Žaveljski uplinjevalnik: vladni podtajnik Roberto Menia precej jezen na Slovenijo Zaradi pasje vročine in vlage tudi Trst kmalu med rizičnimi mesti Slovenija: Dnevnik na ukaz sodišča ne sme poročati o italijanskem podjetniku Pierpaolu Ceraniju /4 Primorski dnevnik ČETRTEK, 20. AVGUSTA 2009 Št. 196 (19.595) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Kdo bo prisluhnil dolinski občini? SandorTence Tržaški župan Dipiazza in deloma tudi deželni odbornik Riccardi sta v tem poletnem času izrazila pomisleke nad traso hitre železnice Trst-Divača. Dipiazza v svojem običajnem neposrednem slogu, deželni upravitelj pa precej bolj previdno. Stvar je resna, saj je pri tem v igri prihodnost Glinšči-ce. Hitra železnica na tržaškem Krasu oziroma pod Krasom je v zadnjih letih doživela kar nekaj različic, zadnja, ki je za sedaj uradna, je gotovo najslabša. Proga v obliki črke S bi tekla pod Glinšči-co in Socerbsko planoto ter se nato priključila na dvotirno železnico Koper-Divača, ki jo bodo v kratkem začeli graditi. Prava katastrofa za Glinščico, ki je deželni in evropski naravni rezervat, čeprav je nekdo baje traso bodoče proge čez noč izločil iz zaščitenih con. Dolinska občinska uprava je doslej precej osamljeno opozarjala na zelo škodljive posledice, ki bi jih nova železnica imela za Glin-ščico in njeno širše območje. Na svoji strani ima sicer občane in na-ravovarstvenike, druge javne uprave ali molčijo ali pa se obnašajo, kot da se jih zadeva ne tiče. Slovenska manjšina v glavnem od daleč spremlja dogajanja, ki bodo - če bo projekt izveden -močno vplivala na narodno mešano območje, kot sta Kras in Glinščica. Na zadevo zelo odmaknjeno gledajo tudi v Sloveniji, ki upravičeno brani svoje nacionalne interese. Da je bila za hitro železnico na Tržaškem, kjer vendarle živimo tudi Slovenci, izbrana najslabša možna rešitev, je očitno zanjo postranskega pomena. srednji vzhod - Bagdad pretresla vrsta bombnih napadov na vladne palače V iraški prestolnici ubitih skoraj sto ljudi Nasilje tudi v Afganistanu, kjer bodo danes predsedniške volitve prometnice - Peti evropski koridor Dežela bo podrobneje proučila V VI • ■ v v* načrt za železnico pod Glinščico DOLINA - Deželna uprava bo v prihodnjih tednih podrobno proučila načrt hitre železnice Trst-Divača, ki bi tekla tudi pod Glinščico (foto Kroma). Do- linska županja Fulvia Premolin je glede tega vprašanja zaprosila za srečanje z deželnim odbornikom Riccardom Riccar-dijem. Dežela mora o načrtu nove že- leznice izdati okoljevarstveno dovoljenje, še prej pa preveriti, če projekt sodi v t.i. ciljni državni zakon (v it. legge obiettivo). Na 3. strani BAGDAD, KABUL - Srednji v zhod se je včeraj znašel v vrtincu silovitega nasilja, ki je samo v Iraku zahtevalo skoraj sto življenj, v Afganistanu pa so se še naprej vrstili napadi talibanov pred današnjimi predsedniškimi volitvami Iraški premier Nuri al Maliki je po včerajšnjih smrtonosnih napadih v Bagdadu zahteval revizijo varnostnih ukrepov v državi. V skoraj sočasnih napadih na vladna poslopja je bilo ranjenih najmanj 400 ljudi, oblasti pa za napade krivijo pripadnike prepovedane stranke Baas in druge skrajneže. Nič boljše pa ni bilo v Afganistanu, kjer bodo danes predsedniške volitve, kjer skušajo talibani z napadi ljudi tako ustrahovati, da se ne bi udeležili današnjih volitev. Na 11. strani Pismo iz Mehike o ubitem Opencu Na 7. strani Letošnja Vilenica posvečena tudi Trstu Na 10. strani V Gorici prva okužba z virusom nove gripe Na 12. strani Letoviščarski kraji raj za preprodajalce ponarejenih artiklov Na 13. strani V Tržiču prepovedali poulično beračenje Na 14. strani gorica - Dežela in krajevne uprave z evropskim denarjem Čezmejni goriški prostor vpet v kolesarsko mrežo GORICA - Tudi na Goriškem pletejo kolesarsko mrežo. Kar štiri kolesarske poti, ki so deželnega in obenem čezmej-nega interesa, bodo namreč speljane po Goriški. To so kolesarska pot Alpe-Jadran, podgorska (t.i. »Pedemontana«) in briška, jadranska ter obsoška kolesarska pot. Projekti še potekajo, ravno tako pridobivanje denarja iz evropskih skladov za njihovo dokončanje. V polnem teku pa so priprave na ureditev kolesarske poti med Solkanom in Plavami, ki bo poskrbela za bistveno večjo varnost kolesarjev. Številni so zlasti v poletnih mesecih, a so izpostavljeni nevarnostim gostega prometa in zahrbtnega cestišča na zloglasni Soški cesti. Na 12. strani nabrežina Zavrnili nezaupnico opozicije NABREŽINA - Devinsko-na-brežinski občinski svet je na včerajšnji izredni seji zavrnil predlog nezaupnice županu in občinskemu odboru, ki so ga predložili svetniki levosredinske opozicije. Za predlog je glasovalo pet svetnikov, medtem ko jih je bilo proti enajst. Prava tarča nezaupnice je bil podžupan Massimo Romita, ki se je pred časom z nekaterimi SMS sporočili, odposlanimi iz občinskega mobilnega telefona, odzval na kritike predsednika odbora Rilke Simoneja Napolitana na občinski trgovski načrt. Na 6. strani SfAAT sport izkoristite popusti Dunajska cesta 31, OPČINE 040 213103 2 Četrtek, 20. avgusta 2009 ALPE-JADRAN / slovenija - Reševanje slovenskega oblačilnega giganta Mure Sod bo pogovore nadaljevala le z enim možnim vlagateljem Do konca meseca bodo z njim skušali najti kompromisno rešitev za Muro LJUBLJANA - Upravni odbor Slovenske odškodninske družbe (Sod) se je seznanil s predlogi za rešitev Mure. Le en predlog predvideva aktivno poslovne in finančno sodelovanje vlagatelja, vodstvo Soda pa mora skupaj z vodstvom Mure in vlagateljem do konca meseca uskladiti kompromisno rešitev za Muro. Upravni odbor Soda se je seznanil z desetimi predlogi, ki jih je poslalo osem predlagateljev. Sod je že v javnem pozivu navedel, da bo upošteval samo predloge, ki so podkrepljeni z aktivnim poslovnim in finančnim sodelovanjem. Temu pogoju je zadostil le eden izmed prejetih predlogov, s tem predlagateljem se bodo intenzivno nadaljevala pogajanja, z namenom čim hitrejšega