ELNM
NASA SMUČINA
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ELAN TOVARNE ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM
Izdelavo dodatka — ANEKSA li gospodarskemu načrtu za leto 1973 Je v tein času narekovalo več dejavnikov. Izhodišča, načrt prodaje in načrt proizvodnje kot primarni elementi gospodarskega načrta so sc začela pripravljati že meseca novembra 1972. Vsa takratna predvidevanja so upoštevala normalno sezono za plasma naših izdelkov na vseh tržBčih tako doma kot zunaj, računajoč, da se tretje sezone ne bo dalo primerjati z Izredno slabima preteklima sezonama.
Pri tem pa moramo poudariti, da ima Elan v svoji strukturi proizvodov dobri dve tretjini zimsko športnih izdelkov, katerih prodaja zavist predvsem od sezonskih razmer. Tako je tudi tretja »zelena« zima potencialno povečala problem prodaje izdelkov. Po drugi strani pa smo pričakovali ugodnejše spremembe tudi s prodajo drugih naših proizvodov. Menili smo, da bo celoten gospodarski položaj postal jasnejši, toda danes lahko ugotavljamo nasprotno. Pri tem mislima še vedno na inflacijske tokove, razne restrikcije, omejevanje negopsodarskih Investicij (telovadnice), zaostajanje osebnih dohodkov glede na dvig življenjskih stroškov, uvajanje raznih davkov za luksuzne Izdelke. Padanje kupne moči je do neke meje močan element, ki vpliva na delo v podjetju.
Poleg navedenih osnovnih vzrokov govore za dopolnitev GN 1973 tudi rezultati, doseženi v iprvih petih mesecih letos. Le-ti kažejo neizpolnjevanje planskih nalog, katerih razlike pa bo pri danih pogojih težko nadoknaditi.
Navedeni vzroki so privedli do naslednjih dopolnitev gospodarskega načrta:
— Strukturne spremembe se odražajo posebno v smučeh. Padec klasične lesene smučke (Jet) in ponudba srednje kvalitete močno narašča, ker so se vsi proizvajalci dragih smuči zaradi slabih sezon orientirali na masovno smučko.
— Prodaja sani v SFRJ bo manjša zaradi slabih zimskih sezon. Na
drugi strani pa so zaloge sani povsod velike, ker so se velike količine sani pojavile iz uvoza (Češka).
—	Smučarske palice dražjih izvedb so ostale na zalogi. Plasma le-teh ni bil mogoč zaradi pozne iz-
(Nadaljevanje na 2. strani)
UREDNIŠKO - REDAKCIJSKI ODBOR: dipl. ing. Bezjak Marko, dipl. ing. Marinšek Bojan, Ivan Brajnik, prof. Kapus Milica, Kolman Franci — UREDNIK: Knafelj Slavko — TISK: Gorenjski tisk Kranj
LETNIK 12	ŠTEVILKA	7	15.	JULIJ	1973
Glede na to, da skupne službe po-logiki amandmajev ne morejo imeti lastnih sredstev, se s samoupravnim sporazumom dogovarja način njihovega financiranja. Obe TO jim zagotavljata sredstva za osebne dohodke, skupno porabo in stroške poslovanja. To se ureja vsako leto s pla. nom. V kolikor bi skupne službe izkazale potrebo po razširjeni reprodukciji, se taka sredstva zberejo s posebno pogodbo med TO.
Pri financiranju IE smo ohranili vsebino pogodbe iz leta 1971 le s tem, da smo dodali, da se je treba za nekatere naloge dogovoriti s posebno pogodbo in jih v njej tudi finančno ovrednotiti.
— TOZD Inštitut tovarne ELAN
— organizacija združenega dela skupne službe, v katerih so vsi dosedanji sektorji in službe, razen tehničnega sektorja.
Izločitev tehničnega sektorja iz skupnih služb zahteva logika organizacije, ker ta sektor opravlja delo izključno le za proizvodnjo, ne pa tudi za IE. Skupne službe so torej le tiste, ki opravljajo dejavnost za obe temeljni organizaciji.
Po tem uvodnem pojasnilu na kratko obrazložimo nekatere vsebinske probleme samoupravnega sporazuma.
I.	TEMELJNE DOLOČBE
V temeljnih določbah opredeljujemo oilje podjetja, ki so zaenkrat precej splošni, mogoče bi jih kaza-
lo	v diskusiji nekoliko dopolniti.
V preostalem delu obravnavamo predvsem registrske elemente in tiste, ki zagotavljajo varnost v poslov, nem prometu glede na tretje.
Na novo smo prečistili poslovni predmet podjetja kot celote, ker pa so TO pravne osebe, smo opredelili tudi poslovni predmet TO. Obe TO prenašata na podjetje kot celoto predvsem poslovanje glede na tretje- to je nabavo, prodajo, zunanjetrgovinsko in devizno poslovanje. Razumljivo je, da obe TO prenašata na skupne službe že opisane naloge.
V ostalem ni bistvenih sprememb in ohranjamo sedanje stanje, razen popolne solidarne obveznosti obeh TO za obveznosti podjetja in obveznosti ene TO tudi za drugo. V tem smo le poudarili že dogovorjene elemente v pogodbi od leta 1971. Taka rešitev je nujna, ker bi sicer lahko ogrozili obstoj inštituta, ki pa je za podjetje kot celoto nujno potreben ne le zaradi raziskovalne dejavnosti in razvoja, temveč 'tudi številnih fi. nančnih in fiskalnih razlogov.
Obe TO sta v poslovanju samostojni glede ugotavljanja in delitve dohodka. TO inštitut je v tem po-
Srečno na dopust in mnogo zabave!
Novi predlog -
Ob začetku akcije za uveljavitev ustavnih amandmajev smo se dogovorili, da bi imeli dve temeljni organizaciji združenega dela in sicer: TO tovarna športnega orodja ELAN, v katero bi bile vključene tudi skupne službe 'in TO Inštitut ELAN.
Pri tej odločitvi je prevladovalo mnenje, naj bi skupne službe ne bile temeljna organizacija. Glede na novi osnutek ustave pa skupne službe sploh ne morejo biti TO, temveč predstavljajo delovno skupnost, Ki opravlja naloge v korist temeljnih organizacij. Skladno s tem so skupne službe odgovorne za svoje delo TO in organov upravljanja podjetja kot celote. Prav zaradi uveljavitve odgovornosti glede vseh treh jih ni mogoče vključevat; v eno izmed TO. Vodilne delavce na nivoju podjetja imenuje delavski svet podjetja, zato bi prvotno mišljena rešitev bila neizvedljiva tudi iz tega razloga.
Skladno z opisano odločitvijo bi bila organizacija podjetja naslednja:
— ELAN tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem, kot podjetje
— TOZD — proizvodnja ELAN — kar predstavlja proizvodne obrate in operativno pripravo proizvodnje
Elanov program za težkoatlete
ANEKS I. h gospodarskemu načrtu 73
3 TOZD
gledu nekoliko omejena, kar je posledica manjše količine sredstev, ki jih ima, in dogovorjene solidarne obveznosti. Tako IE ne more samostojno nabavljati sredstva za razširitev dejavnosti preko višine lastnih razpoložljivih sredstev, odtujevanja ali združevanja sredstev z drugimi partnerji, sklepanja pogodb o nepremičninah in najemanje obsežnejših kreditov.
II.	NOTRANJA ORGANIZACIJA
V	poglavju o notranji organizaciji smo navedli le osnovne opredelitve obratov oz. sektorjev služb in organizacijskih enot IE, ker bi bil sicer tekst sporazuma preobširen.
