeterju z odra Junakinja je jokaje vstala, sto- doli: pala po odru gor in dol. robec ji — Peljite gospoda ven! je padel iz rok in obležal sredi j f_ Pustite ga vendar. — so se odra. — Rekla je polna bolesti: /Šačuli glasovi iz občinstva — On — Kaj potrebuje mene? On po- zabava vso dvorano, trebnje moje posestvo, moj denar! — Policija! — je zaklieal go- Gospod iz prve'vrste se je s-tre- Upod iz prve vrste. — Tukaj 11a sel, ko je zagledal »zgubljeni r«»- meravajo človeka umoriti! Pol bee. Ce vstopi mož če zapazi ro-|cija! bec, tedaj je katastrofa tu. Zastor je pade*. Innaiktnja je držala za kljuko. Biljeter je peljal gospoda iz prve ko ji je gospod iz prve vrste za-1 vrste ven. klical: — Vi. gospa! Zgubili ste svoji Ko se je začelo drugo dejanje, robec! Poberite ga. sicer se zgo-J je nekdo zaklieal: di nesreča ! j — Kje pa je gos-pod iz prve vr- A junakinja ni poslušala sva-1ste? rilnega glasu ter tekla iz sobe ven. •— Odstranili so ga iz giedalia-Iz prostora za gledalce se je va, ker je motil predstavo, — se cul vedno močnejši smeh — nili-lje oglasil neki drugi gospod, če ni več gledal na oder. marveč — Odstranili so ga. . . potem pa vsi so opazovali temperamentna-1 pojdimo I ga gospoda iz prve vrste, ki je Ob koncu drugega dejanja jt mahoma postal ljubljenec občin- zapustil del gledalcev dvorano in stva. I ob. začetku tretjega dejanja je se- jZopet je stal zraven njega bi-J delo v gledališču le še 2-3 oseb. Ijeter ter mu govoril: j Igra je propadla POZOR ČITATELJI! BLAZN1KOVE PRAT1KE so nam pošle, zato prosimo rojake, naj jih ne naročajo več. Naročite SLO VENSKO-A M E-RIKANSKI KOLEDAR, ki je ja-ko zanimiv ter stane 50 centov. Krog Božiča dobi vsak naročnik krasen stenski Koledar brezplačno. Uredništvo Glas Naroda. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko Kdor J« namenjen potovati <, stari kiaj, je> potsebno, da J« u tančno pončen o potnih Lifc.Hi, pil lj&gl in drugih Ktrareh. Pojasnila, ki vam Jih urifiTi dstl rsled naSe dolgoletne tzkuAuJ* Vam bodo gotovo v korUt; tudi p*!-poročamo vedno le prvovrstne par-nike, ki imajo kabin« tndl ▼ I1L rasredo. Glasta mti elniSfce potUrt ki Je stopila ▼ veljavo ■ 1. JoliJcM 1924, aamorejo tndl nedrisvljan dobiti dovoljenje ostati ▼ domorla eno leto in ako potreono tudi d?lj toaaderna dovoljenja Izdaja gt-rv ralnl naseLnlšiJ komisar v Wasb ington, D. C. Prcoiijo kjl tako do roljenje se lahko napravi radi New Yorku pred odpotovsnjem. te s« poOJe proedlca » stari kraj gla som nancrveJŠe odredbe. KAKO DOBITI SVOJCS IZ STAREGA KRAJA Kdor Bell dobiti vorodnlka al srojca ls starega kraja, naj aaj^ .prej pifte ca r»ojanilla. Ia Jngaala ▼U« bo prlpofifenlh ▼ prlbodnJlJ treh letih, od 1. julija 1024 napr« vsako leto po «71 prl»eljenccv. AmeriSki driavljanl pa umeraj dobiti sem Eene In otroke do IS. Is ta bre«, ds bi bUt itetl v kvoto. T rojene osebe se tndl ne fftejej« kvoto. StarlH ln otroci od 18. ti 21. leta amerliklh državljanov p Imajo prednost v kroti. Pilita m pojasnila. Prodajamo voane liste sa vs« pf* ■e; tndl preko Trsta samoreja J» gostovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., Ntw York ^"^»lih prostofili kjer ona živi. ■ Junakinja je ležala na divanu,1 kjer ti*j>i, kjej- morda oiisli namfL-l i-.-^^^feWr" xXr^** - -........- . . . ' — Gospod, pomirite se! Sicerr vas prisilim, zapustiti gledališčet| — Ta lump! — je rekel režišei — Pustite me pri miru! Hotel j ravnatelju, — vso igro nam je sem damo tam samo posvariti. Iz-1 pokvaril, grubila je svoj robec, ne da bi to — Hm, — je 'odvrnil ravnatelj, opazila. . . - — če. je pa ta lump pripravljen — Gospod svarim vas zadnji- proti primernemu plačilu vprizo krat: obnašajte se dostojno! riti to komedijo vsak dan. 'bi ime- Iz kabineta je prišel soprog.Ili najmanj deset razprodanih hiS Hodil je po sobi gori in doli. Na- — S tem avtor ne bo zadovoljen enkrat je zapazil robec na tleb: — No .torej vidite, rekli ste — Kaj? Moški robec? Vizitni- da je živeč pesnik boljši Ne. pri ca? A prokleta, sedaj si se izdala!i'Senu kresne noči', tn bi zamogli Pogledal ^e razjarjeno vstran Inapraviti to burko — kajti avtor in zaklieal: r m» ] J j'je mrfev Iti sc nani lii'treba ozira Pozor čitatelji. Opozorit« trgOTc« Is t* brtnike, pri katerih kupm-Jote ali naročate ia eta « ajil postrežbo sadoToljal« da oglašujejo t lista "Glas Karoda". ■ tem boril ▼stregli nem, Uprava "Glas JTarodar jft. Prav vsakdo— Mor kaj isce) Kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav ▼sakdo priznava, da imajo čudovit uspeh —• MALI OGLASI t "G 1 a e Y a r e * * " "ADVERTISE in GLAS NABODA