kon-kretiziranja končne rešitve. To rešitev je potrebno uskladiti z aktualnim predlogom vodstva Mure. Upravni odbor pričakuje, da bo najkasneje do konca meseca oz. do prihodnjega petka prejel usklajen predlog med vlagateljem ter vodstvoma Mure in Soda. Ker je bil z nekaterimi predlagatelji v času priprave predlogov na njihovo željo sklenjen dogovor o zaupnosti, imen predlagateljev in konkretnejše vsebine predlogov Sod danes ni razkril. Kot je po seji upravnega odbora povedal njegov predsednik Uroš Rotnik, si tako upravni odbor kot vodstvo Soda zelo prizadevata, da pride do prave rešitve za nadaljnjo pot Mure. Direktor Soda Tomaž Kuntarič pa je na vprašanje, koliko bolj resna je ponudba, na kateri Sod temelji nadaljnje korake, odgovoril, da je predlog bolj resen, saj predvideva upravljanje s podjetjem, finančni vložek, nadzor Soda nad sredstvi, ki bodo potencialno vložena, in načrt izstopa Soda iz naložbe. (STA) Še zdaj ni jasno, kakšna prihodnost se obeta (če sploh) Murinim šiviljam kmetijstvo - Kmetijsko-živilski sejem od 29. 8. do 5. 9. Na sejmu Agra v Gornji Radgoni 1680 razstavljavcev iz 29 držav 71-letni kopalec nesreča Na Debelem rtiču utonil Letos se mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni prvič predstavlja pod imenom AGRA ANKARAN - Malo pred 11. uro dopoldne so včeraj na plaži na Debelem rtiču pri Ankaranu na kopno prinesli nezavestnega starejšega plavalca. Kljub takojšnjemu posredovanju in naporom bližnjih kopalcev in reševalcev obalne prehospitalne enote, ki so sodelovali pri oživljanju, je kopalec preminul, so sporočili iz Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. S Policijske postaje Koper so kasneje za Slovensko tiskovno agencijo STA potrdili, da je šlo za 71-letnega moškega, doma iz okolice Gorenjske. Ko-palčevo smrt so najverjetneje povzročile zdravstvene težave, tako da mu je v vodi postalo slabo in se je začel utapljati. Na truplu namreč ni bilo znakov, ki bi kazali na nasilno smrt, so še povedali na koprski policijski postaji. (STA) Narečni večer Knjigarne Libris Zvirke ud Ribnice du Rižane POBEGI - Knjigarna Libris iz Kopra prireja v sodelovanju z Ribiško družino Koper in KS Pobegi - Čežarji tjutri ob 19. uri na Portonu pred Ribiškim domom pod Pobegi (Cesta na Rižano 30) že drugi Librisov poletni narečni večer z naslovom Zvir-ke ud Ribnice du Rižane (Izviri od Ribnice do Rižane). Na njem bodo sodelovali ljubitelji in raziskovalci narečja iz Slovenske Istre in Dolenjske. Gledališka skupina Veter z Brega pri Ribnici bo z mentorico prof. Darinko Suljevic prikazala odlomek Pod Tobakovo hruško, Ribničan, krošnjar, Franc Zbačnik pa bo opeval svojo suho robo. Izkušnje dialektologov pri zbiranju gradiva na terenu bodo predstavili dialektolo-gi Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU Ljubljana (dr Matej Šekli, dr. Jožica Škofič in dr. Danila Zuljan Kumar). Gostitelji bodo predstavili narečna besedila Nelde Štok Vojska, dve zgodbi bo prebrala Vilma Ugrin, mladinska gledališka skupina KD Pobegi - Čežar-ji pa bo uprizorila igrico Trije svetniki. Urednik knjig Nelde Štok Vojska, Zdravc Vatovec, bo predstavil svoj pogled na ustvarjanje v narečju. Voditeljica večera bo prof. Tamara Tedesco Ljutic. (O.K.) Na Velenjskem jezeru poginilo več labodov VELENJE - Na Velenjskem jezeru je v zadnjih dneh poginilo več labodov, analize pa so pokazale, da so poginili zaradi degeneracije jeter, ki je posledica prevelike količine hrane. Gre za pogost pojav pri goseh, racah in labodih, so sporočili z Mestne občine Velenje, ki je obiskovalce jezera prosila, da labodov ne hranijo. Vse poginule labode so testirali tudi na aviarno influenco, tovrstni testi pa so bili negativni. Spodnje perilo je bilo V • I v preveč privlačno PORDENON - Spodnje perilo, ki je bilo na prodaj v neki trgovini v Por-denonu, je bilo tako lepo in privlačno, da so ga tri albanske državljanke, bivajoče v pordenonski pokrajini, skrivaj spravile v torbico. Karabinjerji so na poziv varnostnikov v trgovini aretirali dve polnoletni Albanki, njuno 17-letno prijateljico pa so prijavili na prostosti. Po pregledu posnetkov nadzornih videokamer se je izkazalo, da sta albanski negovalki, stari 39 in 28 let, pravi ljubiteljici seksi perila, saj sta dan prej v isti trgovini izmaknili več hlačk in modrcev v skupni vrednosti 500 evrov. GORNJA RADGONA - Na 47. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni, ki ima od letos ime Agra in se bo začel 29. avgusta, se bo na 65.300 kvadratnih metrih površin predstavilo 1680 razstavljal-cev iz 29 držav. Zaradi svetovnega prvenstva v oranju bo Agra trajala do 5. septembra. Kot je ob včerajšnji predstavitvi povedal direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec, letošnji sejem zaznamuje nekaj posebnosti, kljub recesiji pa bo po obsegu med največjimi doslej ter ostaja pomembno poslovno, strokovno in stanovsko srečanje kmetijstva in živilstva srednje in jugovzhodne Evrope. Odprl ga bo predsednik Slovenije Danilo Türk. Novost sejma bo postavitev projekta Vino Slovenija Gornja Radgona kot sejma v sejmu, težišče predstavitev bo na ekološki in integrirani pridelavi in prireji oziroma zdravi hrani, na strokovnih razstavah bodo postavili v ospredje aktualne teme, kot so vpliv podnebnih sprememb, prvič bodo okronali "medeno kraljico", zadnja dva dneva, 4. in 5. septembra, pa bosta v znamenju 56. svetovnega prvenstva v oranju, ki bo potekalo v Tešanovcih pri Moravskih Toplicah. Agra 2009 bo imela pet sklopov: komercialne razstave, strokovne razstave, ki zavzemajo skoraj tretjino prostora, strokovna predavanja in posvete, ki jih bo 65, spremljevalne prireditve - vseh dogodkov bo kar 125 - ter strokovna ocenjevanja. Tako kot prejšnja leta se bo tudi tokrat predstavila večina ustanov, ki so povezane s kmetijstvom in ži-vilskopredelovalno industrijo, strokovni posveti naj bi odgovorili tudi na vprašanja v zvezi z ekološkim kmetijstvom in novostmi v