Proračunska razprava o Ijudskem šolstvu v državnem zboru. ijE)oslanec Spinčič popisuje Ijudskošolske razmere na Primorskem; pravi, da v Istri 3& 1893/94 1. 17.673 otrok ni obiskovalo šole, ker niso imeli šol. (Čujte, čujte! na desni.) Šolske pristojbine, koje je sklenil deželni zbor isterski, niso nič drugega, kakor strašilo proti ustanovitvi novih šol. Govornik omenja postopanje šolskih oblastev v Istri pri nameščenju učiteljev ter povdarja razliko postopanja nasproti hrvatskim in slovenskirn učiteljem na jedni in italijanskiin učiteljem na drugi strani. Primorska se poitalijančuje in kaj bode potem iz te dežele, na to naj mislijo konzuli. (Pritrjevanje pri Slovencih.) Poslanec Koblar povdarja, da zaradi tega, ker je padla celjska postavka, slovenski narod še ne bo obupal; iskal bo prijateljev tamkaj, lcjer jih bo lahko dobil. Govornik pojasnjuje pritožbe koroških Slovencev glede ljudske šole ter priponmi, da je trebaizkati uzroka, da 120.000 koroških Slovencev nimajo svojega zastopnika v tej hiši, v farnoznem volilnern redu. Ce smejo poslanci raznih kronovin takoimenovano nemško Celje braniti, temveč pravice imamo slovenski poslanci, da branimo koroške Slovence, ki so v istini v nevarnosti. (Pritrjevanje pri Slovencih.) V utrakvističnih šolah koroškib je že v drugem šolskem letu nemški jezik učni jezik. (Klici pri Slovencih: Čujte, čujte! — to je barbarstvo!) Te šole so pravi zavodi, v katerih postanejo otroci neumneži; ko otroci izstoptjo iz šole, znajo komaj slovensko glaskovati, nemško znajo brati, pa ne razumejo tega, kar bero. Namen teh šol je le, slovenske otioke ponemčiti. Govornik ornenja dalje, koliko ovir se stavi tržaškim in goriškim Slovencem, ki prosijo za slovensko ljudsko šolo v Trstu in Gorici. Slovenski narod je potrpežljiv, ali ta potrpežljivost bo tudi minula. (Pritrjevaje pri Slovencih.) Poslanec Bendel se poteguje za ustanovitev nemškega učiteljišča v zahodni Češki in drugega državnega učiteljišča na Dunaju. Jedini tukajšnji zavod je prenapolnjen in mnogim prosilcem se mora vstop zabraniti zaradi pomanjkanja prostorov. Zaradi tega ustopi več kandidatov v privatna učiteljišča pod vodstvom duhovnikov. Ti zavodi so pa nevarni za naše medvers_e zakone in za natančno izpeljavo nasih državnib šolskih zakonov. Dogaja se, da državna oblast vsled pritiska zelotičnih nasprotnikov ljudskošolskega zakona državne zavode opušča zaradi tega, da cerkveni zavodi niinajo konkurence. Kot vzgled navajam opustitev gimnaziji v Bolzanu in državnega učiteljišča v Bregencu. Predarlska nima nobenega državnega učiteljišča ve6 in vzgoja učiteljev je prepuščena kongregaciji šolskih bratov. Pred vsem pa obrača ultramontanizem svojo pozornost, da vzgoji čim \eč u.iteljic. Število na takih samostanskih učiteljiščih vzgojenih kandidatinj znaša danes že nad 22 odstotkov vseh učiteljskih kandidatinj. (Čujte, čujte! ua levi.) Govornik želi dalje, da naj se okrajni šolski nadzorniki, kakor v Galiciji, stalno nastavijo; v sedanjih časih, ko duhovščina vedno bolj hrepeni po šolskem nadzorstvu, bi bili stalni nadzorniki tem potrebnejši. Pravijo, da duhovsko šolsko nadzorstvo zahtevajo vsi avstrijski katolidani, ni pa res, da bi bili na solnograšketn katoliškem shodu vsi avstrijski katoličani zastopani. Navzlic temu, da klerikalno gibanje pri nas kolosalno napreduje, bi se vendar, če bi imelo odločevati ljudstvo ali za duhovsko ali državno šolsko nadzorstvo, bi se gotovo velika večina avstrijskih katoličanov izrekla za državno šolsko nadzorstvo. (Pritrjevanje na levi.) Popolnoma neresnična je tudi trditev, da je naša šola brezverska ali veri nasprotna; veronauk se v tej šoli innogo redneje poučuje, kakor se je pa v konkordatni šoli in poučuje se le od aprobiranih učiteljev. Verska vzgoja otrok pod novo šolo gotovo nič ne trpi; ustvaritelj nove šole gotovo ni nikdar mislil, pravi religioziteti, bodisi kakorkoli že, nasprotovati. Otrok se rnora že v šoli učiti, ceniti in ljubiti svojega bližnjega, ne oziraje se na njega vero; (pritrjevaje na levici) kajti v poznejšem življenju morajo ljudje raznih vero- izpovedanj združeno živeti. (Pritrjevanje na levici.) Poslanec Treuinfels je tožil nedavno, da so otroci nravno sprijeni ter trdil, da je tej sprijenosti kriva nova šola. Take tožbe so se slišale pa tudi že poprej in tudi pod konkordatno šolo. Govornik navaja neko okrožnico škofijskega konzistorija gorenjeavstrijskega iz 1. 