Dogovorili pa smo se, da probleme organizacije rešujemo skupno, kar je nujno dn potrebno. Enoten sistem organizacije nam namreč šele omogoča enotno metodologijo planiranja, sistem delitve osebnih dohodkov, izobraževanja, večje število skupnih splošnih aktov ipd.
Ker je v tem poglavju situacija prikazana zelo na grobo, bo potrebno do konca leta oz. čimprej izdelati mikroorganizacijo podjetja na novo. Pri tem bo treba zlasti upoštevati spremembe, ki jih narekuje premik tehničnega sektorja in morebitna sprememba dokumentacije glede za-(Nadaljevanje na 2. strani)
IMovi predlog - 3 TOZD
(Nadaljevanje s 1. strani)
sledovanja stroškov skupnih služb in obračunov glede predvidenih združenih sredstev.
III.	SAMOUPRAVLJANJE
V	samoupravljanju smo uresničili težnje, ki smo jih že posredovali organom pod naslovom »Socialna organizacija.« Vendar tudi v tem primeru nismo zašli v prevelike podrobnosti, pač pa smo se zavezali, da bomo izdelali poseben pravilnik, ki bo v celotj urejal sistem volitev organov, način njihovega poslovanja, odgovornost organov in informiranje delovne skupnosti ter organov.
Na nivoju podjetja bomo imeli delavski svet, sestavljen iz delegatov TO in delegatov skupnosti skupnih služb. Ti slednji pa ne bodo mogli odločati o dohodku in sredstvih, ker ta pripadajo le temeljnim organizacijam.
Poleg tega imamo na nivoju podjetja neposredno izvoljen organ delavske kontrole. Glede na to, da se vsa dokumentacija nahaja v skupnih službah, zlasti problematika razpolaganja s sredstvi in dokumentacija o izvajanju splošnih aktov planov in programov, menimo, da bi imeli za celo podjetje le en organ delavske kontrole. Če bi imeli v vsaki TO in v skupnih službah organ delavske kontrole, namreč ne bi mogel vsak sam zase ugotoviti potrebnih dejstev, ker se vsa ta vprašanja v podjetju močno prepletajo; možno pa je, da se ta odločitev spremeni.
Na nivoju podjetja imamo še upravni odbor, ki je bolj operativen organ.
Napačno bi bilo misliti, da ti organi ne bodo imeli potrebnih opravil, ker ne bomo združevali poslovnih sredstev, kakor bo kasneje pojasnjeno. Glede na to, da je vrsta funkcij prenešenih na skupne službe, zlasti prodaja in nabava, bodo razumljive konfliktne situacije, ki jih bodo morali ti organi razreševati. Prav tako se lahko zakomplicirajo odnosi med proizvodnjo in inštitutom.
Uvedli smo poslovodne organe v skladu z določbami osnutka ustave SFRJ. Individualni poslovodni organi so direktor podjetja in direktorji TO. Kolegialni poslovodni organ pa je sestavljen iz pravkar omenjenih in vseh vodilnih delavcev, ki jih imenuje DS podjetja. Ti organi predlagajo odločitve organom upravljanja in tudi izvajajo njihove skle-
(Nadaljevanje s 1. strani)
delave. Prodaja smučarskih palic v izvoz ne uspe zaradi konkurence.
— Hokej palice za proizvodnjo niso zanimive zaradi premajhnih količin, na drugi strani pa je možna cenejša nabava le-teh iz uvoza (Češke).
Izpad obravnavanih proizvodov bomo nadoknadili po delovnih enotah z naslednjimi proizvodi:
— manjša proizvodnja lesenih smuči v hali A. Nadomestili jo bomo z izdelavo hrastovega sedežnega pohištva po pogodbah s Slovenijalesom. Predvidoma bodo kapacitete v hali A zaradi te spremembe zasedene do konca leta. Kljub temu pa je predviden vrednostni izpad, ki ga pvozroča sprememba strukture proizvoda
— Zmanjšanje proizvodnje smučarskih palic in ostalih izdelkov v
pe. Tako se legalizira sedanji strokovni kolegij, ob tem pa se pojača njegova odgovornost. Sistem odgovornosti smo že opredeljevali v gradivu »Socialna organizacija«.
Poglavje še rešuje vlogo delovnih skupin, posameznih delavcev, družbeno političnih organizacij, odgovornosti in informiranja.
Pomembna novost je uveljavitev odločanja glede dohodka in sredstev, k] so neodtujljiva pravica TO. Zato DS podjetja o teh stvareh ne more odločati brez predhodnega soglasja TO, oz. njihovih delegatov. Pri odločanju o tem je potrebno soglasje, preglasovanje ni možno. V primeru spora bo odločal posebni sodni organ za samoupravne spore.
IV.	PLANIRANJE
Doslej v podjetju nismo imeli podrobneje izdelanega sistema planiranja. V osnutku sporazuma predlagani sistem vnaša v to področje več metodologije in omogoča presojo odgovornosti. Plan podjetja pa ni le
seštevek planov TO, temveč je tudi instrument, ki ureja usodo združenih sredstev, finaciranje IE in skupnih služb.
V.	SREDSTVA IN DOHODEK
V	tem pogledu ni posebnih novosti, razen že opisanega sistema, da TO samostojno ugotavljajo in delijo dohodek in da ga združujejo le po lastnj odločitvi ob popolnem soglasju in enakopravno.
Ker IE nima ustrezne mase poslovnih sredstev, nima smisla združevati poslovna sredstva. Dopustili smo odprto možnost, da se ta sredstva lahko združujejo s posebno pogodbo. Zaradi uveljavitve načela solidarnosti pa smo predvideli združitev rezervnega sklada in sklada skupne porabe.
Glede na spremembo organizacije se nekoliko spremenijo obračuni in
kovinskem oddelku bomo nadomestili z izdelki za otroška igrišča in kooperacijskimi deli npr.: delj za poljedelske stroje itd.
— Lesni oddelek ima predvideno zmanjašnje količin in izpad hokej palic v celoti. Nadomestili naj bi ga z dodatno proizvodnjo miz za namizni tenis in zložljivih stolov.
— Izdelani plan za obrat čolnov za leto 1973 je predvideval polno zasedbo kapacitet za dvanajst mesecev. Vendar pa današnji rezultati kažejo, da postavljenega plana ne bo možno realizrati zaradi nerešenih tehničnih in tehnoloških vprašanj nekaterih modelov čolnov, kakor tudi zaradi pomanjkanja delovne sile. Predvideni izpad bomo nadomestili, če bomo pričeli reševati problem že obravnavanih izdelkov kot so fasadne plošče in drugi izdelki iz plastike.	W.	A.
zaključni račun ter knjigovodski sistem. Vse to se zasleduje za vsako TO posebej, posebej pa glede združenih sredstev in stroškov skupnih služb. Ob tem pa je treba zagotoviti tak način knjigovodstva, da se v vsaki TO zagotovi možnost sprotnega vpogleda v lastno stanje sredstev in dohodka.
VI.	IN VII. SPORI IN POSEBNE
PRAVICE
V teh dveh poglavjih urejamo problem arbitraže, kakor smo ga že imeli dogovorjenega. Glede na to, da zakon o medsebojnih razmerjih v združenem delu predpisuje, da se vsa problematika, ki izvira iz tega področja, ureja v posebnem samoupravnem sporazumu, po posebnem postopku, jc odpadlo podrobnejše obravnavanje vseh vprašanj iz delovnih razmerij OD, stanovanjske problematike in varstva pri delu.