njem, ekološko hrano, zavarovanjem pred naravnimi nesrečami in vplivom vode na človekov organizem. Organizatorji poskušajo obiskovalce pritegniti tudi s spremljevalnimi prireditvami in med drugim bodo letos pripravili tekmovanje v plesanju polke, izbirali najtežjo bučo, pripravili viteški turnir, v nogometu se bosta pomerili Slovenska vinska reprezentanca in Sekcija estradnih zvezd. V okviru sejma so potekala tudi ocenjevanja mleka in mlečnih izdelkov, mesa in mesnih izdelkov, sadnih sokov, brezalkoholnih pijač in embaliranih vod, vina, kmetijske mehanizacije in opreme, po nekaj -letnem premoru pa tudi medu in medenih pijač. Agra, na kateri bo 1055 domačih in 625 tujih razstavljavcev, se bo končala s slavnostnim zaključkom svetovnega prvenstva v oranju v Moravskih Toplicah. (STA) podjetja - Obtožili so ga oškodovanja družbe Luka Koper izgubila tožbo zoper Bruna Koreliča KOPER - Koprsko okrožno sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek Luke Koper, ki je od nekdanjega predsednika uprave Luke Koper Bruna Koreliča zaradi domnevnega oškodovanja pri prodaji delnic Autocom-mercea zahtevala 722.791 evrov odškodnine. Luka Koper bo morala poravnati sodne stroške procesa, ali se namerava zoper razsodbo pritožiti, pa še ni znano. Koreličev odvetnik Miha Kozinc je o razsodbi koprskega sodišča dejal, da so od vsega začetka zastopali stališče, da ni bilo pri poslu v zvezi s prodajo delnic Autocommercea nič narobe. "Šlo je za nagajanje in politično obračunavanje z mano, ker sem si kot občinski svetnik upal opozarjati na nečedne posle župana Borisa Popoviča," pa je za STA o tožbi dejal Korelič. Koliko bodo znašali sodni stroški, ki jih bo morala Luka Koper plačati zaradi izgubljene tožbe, v Luki Koper včeraj niso mogli odgovoriti, ker sodba še ni pravnomočna. Upra- va družbe tudi še ni sprejela odločitve o vložitvi pritožbe. "Verjamem, da jih bo srečala pamet in ne bodo zapravljali dodatnega denarja za odvetnike," je v zvezi z morebitno pritožbo dejal Korelič. Podobnega mnenja je tudi Kozinc. "Glede na potek postopka mislim, da ni nikakršne osnove za to," je pojasnil. Luka Koper je v tožbi od Koreli-ča zahtevala 722.791 evrov odškodnine, za kolikor naj bi Korelič oškodoval družbo s prodajo 9,9-odstotnega deleža družbe Autocommerce leta 2005. Luka Koper je delnice Autocommercea kupila leta 2003 od Slovenske odškodninske družbe, in sicer po ceni 4788 nekdanjih tolarjev na delnico, februarja 2005 pa je delnice prodala družbi Fins po ceni 5500 tolarjev za delnico. Po mnenju uprave in nadzornega sveta je bila prodajna cena v letu 2005 nižja od dejanske vrednosti posamezne delnice. Družba Protej, v kateri so združeni vodilni delavci ACH, je junija istega leta v prevzemni ponudbi namreč ponujala 6100 tolarjev za delnico. Upravo Luke Koper je leta 2008, ko je bila na sodišče vložena tožba, vodil Robert Časar, nadzorni svet pa koprski župan Boris Popovič. Tako Ča-sarja kot Popoviča je nadzorni svet Luke Koper z njunih funkcij odstavil junija letos. Odvetnik Franci Matoz, ki je Luko Koper zastopal v omenjeni tožbi, je po navedbah predsednika uprave Luke Koper Gregorja Veselka sodelovanje z Luko Koper kmalu menjavi v vrhu Luke Koper prekinil. (STA) / ALPE-JADRAN Četrtek, 20. avgusta 2009 3 peti evropski koridor - Hitra železnica Trst-Divača Deželna uprava lahko še reši Glinščico pred naravno katastrofo Italijanske in slovenske železnice pripravljajo skupni projekt - Vloga tržaškega župana Dipiazze TRST - Deželna uprava bo jeseni natančno proučila predlog trase hitre železnice Trst-Divača, ki bi v zadnji uradni različici močno ogrozila dolino Glinščice. To daje vedeti deželni odbornik za promet in infrastrukture Ric-cardo Riccardi, ki je o tem vprašanju v zadnjem času dvakrat javno nastopil. Na seji tržaškega občinskega sveta je Riccardi dal razumeti, da Dežela ni ravno navdušena nad železniškimi predori pod Trstom in pod Glinščico. Na srečanju, ki ga je Občina Trst priredila v Revoltelli, pa je odbornik sporočil, da o trasi še ni padla zadnja beseda. Na tem srečanju je tržaški župan Roberto Dipiazza izrazil nasprotovanje tuneloma pod mestom in pod Glinšči-co ter se zavzel za t.i. kratko varianto, po kateri bi se železnica s Krasa (vedno pod zemljo) direktno povezala s progo Koper-Divača-Ljubljana v Sloveniji. In to za ceno, ki res ni majhna, da bi Trst izgubil svojo postajo na novi železnici. Proga Trst-Divača je v bistvu nadaljevanje odseka hitre železnice Ron-ke-Trst v sklopu trase Benetke-Trst. Dežela Furlanija-Julijska krajina se je o novi progi Ronke-Trst dvakrat povolj-no izrekla. Prvič pred šestimi leti, ko je pristala na vključitev projekta v t.i. državni ciljni zakon (v it. legge obiet-tivo) in leto kasneje, ko je za to progo izdala okoljevarstveno mnenje. Za odsek Trst-Divača mora uprava FJK ponoviti ta dva postopka, seveda, ko ji bodo italijanske in slovenske železnice formalno predložile izvršilni projekt, ki bo v glavnem financiran z evropskim denarjem. Kot vidimo iz priložene tabele sta se Italija in Slovenija okvirno sporazumeli za traso, ki upravičeno vzbuja velike pomisleke. Namesto, da bi izbrali najbližjo varianto pod Krasom (v Italiji in Sloveniji) so z namenom, da bi se nova železnica povezala s Trstom in njegovim pristaniškem odločili za progo v obliki velike črke S, ki bi pri nas tekla pod Glinščico, v Sloveniji pa pod Socerbsko planoto. Tam bi se povezala z novo dvotirno železnico Koper-Divača, ki je tik pred začetkom gradnje. Glinščica je deželni naravni rezervat, istočasno tudi zaščiteno območje na osnovi direktive Natura 2000 Evropske unije. Na katastrofalne posledice, ki bi jih za Glinščico imela hitra železnica, že dalj časa opozarjajo Občina Dolina, naravovarstvena združenja in odbor, ki združuje lokalne organizacije in društva iz Doline ter sosednjih vasi. Deželna vlada predsednika Ric-carda Illyja se je s tedanjim odbornikom Lodovicom Sonegom ukvarjala predvsem s