NO. 86
Ameriška Domovi ima
iw e p ■ e/% m—HO/wiE
AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGC ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, MAY 1, 1952
LETO LIH —VOL. LIH
Vlada je odredila embargo jekla doma in za inozemslvo
Jeklo, ki bo uporabljeno v prvi vrsti za vojaške potrebe, je ustavljeno izdelovalcem civilnih potrebščin.
WASHINGTON. — Vlada je v torek zvečer odredila embargo ali prepoved dobavljanja jekla izdelovalcem predmetov za civilno uporabo kakor tudi inozemstvu. Tozadevni ukaz, čigar smoter je, da se zaščiti in ohrani vse zaloge jekla, je bil izdan prej kot dve uri po odloku sodnika Pine-a, da je zaseg jeklaren neustaven, nakar so delavci nemudoma pričeli opuščati delo. Kolikor je zdaj jekla v zalogi, se bo uporabljalo v prvi vrsti za vojaške potrebe.
Ta zamrznitev se tiče vsega jekla, kolikor ga je danes v skladiščih. One jeklarne, ki niso prizadete po tem štrajku, lahko izpolnijo svoja naročila. — Imenovan je bil tudi nemudoma odbor treh članov, ki bo proučil zaloge jekla ter poskrbel, da dobe prioriteto obrambni kontrakti.
Novi grobovi
Mary Zupančič
Po 12-tedenski bolezni je umrla na svojem domu, 4043 St. Clair Ave. Mary Zupančič, roj. Kral, po domače Štangar jeva mati. Bila je stara 74 let m rojena v Qlagovici, Št. Vid pri Zatični, odkoder je prišla pred 40 leti. Zapušča hčer Alice Skoflanc, vnuka Elsie Oberson in Franka Zupančič in dva pravnuka. V domovini zapušča sina Alojzija, brata in sestro. Bila je članica SŽZ št. 25. Pogreb bo v soboto zjutraj iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, čas pogreba bo naznanjen jutri. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob sedmih.
Draga Machalk
Po kratki bolezni je umrla na domu svoje hčere, 765 E. 205. St. Euclid, O. Draga Machalk, ki je bila vdova. Zapušča sledeče sinove:	Franka, Josepha,
Ivana, Nicka, Michaela, Anthony, Steve ter hčeri Ruby Pego-raro in Ann Palazzo. Njeno truplo bo poslano za pokop v Her-mansville, Mich., kar bo oskrbel Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Boulevard.
Mr. Truman priznava, da nima govorniškega alenta
WASHINGTON. — V knjigi Mr. President” predsednik Truman priznava, da tvorijo njegovi govori, ki jih govori kot predsednik Zdr. držav, zanj velik problem.
Kadar govori predsednik brez pripravljenega teksta ali besedila, je naraven in mu gre gladko. Toda druga pesem je, kadar svoje govore bere. O tem pravi: “Kadar govor berem, čutim često neko napetost,” pravi predsednik. “Včasih, ko čutim to napetost, poslušalci mislijo, da mi ni znano to, kar imam poveda+i. Toda ni tako. Vsak svoj govor pred nastopom temeljito preberem in preštudiram in nektteri moji govori so poprej po sedemkrat, da, tudi po osemkrat prepisani in izpopolnjeni. Toda klub temu čutim napetost, kadar jih govorim oz. berem. Iz tega sledi, da pač nisem govornik.”
Tudi kri bodo zdaj ponarejali
BETHLEHEM, Pa. — R. K. Laros Co., je naznanila, da bo pričela izdelovati sintetično ali umetno nadomestilo za kri. Ta “kr.i” bo producirana za vojaške potrebe, del pa je bo shranjen za potrebe civilne obrambe.
Danes in ponoči jasno in toplo.
Važni dnevi svetovne zgodovine
Dne 1. maja 1889 je ameriški admiral Dewey uničil špansko mornarico v zalivu Manile.
Sodnika Davida A. Pine-a( je imenoval pokojni preds. Roosevelt
WASHINGTON. — Federalni sodnik David Andrew Pine, ki je odločil, da predsednik ni imel pravice in oblasti zaseči jeklarske industrije, je sila skromen človek in izven svojega kroga malo poznan. Po svojem političnem naziranju je demokrat in za federalnega sodnika ga je imenoval leta 1940 pokojni predsednik Roosevelt.
Sodnik Pine je bil rojen pred 60 leti v Washingtonu in je študiral pravo na Georgetown univerzi. Kot odvetnik je postal U. S. attorney za distrikt Columbia.
Stavka v jeklarski industriji
Potniško letalo je izginilo nad divjo brazilsko džunglo
V letalu je bilo 41 potnikov in 9 mož posadke. — Letalo je bilo na potu v New York.
RIO DE JANEIRO, Brazilija.—Nekje nad brazilsko džunglo je izginilo luksuzno potniško letalo Pan-American družbe, ki je imelo na krovu 50 oseb.
Letalo, na katerem je bilja ameriška posadka devetih članov in 10 ameriških potnikov, je odletelo s tukajšnjega letališča proti New Yorku.
Pokrajina, kjer je letalo izginilo, je ena sama ogromna in gosta džungla, preprežena z rekami in pritoki in obljudena zj neznanimi divjaškimi rodovi. V džungli je tudi polno nevarnih divjih zveri. V letalu je bilo 41 potnikov in, kakor rečeno, 9 članov posadke.
Letalo išče 14 letal, toda doslej je bilo iskanje brezuspešno.
Naznanilo potnikom
ti odhajajo iz Clevelanda za parnika QUEEN ELIZABTEH in LIBERTE. — A. Kollander naznanja, da odpelje vlak št. New York Central železnice Terminal postaje v ponedeljek, dne 5. maja ob 8. uri zvečer. Vsi potniki za imenovana parnika naj bodo
Eisenhower je daleč pred Taftom v državi Massachusetts
BOSTON — V primarnih volitvah države Massachusetts je bil general Eisenhower daleč pred senatorjem Taftom. Gla-
“Pravda” pojasnjuje, kaj je Rdeči križ
MOSKVA. — Komunistični časopis “Pravda” je napadel Mednarodni Rdeči križ, katerega je označil za1 pronacijsko “o-rodje” ameriškega državnega departmenta.
Pravda pravi, da organizacijo Rdečega križa dominirajo od Amerike regimentirani “plutokrati”.
Ali je Cleveland središče liholapslva narkotičnih mamil!
Vse izgleda, da prinašajo v Cleveland mamila uslužbenci parnikov, ki pristajajo tukaj.
CLEVELAND. _ Vsi znaki kažejo, da je Cleveland središče multimilijon - dolarske internacionalne tihotapske družbe, ki vtihotaplja narkotična mamila. Znano je tudi, da kolovodje tega tihotapskega kroga: žive v Clevelandu in okolici. Ti tihotapci in prekupčevalci mamil oskrbujejo ž njimi Ohio, dele Pennsylvan/ije in Mich>-i gana. Mamila vtihotapljajo sko-
Legalna procedura in tehnikalije v zadevi so povzročile, da jeklarji štrajkajo prav za prav proti vladi, ki še ni mogla zavreči sodnikovega odloka.
Predsednik Truman ni imel pravice zasega jeklaren, ker dežela ni v “vojnem stanju”, čeprav padajo ameriški vojaki v tisočih! — Predsednik sam je namreč označil korejsko vojno kot “policijsko akcijo”.
zi clevelandsko p/rstanišče, kjer pana
WASHINGTON. — Federalni sodnik David A. Pine je v torek odločil, da predsednik Truman ni imel pravice zaseči jeklarske industrije, nakar se je 650,000 jeklarjev začelo nemudoma pripravljati na stavko.
Sodnikov odlok, ki je naperjen proti trgovinskemu tajniku Sawyerju, v čigar območje je prišla zasežena industrija, je avtomatično ustavil zvišanje mezd, katero je bila vlada pripravljena dovoliti jeklar j eem, neoziraje se na želje in argumente industrijskega vodstva.
Ena izmed posledic tega sodnikovega odloka bo, da bo prišla zadeva pred najvišje sodišče Zdr. držav, ki bo odločilo, koliko “podedovane” oblasti ima prav za prav predsednik v izrednem stanju. V vojnem času ima predsednik pravico do zasega industrij, ki jim preti stavka zaradi nesporazuma z delavstvom, toda to šele, ko so izčr-že vsa ostala sredstva za
vedno v kontroli jeklaren in jeklarji so vladni uslužbenci. Odvetniki vlade ne morejo zadeve tirati pred višje sodišče, dokler ni podpisan ta ukaz.
Če vlada ne bo mogla izposlovati razveljavljenja sodnikovega odloka pred višjim sodiščem, je edina stvar, ki ji preostane, da prepreči štrajk, če se zateče k Taft-Hartleyjevemu zakonu.
Opustitev dela po jeklarnah se je izvršila mirno in dostojno Delavci so ostali dovolj dolgo na delu, da so naložili oz. opažih peči ter storili vse potrebno, da se prepreči poškodovanje opreme in strojev.
Štrajk 90,000 delavcev v industriji olja in petrolejskih izdelkov
se ne izvaja nobene preiskave in kontrole.
Lani je pristalo v Cleveland sovanje v 1,008 precinktih jel	pristanišču 42
dalo Eisenhowerju 105,117 glasov, senatorju Taftu pa 45,131 glasov. — Na demokratski listi pa je dobil senator Kefauver v 946 precinktih 13,140 glasov, Eisenhower 8,269, Taft pa 3,115 glasov (demokratskih). — Razmerje med Eisenhowerjem in Taftom znaša več kot dva Eisenhower jeva glasova napram vsakemu Taftovemu glasu.
Radio jo je ubil
KANSAS CITY, Mo. — Mrs.
Easter Melvina Modlin, staral
______50 let, se je kopala v svoji ko-(je bilo ubitih osem ameriških
postaji palnici, pri čemer je padel s po- letalcev v dveh letalskih nesre-
skih parnikov, letos pa se bo njih število podvojilo. Inozemski parniki so pričeli prihajati v clevelandsko pristanišče pred šestimi leti z Velikih jezer. — Pristaniške oblasti priznavajo, da se vtihotapljajo narkotična sredstva skozi to pristanišče, ker so našli med pošiljkami že heroin, kokain in druge opijate.