VIII.	SPLOŠNI AKTI
V tem poglavju je opisan način sprejemanja splošnih aktov, kar je vsklajeno s sedanjimi predpisi, pa tudi z osnutkom ustave. V praksi bomo poizkusili doseči čim več splošnih aktov, da bi se tako izogni-
li	preštevilnim aktom, ki vodijo v neučinkovitost, povzročajo pa tudi neutemljeno visoke stroške.
Urbanizem
je zbir dejavnosti, ki proučujejo graditev novih in ureditev obstoječih mest in naselij, ugotavljajo njihov razvoj, sestavo in življenje.
V	ožjem smislu razumemo pod urbanizmom izdelavo urbanističnih načrtov za urejevanje večjih regij, občin, mest, načrte za nova naselitvena območja in razširitev starih. Ko izdelujejo orbanistični plan, v celoti obdelajo vrsto dejavnosti, ki lahko vplivajo na končne odločitve.
Tako npr. proučujejo bodoči razvoj območij in mest (študije o naravnih danostih, o zgodovini, o prebivalstvu, o gospodarstvu, o prometu, o energiji itd.). Urbanizem je mlada znanstvena panoga, saj se je pojavila kot kompleksna dejavnost šele v zadnjih 40 letih, ko se je pri gradnji mest nagomililo toliko med seboj prepletenih problemov, da jih lahko razrešuje samo premišljeno, vnaprej pripravljeno načrtovanje.
Vsak urbanistični dokument praviloma pomeni širok medsebojni sporazum vseh dejavnikov, ki nastopajo v prostoru.
Reglonaln] prostorski plan, urbanistični program, načrt
so sestavni del prostorskega načrtovanja. Regionalni plan in njihovo izpolnjevanje zagotavljajo možnosti
IX.	IN X. SANKCIJE IN
PREHODNE DOLOČBE
V tem poglavju urejamo sankcije predvsem materialnega značaja — odškodnina, penali, ter možnosti odpoklica organov v primeru kršitve medsebojnih obveznosti. V preostalem pa se sklicujemo na zakonite predpise, to pa iz razloga, ker bodo pravkar spremenjeni in ne bi imelo smisla vnašati v sporazum določbe, ki bodo doživele spremembe.
V prehodnih določbah urejamo predvsem roke za vskladitev vseh vprašanj v podjetju s tem sklenjenim sporazumom.
Prj sestavi osnutka smo težili za tem, da ne bi zahajali v prevelike podrobnosti. Spričo velike dinamike družbenega in pravnega razvoja pri nas bi namreč to lahko imelo za posledico, da bi sicer morali splošne akte stalno popravljati.
2eleli smo se tudi izogniti odviš-nim stroškom. Tako ta sporazum ne odpira novih delovnih mest direktorjev, kar bi se kaj lahko zgodilo. Skupne službe ne bodo imele še posebnega direktorja, ampak bo eden izmed direktorjev sektorjev vsklajeval njihovo delo. Tako ostane glavni direktor še vedno vsklaje-valec celotne dejavnosti. Po našem predlogu ni pomočnik direktorja novo delovno mesto, ampak se zaradi možnosti njegovega nadomeščanja eden nzmed direktorje sektorjev dodatno obremeni še s to nalogo v odsotnosti glavnega direktorja.
Zunanji sodelavec Perne dipl. ing. Ervin
za načrtni gospodarski in družbeni razvoj, za varovanje pokrajine in posebno še za smotrno gospodarjenje s prostorom.
Regionalni prostorski plan dolo-loča izhodišča in smernice za gospo, darjenje s prostorom, osnovne prometne, energetske in vodnogospodarske ureditve, razdelitev površin po namenu (kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, stanovanjsko naselitvena območja, opremo prostora ter zavarovane površine).
Urbanistični program za celotno območje ene ali več občin ter urbanistični načrt za manjša naselitvena jedra znotraj ene občine bolj detajlno odrejata elemente za kompleksno ureditev teh območij in naselij.
V	programu ugotavljeno funkcijo in zmogljivost mest in naselij ter njihove medsebojne povezave razrešuje urbanistični načrt s prikazom obstoječih razmerij, z načrtom namenske izrabe površin in z lokacijami pomembnejših objektov in naprav. Prikazuje načrt osnovnega prometnega omrežja ter posameznih naprav, daje smernice za urbanistične ureditve in oblikovalne zasnove ter ugotavlja zavarovana območja. Vsi ti elementi so namenjeni detajlni obdelavi prostora v zazidalnem načrtu.
(Nadaljevanje na 6. strani)
AN EKSI. h gospodarskemu načrtu 73
Parkiraj že enkrat pravilno!
Se enkrat pozivamo tiste voznike avtomobilov — člane kolektiva, ki ne drže reda pred tovarno:
1. da ne parkirajo pred •trgovino, kjer je parkirišče namenjeno kupcem. Za kupce delamo, kupcem prodajamo svoje izdelke, kupcem moramo omogočiti 'tudi dostojen pristop k blagu;
2. da parkirajo na zato določenem parkirišču in da pri tem ne zapirajo parkirnih vrst.
Šoferji — člani kolektiva, izkažimo se disciplinirane, držimo red pred tovarno kot pred stvajo hišo. Ne dovolimo, da nas bodo k temu morali prisiliti naši vratarji in gasilci.
Hvala
Iz »KARAVANE«
Nasveti graditeljem
Še o krosu članov kolektiva Elan
350.000 parov iz Japonske, sama pa še proizvedla 250.000 parov. Uvoz alpskih smuči je bil za cca 9% manjši od uvoza leta 1971, medtem ko se je uvoz tekaških in turnih smuči povečal za 80 %. (leta 1972 je
znašal 278.000 parov) Iz Japonske
uvažajo predvsem otroške smuči in ta se je zmanjšal za cca 140.000 parov v primerjavi z letom 1971, prav tako se je zmanjšal uvoz smuči iz Avstrije za 36.000 parov. Skoraj podvojil pa se je uvoz smuči iz ZRN in Francije (s 56.000 na 120.000 parov).
Tovarna Dynastar iz Sallanchesa, filiala Rossignola namerava v prihodnjem letu podvojiti proizvodnjo. Njen direktor Jean Bachoud je star šele 28 let.
IE:
Iz ankete, ki jo je Inštitut Elan izvedel v pretekli sezoni med poškodovanimi smučarji, je razvidno, da je imelo od vseh ponesrečencev le 16 % smuči pravilnih dolžin, 64 °/o je imelo predolge smuči, od tega 43 % za več kot 10 cm. Značilno je, da si predolge smuči izbirajo v največji merj otroci in začetniki, čim starejši in boljši pa so smučarji, tem manjše so razlike med pravilno in izbrano dolžino smuči.
Ruska delegacija komiteja za šport In telesno kulturo v Elanu
(Nadaljevanje)
REZULTATI
Ekipno:
Prvo mesto in prehodni pokal v mlajšem razredu je dosegla ekipa remonta v postavi:
1. Jermol Milan
2. Legat Toni
3. Tomažin Jože
s skupnim časom 27:07,0.
Na drugo mesto se je uvrstila ekipa servisa čolnov v postavi:
1. Krivic Jože
2. Petrovčič Zlato
3. Božič Miloš
s skupnim časom 27:41,7.
Prvo mesto in prehodni pokal v starostnem razredu je dosegla ekipa kovinskega oddelka v postavi:
1. Hrovat Janez
2. Matjašič Lado
3. Resman Anton
s skupnim časom 27:29,7.