progo hitre železnice Be-netke-Ronke. Traso do Trsta je Illyje-va uprava precej zanemarjala, železnico do Divače pa v glavnem prepustila Rimu in Ljubljani oziroma železnicam obeh držav. Nastala je študija o izvedljivosti nove proge, ki bi po prepričanju marsikoga pomenila smrtno obsodbo za Glinščico in njeno širšo okolico. S.T. zaščita glinščice V dolinski občini iščejo zaveznike Fulvia Premolin DOLINA - Dolinsko županjo Fulvio Premolin in njeno upravo čaka vroča jesen. Županja razmišlja o prizivu na dekret, s katerim je okoljsko ministrstvo konec julija podprlo žaveljski uplinjevalnik, jeseni pa se bo začela oziroma nadaljevala bitka proti hitri železnici pod Glinščico. Pri tem ima županja za seboj občinski svet in celotno občinsko skupnost, ki je večkrat izrazila nasprotovanje železniškemu tunelu pod zaščitenim območjem. Premolin je uradno zaprosila za srečanje z odbornikom FJK Ric-cardom Riccardijem (do sestanka naj bi prišlo v začetku septembra), v načrtu pa ima tudi druge pobude. »V tako zahtevni bitki je treba dobiti čimveč zaveznikov, ki bodo skupaj in argumentirano pritisnili na pristojne organe,« pravi županja. Njena občinska uprava je edina, ki ima na spletni strani vso razpoložljivo strokovno dokumentacijo o načrtovani železnici Trst-Di-vača. »Za to se moramo zahvaliti pristojnim pri italijanskim železnicam, s katerimi vzdržujemo dobre in korektne odnose,« dodaja Fulvia Premolin. O zaveznikih oziroma o tistih, ki »od daleč« spremljajo razvoj dogajanj, dolinska županja noče govoriti. Treba jo je razumeti, saj bo Občina Dolina v prihodnjih mese- Riccardo Riccardi cih bila pomembno bitko, v kateri ne sme biti osamljena. Zaveznik dolinske občinske skupnosti gotovo ni bil Lodovico Sonego, odbornik v Illyjevi deželni vladi, za katerega so obzorja v zvezi s hitro železnico segala do Ronk oziroma kvečjemu do Tržiča. O progi Trst-Divača se do danes ni opredelila le-vosredinska Pokrajina, ki ima glavne pristojnosti pri nadzoru iz-kopnega materiala vseh načrtovanih tunelov. Torej tudi tistega pod Glinščico. Da se o katastrofi, ki grozi Glinščici, precej piše v italijanskih občilih nosi velike zasluge novinar Paolo Rumiz. V Repubblici je napisal več reportaž, v katerih je postavil pod vprašaj »varianto S« železnice Trst-Divača. »Dežela FJK najprej z vrha vsiljuje Kraševcem evropska zaščitena območja, potem pa dejansko pristane na načrt železnice, ki bi usodno oškodoval najlepše naravno območje tržaške pokrajine«, piše Rumiz. Med politične zaveznike Občine Doline in njene županje se je v zadnjem času »vpisal« tržaški župan Roberto Dipiazza. Po dolgem molku je v zanj značilnem slogu dobesedno udaril proti predoru pod Trstom in s tem posledično tudi proti progi pod Glinščico. S.T. Povezava s progo Trst - Ronke rim - Odziv na stališče iz Ljubljane Terminal: Menia spet jezen na Slovenijo RIM - »Italijanska vlada bo Sloveniji glede plinskega terminala pri Žavljah nemudoma posredovala dodatne informacije in pojasnila. Stališče Ljubljane se mi vsekakor zdi odraz nadležne trdovratnosti«. Tako je podtajnik na okoljskem ministrstvu Roberto Menia za deželni radio in televizijo RAI komentiral zahtevo slovenskega okoljskega ministrstva po dodatnih pojasnilih glede uplinjevalnika Gas Natural. Menia je prepričan, da je Italija dosledno spoštovala vse evropske predpise in da bo to tudi dokazala sosednji državi. V isti sapi tržaški politik izraža tudi prepričanje, da bo terminal zgrajen, ker sodi med strateške prioritete državnega energetskega načrta. Tudi za tržaškega župana Roberta Dipiazzo je treba glede uplinjevalni-ka iti naprej, država z 1.800.000 prebivalci pa ne more pogojevati razvoja Trsta. Glavni pomislek iz Slovenije se nanaša na podmorski plinovod, ki bo povezoval žaveljski terminal s plinskimi skladi- Ima ribolov v žaveljskem kanalu z gradnjo uplinjevalnika štete mesece? Desno Roberto Menia KROMA šči v južni Furlaniji. Italija mora podrobneje pojasniti čezmejne vplive plinovoda v Tržaškem zalivu, medtem ko v primeru kopnega plinovoda bi Italija odločala po svoji presoji, saj ne bi šlo za čezmejni načrt. Plinovod na kopnem bi vsekakor ustvaril težave Krasu in Kraševcem. Slovensko okoljsko ministrstvo je tudi ugotovilo, da v okoljevarstvenem odloku za terminal manjka raziskovalna študija Evropske komisije Ispra. novinarji Pisali deželnim svetnikom in parlamentarcem TRST - Da bi opozorili na sramotne, če že ne žaljive honorarje sodelavcev časopisov in drugih medijev, sta deželna Koordinacija novinarjev - sodelavcev in free lance ter enotni deželni novinarski sindikat Asso-ciazione della stampa pisala vsem deželnim svetnikom Furlanije-Julijske krajine, parlamentarcem, ki našo deželo zastopajo v Rimu, ter pokrajinskim tajnikom sindikatov Cgil, Cisl, Uil. Sindikalni predstavniki novinarjev so v pismu opozorili, da se pogoji, v katerih so prisiljeni delati sodelavci deželnih medijev, nesprejemljivi. Večina medijskih hiš namreč honorira z res smešno nizkimi vsotami članke oziroma radijske in televizijske prispevke svojih sodelavcev. Zadnja tovrstna vest, ki je prodrla v javnost, se nanaša na dnevnik Il Gazzettino, ki ima tudi v naši deželi znatno število sodelavcev: v prejšnjih tednih jim je lastništvo poslalo »novo pogodbo«, iz katere izhaja, da bodo za svoje krajše in daljše prispevke prejemali od 3 do 20 evrov: in to bruto, kar pomeni, da morajo sodelavci od te vsote odbiti pokojninske prispevke, potne stroške ali tiste za telefon. Novinarski sindikat opozarja, da so taki honorarji prej pravilo kot izjema: sramotno je, da v trenutku, ko bi se morala družba ukvarjati z etičnimi vprašanji in kvaliteto medijskega poročanja, ni mladim in manj mladim sodelavcem zagotavljeno niti golo preživetje. Zato apelira na politične predstavnike, naj po svojih močeh posežejo v bran svobodnega novinarstva in dostojanstva novinarjev. 