Osem amer. letalcev uHitah na Jiaponskem
TOKIO. — V južni Japonski
najkasneje do 7:30 zvečer po lice v vodo radijski aparat, ci novem clevelandskem času. I gar električni spoj jo je ubil.
čah, ki sta se primerili v razdobju 12 ur.
poravnavo, vštevši Taft-Hart-leyjev zakon. Toda zdaj se dežela ne nahaja v vojnem stan-inozem- iu’ čePrav Padajo njeni vojaki v Koreji v tisočih! Predsednik sam namreč te vojne ni označil za vojno, temveč samo za policijsko akcijo!
Odhod jeklarjev od dela j s prišel tako naglo po tem odloku sodnika Pine-a, da v tehničnem smislu štrajkajo zdaj jeklarji proti vladi sami! To je posledica formalnosti legalne procedure, ki ne more nemudoma zavrniti sodnikovega odloka.
Sodnik še ni podpisal formalnega ukaza za obtožbo proti zasegu jeklaren, katerega zahteva šest jeklarskih družb. Je pa pripravljen, storiti to, čim bo ukaz zasnovan, toda dokler ne| podpiše, je vlada tehnično še1
Nova rdeča buržuazija se redi od žuljev delovnega človeka
Od 1,000 članov unije, zaposlenih pri Standard Oil Co. of Ohio, ni še nihče za-stavkal.
DENVER, Colo. — O. Knight, predsednik CIO Oil Workers International unije, je izjavil, da se je v torek opolnoči pričela stavka 90,000 delavcev, ki so uposleni pri industriji olja. Z zastojem proizvodnje, ki je zastala, bo znižana proizvodnja produktov rafiniranega petroleja za 6,000,000 dnevno.
Iz Washingtona poročajo, da nimajo tam še nikakih načrtov za odpomoč stanju stvari.
linijski člani pravijo, da so slišali, da je unija znižala svoje zahteve po zvišani mezdi na 20 centov na uro, dočim je družba pripravljena dati 12c na u-ro. Originalno so člani unije teh delavcev zahtevali 25 centov zvišanja mezd na uro, dočim jim je bila kompanija pripravljena dati samo 10.
um ze davno vrgex muu si-ci- <.samu i-cn jc	^	°	^
šaro Marksov nauk o brezra-'znanstvenike, učitelje, medicin-j opremil s številnimi kolajnami i dnem nove parole, nove zapo-vi • r-r • i j ?_-!•— l •— -----------------zvezdami, je uniformiral od. slitve, kot na filmskem traku.
zredni družbi. Z industrializacijo Sovjetije in z okrepitvijo sovjetske nestrpnosti se je izlegel v Sovjeti ji nov razred rdeče gospode — sovjetska buržuazija.
Ko se je Stalin odločil za čim hitrejšo in čim učinkovitejšo industrializacijo svojega prostranega rdečega carstva s pomočjo strogo osrednje vodenega načrtnega gospodarstva, se je povsem naravno pokazala nujna potreba ustvariti vzporedno z dozorevajočo industrializacijo sloj strokovnjakov in uradništ-va za upravljanje industrijskega aparata. Te državno-politič-ne nujnosti so vodile k vzbrstit-vi posebnega družbenega slo ja. Leta 1936 je novi sloj že toliko izoblikoval svojo uveljav ijenost, da ga je Stalin priznal kot tretjo plast in ga tudi krstil imenom “inteligenca.” Ta no-
če in umetnike.
Posebna značilnost nove sovjetske gospode je v tem, da je deležna raznih državnih pravic. Mesečni prejemki znašajo za delavski sloj povprečno 450 rubljev. Temu delavskemu dohodku pa stojijo nasproti plače ge-
Rdeči vandalizem
DANES JE TUDI že med za- inženirje, voditelje industrij- podstrešja našarjene carističnei munizem sam nujno zaspati	^ Mariboru
padne komuniste predvojnega skih in poljedelskih obratov, — uniforme za svoje nove oficirje, ž njim bi odšli v nezaposlenost^	ysej jug0Siaviji	so bile
kova prodrlo spoznanje, da je tehnično osebje, knjigovodje — in jih še izpopolnil z novim zla- tudi partijskmzasluzkarji Zato zadn.e dni marca in v aprilu Stalin že davno vrgel med sta- (samo teh je nad 1 milijon), tom in srebrom ter jih bogato pritekajo iz Kremlja dan za narodne manifeStacije. Take
manifestacije so bile tudi Mariboru dne 2. aprila. Toda tudi to manifestacijo so komunisti uporabili, da so se znesli nad mariborskim škofom dr. M. Deržečnikom. Demonstrantje so vpili proti škofu in Cerkvi. Padali so klici: “škofa na veša-la” itd. Tudi z dejanji so dokazali “svobodo”, ki je ustavno
pete do temena tudi vse državne nameščence.
Pojav sovjetske buržuazije je izzval težka nasprotja s partijsko birokracijo. To nasprotje pa ostaja skrbno prikrito, ker drži partijska birokracija izvr-
neralnih ravnateljev, literatov1 šno oblast krepko v svojih ro-
in znanstvenikov od 3,000 do 12 tisoč in več rubljev na mesec. K temu je treba prišteti še visoke premije do 30,000 in več rubljev, ki so v prvi vrsti namenjene temu sloju.
Državno sovjetsko vodstvo se stalno trudi, da v tem sloju utrjuje zavest priviligirane kaste' in skrbi, da mu ustvarja čim prijetnejše življenjske pogoje. Samo državni tožilci so razvrščeni v 11 plačilnih razredov in, v ničemer ne zaostajajo od položajev nekdanjih carističnih priviligirancev. Istočasno, ko je
va plast obsega razne poklice,* Kremelj ponovno izvlekel iz
kah.
Ta, tako organizirani sloj komunistične buržuazije ima seveda največji interes, da skrbno čuva in ljubosumno brani svoje poklicne koristi. To pa lahko stori s čim intenzivnejšim propagandnim delom v vseh plasteh delovnega ljudstva, saj tu ne gre več za ideje, ki so se v praksi tako porazno izkazale, pač pa za obstoj ali neobstoj na tisoče in tisoče eksistenc. Tega Se v polni meri zaveda tudi Kremelj in skrbi, da aktivnosti nikoli ne opešajo, ker če bi te aktivnosti zadremale, bi moral ko-
Podpisi za to, podpisi proti onemu; protesti, manifestacije, demonstracije, kampanje za “demokratični tisk” (komunističnega imena jih je na Zapadu največkrat sram), koledarji, proslav, ki nikdar ne usahnejo.
Najboljši komunistični časni-
kar je, tisti, ki v kolone vrine!zajamčena v Titovini, s tem, da
čim več uradnih in neuradnih! psovk, naniza največ laži, klevet, podtikanj in natolcevanj proti svojim nasprotnikom ip se obenem najbolj spoštljivo in s čim večjim številom bizantinskih prilizovanj pokloni komunistični partiji in njenemu vrhovnemu firerju.
Tako se je zlasti po zadnji vojni tudi po vsem Zapadu razcve-la kasta komunistične in sopot-niške buržuazije s stalnimi dohodki iz virov, ki pritekajo iz znoja in žuljev delovnih ljudi.
so pobili okna na škofijskem dvorcu. Policija je vse to mirno gledala.
Dokaz “verske svobode” je tudi odpustitev profesorja J. Še-divy-ja iz šole zato, ker je katoličan. Prav tako izvajajo represalije proti dijakom, ki hodijo v cerkev.
Ogenj uničil japonsko
univerzo
TOKIO. — Tukaj je uničil ogenj Kagoshima univerzo in 2^ privatnih domov. Povzročena škoda znaša $1,300,000.
Razne drobne novice
iz Clevelanda in
te oblice
S
Čuvaja na pokopališčih—
Zaradi mnogih pritožb, da tatovi kradejo na pokopališčih cvetje in košarice, je Axel M. Freed, mestni komisijonar za pokopališča, odredil, da se nemudoma najame dva čuvaja, ki bosta pazila, da se to ne bo dogajalo. En čuvaj bo na Highland Park pokopališču, drugi pa na West Park pokopališčih.
Prst na razpolago—
Lepa črna prst za cvetlične lončke ali pa za na vrt je zastonj na razpolago. Pokličite HE 1-7694.
Poroka—
V	soboto 3. maja ob 10. uri se bosta poročila v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd., in E. 200 St. Euclid, O., Ray F. Perme, sin Louis in Frances Perme, 19611 Pawnee Ave., in Rose Marie Kaller, hči Louise Kaller, 766 E. 200 St. Prijatelji in znanci so vabljeni, da se udeleže poročne sv. maše.
Trideset dni—
V	petek ob 10. uri bo daroval prevzv. škof dr. Gregorij Rožman v cerkvi sv. Vida slovesno sv. mašo zadušnico za pokojnega župnika Rev. J. Ponikvarja. Farani so vabljeni.
Oddajte tikete—
Farani sv. Vida so prošeni da vrnejo denar in odrezke za pri-i bdite v društva sv. Imena, ki je v korist cerkve. Oddajte že to nedeljo če mogoče da se knjige zaključijo ob času. Nagrade se bodo oddale v nedeljo zvečer 11. maja na zabavi v šoli kjer ne bo nobene vstopnine.
mjnovejšFvesti
WASHINGTON. — United States Circuit Court of Appeals je dal jeklarne nazaj v posest vlade, toda samo začasno, dokler zadeve ne odloči najvišje sodišče. — Medtem pa se vse-jeklarski štrajk nadaljuje. Vlada upa, da bodo jeklarji, ki so zdaj postali spet njeni uslužbenci, preklicali štrajk, toda Philip Murray, njih predsednik, molči o svojih načrtih. — Prizivno sodišče je s petimi glasovi proti štirim ustavilo učinkovitost odloka fe* deralnega sodnika David A. Pine-a do petka popoldne.
CLEVELAND. — Ena izmed po. sledic jeklarskega štrajka je, da je bil na jardih New York Central železnice prekinjen včeraj promet s premogom, železno rudo in podobnim in da je bilo več sto delavcev brez dela.