Posamezniki so prejeli tudi nagrade dn diplome.
Zahvaljujem se vsem, ki so pomagali pri izvedbi tekmovanja. 2e sedaj pa tudi pozivam vse člane k večji udeležbi na jesenskem krosu in drugo leto na manifestativnem tekmovanju po poteh osvobojenih Begunj.	Globočnik	Cene
Novice iz revij
EUROSPORT:
Jezero in porečje Havel pri Berlinu je najbolj natrpano področje za vodne športe na svetu. 23 km2 vodne površine uporablja cca 20.000 motornih čolnov. Na zuriškem jezeru je na površini 88 km2 le okrog 5500 motornih čolnov.
ARTICLES DE SPORTS EUROPE:
Francija je proizvedla v letu 1971 cca 16.000 jadrnic in 6000 motornih čolnov, kar pomeni 15 % povečanje pri jadrnicah in 60 % povečanje pri čolnih. Izvozijo 36 % jadrnic in 24 % čolnov. Francoska turistična flota je znašala oktobra leta 1972 280.000 čolnov, 170.000 motornih čolnov in 110.000 jadrnic.
Norveška je v letu 1972 zelo pove-
čala izvoz svojih zimskošportnih artiklov. Izvoz smuči se je povečal od 14,4 milijona na 24,8 milijona v letu 1972, izvoz vezi v istem letu z 2,6 milijona kron na 5 milijonov kron.
ŠPORT UND MODE:
Marca je DS V (nemška smučarska zveza) izvedla anketo o smučarskih varnostnih vezeh. Ugotovili so, da je nepravilno montiranih ali nastavljenih kar 98 % vezi.
Januarja so v šolah Westfalije v ZRN vpeljali kot obvezen šolski šport tenis. Pri tem je znatno pomagala tudi tovarna teniške opreme Dunlop. Strokovnjaki obetajo, da bo leta 1980 v Nemčiji preko milijon igralcev tenisa in da bodo na ta način odkrili več talentov. Za tenis
so se odločili zaradi velike popularnosti in kinetične vrednosti tega športa.
VELA E MOTORE:
V Portland Harbouru je vsako leto hitrostno tekmovanje jadrnic. Svetovni rekord je lani postavila jadrnica Crossbo, zelo ozek, 18 m dolg katamaran s površino jader 90 m2. Hitrost merijo v loku, dolgem 500 m. Rekord znaša 26,8 vozlov (cca 49 km/h) pri hitrosti vetra 19 vozlov.
EUROSPORT:
V Nemčiji so letos izdelali analizo tržišča smuči, tako da so anketirali množico smučarjev. Ugotovili so, da le 50 °/o anketiranih natančno ve, katere znamke smučj bi radi kupili, le 30 % jih hoče ostati zvest dosedanji znamki, 38 % vprašanih se je spomnilo določene reklame za smuči in le 12% je v letu 1973 že kupilo novo opremo.
(Iz vsega tega sledi, da so v Nemčiji dokaj plodna tla za reklamo smuči).
V letu 1972 je Amerika uvozila 620.000 parov smuči iz Evrope,
V	razgovorih o izgradnji TCM se je pokazalo, da mnogim ni jasen pomen in vloga tega centra. V glavnem so predpostavljali, da bo to koristilo le tisti peščici, ki se sedaj ukvarja z vodnim smučanjem kot tekmovalnim športom. Razumljivo je, da je bil VSK iniciator 'te gradnje, saj je razvoj tega športa brez dovolj velike vodne površine, slalom proge, skakalnice ter poslopja s sanitarijami praktično nemogoč. Do sedaj je VSK plačeval za vsako uro treninga na Zbiljskem jezeru po 50 din, čas pa je bil omejen, tako, da na razširitev tekmovalne sekcije sploh ni bilo mogoče misliti.
Če izvzamemo morje, ima Slovenija samo ftrj akumulacijska jezera, na katerih je mogoče gojiti ta šport: hidroccntrala na Dravi pri Mariboru, hidrocentrala Medvode (Zbiljsko jezero) in hidrocentrala Moste. Ra-
Tine: »Bine, kaj pa je s tabo, saj si popolnoma gol?«
Bine: »Veš Tine, vračam se z morja.«
Tine: »Vem, vem, toda tu na Gorenjskem ni nudistična plaža.«
Bine: »Ne, ne, samo poravnati sem moral račun v hotelu.«
Bine: »Tine, kako si se imel na poročnem potovanju na morju?«
Tine: »Bilo je čudovito. Da vidiš kakšne .ribice’.«
Bine: »Ja Tine, kaj pa žena? Ali je nisi imel s seboj?«
Tine: »Zakaj pa, saj ona je bila že lansko leto na morju!«
zumljiva, je torej iniciativa VSK, da aktivira in usposobi jezero pri Mo-sitah. Pod tem pogojem se lahko tekmovalna sekcija VSK bistveno poveča z novimi mladimi člani našega kolektiva, pa tudi širšega področja radovljiške in jeseniške občine. Do sedaj doseženi in v bodoče pričakovani rezultati naših tekmovalcev na domačih in mednarodnih tekmovanjih pa pomenijo za našo tovarno kot proizvajalca čolnov in vodnih smuči v reklamnem pogledu zelo veliko, saj tekmovalci nastopajo kot člani VSK Elan.
Mnogo večjega pomena pa je TCM za Inštitut. Kot se govorj v mnogih šalah, je Elan tipična »brdska mornarica«. Med Karavankami in Alpami je nastala največja proizvodnja čolnov v Jugoslaviji, vse nove modele pa smo morali prevažati na morje in šele tam preizkušati njihove vozne siposobnosti. Seveda so bili stroški testov izredno visoki. Akumulacijsko jezero Moste pa nam leži pred nosom. Zato je ravno Inštitut izredno zainteresiran za izgradnjo TCM, ker bomo na vodi ne daleč od tovarne lahko preizkusili čolne in smuči za vodno smučanje na najrazličnejše načine. Tako je tudi avtomatično prišlo do stične točke interesov Inštituta in VSK.
Prav tako velik pomen v izgradnji TCM pa vidj tudi komercialna služba. Ogled in prodaja čolnov na suhem je prav gotovo težka. Prodajni seminarji za domače in tuje kupce so bili vsako jesen v Poreču in za to je bilo potrebno prepeljati vso kolekcijo tja. Sedaj pa bodo lahko vsi čolni od aprila do oktobra na vodi v Mostah. Trgovska mreža, pa tudi
končni potrošniki si bodo lahko ogledovali čolne na vodi vso sezono. Za vsakega kupca bo odločitev za nakup Elanovega čolna lažja, če ga bo lahko na vod; še preizkusil, kakor pa da bi ga izbiral samo po prospektu.
Pomen
izgradnje
testnega
centra
v Mostah -
TCM
To so bili, na kratko povedano, glavni vzroki za odločitev Uprave tovarne Inštituta za izgradnjo TCM. Poleg teh interesov pa je pomen še mnogo širši, saj bodo razna mednarodna tekmovanja popestrila turistični koledar Gorenjske.
Razvitje prapora lovske družine »Begunjščica«. Elanov spominski trak pripenja dipl. ing. Peter Petriček
Firme »mičejo« -kolajne »vlečejo«
Pomen propagande z uspehi tekmovalcev pri alpskem smučanju
Proizvajalci smuči, pri katerih opažamo zelo uspešno poslovanje, investirajo precejšen del sredstev za reklamo prav v tekmovalni šport. Borijo se na vse načine, da pritegnejo v svoje vrste najboljše, oziroma upe, ki imajo dobre dispozicije
Vprašujemo
VPRAŠANJE: — Ali je problem delavcev v obratu čolnov nerešljiv?