4 Sobo ta, 22. avgusta 2009 MNENJA, RUBRIKE / GLOSA Kako Afganistance pridobiti na svojo stran? JoZe Pirjevec_ Zadnje čase opažam nekaj zanimivega: italijanska televizija ne poroča o enotah italijanske vojske v Afganistanu tako, kakor bi morala. Če bi bilo vse po starem, če bi na primer govorila o »naših fantih« v Iraku, na Kosovu, v Bosni ali v Libanonu, bi poudarjala, kako so priljubljeni pri domačem prebivalstvu. Pač v stilu filma »Italia-ni brava gente« in v sozvočju s stereotipom, ki je Mussoliniju šel na živce, saj je na srečanju s svojimi generali v Gorici leta 1942 menil, da se ga je treba otresti. Kljub temu da so v ofenzivi proti Osvobodilni fronti, ki je sledila, Italijani to učinkovito storili, je bila retorika močnejša od realnosti. Tudi po letu 1945 so vztrajali v takem cukrenem prikazovanju svoje vojske, četudi so jih včasih dogodki postavili na laž. Tako na primer v Somaliji pred približno petnajstimi leti, ko so začele krožiti fotografije o obnašanju »naših fantov« do lokalnih ujetnikov. A te so hitro spravili v predal in jih tam tudi pozabili. V Afganistanu je drugače. Tudi časopisi zmerne sredine se vedno pogosteje sprašujejo, ali angažma italijanske vojske v tej deželi ni skregan z ustavo, ki prepoveduje vojno kot možnost reševanja mednarodnih nasprotij. Vedno bolj očitno je namreč, da je »miroljubna misija« italijanskih enot v Afganistanu kakor drugih evropskih držav članic Nata samo privesek ameriške vojaške intervencije, pogojene od tragedije 11. septembra 1201. Kako daleč se zdi napad Al Khaide na Twin Towers v New Yorku in na Pentagon v Washingtonu! In kako skromni so rezultati, ki jih je dosegel ogromni ameriški vojaški aparat v Afganistanu! Ko je izbruhnila vojna (morda pa je bila tista v Iraku), sem bil v Vietnamu, kjer sem kupil spomine ameriškega tajnika za obrambo Roberta McNamare, ki je bil v šestdesetih letih eden glavnih kricev za veliko klanje na indoki-tajskem polotoku. Kakor so pričali članki, objavljeni v ameriških časopisih ob njego- vi nedavni smrti, mu Amerika tega ni odpustila. Treba pa je vendarle reči, da je imel McNamara, če ne drugega, toliko intelektualnega poguma, da je v omenjenih spominih priznal svoje napake in objavil tudi nekakšen dekalog, ki naj bi se ga ameriški politiki držali, kadar bi se jim zdelo potrebno vojaško poseči na tujem. Ena od zapovedi je bila tudi naslednja: »Ne vpletaj-mo se z vojsko v dežele, katerih kulture in miselnosti ne poznamo«. Vtis imam, da ameriški leaderji Bus-heve in Obamove administracije niso brali McNamarovih spominov. Kajti sicer bi vodili vojno v Afganistanu bolj spretno. V tej deželi sicer še nisem bil, poznam pa srednjo Azijo z njenim etničnim mozaikom, ki ne more biti različen od tamkajšnjega, saj gre bolj ali manj za iste narodnosti. Kakor nas uči zgodovina, se je v Srednji Aziji posrečila ena sama taktika: tista, ki jo je upra-bil ruski general M. D. Skobelev v šestdesetih in sedemdesetih letih 19. stoletja, ko je deželo zavojeval tako, da je ob pohodu svoje vojske pet kilometrov na levo in desno pobil vse prebivalce, in tista, ki jo je s terorjem udejanjil »tovariš« Stalin. Očitno je, da se ZDA, kljub krvoločnosti, ki smo je vajeni, ne morejo meriti z Rusijo Aleksandra II. in Aleksandra III. ter s Sovjetsko zvezo. (Četudi imajo na razpolago tehnološko tako prefinjena morilska sredstva, kot so letala brez pilota, ki lahko udarijo v svatbeno druščino, v kateri naj bi bil domnevni terorist). Ker Skobeljeve in Stalinove ge-nocidne taktike ni mogoče ponoviti, ostaja samo še ena možnost, če hočejo ZDA in njeni zavezniki zmagati. V odnosih s prebivalstvom morajo ustvariti takšne pogoje, da se bo temu splačalo staviti bolj na zahodno kot na talibansko karto. Na podlagi tega razmišljanja ne razumem, zakaj se v Washingtonu ne navdihujejo pri stereotipni tradiciji Italijanov in ne skušajo Afgani-stancev prepričati, da so »naši fantje« -»brava gente«. VREME OB KONCU TEDNA V soboto poslabšanje in občuten padec temperature Darko Bradassi_ Nad našimi kraji je v tem tednu prevladovalo povečini stanovitno in vroče anticiklonsko vreme. Od torka je višinski greben z afriškim zrakom zajel večji del Sredozemlja, kar je povečalo stanovitnost ozračja. Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu je včeraj opoldne namerila na višini 1600 metrov v prostem ozračju 18 stopinj Celzija, na višini 5910 metrov -9,1 stopinje Celzija, ničto izotermo pa na višini preko 4200 metrov. Ozračje je trenutno za ta čas zelo vroče in je za okrog 4 stopinje Celzija toplejše od dolgoletnih meritev, ničla pa za kakih 500 metrov višja. Tudi v prizemlju se živosrebrni stolpec dnevno povsod vzpenja preko 30 stopinj Celzija, ponekod v nižinah redno dosega 33 ali 34 stopinj Celzija. Vroče je, v zadnjih dneh pa se je zaradi odsotnosti močnejših vetrov marsikje povečal tudi občutek soparnosti. Vročina pa bo kmalu popustila. Danes in jutri bo sicer še sončno in vroče. V soboto pa bo tudi naše kraje prešla hladna vremenska fronta, ki se bo pomikala preko srednjeevropskih držav, za katero bo prehodno pritekal občutno hladnejši severnoatlantski zrak. Pričakujemo, da se bo ozračje prehodno ohladilo v povprečju za kakih 8 stopinj Celzija. Na višini okrog 1500 metrov se bo temperatura spustila do okrog 10 stopinj Celzija. Za fronto bo zapihala šibka do zmerna burja, zato bo osvežitev še nekoliko občutnejša. Najnižje nočne temperature se bodo v nižinah in na Krasu v noči na nedeljo, predvsem pa v noči na ponedeljek spustile do okrog 15 stopinj Celzija, ob morju pod 20 stopinj Celzija. V nedeljo in ponedeljek bodo tudi čez dan temperature povsem prijetne in ne bodo presegale 26 stopinj Celzija, predvsem pa se bo zmanjšal tudi odstotek vlage. Fronta bo v soboto občutno destabilizirala ozračje, ob njenem prehodu se bodo, predvsem v sobotnih popoldanskih urah in v noči na nedeljo pojavljale plohe in nevihte, ponekod bodo lahko močne. Niso tudi izključena krajevna neurja. Pri nas se bo ozračje umirilo že v nedeljskih jutranjih