WASHINGTON. — Načelniki ameriške obrambe so izjavili, da bo okrnitev za vojaške m obrambne izdatke povečala nevarnost vojne in sovjetskih atomskih napadov na Združene države.
TOKIO — Mirna prvomajska proslava tukaj se je spremenila v rabuko. ko so korejski in japonski komunisti navalili na govorniško tribuno v Mei-ji parku v trenutku, ko je imel nastopiti kot govornik ameriški socialistični voditelj Thomas Norman. Izgredi so bili potlačeni, toda govori so bili onemogočeni.
WASHINGTON. — Če bo stavka jeklarjev trajala več ko,
dva tedna, bo vlada naročila dobave jekla v Kanadi.

Ameriška Domovina

■ »/ ■ <-/% I%1— M < tl\tl
^SBVZiErmm
*117 St. Clair Ave.
HEr.derson 1-0623
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.
No. 86
Thurs., May 1, 1952
Ob obisku avstrijskega kanclerja
Srfcdi maja bo prišel na povabilo naše vlade avstrijski kancler na obisk v Združene države. Iz tukajšnjih nemških krogov smo zvedeli za priprave, ki jih vrše tukajšnji avstrijski Nemci. Zdi se nam potrebno, da ob tej priložnosti opozorimo svoje rojake na razmere, ki vladajo na Slovenskem Koroškem in na potrebo, da s temi razmerami seznanimo tudi širšo ameriško javnost, posebno pa naše vladne kroge.
Na južnem Koroškem živi kljub velikemu narodnemu zatiranju še vedno blizu 100,000 Slovencev. Ti naši rojaki imajo v smislu naravnega prava gotovo pravico, da se pri-Ijučijo svojim rojakom v Sloveniji. Ta pravica pa tem našim rojakom ni bila priznana niti 1. 1918 po prvi svetovni vojni, niti jim ni priznana sedaj po drugi svetovni vojni. ■
Avstrijski Nemci gredo tako daleč, da koroškim Slovencem njihovo slovenstvo naravnost odrekajo. Avstrijci pravijo da ti naši rojaki niso Slovenci ampak Vindišarji, njihov jezik ni slovenski jezik, ampak neka slovensko-nem-ška mešanica. S takimi in podobnimi trditvami hočejo Avstrijci ustvariti pred svetom vtis, da ti naši rojaki nimajo s Slovenci onstran Karavank nobene zveze, da so nekaj posebnega, neki posebni narod, ki je bil že od pamtiveka v mejah Avstrije in je torej edino pravilno in pravično, da tam tudi še dalje ostane.
V razdobju med obema vojnama so naši koroški rojaki morali veliko prestati, še več seveda med zadnjo vojno samo. Upali so, da bo po zlomu hitlerizma njihovega trpljenja konec in da se bodo mogli združiti s svobodno domovino. Bili pa so dvakrat razočarani.
Velesile so izjavile že 1. 1943, da bodo Avstrijo obnovile v mejah pred zasedbo po Hitlerju in so na tej zahtevi tudi vztrajale. Nekaj časa so Sovjeti zagovarjali priključitev južne Koroške k Sloveniji, nato pa so to svojo zahtevo opustili.
Drugo, kar je bolelo naše koroške rojake, je bila pa namera titovcev napraviti iz koroških Slovencev komunistično peto kolono. Komunisti v Sloveniji nimajo nobenega smisla za svoje nekomunistične rojake na Koroškem. Namesto da bi jih podprli, jih celo napadajo in jim delajo težave, kjer le morejo. Zato je razumljivo, da ti iščejo pomoči pri nas ameriških Slovencih.
Koroški rojaki nam bodo prav gotovo hvaležni, če obvestimo ameriško javnost in ameriško vlado, do katere oni sami priti ne morejo, o krivicah, ki jih morajo prenašati na svojih lastnih tleh.
Narodni svet koroških Slovencev je že ponovno zahteval od avstrijskih oblasti, naj dajo Slovencem na Koroškem pravice, ki jim gredo: enakopravnost slovenskega in nemškego jezika v šoli in uradu v deželi. Tako kot obstoje čisto nemške srednje in srednje strokovne šole, tako naj ' se ustanove tudi slovenska gimnazijar slovensko učiteljišče, slovenska kmetijska in ostale potrebne šole. Kot skrbe deželne in državne oblasti za potrebe nemških državljanov, naj se pobrigajo tudi za slovenske. Če imajo vsi državljani že enake dolžnosti, je prav, da imajo tudi enake pravice.
Amerika se zavzema danes posebno za zedinjenje Evrope. Če hoče to doseči, mora najprej vplivati na posamezne narode, da bodo prenehali s pretiranim nacionalizmom, da bodo prenehali stegovati roke po tuji zemlji, da ne bodo kratili svojim sosedom njihovih pravic, če hočejo Združene države imeti v Evropi mir in slogo, se morajo potruditi v prvi vrsti za mirno in pravično rešitev narodnostnega vprašanja. Vprašanje slovenskega življa na Koroškem in v Italiji je prav tako pomembno za pomirjenje Evrope, kot je pomembno vprašanje Posarja. V načelu so stvari enake, čeprav niso enake v obsegu.
Uradni obisk avstrijskega kanclerja v Ameriki in že prej v Angliji in Franciji je v prvi vrsti v zvezi s predlogom za novo avstrijsko mirovno pogodbo, ki so ga te države nedavno stavile Sovjetski zvezi.
Za Slovence je bistveno važno, da v novem predlogu mirovne pogodbe ni niti besedice o kaki zagotovitvi narodnostnih pravic našim ljudem v Avstriji. Prav zato je sedaj potrebno, da se zganemo. Naši koroški rojaki imajo že dovolj slabih skušenj z Avstrijo. Še, če pridejo v mirovno pogodbo natančna in jasna določila glede zavarovanja temeljnih pravic koroškim Slovencem, jih bodo skušali A~ strijci izrabiti in naše rojake prikrajšati, kjer in kakor jih bodo mogli. Na kake negotove obljube avstrijske vlade ne more nihče nič dati.
Zato je prav vsak Slovenec sedaj dolžan, da po svoji moči pomaga, da bodo pravice naših koroških rojakov zajamčene v mirovni pogodbi sami. Pokažimo, da resnično ljubimo svoje trpeče brate in sestre v Korotanu. Povejmo ameriški javnosti, posebno pa še merodajnim krogom kako dejansko postopajo avstrijske zvezne in deželne oblasti danes z našo krvjo. Kancler Figi, ki prihaja k nam, je vsa le-ia po vojni stal na čelu avstrijske vlade in zato je v polni meri odgovoren za vse krivice, ki jih naš narod v Slovenskem Korotanu trpi.
NOVINE
ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE” V AMERIKI
-fc
SOSEDOV STRIC SO PRIPOVED AVALI
(Nadele. Piše Vanek)
Z Budapešte domov sva se vozila dva dnij pa dvej noči. Te je ešče ne tak bilo kak dnesden, ka si v Lendavi gor sedeš pa si v Budapešti ka nanč) ne veš. Te pa čilo, ka je ešče bojna bila. Z mašina sva doli stopila na Re-diči. Jaz sam Martini pravo, ka bi včasik malo k goricam stopila. De je pa on le domov silo i ga ne bilo mogoče za nikaj drugo pripraviti, pa če ne vem, ka bi jemi obečo. Jaz sam pa znao, ka naši nemajo doma vina, ka bom na drugi den itak mogeo iti ponjega. Kda sva prišla prek do Du'ge vesi proti Ledavi, te sva več eden pred drugoga stopala šteri bi prvi koga po-znanoga zagledno. Skoro do doma sva prišla i sva ne nikoga srečala. Pri Špilakovom mlini so nama prišli Hozjanov Števan naproti. Poznali so naj itak nie. Kda sva jim pa povedala, što sva, so malo ne nazaj spadnoli. Ne so nama mogli verovati, ka
kravam srečko nesla. Martini sam pravo!
— Zdaj de ti rada ,ka ji nede trbelo polagati.
Tak se je tudi zgodilo, Tak je bila vesela, ka je od veselja pozabila naj pitati, če sva kaj la-čniva. Na marho je pa že pelo pozabila. Liki se je zato spomnila i nama nekaj pripravila, ka sva jela. Števan so se te poslovili, jaz sam pa šo polagat. Martin je tudi odišeo domov. Če je tudi on pagao, ne vem. Jaz bi pa li rad kadio, de sam pa ne vupao pitati, ka ne bi rad, ka bi se včasi prvi den, kda sam domov prišeo, skregala zavoljo tobaka.
(Drgoč dele)
MALE NOVICE Cleveland. — Iz staroga kraja iz Stare vesi (pri Lotmerki) je prišla premičo soboto Micka Ka-vaš, hčerka Matjaša Kavaša i sestra Kavašovoga Tjašeka, ka je zdaj nendri pri soldakaj. Mi-cika de nekaj časa pri svojem strici i strini Mr. i Mrs. Tuni Kavaš (1830 E. 47). Naši novi naseljenki želemo vse dobro v
podružnici bomo obhajale materinski dan z domačo zabavo po seji 6. maja v dvorani pri sv. Kristini. Istočasno bomo praznovale tudi rojstne dni. Vse članice ste vabljene. Pridite, ne bo vam žal. S seboj prinesite listke, ki ste jih prejele, morda vas doleti sreča. Sklenjeno je bilo, da bomo na ta način vsaka pekaj prispevaie v blagajno. Če torej pridete, boste imele priložnost, če vas ne bo, bo krivda vaša, prispevek bo treba vseeno poravnati.
Pozdrav in na svidenje!
Franoes Perme.
Lepa pobožnost pri Sv. Vidu
bi to istina bila, kda sva jim po- Ameriki.
vedala, kak je bilo z nama. Komaj sva jij pripravila do toga, ka so nama oni malo povedali, kak je med tem doma bilo. Eli, kda so začnoli pripovedavati, te so pa ne mogli henjati.	,
— Števan, ve pa hote malo z nama nazaj i nam med potjov povejte.