ODGOVOR:
Sklep komisije za kadrovska in socialna vprašanja z dne 12. 12. 1972: Objaviti je 'treba interni razglas prostega delovnega mesta za nanašalca prevleke v obrtu čolnov. Istočasno pa bi morale biti premeščene 3 delavke, ki so za to delo predhodno že opravile potreben zdravniški pregled. Naknadno pa je bilo ugotovljeno, da iz raznih zdravstvenih razlogov te delavke niso sposobne za opravljanje dela v obratu čolnov. Ti speoialni zdravniški pregledi so ze-
lo	dragi; tudi če so pozitivni, predhodno nikakor ne morejo jamčiti opravljanje tega dela, ker se razne hibe pokažejo šele čez nekaj dni, ko delavec dela na tem delovnem mestu. Zato smo se z zdravnikom dr. Ziličem, spec. za medicino dela, domenili, da delavca premestimo na poskužnjo za nekaj dni, nakar ga šele pošljemo na zdravniški pregled. Tako od tega časa tudi ravnamo.
Dne 5. 1. 1973 je tehnični sektor zopet izrazil potrebo po 3 delavkah za obrat čolnov. Interni razglas je bil objavljen v ta namen 9. 1. 1973. Toda nanj se ni prijavila nobena delavka — seja komisije 19. 1. Zato je tehnični sektor 20. 4. 1973 ponovno opozoril na potrebo po tem delovnem mestu in po delovnem mestu sestavljalca čolnov.
■men
za prodor v sam vrh. Za prodajo drage tekmovalne smučke in tudi cenejših je potreben vzor. Niso dovolj trditve o kvaliteti, lahkotnosti smučanja ipd. Težko, ali skoraj nemogoče je prepričati potencialnega kupca z argumenti, ki jih ima tudi konkurenčna smučka, ki pa se poleg tega kiti z najrazličnejšimi naslovi.
- odgovorite
To je komisija obravnavala 24. aprila 1973 in sklenila, da v časopisu GLAS objavi sledeča prosta delovna mesta:
4	KV mizarji, 2 KV pleskarja in
2	kovinostrugarja.
Ta razpis zajema poleg potrebne delovne sile za obrat čolnov tudi manjkajočo delovno silo v lesnem oddelku (montaža) in v pomožnem obratu. Do sedaj pa se na ta zunanji razpis še ni prijavil nihče.
Tov. Vuzem Emilija se je med tem časom sama prijavila za delo v obratu čolnov. Komisija je to potrdila na sejj 24. 4. 1973. Delala je poskusno in zdravniški pregled je bil pozitiven.
Sporazumno sta bila na poskusno delo v obrat čolnov dodeljena tudi Zamida Anton KV mizar in Finžgar Bogdan PK mizar. Poskusno delo sta zadovoljivo opravila, sedaj čakata še na zdravniški pregled. Pogojno premestitev je komisija izrekla na seji 11- 5. 1973.
Ta odgovor se nanaša na reševanje in iskanje delavcev preko komisije za kadrovska in sooialna vprašanja in na podlagi pismenih potreb s strani tehničnega sektorja.
Problemaitiko zaposlovanja delavcev za obrait člonov je kolegij obravnaval 12. 3., 16. 4. 23. 4. in 7. maja 1973.
Ker delavcev — ne samo na našem področju — ni, je bil tehnični sektor na kolegijih zadolžen, da s KSS hitreje rešuje problem s tem, da se v drugih obratih in oddelkih iščejo rezerve za premestitve v obrat čolnov. Takega predloga tehnični sektor ni posredoval KSS in šele na ponovno opozorilo je bil v LO in TO sklican sestanek z delavci za sporazumne premestitve.
Direktor
kadr. spl. sektorja Ing. Vlasta Vidic
Na primer Rossignol:
4 od 6 zlatih v Sapporu so prinesle Rossignolove smuči.
»Je potrebno reči še kaj več?«
Atomic
»Smučka, ki zmaguje!«
Svetovni prvak.
Olimpijski zmagovalec.
Dobitnik svetovnega pokala.
Nevada
»Kar se še nikoli ni zgodilo!«
11	od 18 dobitnikov medalj v Sapporu je uporabljalo varnostne vezi Nevada.
5 zlatih (od šestih)
3 srebrne
3	bronaste
Vsega tega mi nimamo. Tekmovalci z našimi smučmi so v pretekli sezoni osvojil; nacionalne naslove CSSR, Jugoslavije, Bolgarije, Švedske (mladinci), DDR (mladinci) in verjetno SZ, vendar še nimamo točnih podatkov. To je pomembno v lokalnem smislu, splošen pomen pa dajejo le velika mednarodna tekmovanja.
Na mednarodnih tekmah se naše smuči opažajo že nekaj let. Ali nam to zadostuje?
Vlaganje sredstev v tekmovalni šport je praviloma obrodilo največ sadov na domačih 'tleh. Rossignol je začel in uspel v Franciji in šele kasneje v Italiji, Švici, Nemčiji, ZRN in ZDA. Persenico v Italiji, Atomic, Kneissl v Avstrijj itd.
Iz tega bi se dalo sklepati, da je za večjo uspešnost potrebno dvigni-
Marko Kavčič, naš najboljši alpski smučar boluje. Zlom noge.
ti v prvi vrsti kvaliteto jugoslovanskega smučanja. Potrebno je najti pot, kj kar najhitreje prinese vidne rezultate. Sedanji način sodelovanja s Smučarsko zvezo nima nobene perspektive. V bistvu gre za vegetiranje »bolnika«, kateremu z občasnimi injekcijami podaljšamo trpljenje.
Smučarska zveza je amaterska organizacija in takšno je tudi njeno delo. Razmere v alpskem smučanju pa so ostro profesionalne, zato je potreben ustrezen pristop za dosego višjih ciljev.
Predlagam naslednje:
Ustanovitev ELAN-ove tekmovalne ekipe. Torej selekcija najboljših upov. Urediti je treba socialni status teh kandidatov, zavarovanje, dogovor s smučarsko zvezo, starši, klubi itd.
Program dela je izdelan, zadeva je v teku, če lahko sploh tako rečemo. Prv; trening je bil predviden od 4. do 8. junija, vendar ni bil realiziran; enaka usoda je doletela tudi drugega. Ali bo šlo tako naprej? Tega je kriva naša togost. Program
mora potrditi nešteto organov, plačevanje stroškov treningov v tujini je zamotano kot gordijski vozel. Zavedajmo se, da konkuriramo v glavnem na tujih trgih, zato naj bodo ukrepi temu primerno elastični, ne pa da smo tako presneto »jugoslovanski«.
Janez Smitek, prof.
Sindikat: Piknik v Završnici
Za vse člane našega kolektiva je bil 16. 6. 1973 organiziran piknik v Završnici. čeprav je bilo vreme nekaj dnj pred tem precej slabo, nam je to jutro posijalo sonce.
V prijetni dolini Završnice smo se srečali tudi z mladimi združenega podjetja »ISKRA« Kranj. Vsa športna tekmovanja so bila organizirana posebej, razen dveh bolj zabavnih točk, kot sta vlečenje vrvi in tek v vrečah.
Ob 11. uri je bila zelo zanimiva nogometna tekma v ženski postavi in navijačev seveda ni manjkalo. Tej tekmi je sledilo ekipno strelsko tekmovanje moških, ženske pa so se pomerile posamično.