urah, ko se bo fronta odmaknila in se bo delno razjasnilo. V nedeljo bo povečini precej jasno. Sončno vreme se bo nato nadaljevalo tudi v ponedeljek in torek. Marsikoga tudi zanima, kakšni so nadaljnji vremenski obeti, predvsem v prihodnjem tednu, ko bo pri nas Kraška ohcet. Še včeraj je kazalo, da bi lahko sredi prihodnjega tedna prišlo do občutnejše vremenske spremembe in do pravega zloma anticiklona. Zadnji izgledi so bolj optimistični, pritisk nad Sredozemljem se bo sicer znižal, vseeno pa naj bi še prevladovalo dovolj stanovitno in še precej toplo, toda ne več ravno vroče vreme. Le občasno naj bi bilo nekaj več spremenljivosti. To so zaenkrat sicer le izgledi, ki jih bomo lahko potrdili šele v prihodnjih dneh, kot kaže pa, večjih vremenskih preobratov v prihodnjem tednu, vsaj do petka ali sobote ne pričakujemo. Daljnoročno pa kaže na postopno večje in dolgotrajnejše poslabšanje z občutnej-šo ohladitvijo. Sodeč bo daljnoročnih projekcijah naj bi poletje kazalo prve znake popuščanja. Na sliki: nad Sredozemljem se zadržuje subtropski anticiklon POLETNI FOTOUTRIP '09 S PRIMORSKIM ** DNEVNIKOM Slovenska pisateljica in pesnica Maruša Krese bere Primorski dnevnik v kavarni v turškem mestu Konya. Fotografijo nam je poslala Meta Krese. več fotografij na WWW.primorski.eU ljubljana - Nerazumljiva sodna odredba Sodnica Dnevniku prepovedala poročanje o podjetniku Ceraniju Prepoved se nanaša na pisanje o Ceranijevi preteklosti LJUBLJANA - Okrajna sodnica Katarina Novšak Kaplan je Dnevniku prepovedala poročati o tržaškem poslovnežu Pierpaolu Ceraniju, ki je od Boška Šrota odkupil tretjino Kolonela, je potrdil odgovorni urednik časnika Ali Žerdin. Za STA je dejal, da odredbo spoštujejo, a so se nanjo že pritožili, ker otežuje njihovo delo, prizadet pa je tudi interes javnosti. "Zaradi odred- Pierpaolo Cerani be smo onemogočeni v delu našega poslanstva. Onemogočeno nam je, da bi poročali o določenih dejavnostih gospoda Ce-ranija v preteklosti, o katerih smo obveščeni, saj je Dnevniku zagrožena izredno visoka denarna kazen," je pojasnil Žerdin. Odredba, ki so jo na Dnevniku prejeli prejšnji teden, po njegovih besedah otežuje pisanje o preteklih dejavnostih osebe, ki je postala pomemben akter slovenskega gospodarstva. Ob tem so v časniku prepričani, da "je v interesu javnosti, da o tej pomembni osebi podamo čim bolj celovito sliko". Odgovorni urednik Dnevnika pričakuje, da bo sodišče o njihovi pritožbi na odredbo odločalo v najkrajšem roku. Začasno odredbo zavrača tudi Združenje novinarjev in publicistov. Po njihovem je "v interesu javnosti, da izve, kdo je v resnici oseba, ki je z nakupom Kolonela postala eden od pomembnih lastnikov Pivovarne Laško in prek nje tudi Pivovarne Union, Radenske, Fructala, Mercatorja ter slovenskih časopisnih hiš Delo in Večer". V primeru kršitve začasne sodne odredbe je, kot poudarja predsednik upravnega sveta združenja Igor Kršinar, zagrožena denarna kazen v višini 50.000 evrov, za vsake naslednje kršitve pa naj bi bila denarna kazen še višja. "Po slovenski ustavi je zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik obveščanja in izražanja, prav tako tudi, da lahko vsakdo svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja," je KROMA zapisal Kršinar. V združenju tako menijo, "da je začasna odredba ljubljanske okrajne sodnice tudi v nasprotju z razumevanjem pravice do svobode tiska v državah z daljšo demokratično tradicijo in onemogoča pravico do obveščenosti javnosti". Po njihovo nas sodna odredba vrača v čase totalitarizma. V združenju tako pričakujejo, da bo sodišče v kratkem ugodilo pritožbi in razveljavilo sporno začasno odredbo. Novinarji brez meja so zgroženi nad odredbo sodišča Dnevniku."Slovenska sodišča legalizirajo obliko cenzure, ki je nesprejemljiva v Evropski uniji," menijo novinarji brez meja in dodajajo, da bi lahko uporabil Cerani pravico do odgovora, da bi se branil. Po njihovem pa bi lahko tudi, kar je že storil, tožil časopis za odškodnino pred slovenskim sodiščem in počakal na razsodbo. "Odredba sodišča jasno poskuša preprečiti pomembne gospodarske posle, v katerih poskuša Cerani pridobiti eno največjih slovenskih poslovnih skupin" navajajo. Kot je znano, je italijansko podjetje Iniziative Generali 96, ki ga vodi Pierpaolo Cerani, s 27. julijem postalo večinski lastnik podjetja Kolonel. Kolonel je posredno lastnik največjega posamičnega lastnika Pivovarne Laško, družbe Infond Holding. (STA) / ITALIJA Četrtek, 20. avgusta 2009 5 rim - Po posegu predsednika republike Giorgia Napolitana Proslava 150-letnice zedinjenja: ■ • • II • v« • nova razhajanja v vladni veam Severna liga: Za slovesnosti niti lire - Minister Bondi pripravlja program RIM - Italija bo leta 2011 proslavila 150-letnico zedinjenja, zaenkrat pa še ni znano, kako. Kar skrbi predsednika republike Giorgia Napolitana. Ta je že pred nekaj tedni pisal italijanski vladi, da bi izvedel, kako namerava proslaviti pomembno obletnico. Kajti: časa na razpolago za pripravo svečanosti je vedno manj. Vlada na pismo še ni odgovorila, je razkril Napolitano v pogovoru za turin-sko Stampo. Zavlačevanje je spravilo predsednika republike v nejevoljo, ki jo je sporočilo, da bo ministrski svet na prvi seji po počitnicah razpravljal o zadevi, le za nianso omililo. Minister za kulturne dobrine in dejavnosti Sandro Bondi naj bi orisal projekte o slovesnostih. »Ko bom izvedel, kaj vlada načrtuje, bom posegel, če bo to potrebno,« je že napovedal Napolitano. S predsednikom republike sta potegnila obrambni minister Ignazio La Russa in minister za infrastrukturo Altero Matteoli (oba iz vrst Nacionalnega zavezništva). Prvi je zagotovil »popolno sodelovanje oboroženih sil pri proslavah pomembne obletnice«. Drugi je napovedal, da »bo tisto, kar bo mogoče storiti, storjeno ob pravem času, brez zamud.