Domov pridemo, kda so ravno začnoli polagati. Našo staro sam vido že prek ograda, ka je
Bridgeport. Gostuvanje do služili to soboto pri Mr. i Mrs. Matjaš Zelič. John Stefan pepela to soboto v cerkvi Sv. Kri ža pred oltar svojo nevesto Agnes Mary, rojeno Doljak. Mlado-mi pari želemo vse lepo. Bog naj jiva blagoslovi v novom stani. Na poročno potovanje se od-pelata v Washington,D. C. ta-modnet pa obiščeta mladožen-čovo sestro Katarino.

BESEDA IZ NARODA
i'M'4"l"M,i,4l***'i'i"l"l"I,*'I"*"b********'!"Il**********'**41*'I'***'Illt<l*’<>
Pismo z Gorenjskega
Cleveland, O. — “V vasi Godešič pri Škofji Loki je pred tremi leti vstopilo v Kmetijsko zadrugo (kolhoz) 15 posestnikov, ker tako visokih davkov niso mogli plačevati. Ko so podpisali pogodbo so jim oblastniki zagotovili, da bodo po treh letih, če jim ne bo po volji, lahko izstopili. Ko je minilo tri leta (vstopili so leta 1949) so trije posestniki 'prijavili izstop iz zadruge, ker so dobivali tako malo plače, da niso imeli niti za preživljanje. V nekaj dneh po prijavi so prišli od oblasti, jim odgnali vso živino in pobrali vse poljsko orodje. To so naredili takrat, ko ni bilo nobenega doma. Dalje jim pretijo, da jim bodo odvzeli vse žitno seme in jim za vsa tri leta, ko so bili v zadrugi zaračunali davke, za katere jim bodo vzeli zemljo, da-siravno je vsa tri leta vse pridelke prodajala zadruga. Oblastniki dobro vejo, kako so vsi | kmetje v zadrugah nezadovoljni in če bi jim dali proste roke, bi bilo v enem letu konec vseh zadrug. Zato delajo s takim nasiljem.	;
Pred nekako pol leta je bilo v naših časopisih objavljeno, da je tudi naša država sprejela program “Združenih narodov” o, človečanskih pravicah. “Prosimo vas, vprašajte Amerikance, kje so te človečanske pravice!” končuje pisec.
To pismo nam dokazuje s kakšnimi lažmi, varanjem in najhujšim nasiljem uničujejo komunisti naša lepa slovenska posestva, že sedmo leto so na oblasti, pa še vedno sama laž, varanje in nasilje, kakršnega ne pomni zgodovina slovenskega naroda. Ni čuda, da so od doma pričeli apelirati na Amerikance, da naj se zavzamejo in pomagajo odstraniti te strašne krivice in uniče-
vanje slovenskega kmeta. Kdo naj komunistom še kaj verjame?!	J. B.
Lep uspeh našega rojaka
lili
Hilli
Cleveland, O. — V nedeljo, ponedeljek in torek smo imeli v župniji sv. Vida 40-urno pobožnost, ki se je letos izredno lepo izvršila. V nedeljo zvečer je bila pobožnost v angleškem jeziku, v ponedeljek in torek pa v slovenskem. Oba zadnja dneva je pridigal znani ljudski govornik p. Odilo Hajnšek. Obakrat je bila prostrana cerkev polna pobožnih vernikov. Zaključno pobožnost je v torek vodil pre-vzvišeni škof dr. Gregorij Rožman v družbi 15 duhovnikov. Zelo lepa je bila zaključna procesija s sv. Rešuj im Telesom po cerkvi, katere ste je udeležila vsa šolska mladina farne šole. Veliko pozornost je pri faranih vzbudilo tudi to, da je pel pred oltarjem latinske litanije z močnim glasom bodoči novi župnik Baznik, ki nastopi svojo službo 20. maja.
V petek, dp-e 2. maja ob 10. dopoldan bo opravil slovesno pontifikalno mašo, trideseti dan, za pokojnim mons. Ponikvarjem škof. dr. G. Rožman. Vsi farani so vabljeni, da se udeleže te maše.
fcilturna ftronika
Cleveland, O. — William J. Gabriel, ki je 8. januarja gradu-iral na Real Estate School je se-
Izbire ni, volimo M. A. Feighana
Cleveland, O. — V torek 6. maja se bodo v državi Ohio vršile primarne volitve. Izbirali bomo po strankah kandilate, kateri bodo šli meseca novembra na splošne volitve. Nominacija bo po strankah, demokratski ali republikanski glasovnici. Vsak njej izbrati kandidate za posa-koči zahtevati demokratsko ali republikansko glasovnico in na njje izbrati kandidate za posamezne ali v glasovnici določeno število kandidatov. Sedaj bo samo nominacija, v jeseni pa popolna izvolitev za urade, ki bodo meseca januarja prihodnjega, leta izpraznjeni.
Največ Slovencev živi v 20. kongresnem okraju, ki vključuje poleg drugih tudi sledeče varde, kjer žive naši ljudje. Varda 1, 21, 23,-31 in 32 so vključene v temu kongresnemu okraju. Letos bodo prvič istega kandidata volili državljani 32 varde, kakor bo oni iz 31 in 23 varde sentelairskega okrožja.
Zelo važen urad je urad kongresnika, ki zastopa ljudske ko-
E. Kocbek:
Pogum in strah
(Konec.)
Sam pravi v tem članku, da je naša etika etika delavskega razreda nasproti mračni etiki kr ščanstva.
Zato očita Kocbeku, da ni doumel revolucije, razen, da si nakopal soodgovornost zanjo, kar ga zdaj muči in išče opravičila zanjo.
Miško je zadel. Kocbek prišel do tega, da je bilo komu nistično vodstvo res samo komunistično. Zato so bila tudi dela taka, kakor jih vsi poznamo. Preveč je videl, preveč krvi preveč krivice in zdaj bi rad soodgovornost pn revoluciji vrgel z ramen. Za Kocbeka je to prepozno, od Kranjca pa to nihče ne pričakuje. Pričakuje pa Kranjec, da bo vsak umetnik potvarjal zgodovino in opisoval revolucijo kakor svetlo krono, ki si jo je spletel komunizem pri nas. Tri leta po vojski si je morda Kranjec to lahko utvar-jal. Danes je prepozno. Je vse eno Kccbek modrejši. Vsaj to je spoznal, da ni več čas, ko bi se pisalo samo črno-belo. Miško ši9 do tega ni prodrl in ne bo, ker ne sme. Linija tega ne dopušča.
Kritika Josipa Vidmarja v re-
daj uspešno položil državne iz- risti v federalni zakonodaji. Des-
pite in odprl svojo pisarno. Ukvarjal se bo s prodajo in nakupom nepremičnim ter z živ Ijenskimi in splošnimi zavarovanji.
W. Gabriel je dobil posebno
ber kongresnik lahko naredi veliko dobrega za ljudi, slab ali brezbrižen pa veliko škode za delavski sloj. Ni samo to, dai imamo zastopstvo v kongresnem okraju, važno je, kakšen je ta1
nagrado, ker je pri januarski zastopnik in koliko je pri svojem graduaciji dosegel najboljši us- poslu zmožen in uspešen, peh.	Zadnjih 10 let je bil tozade-
V zadnji vojni se je udeleže- vno 20. kongresni okraj srečen, val kot letalec bojev v Evropi. H61- ie imel v Washingtonu do-Udeležil se je 47 poletov nad so- ^rega zastopnika v osebi naše-vražnikovo ozemlje. Bill je sin | §a ve-^ke§a Prijstulja Michael A.
podpremo in za njega volimo. Izjavil se je, da bo tudi letos, kakor do sedaj vedno podpira Lauschetovo kandidaturo v vsakem oziru.
Trosijo se med našimi ljudmi razna sušljanja, katerih namen je zmanjšati vpliv kongresnika M. A. Feighana, toda vse to so otročje pripovedke, ki nimajo absolutno nobene podlage. Resnica pa je, nasprostva proti njemu so osebna užaljenja za osebne sebične namene. Kdor misli, da je sam več kakor pa narod, ki ga zastopa, ne more biti nikoli iskren in odkritosrčen ljudski zastopnik.
Naše ljudi opozarjam, bodimo previdni in ne zgubimo svojega dobrega prijatelja v Washingtonu, ker bodoče potrebe bodo pokazale, da ga bomo rabili in njegove pomoči prosili. Če se mu bomo pokazali sedaj nehvaležni ob času, ko on nas potrebuje, ne pričakujmo razočaranja na izraz naše nehvaležnosti. Kakor so drugi sami sebi naj-bljižji, tako bodimo tudi mi onim, ki nas v sili in potrebi poznajo.
Stopite v torek v volilne koče in zahteva j tee demokratsko glasovnico. Prvo poiščite ime Frank J. Lausche za guvernerja in napravite pred njegovim imenom (X) potem pa poiščite ime Michael A. Feighan in storite isto v zavesti, da ste za vas in vse druge najboljše napravili.
John A. Verhunce 1202 Engineers Bldg.
Cleveland, Ohio.
viji Novi Svet je stvarnejša in boljša. Zaključek Vidmarjev je sicer isti, toda v primeri s Kranjcem jie Vidmar vsaj kritik, dočim morem reči o Kranj-cu, da je vse, kar je povedal, navaden političen šlager.
Vidmar se pritožuje, da komunisti v Kocbekovih novelah n,e igrajo prave vloge. Da so celo predstavniki protiigre. Torej si tudi Vidmar želi, da bi komunisti igrali samo svetle vloge in velike junake. Vidmarju ne gre v glavo, da bi se v partizanu mogel vzbuditi dvom nad vsem kar počne. Komisar Janez n. pr. pravi: Mi smo ujeti, potujemo v življenju in izpolnjujemo, kar nam zgodovina zapove. Za Vidmarja je to “skrunjenje osvobodilne borbe in skrunjenja človečnosti, ki se bije za svobodo.” Kocbek torej ni prodrl v pravega komunista, ki je po Vidmarju edini, ki je možen vzdigniti svet, ki jie edini, ki v sebi hrani svobodo in moralo.
Toda vsaj eno Vidmar prizna: da je Kocbek kljub vsemu nadarjen pisec. Tega Miško ni priznal. Kranjec pozna samo e-no po c. Če to zgrešiš je vise zgrešeno. Vidmar pa je zapisal, da je Kocbek dal nekaj odličnih opisov in prizorov. Torej vsaj nekaj.