1816., v katerej so se katehetje opozarjali na vedno rastočo nenravnost med šolsko niladino. (čujte, čujte! na levici.) Pri duhovskern šolskein nadzorstvu se ne gre v prvi vrsti za nravnost mladine, ampak pred vseai za to, da bi postali u6itelji zopet podložniki duhovščine. Nova šola nikakor ne brani katehetom, izpolnovati svojih dolžnosti, ampak ukazuje jim to najstrožje. Neodvisnost svetnih učiteljev od dubovščine ne zadržuje prav nid mirnega in skupnega delovanja duhovskih in svetnib u.iteljev. Poročilo češkega deželnega odbora z 1. 1895. dokazuje, da se duhovski in svetni učitelji z malimi izjemami prav dobro razumijo. Kaže se pa, da postaja to razmerje vedno slabše in sicer po krivdi onih, ki so začeli na tem polju boj ter hujskati proti tistim učiteljem, ki stoje na podstavi državnega šolskega zakona in nečejo upogniti svoje prostosti pod jarem neke gospodstvaželjne klike. Naše učiteljstvo ni nasprotno veronauku ali veri in tudi ni socijalnodernokratiškega mnenja, kakor se \e zatrjevalo v Lincu; ono ima samo pravico prostega mišljenja in prepričanja in ob jednem tudi dolžnost, zakonito obstoječe šolske uredbe braniti. Kdor se pa poteza za pravico in zakon, zasluži pohvalo in priznanje, ne pa, da se mu greni njegov kruh. Govornik se dotakne znanega nagovora grofa Schaffgotscha v Raukweil-u. Čeprav je zavrnil ministerski predsednik grofovskega okrajnega glavarja, je vendar molčal o nazorih, katere je gruf Schaffgotsch označil kot nazore sedanje vlade, in to je pa najvažnejše. Preglasneinu okrajnernu glavarju se je sicer stopilo na prste, ali zastran tega ljudstvo še ni pomirjeno, ker je mogoče, da je grof Schaffgotsch prehitro izšepetal iz šole ter govoril resnico. Mi hočeino jasnosti, rni smo zadovoljni z besedami, ki jih je rabil naučni minister glede šole: Ouieta non movere. Mi hočemo natančno vedeti, kakošno stališče hoče zavzeti vlada in zato naučnega ministra naravnost in odkrito vprašano: Stoji li vlada na popolno nasprotneui stališču izjavam okrajnega glavarja Schaffgotscha, ali je pripravljena pustiti bistvo državnega šolskega zakona nedotaknjeno, in zato ni voljna dati klerikalni stranki glede šolskega nadzorstva kakih koncesij, temveč varovati in ohraniti medverski značaj našib šolskih zakonov? Ce ne dobimo na to odločno vprašanje odgovora, potem vemo, koliko je ura, kajti mi vemo, da je v takih kritičnih vprašanjih molčanje tudi odgovor in sicer razločen odgovor. Od vseh strani se množe napadi na prosto ljudsko šolo. Redovnih šol je vedno več in klerikalna stranka hujska, kakor le more in zna, zoper prosto misleče učiteljstvo. V Gornji Avstriji se je dr. Ebenhoch kar naravnost izrazil, da učiteljstvu prej ne izboljšajo plač, dokler ne odpade od prosto misleče ter se ne uda klerikalni stranki. Prav čudno in značilno je, da prav v tistih deželah, kjer gospodarijo klerikalci, imajo učitelji najslabše plače. Na Tirolskem ima učiteljstvo tako slabe plače, kar le mogoče in na Predarlskem imajo nekaj črez 200 gld. na leto. V nekem kraju na Predarlskem je bil naročen neki učitelj na »Freie Schulzeitung". Občinski odbor mu je vsled tega odtegnil doklado ter prosil deželni šolski svet, da se ta učitelj takoj prestavi. (Čujte, čujte! na levici.) Podučitelj v Grossdorf-u je naročen na glasilo zaveze BDe_.tsch-osterreichische Lehrer-Zeitung11. Občinski odbor mu je takoj zaradi tega ustavil letno remuneracijo 110 gld. ter prosil za njega premeščenje. Posl. Kohler: To se bo že poravnalo. Posl. Treuinfels: Kdo je vir temu? Posl. Bendel: Vir je: Deutsch-osterreichiscbe LehrerZeitung. Boj proti prosto mislečim uditeljern se je pričel na vseh straneh, znamenje za ta boj je dal linški katoliški sbod. Povsod se snujejo katoliška učiteljska društva in še celo na nemškem Ceškem smo tako srečni, da se deluje na osnovanje katoliškega učiteljskega društva. Meščanski učitelj v Hainsbachu je razposlal nek oklic za osnovanje takega društva, v katerecn se uporablja še celo posvedena oseba vladarjeva. Naglaša se, da zveza teži po tem, da se vzgoji mladina v duhu in smislu Nj. Veličanstva, našega presvetlega gospodarja in cesarja. To je predrznost. Ali se danes mladina ne vzgoja tudi v duhu Nj. Veličanstva? (Pritrjevanje na levici). Ali morete trditi, da je vzgaja, ki jo uživa mladina danes, protivna volji in smislu Nj. Velidanstva (zopetno pritrjevanje na levici.) Najvišja oseba se ne sme vleči n» tak način v strankarski boj. (Živahno pritrjevanje na levici.) Boj proti prostomislečemu učiteljstvu še bije na vseh straneh in učiteljstvo se s tem pripravlja v strah. S strašenjein se prične povsod in pohvale dobe le tisti, ki prodajajo svoje prepričanje in ne branijo nove šole, ampak se podvržejo stranki, ki deluje na to, da dobi pod svojo oblast šolo in mladino. Ge ima vlada res močno roko, naj poseže v to sršenje gnezdo. (Dalje prih.)