« Praznovanje obletnice zedinjenja države je spet spravilo vlado v precep. Li-gaški minister Roberto Calderoli je že opozoril: »Proslaviti obletnico zedinjenja Italije ni dovolj. Državo je treba najprej ze-diniti (!?), in sicer z rešitvijo južnega vprašanja in tudi severnega vprašanja, kar bo mogoče storiti z izvajanjem federalizma.« Minister se je ob tem vprašal, ali so mogočne proslave v tem kriznem obdobju sploh potrebne. »Vse, kar bomo privarčevali, bo treba vložiti v premagovanje krize,« je pribil. Z njim je, seveda, takoj potegnil li-gaški evroposlanec Mario Borghezio: »V tako delikatnem trenutku, je treba dati državi jasen signal. Moj recept je preprost: za proslave niti lire!« Podobnega mnenja je bil tudi vodja ligaških poslancev Roberto Cota: »Izogniti se je treba titanskim proslavam in nepotrebnim stroškom, kajti potrebe ljudi so povsem drugačne narave.« Demokratska stranka je izkoristila ta nova razhajanja v desnosredinski večini. Poslanec Giorgio Merlo je ocenil, da si mora Berlusconijeva vlada po Napoli-tanovem posegu prevzeti jasne odgovornosti o praznovanju 150-letnice zedinje-nja. Minister Bondi se mora odločiti: ali bo sledil »navodilom« Severne lige, ali pa predsednika republike. Predsednik republike Giorgio Napolitano je opozoril na potrebo po »primerne praznovanju 150. obletnice zedinjenja Italije ANSA gospodarstvo - V zadnjem letu V Italíjí BDP mínus 6% Po podatkih OECD se je padec bruto državnega proizvoda drugod vendarle ublažil demokratska stranka - Sondaže RIM - Šest od sedmih. Toliko negativnih trimesečij je zabeležil italijanski bruto državni proizvod od zadnjega trimesečja 2007 naprej. V zadnjem trimesečju je padel za nadaljnjega pol odstotka, letni padec pa znaša kar 6 odstotkov. To je sploh, po japonskem padcu 6,5 odstotka, najslabši rezultat, ki ga je Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD zabeležila v industrijsko najbolj razvitih državah. V zadnjem letu se je bruto državni proizvod v sedmih najbolj razvitih državah znižal povprečno za 4,6 odstotka. Najmanjši padec so zabeležili v Franciji (minus 2,6 odstotka). V drugem trimesečju letos se je negativni trend vendarle nekoliko ublažil: bruto državni proizvod se je znižal povprečno za 0,1 odstotka, v nekaterih državah pa so (v primerjavi s prvim trimesečjem letos) zabeležili celo pozitiven rezultat: Japonska plus 0,9 odstotka, Francija in Nemčija plus 0,3 odstotka. ZDA so zabeležile trimesečni negativni rezultat minus 0,3 odstotka, letno pa minus 3,9 odstotka. Ali Franceschini vodi za 10 točk? RIM - Pierluigi Bersani vodi za 20 točk pred Dariom Franceschinijem v son-dažni tekmi za novega tajnika Demokratske stranke? Kje pa! Franceschini razpolaga z drugo sondažo, po kateri naj bi bil v prednosti za 10 točk. Dobra dva meseca pred primarnimi volitvami 25. oktobra se je v Demokratski stranki razplamtela »vojna sondaž«. Franceschini se je obrnil na inštitut Ispos Nanda Pagnoncellija, in ta mu je ponudil sondažo, ki je postavila na glavo vsa dosedanja predvidevanja. Franceschini naj bi bil v prednosti, in to predvsem v deželah (Piemontu, Liguriji, Venetu, Lombardiji in Furlaniji-Julijski krajini), kjer bi moral »zmagati« Bersani. Kandidata sta že začela lomiti kongresna kopja. Če je Bersani izbral za svoj motto (z vascorossijevskim prizvokom) »smisel te zgodbe«, se Franceschini nagiba v »prihodnost«. Če je bil Bersani povabljen na miting Comunione e libera-zione, bo Franceschini gost Acli. Če Bersani trdi, da je Italija vrednot »prehodni fenomen«, Franceschini ugotavlja, da je »nasprotnik Berlusconi, ne pa Di Pietro.« Skratka: v Demokratski stranki res demokratično razvejani pogledi na italijanski politični vsakdan. RIM - Na milijone Italijanov bo tudi nocoj nestrpno pričakovalo žrebanje šestih številk loterije superenalotto, ki bi morebitnemu zmagovalcu navrglo tačas najbolj izdaten loterijski dobitek na svetu: 143 milijonov 900 tisoč evrov. Kljub poletni in loterijski vročici pa se je zadnji teden zanimanje za najbolj priljubljeno igro na srečo v državi ohladilo. Pretekli torek so Italijani zaigrali na superenalottu 49,3 milijona evrov (za skupno 98,5 milijona možnih kombinacij), teden prej pa kar 55,2 milijona evrov, to je več kot 10 odstotkov več kot v torek. Izvedenci ocenjujejo, da je za upad krivo počitniško obdobje ob velikem šmarnu, mogoče pa si je kdo tudi premislil (oziroma dobro pomislil, ali naj nadaljuje z igranjem, ali pa ga prekine, saj je možnost za polni zadetek res minimalna: ena na 622 milijonov kombinacij). Kljub temu, da od 31. januarja letos ni še nihče zadel še-stice, pa ima sto in več milijonski superenalotto že svojega »zmagovalca«. To je državna blagajna. V šestih mesecih in pol se je vanjo steklo kar 951 milijonov evrov. Gre za čisti državni dobiček. Kajti: italijanski igralci na srečo so samo ob prvih osmih avgustovskih žrebanjih stavili več kot 450 milijonov evrov (ali povprečno 25 milijonov evrov na dan!). To je 10 milijonov evrov več kot ob vseh julijskih žrebanjih in dvakrat več kot je znašalo dosedanje mesečno povprečje stav (približno 200 milijonov evrov). Superenalotto je, kot rečeno, popeljal Italijo v sam svetovni vrh najbolj bogatih iger na srečo. Ameriški Mega Millions bo jutri »ponudil« dobitek v višini »le« 92 milijonov evrov. EVRO superenalotto - Nocoj novo žrebanje najbolj bogate loterije na svetu Šestica, vredna 143,9 milijona € Igra na srečo pa ima že svojega »zmagovalca«: državno blagajno, v katero se je od 31. januarja steklo kar 951 milijonov evrov Mrzlično iskanje »čarobnih« številk v stavnicah se nadaljuje ANSA ■ 1,4112 $ +0,08 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 19. avgusta 2009 valute evro (povprečni tečaj) 19.8. 