Eno pa je Vidmar prav zapisal. Da je namreč Kocbek skrivil tudi krščanstvo. In to .drži. Kocbekova zmedena mistika, njegovo osebno verovanje je prišlo v slepo ulico iz katere Kocbek ne najde več poti. To je Kocbekovo prekletstvo. Njegova filozofija jie tako dekadentna, da je nihče, ki je katolik ne more podpisati. Naj navedem samo nekaj odstavkov: Vem le, da se je danes bolje reševati v tovarišiji kakor v samoti. Bolje je rešiti se s skupnimi zlimi dejanji, kakor zateči se v samotna in izgubljena dobra dela. Bolje je biti pogubljen s soljudmi, kakor rešiti se sam . . .
Po pravici zapiše Vidmar, da je to “strahotna zmeda, ki je tudi proti-krščanska.” In nekdo govori: Današnja vojna je smrtni ples besov. Ljubezen je hkrati sovraštvo življenje jie hkrati smrt, svoboda je hkrati sužnost, ustvarjanje je hkrati rušenje.
. Zrušilo se je tudi moje razmerje med resnico in lažjo, med dobrim in zlim.
Gabriel družine, ki živi na 1210 E. 60 St.
Svojemu rojaku čestitamo in mu želimo veliko uspeha na novem delovnem področju.
Podružnica št. 32 SŽZ
Euclid, O.—Mesec maj je naj. lepši mesec v letu. Posvečen je nebeški materi Mariji, pa tudi zemeljskim mamicam. Pri naši
Feighana. Več je on napravil v teh 10 let dobrega za naše ljudi kakor vsi prešnji kongresniki zadnjih 25 let. Kadar je Frank J. Lausche kandidiral za mestnega župana ali za guvernerja, ga je vedno podpiral in dejansko med drugimi narodi agitiral, če hočemo resnici v obraz pogledati in če hočemo biti sami sebi pošteni, bomo v svojem srcu smatrali dolžnost, da ga tudi
Kaj je pravičnost?
Bilo je začetkom šolskega leta, učenci se niso mogli privaditi temu, da morajo spet mirno sedeti v šoli in učitelju ni preostalo drugega, kakor da je dva najbolj nemirna učenca kaznoval. Za kazen jima je naročil, naj stokrat napišeta svoje ime.— Pa se oglasi eden od kaznovanih učencev in pravi: “To je krivica, gospod učitelj.” “Kakšna krivica?” vpraša začudeno učitelj. Fant pa odgovori: “Njemu je ime Ivo žel in bo s pisanjem hitro gotov, jaz pa sem Nikolaj Cimperman in bom moral vsaj še enkrat tako dolgo pisati, četudi
sedaj pii primarnih volitvah, j nisem bil nič bolj nemiren.”
Bojim sie, da tako govori Koc-oek sam. Da je po vsem prišel do vozla, ki mu ni več kos. Od Kocbekove Tovarišije do Strahu in poguma ni tako velik korak kakor bi kdo mislil. Že v Tovarišiji je bilo čutiti, da Kocbek tiplje po sebi. Da se zaveda, čeprav silno nejasno, da si je nakopal soodgovornost, ki ga zdaj duši. Nova knjiga pa je pravi prelom. Kritike so to pokazale.
Škoda Kocbeka umetnika. Ob njegovem slučaju lahko zapišiem dvoje. Umetnik, ki se skuša docela prodati neki zgolj politični ideji, je mrtev. Politična linija mu nakazuje pot. In drugič: Če bi se umetnik kljub temu rad dvignil, jje kritika tista, ki ga pritisne k tlom in mu vzame pero. To dvoje se nam ob Kocbekovem slučaju jasno kaže.
Strah in pogum nista obogatila slovstva. Kaže sicer, da je Kocbek nadarjen pisatelj, kaže pa tudi, da jfe pisatelj v sebi tako razbit, tako pripet na razmere doma, da ne mere stilizirati svojih misli kakor bi jih rad. S tako megleno in dekadentno filozofijo pa si bralec ne more pomagati. Ta filozofija ni krščanska. To je nihanje med dobrim in zlom, to jie korak, ki je ostal na pol pota. Morda bo prišel Kocbek nekoč samo še do Poguma. Tedaj morda se bo privr-tal skoz vso to filozofsko zmedo, s katero danes operira in položil čist račun.
Karel Mauser.
TTU '
D&MMJIKE, MAY 1, 1952
r
Družba
sv. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
C»t*ii»vljena 29. novembra 1914.
v Zedinjenih Državah Severne Amerike
Sedež: Joliet, 111.
Inkorp. v drž. Illlnela 14. mala 1914
NaJe geslo: “Vse s* vero, dom In narod; vsi aa enega, eden ca vse.” GLAVNI ODBOR:
Predsednik: FRANK TtJSHEK. 716 Raub St.. Joliet. Illinois
1.	podpred.: STEVE J. KOSAR, 3502 No. Lombard St., Franklin Park, 111.
2.	podpredsednik: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St.. Joliet, 111. Tajnik: FRANK J- WEDIC, 301 Lime St., Joliet, 111.
Zapisnikar: JOHN NEMANICH. 650 N. Hickory St.. Joliet, Illinois Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, 111.
Duh vodja: REV. GEORGIE KUZMA, Wilton Center, Peotcne, P. O., 111. Vrh. zdravnik: JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago St.. Jollet. Dl.
NADZORNI ODBOR:
ANDREW GLAVACH, 2213 W. 21st Pl., Chicago, Illinois ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, Dl.
JOSEPH JERMAN. 20 W. Jackson St., Jollet. Illinois
POROTNI ODBOR:
JOSEPH PAVLAKOVTCH 38 Winchell St.. Sharpsburg. Pa.
MARY KOVAČIČ, 2039 W. 21 st St., Chicago, Illinois FRANK LESS, 1206 Chestnut St., Ottawa, Dl.
Predsednik AtletiCnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER,
No. Chicago, Dl.
URADNO GLASILO:
AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3. Ohio
Do 1. januarja 1952 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter drugih Izplačil denarne vreonosti do četrt milijona dolarjev.
Društvo za DSD se lahko ustnovl v vsakem mestu Zdr. držav z ne manj kot 5 člani(cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto
rito.
Poleg smrtnine Izplačuje DSD svojim članom (icam) tudi bolniško podporo Iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije In poškodnlne.
Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience
tabeli.
DSD je 120.92% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries).
s
Uradni jezik je slovenski In angleški.
Rojakom to rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno
sredo!
Za vsa morebitna pojasnila to navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na gl. tajnika: FRANK 3. WEDIC. 301 Ume St, Jollet. Ul-
Dr. Josip Gruden
Zgodovina slovenskega naroda
V Celovcu je bil v 12. stoletju le vojvodski lovski grad. Za vojvode Ulrika II. (1181 — 1202) nahajamo tamkaj mal trg in mitnico. Bernard pa je Celovcu podelil mestne pravice) ga obdal z močnim ozidjem, , skozi katero je vodilo dvoje utrjenih vrat. Da bi dvignil trgovino in dovažanje živil, je hotel iz Vrbskega jezera v mesto napeljati kanal. Ko so pa graditelji pričeli z delom, se je temu podjetju vetrijski opat odločno ustavil. Zato se je koristni načrt še le mnogo pozneje izvršil. — Mesto se dolgo časa ni moglo povzpeti do prave veljave, ker je trgovinska pot iz južne Nemčije šla preko Šentvida in Beljaka v Italijo.
Tudi Velikovec je španhajraška ustanova. Pričetek mesta je v vzezi s starodavnim mostom, ki je tu vodil čez Dravo. Zato je bil kraj posebno pripraven za trgovino. Neki starejši grof Bernard iz španhajm-ske rodovine je Velikovec okoli leta 1105. podaril samostanu šentpavelskemu. Tedaj je imel že vse pravice velikega trga. Vendar so Španhajmi še vedno obdržali oblast nad njim, ker se imenuje med glavnimi gradovi koroških vojvodov. Bernard si je leta 1239. na hribu nad mestom sezidal grad, kjer se je s svojo soprogo pogosto mudil. — Še pomenljivejša je zgradba novega mosta čez Dravo leta 1218., za katerega je dal šentpavelski samostan potreben svet in las. Zato so pa smeli velikovški me-ščanje in samostan svoje blago brez mostnine prepeljavati preko reke.
Kako naglo se je razvijal Velikovec za vojvoda Bernarda, vi-
dimo iz tega, da je solnograški nadškof Eberbard leta 1201. pri župni cerkvi sv. Ruperta zunaj mesta ustanovil kolegiatni kapitelj z dvanajstimi kanoniki in proštom na čelu. Nekaj let pozneje (1240) so sezidali meščani zoget novo cerkev sv. Magdalene v mestu (sedanjo mestno župno cerkev). Tudi samostan avguštincev je dobilo mesto leta 1256.
Vojvoda Bernard je dobro vedel, kolikega pomena je trgovina za blagostanje v deželi. Priča temu je že omenjen načrt kanala med Celovcem in Vrbskim jezerom in zgradba novega mosta čez Dravo pri Velikovcu. Za vzdrževanje mosta pri Hum-pergu je podaril vetrinjskemu samostanu zemljišče v Glinjah (Glienach). Da požive zvezo s Kranjsko, so koroški vojvodi zlasti skrbeli za pota čez Ljubelj. Omenil sem že, da je tu vetrinjski samostan imel skrb za Vzdržavanje ceste in gostinjcev na koroški strani.
Slični gostinj ec so napravili Španhajmovci na kranjski strani pod Ljubeljem. Ker je bilo treba na takem kraju kovačev, kolarjev in so se tudi blago in živila lahko razpečavala, zato! je kmalu nastala iz gostinj ca mala naselbina imenovana “Ljubeljski trg” (Forum Lubeli-num). Bernardov sin Ulrik III. je leta 1261. trg podaril stiške-mu samostanu s pogojem, da brezplačno sprejema revne popotnike.