Vrstni red moških ekip:
1. Inštitut ELAN, 2. kovinski obrat, 3. tehnična kontrola, 4. obrat smuči, 5. obrat plastike.
Rezultati posameznikov:
1. Peinkiher Anton 85, 2. Perkovič Franc 70, 3. Polončič Vinko 61 krogov.
Sodelovala je samo ena ženska ekipa:
1. Podlipec Amailija 57, 2. Gosak Marija 55, 3. Krušič Dušica 48 krogov.
Potem je bila na sporedu nogometna tekma »ISKRA« moški.
V tem času je bil za naše člane ogled nove TRIM steze, ki je dolga 1800 m in ima 16 postaj. Videli smo tudi tiste, ki so svojo moč precenjevali in so se na 14. postaji nekoliko ohladili v bistri Završnici.
Kot zadnja športna prireditev je bila nogometna tekma »suhi : debeli ELAN«. Zmagali so suhi z rezultatom 2:1 in si tako zaslužili nagrado zaboj piva. Debeli so dobili tolažilno nagrado zaboj radenske za boljšo prebavo in dobro počutje. Vendar če bi bil rezultat znan že vnaprej, bi dobilj Deit za vitko linijo.
Od 15. ure dalje nam je za razvedrilo igral Iskrški ansambel s priljubljeno pevko Sonjo Gaberšček.
Med odmorom smo imeli tek v vrečah na 50 m »ELAN : ISKRA«. Rezultat tekmovanja je bil 5:2 za Iskro, Gledalci so bili ob tem tekmovanju tudi najbolj navdušeni, saj so imeli kaj videti.
Preizkusili smo sc tudi v vlečenju vrvi. Rezultat je bil neodločen 1:1. Bilo je lepo. Se lepše pa bi lahko bilo, če bi prišlo na to srečanje še več naših članov. V današnjem tempu življenja resnično manjka takih in podobnih sproščenih srečanj v naravi, kjer človek pozabi na vsakdanje skrbi in tegobe. Kraj, ki smo si ga tokrat izbrali, je tudi lepa izletniška točka, kamor zahaja danes vse več ljudi.
Šlibar Avgust
Dopisujte v Našo smučino!
Še nekaj o mesecu mladosti
Vida in Tone pri vsakodnevnem opravilu
Iz DE št. 23
Ugodna ponudba
Tudi letos je Občinska konferenca ZMS Radovljica organizirala športna tekmovanja vseh mladinskih aktivov občine. 26. maja je bila v Podnartu zaključna prireditev, kjer so podelili pokale in diplome najbolje uvrščenim ekipam. Razveseljiva je ugotovitev, da je bil mladinski aktiv Elan najbolje uvrščeni aktiv, saj je dosegel kar štiri prva mesta.
1.	mesto in pokal so osvojile: moška ekipa v streljanju, moška ekipa v kegljanju, ženska ekipa v streljanju in ženska ekipa v šahu. Lep
uspeh je dosegla tudi ženska ekipa v kegljanju, ki ji je za las ušlo 1. mesto. Moški ekipi v namiznem tenisu in šahu tokrat nista imeli sreče, saj smo že v predtekmovanju imeli najmočnejše nasprotnike, ki so potem v končni razvrstitvi dosegli v šahu odlično 1. mesto, v namiznem tenisu pa 3. mesto. Tudi no-
Letošnje leto je naše gasilsko društvo organiziralo strokovno ekskurzijo v tovarno »Alples« Železniki.
Sobota, 26. maja, je bil lep spomladanski dan, zato smo vsi dobre volje in razpoloženi krenili proti Škofji Loki in naprej proti Železnikom.
V	podjetju Alples nas je sprejel varnostni inženir podjetja. Ze takoj na začetku smo videli, da je tovarna, ki v glavnem proizvaja razne vrste pohištva, zelo moderno urejena in ima sodobne tehnološke procese proizvodnje. Seveda ima tudi moderne požarno-varnostne naprave.
Ogledali smo si razstavo pohištva, k( ga podjetje izdeluje.
Po ogledu podjetja smo krenili z našim avtobusom proti ipodnožju Jelovice. Ustavili smo se na Sorški planini, kjer smo organizirali piknik.
Vreme je bilo čudovito. Zenske in tisti, ki se najraje držijo kuhinje in »kikl«, so poskrbeli za čevapčiče in pijačo, ostali po smo se pomerili v nogometu. Bila je tekma stari — mladi. Najprej smo zmagali stari, nato mladi.
Po pikniku smo krenil j proti bohinjskemu kotu. Ustavili smo se pri Bohinjskem jezeru, kjer smo se pomerili v kegljanju. Največ kegljev je
gometaši smo se dobro borili in se uvrstili v finale, kjer pa smo z ekipo JLA izgubili. Kljub dobri volji mi ni uspelo sestaviti moške ekipe v odbojki. Tudi odbojkarice, kj so nastopale v Gorjah, letos niso imele dovolj športne sreče. To nas malo preseneča, če pogledamo njihov rezultat z lesarijade v Novi Gorici — ekipa je bila skoraj ista. Tudi za tekmovanja v košarki Elan ni imel ekipe.
Uspešni smo bili torej v disciplinah, pri katerih smo se odlikovali tudi na letošnji lesariadi: streljanje moški, ženske; šah ženske in kegljanje moški in ženske. To so v glavnem discipline, ki po svojih gibalnih in psihofizičnih strukturah niso tako pomembne za krepitev človeškega telesa, čeprav jih niti malo s tem ne mislim zapostavljati. Hočem le reči, da bo prav tem drugim športnim disciplinam v bodoče treba v Elanu posvetiti več pozornosti.
S	tem namenom bom v naslednji številki Smučine objavil članek, kjer bom skušal kompletno zajeti problem rekreacijskega in profesionalnega športa v Elanu, financiranje enega in drugega, pomen telesne kulture za sodobnega človeka in načeti vprašanje, kako povečati interes do športa v Elanu ter kako pri trenutnih pogojih nuditi članom našega kolektiva možnost športnorekreacijskega udejstvovanja. G. C.
podrl naš častni predsednik tov. Mikič.
Po večerji smo krenili proti domu. Čeprav smo bili že nekoliko utrujeni, smo bili vsi zadovoljni: sobotni dan smo zelo lepo preživeli.
Z.B.
Udeleženci ekskurzije
— Ja, jaz sem, Mimica. Ali lahko pridem za pet minut k vam, tovariš predsednik?
Janezu vzame od presenečenja sapo. Komercialistka Mimica, ki gleda tako strogo in zapeto, zviška in uradno izza bilančnih papirjev — za hip k meni, delavcu Janezu! Po kaj neki?! In še »tovariš predsednik«. Napačna številka, kaj drugega!
— Napačna zveza! reče Janez po kratkem premisileku. — Jaz nisem predsednik!
— Kako, da ne! Ko sem se zanimala, kam naj oddam prošnjo, mi je bilo povsem nedvoumno rečeno: »Najprej mora vsako prošnjo obravnavati stanovanjska komisija, šele nato lahko pride na delavski svet. Predsednik stanovanjske pa je tovariš Janez Pohojen. Ali ste ali niste?
— Ja, ja, res sem Pohojen. Pa tudi prj stanovanjski sem, to pa to! zajeclja Janez začudeno. Kako bi ne! Le kakšne opravke naj bi imela tovarišica Mimica s stanovanjsko, ko so njen stanovanjski problem že zdavnaj rešili. Imela je veliko srečo: štirisobno stanovanje je dobila prav v centru.