Najbolj se je trudil vojvoda Bernard, da bi speljal trgovinsko progo iz Nemčije v Italijo čez svojo zemljo. Vsa trgovina iz podonavskih pokrajin in Bavarske je tedaj šla preko Belja-
ka in Kanalske doline v južne kraje. Zavidno je gledal Bernard bogastvo beljaških meščanov in korist, katero je imel njih gospodar, bamberški škof, od cvetoče trgovine. Zato je sklenil speljati promet čez svoj svet in prisilil šentpavelskega opata Konrada, da mu je prepustil zemljišče Wernherg pri Beljaku. Pod vernberškim gradom je napravil most čez Dravo, na dravskem otoku pa trdnjavo, mitnico in načrt za novi trg. Tudi je pričel graditi novo cesto čez Bekštanj (Finkenstein), Dobravo in Dičjo vas proti Brnci, da bi se ognil Beljaka in napravil krajšo progo v Kanalsko dolino. Lahko je umeti, zakaj se je bamberški škof temu podjetju odločno ustavljal. Prišlo je med obema celo do boja.
Škofa Ekberta so podpirali njegovi sorodniki, vojvodi Meran-ski. Izprva je bil srečen in raz-djal mnogo gradov in vasi Bernardovih. Odločilni boj pa se je izvojeval leta 1227. pri Vol-špergu v Lavantinski dolini. Kkof je bil ujet in dolgo časa zaprt na Bekštanju. Slednjič sta solnograški nadškof Eber-hard in avstrijski vojvoda Leopold posredovala za mir. Vojvoda Bernard je dobil tisoč mark srebra odškodnine, toda obljubiti je moral, da bode most podrl,
tudi ne gradil novega trga, niti postavljal mitnice v škodo Beljaku. Tako se je načrt izjalovil. Beljak je zopet neomejeno obvladoval trgovino z Italijo.
* * *
Nič manjšega pomena kakor za Koroško je bila vlada Špan-hajmov in posebno vojvoda Bernarda za Kranjsko. — Ako primerjamo zgodovinski razvoj obeh dežel v prvi polovici srednjega veka, spoznamo na prvi pogled da je Koroška sosedno “Kranjsko marko” precej nad-krijevala. Tu so se hitreje razvijala mesta in trgi, bolj sta cveteli trgovina in obrt. Imela je preje važne samostane, škofije in mnogo župnij in kolegiatnih kapitaljev. Vse to priča o živahnem politiškem in cerkvenem življenju. Kranjska pa je bila redko naseljena in oddaljena od onih velikih prog, ki se je po njih tedaj gibal svetovni promet. Zato se je tukaj kulturno življenje počasneje razvijalo. Vendar je posebno trinajsto sto letje v tem oziru pomenljivo za našo deželo in velik delež pri tem razvoju imajo Španhajmi.
Poleg Tržiča so bila središča njih kranjskih posestev še Kranj, Ljubljana in Kostanjevica.
(Dalje prihodnjič.)
meren način počastili, saj je mesec maj posvečen vsem materam Torej, do prihodnjič, ko se zopet oglasim, bodite vsi pozdravljeni in ne pozabite nabaviti vstopnice za našo veliko proslavo ob peti obletnici, v nedeljo 4. maja v Sachsenheim dvorani ob 4. uri popoldne in zvečer ob 8. uri — za domačo zabavo pa po koncertu v našem domu na nasprotni strani ceste.
Anna Jesenko, poročevalka. -----------o-------
Jack Merrick kandidira
Proslava 5. obletnice pevskega zbora Triglav
Cleveland, O. — Čas beži hitro, kar naenkrat bo 4. maj tu. To je naš dan, katerega hočemo v resnici obhajati s prijatelji od blizu in daleč. To je rojstni dan zbora in tako tudi šele peti koncert, katerega podajamo. • Imamo namreč navado, da priredimo le po en koncert na leto, zato se odločite in pridite k nam na obisk. Pokazali boste, da nas. upoštevate, ko vedno radi zahajamo na druge zabave.
Kakor je čuti, se bo zelo veliko naših rojakov in rojakinj letos podalo na obisk v domovino. Večje skupine bodo odpotovale1 skupaj v maju in juniju, nekatere pa še pozneje. Ob tej priliki bo tudi naš zbor zapel tem potnikom odhodnico, saj jim želimo srečno potovanje tja in nazaj. Upamo, da boste tam našim sporočili, da tudi tu v Ameriki prepevamo slovenske pesmi, ne-glede, če so pevci tu rojeni ali tam, kajti dober Slovenec je po nosen na svojo pesem in nastopi rjerkoli.
Naš zbor poučuje g. Anton, Šubelj, kateremu gre vse priznanje za trud, ki ga ima z nami. Za to priliko je priredil nekaj posebnega, nekaj originalnega, kar še ni bilo videti na katerem drugem koncertu. To bo opereta ali prizor iz slovenske kmetske ohceti, kakršne so se vršile v starodavnih časih. Prepričani smo, da boste uživali nekaj ur prijetnega razvedrila, ki vam bo ostal v trajnem spominu. Dočim se bodo svatje že na odru gostili z vsemi dobrotami, ki so običajne na naših ohcetih, pa boste i vi deležni teh dobroti po programu v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
Torej, naj omenim, kako mi vozimo na vzhodno stran proti St., Clair ju in nazaj na zapadno stran. Ako vzamete iz St. Clair-ja poulično železnico, izstopite na Ontario. Tam iz nasprotne strani pripelje do Ontario Deni-son-Ridge poulična 24. Lahko izstopite tudi pri Old Stone cerkvi in greste naravnost do prva postaje, ki je krita s streho. Tot je dobro, če je dež ali hudo sonce. Glejte, da nosi poulična napis Denison-Ridge 24. Peljete se do zadnje postaje, kjer poulična! potem obrne in gre nazaj v mesto po isti poti. Izstopite pri postaji s streho in samo čez cesto. To je zelo lahko najti, saj vam je treba presesti le enkrat vi “downtownu,” pa se peljete do mesta priredbe.
Kdor prihaja z druge strani, kot na primer iz Maple Hgts,? se naj drži Harvard-Denison-W. 65. St. busa, izstopite na W. 65. St. ter imate samo nekaj korakov do nas.
Z avtom se peljite po Lak^ Shore Blvd. Držite se leve stra-fti, ki vodi do W. 28. St., pod mostom zavijte na levo, ki vodi na Fulton Rd., vozite kar dalje po isti poti kot poulična, da pridete do Denison Ave., kjer je| tudi poznani Brookside park (zverinjak). Tam se obrnite naj desno in peljete do naših prostorov.
Če komu ni jasno, prosim, dai me pokliče in bom pojasnila. Z vseh strani se lahko pride naj “West Side,” ampak tu navedena pot je najbolj gladka cesta in ne vzame več kot 15 do 20 minut. Tudi za pazaj si zapomnite, da greste po isti poti, namreč! po Fulton čez Detroit Ave., do
Cleveland, O. — Jack Merrick, 36 let star, sin znane slovenske družine Mr. in Mrs. Jakob Marinko na 1071 E. 171. St., kandidira na demokratski listi za državnega senatorja. Poročen je z Rose Mary, hčerjo Mr. in Mrs. Albert Semich in ima; tri leta starega sinka Dale.
Kandidat je bil rojen v 23. vardi in je obiskoval East Madison School, Hodge School in slovensko šolo v SND. Sodeloval je pri raznih slovenskih organizacijah in bil tudi več let član pevskega zbora Jadran.
Po končani Collinwood High School je delal kot strojnik pri Oliver Corp. in je bil član A. F. L. Septembra 1937 se je vpisat na Fenn College in dve leti kasneje dobil Bachelor Degree iz: administracije.
Leta 1942 je bil poklican k vojakom in odšel tudi preko morja v Evropo. Po vrnitvi iz vojske je začel z dvema družabnikoma z malim podjetjem, ki-ga je uspešno vodil tri leta. Sedaj je tajnik in blagajnik pri Exacto Corporation, kjer je njegov brat Fred Marinko, ki ima znano trgovino na E. 156. in Waterloo; Rd., podpredsednik.
Merrick se bo zavzemal posebno za dobre ceste in za iz-Doljšanje razmer v umobolnicah. On je edini Slovenec, ki etos kandidira v državno zakonodajo.
Fred Marinko.
da je bil Osenar dvakrat od nacistov zaprt in dvakrat na tem, da bo ustreljen radi komunističnih izgredov! On bi bil kaj lahko vse vodilne komuniste in
Ženske dobijo delo
Ediphone Operator
Izkušeno dekle dobi delo z njih priganjače izdal Nemcem, da'tipkanjem, prednost ima taka.
bi se bil rešil, toda je rajši izpostavil svoje življenje v nevarnost, kot da bi bil izdal svoje nasprotnike, ki so ga za plačilo obsodili v smrt! Kot kolaborater-ja so ga obsodili oni, ki so res sodelovali z okupatorjem in vršili prej propagando za Hitlerja in nacizem!
Pol ure pred usmrtitvijo je smel s plemenitim možem govorit njegov brat. Temu je naročil zadnje pozdrave svoji ženi in otrokom. Prosil ga je tudi, naj pove vsem, ki so bli krivi njegove smrti, da vsem iz srca odpušča in da bo- za vse pri Bogu prosil milosti!
Tako je končal svojo življenjsko pot junaški poveljnik cerkljanske domobranske postojanke kot mučenec za svojo vero, za svojo zvestobo domovini in kot žrtev svoje značajnosti.
Njegova žena je prejela po njegovi smrti iz domovine več pisem, ki so vsa povdarjala, naj oo ponosna na takega moža, ki je ostal do konca zvest svojim načelom in idealom, za katere je dal svoje življenje.
(Dalje prihodnjič.)
Koncertni program bo podani Lake Shore Blvd., kjer obrnete
kot običajno v Sachsenheim dvorani na nasprotni strani našega; doma, na-7001 Denison Ave., to pa radi tega, ker naš dom nima potrebnega odra. Po programu se bomo podali v naš dom, kjer bo vse pripravljeno. John Grabnar bo s harmoniko zabaval, da se bo lažje zaužilo dobrote, ki jih bodo naše kuharice pripravile.
Vsi oni, ki radi plešejo v obširni dvorani, bodo zvečer imeli priliko posetiti ples v isti dvorani, kjer bo koncert. Najeli smo Johnny Vadnalov orkester, ki prične igrati ob osmih.
Še vedno se kdo najde, ki pra-
na desno.
Cenjeno občinstvo se prijazno vabi od blizu in daleč na koncert in opereto “Kmečka svatba,” v Sachsenheim dvorani nd Denison Ave. Pričetek bo ob 4. uri popoldne, po programu bo pa domača zabava v Domu zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. Ker obhajamo tudi peto obletnico, bomo imeli zvečer tudi veliko plesno veselico v istih prostorih kot koncert. Pričetek ob 8. uri. Tam bodo Vad-nalovi fantje igrali. Sezite po vstopnicah in pripeljite svoje prijatelje in znance, pa tudi svo-
vi, da mu ni znana pot do nas. je mamice, katere boste na pri-
Matija Škerbec:
CERKLJE PRI KRANJU med okupacijo in revolucijo
(Nadaljevanje)
Značajni mož pa ji je odgovoril: “Svojim fantom sem oblju-3il, da grem z njimi, težko bi jim bilo, ko bi ne šel, zato grem!”
Zvest poveljnik svojim fantom, zvesti fantje svojemu voditelju so šli v zvestobi v mučenje in smrt!
Enajst mesecev so komunisti mučili Osenar j a v ječi, toliko časa so rabili, da so pripravili njegov proces, ki se je vršil 18 januarja 1946 in na katerem je bil značajni mož obsojen na smrt.
Največ je bilo odvisno od Cer-xljanov, da je bil Osenar obsojen na smrt in nato ustreljen 30. aprila 1946.
Na proces je prišel Osenar zaradi mučenja tako izčrpan, da ga skoro ni bilo mogoče več spoznati.! Mirno je sedel in poslušal, kaj so govorile priče, sam pa je le malo govoril, saj je vedel, da je pri komunističnih ljudskih sodiščih že naprej vse določeno. Neka žena, ki je pri šla kasneje iz Jugoslavije v Avstrijo in je bila navzoča na procesu, je prišla k Osenarjevi ženi v taborišče Spittal in je poročala, kako je bilo na procesu in kako je bil njen mož umorjen. Poudarjala je, da se je na procesu dr. Bohinc grdo obnašal, vpil na Osenar j a in ga zbadal, tako tudi drugi komunistični priganjači iz Cerkelj.
Osenar je bil od ljudskega sodišča obsojen kot “kolaborater z Nemci”! Vsak otrok je vedel,
MALI OGLASI
Sobo se odda
V najem se odda lepa soba moškemu, ki dela. Vprašajte na 1164 E. 61 St., ali pokličite UT 1-2794.
Hiša naprodaj
Hiša za 1 družino, 3 sobe zdolej, 2 spalnici in pol zgorej, plin. Na 15301 Ridpatb Ave., N.E. Dajte ponudbo.
Edgelake Realty
IV 1-7365, zvečer
(87)
Hiša naprodaj
Blizu Independence Rd. je za $8.700 naprodaj hiša s 15 sobami, ki so razdeljene v posamezna stanovanja s tremi in štirimi sobami. Lepi dohodki! 3508 Beverly Rd., Dl 1-8844.
(86)
ki hoče stalno delo, 5 dni v tednu. Pokojnina in skupna zavarovalnina.
Ohio Chemical & Surgical Equipment Co.
1177 Marquette Rd. ________________________(89)
GIRL WANTED
Light office work and some typing
A. J. Budnick & Co.
6631 St. Clair Ave. UT 1-4492
(x)
WAITRESS WANTED
Experienced waitress wanted for days. Inquire at Sorn’s Restaurant, 6036 St. Clair Ave.
(87)
Delo za ženske
Ženske dobijo delo za čiščenje kožuhov, 5 dni v tednu. Vprašajte za Mr. Meder.
ENGEL-FETZER 1226 Huron Rd.
(88)
Molki dobilo delo
Planer Hands
DRUGI ŠIFT
5 večerov—9 ur vsak večer še ena ura povrhu plačana za nočno delo Dobra plača od ure in liberalna nagrada
BROWNING CRANE & SHOVEL CO.
16226 Waterloo Rd.	IV 1-1400
____	(89)
DELAVCI
Dnevno in nočno delo Plača od ure vsake starosti
THE E. W. FERRY SCREW PRODUCTS, Inc.
Smith Rd. off Brookpark Rd.
(X)
Hiše naprodaj
Zidana hiša za 2 družini se zdaj zida na 19500 Lake Shore Blvd.
Zidana Colonial hiša, 6 sob, z garažo m dovoz na 19013 Pawnee Ave. blizu E. 185 v slovenski naselbini, biizu trgovin in trans-portacije. Odprto v nedeljo od 2 do 6 pop. ali pokličite RE 1-6230.	(87)
Naprodaj
Prostor za piknike ali letovišče, 71 akrov na, vzhodni strani, gostilna z pivom in vinom, velik promet. Se mora prodati.
C. A. Rybak, Realty
UL 1-2233 zvečer PO 1-6727
(87)
Stanovanje iščejo
Tri odrasle osebe iščejo štirisobno stanovanje z garažo v sentclairski okolici ali pa v Col-linwoodu. Pokličite HE 1-0628.
(87)
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
IVanhoe 1-2237
EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV
SECURITY
Delo za moške
Delo dobi mož, ki je pripraven z orodji za “flask” delo. Imame tudi delo za navadnega delavca v livarni.
International Foundry
6601 Morgan Ave.
blizu Union in Broadway
(88)
MALI OGLASI
VAS MUČI REVMATIZEM?
Mi imamo nekaj posebnega revmatizmu. Vprašajte
proti
nas.
MANDEL DRUG slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034
MAX’S AUTO BODY SHOP
MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St.
Tel.: UTah 1-3040
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
txXXXXXXXXXXXXxXXXX^Xyjt^XX]
N0#:
h
Re-Nu Auto Body Co.
Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fenderje. gelding.
JOHN J. POZNIK m SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street
rx Z X T X T Y
XXXXXXXXXXXXXXXXXXj
FRANK KLEMENC
BARVAR in DEKORATOR
♦
18715 Muskoka Ave. IV 1-6546
Concert and Operetta “SLOVENIAN WEDDING” at 4 p.m. DANCE with JOHNNY VADNAL’S ORCHESTRA at 8 p.m. at SACHSENHEIM HALL, 7001 Denison Ave.
Cimil II AIL I nco	Evening Social held at
dunnay, may *ltn, 1952	SLOVENIAN national home, esis Denison Ave.
********* «*****>^***>^>^*><S*><***»O<>O0*<^O«*>O0<*^^
CONCERT and DANCE
held by
“TRIGLAV” Singing Chorus

HENRIK SIENKIEWICZ:
Z ognjem in mečem
Evo, iz Velikopoljske, Prusije, Mazovije, Malopoljske in Litve prihrume trume vojakov — treba jim je le vojskovodje.
Hmielnicki je ujel hetmane, toda skozi to srečo je gledala kakor zaseda usode. Hetmani so bili izkušeni vojaki, a nobeden izmed njih ni bil človek, kakršnega zahteva čas groze, strahu, poraza.
Vojvoda je mogel biti sedaj le en človek.
Z val se ja: knez Jeremi Višni-oviecki.
Ravno radi tega, ker so hetmani padli v robstvo, pade izbor po vsej priliki na kneza. Hmielnicki ni dvomil o tem in vsi dru-drugi ne.
Medtem pa so prihajale v Kor-sun, kjer se je hetman ustavil radi počitka, od Zadnjeprija vesti, da se je strašni knez že dvignil iz Lubnij, da medpotoma neusmiljeno tepta punt, da ob njegovem prihodu ginejo vasi, svobodo, hutori in mesteca, a namesto njih štrle krvavi koli in vešala. Strah je podvojil in trojil število njegovih sil. Govorili so, da vodi petnajst tisoč
. vojnikov najboljše vojske, ki se je mogla dobiti v vsej Poljski.
V kozaškem taboru so ga pričakovali vsak hip. Kmalu po bitki pod Kruto Balko se je razlegal med Kozaki krik: “Jare-ma gre!” in povzročil strah med črnijo, ki je začela slepo bežati. Ta strah je Hmielnickega globoko zadel.
Imel je sedaj na izbiro: ali naj se vrže z vso silo proti knezu in ga išče na Zadnjtepriju, ali pa da ostsvi del svojih sil, da plenijo ukrajinske gradove, in da z drugimi prodre v globino Poljske.
Pohod na kneza je bil nevaren. Ker je imel opraviti s tako slavnirh vojskovodjem, bi mogel Hmielnicki vzlic vsej premoči doživeti v odločilni bitki poraz in bi bilo s tem takoj vse izgubljeno. Črn, ki je tvorila o-gromno večino, je pokazala, da se umika že pred samim imenom Jareme. Treba je bilo časa, da ste izpremeni v vojsko, ki bi mogla kljubovati knežjim polkom.
Z druge strani pa bi knez najbrž niti ne sprejel odločilne bit-
ke, temveč bi se zadovoljil z obrano po gradovih in le z delnim vojskovanjem, kar bi v tem slučaju moralo trajati cele mesece, če ne leta, a medtem bi Poljska nedvomno zbrala nove sile in prihitela knezu na pomoč.
Hmielnicki se jte torej odločil, da pusti Višniovieckega na Za-dnjepriju, sam pa se ojači na Ukrajini, zorganizuje vse svoje sile in se potem dvigne na Poljsko in jo prisili, da se pogaja. Računal je s tem, da bo že gašenje punta na samem Zad-njepriju za dolgo vezalo vse knežje sile, njemu pa da da prosto polje. Punt na Zadnjepriju pa je kanil netiti, pošiljajoč po-
PREDNO
POTUJETE
se oglasite pri SLAKU na vogalu Norwood in Glass, da Vaša očala natančno pregledamo, da jih boste na potovanju lahko rabili. Izdelujemo tudi sončna očala za rabo v bleščečem soncu na krovu in v planinah. Imamo 16 let izkušnje, najmodernejše okvire, najboljše steklo. Leče brusimo sami na naših strojih. Prijazno odgovorimo na vsa v ša vprašanja v zadevi očal. Se pri poročamo. Bon Voyage!