Pa ne, da ga želi zdaj, ko bodo dražja, zamenjati za manjše?! O, to bi bilo imenitno ! Precej družin živi na tesnem in so zato že leta na spisku za takšne zamenjave.
— Ali lahko pridem takoj?
— Seveda, tovarišica Mimica! reče Janez, poln vesele ustrežljivosti. Tako je prav: ljudje si moramo med seboj pomagati, ne pa se gristi, metati polen pod noge, po tujih hrbtih plezati kvišku.
Ni tako napak naša Mimica, kot bi si lahko človek mislil, če jo le od daleč gleda — za kupom poslovnega papirja in strojčkom za seštevanje. Globoko v njej le bije srce za kolektiv. In delavka je, da ji ni para! Ko si je nabrala dovolj let za pokojnino, ni šla stran: ostala je! Naj mladež le otresa jezike, češ da vleče dvojne dohodke in se ji noče umakniti; kar je res, je res, prj delu ji kdo od mladih še dolgo ne bo kos.
A zato je prav, da ima tudi kaj od tega, če že toliko dela. Pravijo: vikend ob morju in še eno kmečko hišo. Toda mar si človek ne bi smel čisto nič privoščiti po tolikih letih dvojnega dela. Noč in dan sklepati kupčije — to niso mačje solze! Pogosto je usoda kolektiva odvisna od enega samega njenega podpisa. Ali bi bilo morda bolj koristno, če bi razmetavala denar po letoviščih, igralnicah, na potovanjih! Pamet v roke, ljudje! No, prihaja! Le kaj bo povedala?
— Tu imam prošnjo! reče komercialistka Mimica in sede. — Želela bi, da bi se vaša komisija čimprej
sestala. Do prvega moramo imeti odgovor, sicer lahko dogovorjena kombinaoija pade v vodo...
— Mislim, da se bo dalo urediti, prikima delavec Janez, poln toplega razumevanja. — Ce se ne motim, ste se odločili tako zaradi uvedbe ekonomskih najemnin, ne?
— Ja, zaradi ekonomskih najemnin, tako je! Sicer je pa vse napisano v prošnji.
Prošnja je le papir, pomisli Janez. Osebni odnosi, to je tisto pravo. Ko se srce odpre srcu... In pravi: — Ljudje bodo zelo prijetno presenečeni, tovarišica Mimica. Na spisku imam nekaj šestčlanskih družin, ki jih nova najemnina ne bo motila. Se več bi plačali, samo da jim ne bi bilo treba živeti na tesnem. Zamenjava ne bo problem ...
— Zamenjava!? Le kdo govori o zamenjavi!? V mislih imam vendar drugo kombinacijo!
— Drugo kombinacijo? Kakšno kombinacijo? Janez ne more skriti začudenja in vznemirjenja.
— Takšno! Dolgo sem razmišljala o tem, v kakšni veliki stanovanjski stiskj živi naš kolektiv. Nedopustno je, da je vmes tudi več vodilnih tovarišev, na primer naš sekretar, ki ni znal pravi čas zagrabiti priložnosti, a zdaj se je ne upa. On bi se takoj vselil v moje stanovanje, o tem sva že govorila ... Sami veste, da hočejo vsi le ključ, za kredite in lastno gradnjo zadnje čase ni več pravega navdušenja. Ljudje, ki ne znajo trkati na prava vrata, se neradi spuščajo v utrudljivo letanje za parcelo, dovoljenjem, zidarji, obrtniki. Zidanje lastne hiše je dandanes križev pot, dragi moj! Zato sem ponudila kolektivu, se pravi sekretarju, tole kombinacijo: vi meni kredit, jaz vam stanovanje. No, resnici na ljubo: tudi jaz se ne mislim ubadati z ljudmi; postavila hi nekaj montažnega, kje ob robu gozda, na kakšnem sončnem pobočju, kolektivu pa prepustila svoje stanovanje.
— Za koliko kredita ste zaprosili? izdavi Janez.
— Vse sem napisala: za okroglo trideset starih milijonov. Tisti milijon, dva, kar sem lastnega vložila, bi mi razumljivo, morali upoštevati pri roku in obrestih. Nič vas naj ne skrbi: vse sem dobro premislila in preračunala: kolektivu se kombinacija še kako splača, saj je dandanes takšno stanovanje, kakršno je moje, med brati vredno najmanj petdeset milijonov.
Delavec Janez si končno opomore od presenečenja in sklene, da bo srečanje s tovarišico Mimico popeljal do kolikor toliko urejenega konca. Zato pravi: — Ampak, tovarišica Mimica, če dovolite — to stanovanje vendar ni vaše!
(Nadaljevanje na 6. strani)
Strokovna ekskurzija IGD Elan
Nasveti graditeljem
(Nadaljevanje z 2. strani)
Zazidalni načrt, urbanistični red
je podlaga za konkretne odločitve o tem, kje bodo posamezni objekti stali, kakšen bo njihov namen, velikost, oblika, kakšno bo prometno in energetsko omrežje, kako bodo razvrščeni stanovanjski objekti, kje bodo stale šole, vrtci, trgovine, uradi. Sestavni del zazidalnega načrta so tudi podrobni načrti o širini in opremi cest, načrti komunalnih naprav (vodovod in energetsko omrežje, trafo postaje, kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo ,odredbe o spomeniško zaščitnih območjih oz. objektih).
Urbanistični red oz. njegova določila se uporabljajo v manjših naseljih in območjih, kjer ni razlogov za izdelavo zazidalnega načrta, daje pa smernice za graditev posamičnih objektov in njihovo vključevanje v že urejeno okolje.
Razgrnitev urbanističnih načrtov
Osnutek vseh urbanističnih dokumentov je treba javno razgrniti za 30 dni, tako da imajo občani mož.
nost podati svoje mnenje o načrtu. Ko je zazidalni načrt po zakonitem postopku sprejet, postane dokument, ki ga je treba spoštovati, in je tudi osnova za vse razlastitvene
Ugodna ponudba
(Nadaljevanje s 5. strani)
— O vem, vem, da ni, družbeno jel Toda v njem sem že dvanajst let: nihče me ne more vreči ven. Jaz imam, kar imam, in nimam kaj izgubiti. S to kombinacijo si nalagam samo breme, odplačevanje kredita namreč. Jaz grem na slabše, kolektiv pa lahko samo pridobi.
— Kaj ne gre v tem primeru za prodajo stanovanjske pravice, tovarišica Mimica? Predsednik sindikata pa je zadnjič rekel...
— Kakor se vzame, dragi moj! Nikar zdaj s tem, kaj je kdo rekel. Če se uporabi pravo kombinacijo, lahko postane dz te pobude samo
Vzajemna pomoč
Vzajemna pomoč v našem podjetju se izboljšuje. Imamo 180 članov. Mesečne vloge so od najnižje 10,— do najvišje 200.— din. Veliko članov izkoristi ugodnost za dopust ter obenem pomaga drugim, ki koristijo posojilo — bodisi ob gradnji, ureditvi stanovanja ali za druge potrebe Poprečni znesek mesečnega prometa je preko 20.000,— in se deli na vloge cca 6.000.—. Izdaja pa se deli na 18.000 din posojilo in 2.000 din dviga.
Izjema pa je mesec julij, ko samo dviganje vlog izkoristi razpoložljiva sredstva.
Vlagajte čimveč, da se bo zmogljivost posojil povečala.
Dotacije iz sklada skupne porabe:
din
94.550,-
10.000,-
5.000,-
14.000,-
1.000,-
— sindikalno športno društvo ELAN
— mladinski aktiv Elan
— sindikalna podružnica za organizacijo piknika
— IGD
— ZK
1. Sindikalno športno društvo
—	šahovska sekcija	6.050,—
—	balinarska podsekcija	5^00 —
—	kegljaška podsekcija	5!35o!—
— smučarska sekcija	16.000___
— strelska podsekcija	6 550 —
— ostalo:
odbojka moški	1.100.—
n°f®et.	,	3'ooo!-
odbojka ženske	1000 —
Strelci imajo še 2.000 din na razpolago od lani.
Postavko za vodni šport pa bi izpustili zaradi prevelikega obsega. Namen te dejavnosti je namreč, da bi se razširila tudi izven podjetja. To je za nas obenem tudj dobra reklama.. Toda za to so potrebna določena druga finančna sredstva.
KSS tudi predlaga, da b; iz sklada skupne porabe odobrili sredstva za nakup 60 knjig, ki jih vsako leto podarimo članom ZB NOV. Predlagana je knjiga z naslovom »Zločin pri Lenartu«, cena 140,— din To je precei vehka vsota, saj znaša skupno 8.400,— din.
dar morajo o tem obvestiti za urbanizem pristojni upravni organ občinske skupščine.
Lokacijska dokumentacija
je poslednji člen v vrsti urbanističnih dokumentov, ki jih pripravi za to pooblaščena urbanistična strokovna organizacija. V skladu z določili zazidalnega načrta je v LD za vsakega investitorja posebej strokovno obdelan njegov gradbeni namen.
Določeno je, na katerem delu parcele bo gradil, kakšne so dimenzije objekta, višina, smer slemena, naklon strehe in kritina, odmiki od sosednjih objektov, obdelava fasade, priključki na cesto (javno cesto, priključek na vodovod in elektriko, način kanaliziranja objekta, določilo o ograji okrog parcele). Obdelani so pogoji, ki so jih postavile v svo. jih potrditvah lokacijske dokumentacije druge organizacije, ki sodelujejo pri izdelavi dkumentacije.
Lokacijska dokumentacija se naroči pri organizaciji, ki jo izdeluje, ponekod kar na občini. Njeno izdelavo v celoti plača investitor. Posebej si pa velja zapomniti, da lokacijska dokumentacija ni dovoljenje za gradnjo, in samo na osnovi lokacijske dokumentaoije ne smemo pričeti gradnje. LD je treba predložiti skupno z dokazilom o razpolaganju z zemljiščem (dokazilom o lastništvu) obč. skupščini v zahtevku za izdajo lokacijskega dovoljenja.
Lokacijsko dovoljenje
izda občinska skupščina (odelck za gradbene zadeve) na osnovi lokaoij-ske dokumentacije in potrdila, da je občan, kij prosi za dovoljenje, res upravičen razpolagati z zemljiščem, kjer bo gradil.
(Nadaljevanje prihodnjič)
postopke, kadar so ti nujni za smotrno ureditev naselja ali urbaniziranega območja. Zazidalni načrt lahko naročajo tudi delovne organizacije, krajevne skupnosti in občani, ven-
Uspeh Elanovih kegljačev
običajna zamenjava stanovanja, to je — izključno zadeva ustrezne formalnopravne rešitve. Zato pa vas prosim, da pohitite s sestankom stanovanjske komisije, če nočete izgubiti te priložnosti. Eno takšnih kombinacij so mi namreč že ponudili drugje. Odločiti se moram do prvega. Razumljivo, da bi veliko raje to reč uredila z naišim kolektivom. Se malo mi namreč ni vseeno, kdo bo potegnil korist iz te kombinacije. Vendar — če ne bo pri vas pravega razumevanja, si bom morala pač pomagati na kakšne druge načine, kaj hočemo ...
Vinko Blatnik
Na sindikalnem prvenstvu Skupščine občine Radovljica v kegljanju na asfaltu so kegljavke in kegljači Elana dosegli zavidljiv uspeh med ekipami in posamezniki. Udeležba na tem vsakoletnem tekmovanju za prehodni pokal je bila letos izredna, saj je sodelovalo 75 moških in 13 ženskih tričlanskih ekip.
Rezultati:
ekipno moški:
1. Hotel Jelovica Bled 1253 (Ženiva, Dijak, Ceme);
2. Elan Begunje 1204 (Hegedič, Toman, Vehovec);
3. TIO Lesce 1170 (Ravnikar Gros, Kelih) ...
ekipno ženske:
1. ELAN Begunje 1002 (Dobida, Gosak, Rožič);
2. ISKRA Otoče 891 (Pogačnik, Resman, Dežman);
3. ISKRA Lipnica 888 (Šparovec, Kržišnik, Pesjak); ...
moški posamezno:
1. Zemva Franc, Hotel Jelovica Bled 441, Hegedič Lado, Elan Begunje 429, 3. Pavšič Zdenko VIA-TOR Hoteli Bled 421 ... ženske posamezno:
1. Dobida Majda, Elan Begunje 360; 2. Šparovec Anka, Iskra Lipnica 338; 3. Gosak Marija, Elan Begunje 331 ...
KADRI JUNIJA
Zaposlili so se:
Gašperin Peter — strojni tehnik
—	kot pripravnik v tehničnem biroju — iz JLA.
Valjavec Janez — delavec — kot skladiščnik v skladišču telovadnega orodja — iz JLA.
Krek Franc — orodjar KV — kot orodjar modelar II v kovinskem oddelku.
Delovno razmerje so prekinili:
Buršič Sergej — PK delavec v servisni službi prodajnega sektorja — smrt.
Pretnar Miha — strojni tehnik v inštitutu — v JLA.
Finžgar Jože — KV ključavničar v v pomožnem obratu — sporazumno.
Pirnat Jože — delavec v obratu smuči — sporazumno.
Jelen Adolf — PK delavec v pomožnem obratu — sporazumno.
Pesjak Marjan — KV zidar v pomožnem obratu — sporazumno.
Resman Franc — KV precizni mehanik v pomožnem obratu — sporazumno.
Adam Stanislav — NS delavec v prodajnem sektorju — sporazumno.
Slovo Elanovih gasilcev od Sergeja
Kruta usoda je hotela, da je naše gasilske vrste zapustil tudi Sercei čeprav je bil še tako mlad in poln življenjske sile.
Ko smo se zadnji dan v letošnjem maju poslavljali pri odprtem grobu od n,ega, smo komaj verjeli, da je bilo to naše zadnje slovo. Nismo imeli b&sed ne solza da bi izrazil: vso bolečino, ki jo je našemu gasilskemu društvu povzročila tragična, izguba našega Sergeja.
Bil je aktiven član našega gasilskega društva. Uspehi naše tekmovalne desetine so bth vedno povezani tudi z njegovim imenom. Bil je resničen prijatelj m tovariš, zato ga bomo mi gasilci težko pogrešali. Verjemi nam če bi te solze tvojih prijateljev iz našega društva takrat lahko obudile tvojega groba ne bi prekrila črna zemlja. Nisi zapustil samo nas, zapustil si tudi mlado družino, ki si si jo komaj ustvaril.
Na zadnji poti se je od njega poslovilo tudi veliko gasilcev, ki so mu izkazali zadnjo čast.
Dragi Sergej, odšel si od nas, hvaletni smo ti za tvoje aktivno delo v našem gasilskem društvu. Verjemi, zelo te bomo pogrešali. Ne bomo te pozabili, vedno boš ostal med nami.
Elanovi gasilci