V STARI DOMOVINI NE DOBITE AMERIŠKE BIFOKALE IN OKVIRE
MICHAEL A. FEIGHAN FOR CONGRESS 20th DISTRICT
O
X
>
n
r
>
u
pi
O
X
>
z
o
pa
o
O
Z
o
pa
pi
C/J
N9
9
p*
o
on
H
pa
»■4
O
H
2
»—<
o
X
>
Pl
r
>
Pl
O
X
>
z
Tl
O
pa
o
o
z
o
pa
8
C/J
Na
0“
to
H
O
H
MICHAEL A. FEIGHAN
sedanji kongresman in ponovni kandidat v 20. kongresnem okraju
o
X
>
pi
r
>
•
Tl
Pl
O
X
►
z
Zakaj naj volimo v torek dne 6. maja za kongresmana Michael A. Feighana?
1.	KONGRESMAN MICHAEL A. FEIGHAN . . .
je izredno zmožen zakonodajalec.
2.	KONGRESMAN MICHAEL A. FEIGHAN . . .
je zagovornik malega človeka in je vedno volil v korist delavskega sloja.
3.	KONGRESMAN MICHAEL A. FEIGHAN . . .
je 100% priporočen v izvolitev od unijskih organizacij.
4.	KONGRESMAN MICHAEL A. FEIGHAN . . .
je velik prijatelj Slovencev, kar je neštetokrat dokazal.
5.	KONGRESMAN MICHAEL A. FEIGHAN . . .
je mož dela, poštenja, energije in vreden našega zaupanja.
For Congress 20fh District
X MICHAEL A. FEIGHAN
JOHN H. GORNIK, Campaign Manager.
FOR CONGRESS 20th DISTRICT MICHAEL A. FEIGHAN FOR CONGRESS 20th DISTRICT
MICHAEL A. FEIGHAN t,
O
pa
o o z o pa pi
C/J C/J
to S*
a
N-*
C/J
3
o
H
O
X
>
Pi
r
T1
pi
o
X
>,
zl
TJ
o
pa
o
o
z
o
P0
PI
C/J
C/J
to
o
ft*
sr
a
C/J
H
pa
O
H
samezne polke črni na pomoč.
Naposled je sodil, da bo mogoče kneza motiti s pogajanji in vse zavlačevati, čakajoč, da se njegove sile okrušijo. V ta namen je mislil na Skrzetuskega.
Nekaj dni po Kruti Balki, in sicer na sam dan, ko se je črn poplašila, je velel poklicati pred se gospoda Skrzetuskega.
Sprejel ga je v starostnem domu le v navzočnosti edinega gospoda Krzečovskega, ki je bil Skrzetuskemu že od nekdaj znan, pozdravil ga prijazno, sicer ne brez ponosa, odgovarjajočega njiegovemu današnjemu dostojanstvu, in rekel:
“Gospod poročnik Skrzetuski, za usluge, ki sj me jih izkazal, sem te odkupil od Tuhaj-beja in ti obljubil protest. Sedaj je prišla ura. Dam ti pernač*, (Bulava polkovniška kozaška, ki je zastopala med Kozaki spremni list.) da boš mogel svobodno potovati, če naletiš na kako vojsko, in stražo, ki te obrani pred črnijo.”
Skrzetuski je molčal. Noben nasmeh radosti se ni pokazal na njegovem obrazu.
“Ali kreneš lahko na pot? Zakaj vidim, da ti zre bolezen iz oči?”
In res, gospod Skrzetuski je izgledal kakor senca. Rane in zadnji dogodki so popolnoma zrušili tega krepkega mladega moža, ki je imel tak izraz, kakor da ne bi doživel putrišnjie-ga dne. Obraz mu je porumenel in črna brada, že davno ne odstrižena, je še poviševala bedo njegovega obličja. Prihajalo jie to od notranjih muk. Vitez se je skoro zgrizel. Ko so ga vlekli za kozaškim taborom, je bil svedok vsega, kar se je godilo, ko so se dvignili s Siči. Videl je sramoto in poraz Poljske, hetmane v robstvu; videl košaške triumfe, piramide, zložene iz glav, odsekanih padlim vojakom, šlahto, pobešeno po vrveh, odrezane prsi žensk, skrunjenje
deklet, videl obup poguma, a tudi nečimurnost strahu — videl je vse — pretrpel vse in trpel tembolj, ker se mu je v glavo in prsi zarila z nožem misel, da je on posnednji krivec, saj je vendar on, a ne kdo drugi odrezal Hmielnickemu vrv. Toda ali je mogel krščanski vitez slutiti, da rešitev bližnjika obrodi tak sad? Zato ni imela njegova bol dna.
In ko se je vprašal, kaj se godi s Heleno, in ko je pomišljal, kaj sc je moglo zgoditi, če jo je zla usoda zadržala v Rozlo-gih, tedaj je iztegal roke k nebu in klical z glasom, v katenem je drgetal neskončen obup in groza: “Bog, vzemi mojo dušo, saj tu imam več kakor sem zaslužil!” Potem se je zavedal, da blazni, padal je na obraz in prosil rešitve, odpuščanja, usmiljenja za domovino in za ono nedolžno golobico, ki tam zaman kliče Boga in njegove pomoči. Skratka prebolel je toliko, da ga sedaj ni razveselila darovana
prostost, a ta hetman, ta trium-fator, ki je hotel biti dobrodušen, izkazujoč mu svojo milost, mu že celo ni imponiral. Ko je Hmielnicki to opazil, se je nam-ršil in dejal:
“Podvizaj se izkoristi mojo prijaznost, da se ne premislim, ker me le moja poštenost in zaupanj ev dobro stvar dela tako neprevidnega, da izpuščam svojega sovražnika, ker dobro vem, da še boš bojeval proti meni.” Nato gospod Skrzetuski:
“Ako mi Bog da moči.”
In pogledal je tako na Hmielnickega, da mu je zazrl v dno duše. Hetman pa ni mogel prenesti tega pogleda, povesil je oči in še šele črez čas odzval: “Malenkost. Preveč sem ponosen, da bi en bolehav človek kaj pomenil. Povej tudi knezu, svojemu gospodu, kaj si tu videl, in opozori ga, da naj kaže manj oblasti, zakaj če me mine potrpežljivost, tedaj ga obiščem na Zadnjepriju, in ne vem, če mu bo moj obisk mil.”
Skrzetuski je molčal.
“Rekel sem in ponavljam še enkrat,” je nadaljeval Hmielnicki, “ne bojujem se s Poljsko, temveč z gospodiči, a knez je prvi med njimi. To je sovražnik moj in ruskega ljudstva, odpadnik od naše cerkve in o-krutnik. Čujem, da gasi upor s krvjo, naj gleda, da svoje ne prelije.”
(Dalje prihodnjič.)
GLAVNI STAN ZA BLAGO NA JARDE ZA MOŠKE IN ŽENSKE ZA POŠILJKE PREKO MORJA PO ZMERNIH CENAH
Čisto izgotovljeno blago, 50% volna, 50% rayon, za moško obleko, idealno za vse leto, v plavi sivi in rjavi barvi; regularno $2.75 vrednost, sedaj samo $2.00 jard.
Blago, ki se ne zmečka, volna, rayon, gabardini in sharkskins, 60 palcev široko, za moško ali žensko obleko v temnih in svetlih barvah; regularno $2.50 vrednost, sedaj samo $1.75 jard.
Mi imamo tudi silno količino blaga na jarde, pripravno za ženske suknje, obleke in krila po posebnih cenah. V zalogi imamo kompletne potrebščine za krojače in šivilje.
Govorimo nemško in slovensko v naši trgovini.
S. UEBERMAN WOOLEN 00.
1446 W. 3rd St., blizu Superior Ave.	CH 1-6067
Odprto od pondeljka do sobote od 9 do 5:30 popoldne Ob sobotah od 9 do opoldne
MiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimniiiiiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiimuiiiimiiiiiiKiiiiiiiuiiiir^
s
m
I	Zole in Sinovi
POGREBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdicott 1-0583
COLLINWOODSKE URAD 452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 1-3118
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago.
Ml smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo.
— Leta 1950 se je 27,000 ljudi na svojih domovih smrtno ponesrečilo v ZDA.
. /»s.-i/k»Li	:!
V blag spomin
ŠTIRINAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE HČERKE IN SESTRE
Mildred Strumbly]
ki je preminula v najlepši dekliški dobi dne 1. maja 1938
Ko smo položili rakev na odprti grob so se megle razgrnile, da je sonce posijalo na krsto, kakor da bi njen duh in angeli še enkrat pogledali na njeno nedolžno truplo. Spavaj v miru, ljuba, nepozabna Mildred !
Žalujoči:
STARŠI, SESTRE, BRATJE So. Euclid, O., 1. maja 1952.
'-'■'G, Sa -'LAU.'
PRI NAS DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE!
THE MAY CO.’S BASEMENT
Znane fykay prozorne rayon
•	Plava in zlata
•	Rdeča in bela
•	Plava in bela Zelena in bela
n
X
>
M
r:
TJ
m;
N-4 !
0
X
*j
01
ni
O
z
o
pa
S
C/J
to
2 ar
C/J
H
pa
o
H
Deške regularno $6.98
Rayon Satin tkane
ŠPORTNE JOPICE
.99
Mere
8 do 18
4
“Joj”, spet en zadetek za vašo šolo . . . gotovo ste ponosni na vaše šolsko moštvo. Te tople jopice v šolskih in klubskih barvah so idealne za pomladni baseball . . . šolske igre ... in izlete. V celoti podložene, spletenim ovratnikom, pasom in manšetami. Spredaj zapirač (zipper) . . . tesne na rokavih. Mere 8 do 18.
Sprejemamo pismena in telefonska naročila—Pokličite CHerry 1-3000 The May Co. Basement—Oddelek za deška oblačila
Mačke
Mere 5-6-7-S
Se lepo prilegajo So udobne in trpežne!
Mere 9 in 10
Ženske Sylray rayon prozorne hlačke . . . spodaj zarobljene ali široke, v roza in beli barvi.
Sprejemamo pismena in telefonska naročila do najmanj $2.01 (vključno davek) — Pokličite CHerry 1-3000
-
The May Co. Basement Oddelek za pleteno perilo