18.8. ameriški dolar japonski jen 1,4112 132,55 1,4101 34,12 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 9,6443 45,0560 68,8600 9,6365 45,1050 68,8060 II lUlJjISa 1 ULilJCI danska krona hntancrU'! ti int 7,4433 0,86080 uojouuu 7,4433 0,85660 L/1 1 Ld1 OISI 1 Ul 1 L švedska krona nr-ir\¿i ^ vyouvov 10,2585 8,6700 vjojuuu 10,2375 8,6735 1 1UI VCjISa ISI Ul Id češka krona 25,711 15152 25,568 1,5207 jVIUCIIjM 11 al lIS. estonska krona msH^arcki trtrint 15,6466 27441 15,6466 272,66 1 1 ICtULO 1 OlSI 1U1 II 1 L poljski zlot 4,1935 1,5657 4,1645 1,5606 ISa 1 laUilSI UUIdl avstralski dolar nAlnarcKi 1,7239 1,9558 1,7116 1 9558 uuiuai sisi icv romunski lev litVn/CK i ifac 4,2288 3,4528 4,2188 3,4528 IILUVjISI IILao latvijski lats nra7lMCKI fAPlI 0,7003 2,6237 0,7002 2,6281 uia£.njjisi icai islandska krona ti ircKa lira 290,00 2 1285 290,00 21117 LUljISa lila hrvaška kuna 7,3185 7,3093 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 19. avgusta 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,26875 LIBOR (EUR) 0,45688 LIBOR (CHF) - 0,41875 0,81375 0,82713 1,0975 1,37 1,31938 EURIBOR (EUR) 0,505 0,854 1,111 1,33 ZLATO (999,99 %%) za kg 1 21.278,12 € +99,34 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 19. avgusta 2009 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 10,30 IMTCDCI IDr»DA « ~>f\ -0,29 -0 16 KRKA 1 1 IKA KOPER 71,22 -0,43 -1 77 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 22,73 160,41 -0,98 TELEKOM SLOVENIJE 305,40 161,95 -0,01 -0,41 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 52,60 AERODROM LJUBLJANA 31,03 DELO PRODAJA - CTni +0,94 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - KTDARCM7 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 11,77 h/11 IMnTCCT +0,34 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 29,93 14,66 +1,94 -2,27 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 452,00 235,68 +1,42 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 83,20 21,40 +0,61 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 19. avgusta 2009 -0,54 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,243 5,20 1483 +0,32 +0,39 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 6,05 1 45 -0,60 -2,50 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 4,6275 1 268 -0,55 -1,65 +1 44 EDISON ENEL ENI 3,9875 1607 +0,38 FIAT FINMECCANICA 8,155 1064 +0,31 -0,06 FINMECCANICA GENERALI IFIL 15,79 -0,93 +0,70 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,69 15 51 -2,45 -1 21 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 17,20 -1,38 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,4025 9,35 -0,90 -1 43 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,723 0,316 1196 -0,16 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 18,72 315 -0,83 +1,19 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 5,13 1 037 -0,80 -1,16 -0 19 TENARIS TERNA 10,27 -0,77 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,47 0,311 1019 +0,20 -1,43 UNICREDIT 2,34 -0,29 -1,16 SOD NAFTE (159 litrov) 72,17$ -0,34 IZBRANI BORZNI INDEKSI 19. avgusta 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.147,00 1.024,32 -0,12 -0,03 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 1.893,51 -0,18 FIRS,' Banjaluka - - Ralav 1 Ç Rcirt^ii-a^J SRX, Beograd BIFX Saraie\/0 291,01 1.890,38 -0,26 -1,37 Dir/\, Jal OJCVU NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 16.302,02 2.533,43 +0,54 -0,25 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 9.279,16 1.969,24 +0,66 +0,68 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF mn I nnrlnn 996,46 1.045,11 5.231,98 +0,69 +1,05 -0,36 FiSE 100, London CAC 40, Pariz ATX Dunai 4.689,67 4.689,67 3.450,34 2.346,54 +0,08 -0,01 -0,48 a i x, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 1.123,60 2.622,88 -1,55 -0,29 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.204,00 2.522,78 19.954,23 2.785,58 14.809,49 -0,78 -1,75 -1,73 -4,30 -1,50 / SVET Četrtek, 20. avgusta 2009 1 1 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu nabrežina - Občinski svet zavrnil predlog opozicije o nezaupnici Občinski odbor in z njim podžupan Romita ostajata v sedlu Na včerajšnji izredni seji za nezaupnico pet, proti pa enajst svetnikov - Spomin na Giuliana Goata Devinsko-nabrežinski občinski odbor in z njim podžupan Massimo Romita ostajata v sedlu. Na včerajšnji izredni seji občinskega sveta namreč predlog opozicije o nezaupnici ni prodrl, saj ga je desnosre-dinska večina z enajstimi glasovi proti petim zlahka zavrnila, s tem pa je prišlo tudi do epiloga polemike, ki je v zadnjih tednih dodatno segrela krajevno politično poletje. Slednjo je povzročila reakcija podžupana Romite na pismo predsednika odbora Rilke Simoneja Napolitana, ki je kritično ocenil občinski trgovski načrt: ta po Napoli-tanovem mnenju podpira veleblagovnice (približno 5.000 kvadratnih metrov je namreč namenjenih velikim trgovskim objektom) ter ni v skladu z ekonomskimi in turističnimi potrebami teritorija. Romita se je na Napolitanovo pisanje odzval z nekaterimi SMS sporočili iz občinskega mobilnega telefona, ki sta jih tako Napolitano kot opozicija označila za žaljiva. Od tod nezaupnica, ki je bila formalno namenjena županu Giorgiu Retu in občinskemu odboru, dejansko pa je bil tarča Romita (občinski statut ne predvideva nezaupnice posameznim odbornikom), ki so ga iz opozicije pozvali k odstopu, niso si pa delali utvar glede uspeha lastne pobude. Včerajšnje dogajanje je to potrdilo, saj je seja trajala le slabo uro, ob odsotnosti sopodpisnika predloga, svetnika Stranke komunistične prenove Adriana Ferfolje, pa so govorili le svetniki opozicijske liste Skupaj-Insieme, njihovi kolegi iz vrst desne sredine pa so ostali tiho. Začel je načelnik skupine Massimo Veronese, ki je po daljšem uvodu, v katerem je obnovil Napolitano-vo pismo, Romitova SMS sporočila označil kot zelo huda s političnega vidika, zaradi neprimerne in pretirane reakcije pa podžupan ni več primeren za opravljanje svojih funkcij. Veroneseju je pritrdil Lorenzo Corigliano, ki je opozoril tudi na vprašanje javne etike, saj je podžupan sporočila odposlal iz občinskega mobilnika. Tudi za Edvina Forčiča je podžupanovo obnašanje nesprejemljivo, saj vsiljevanje ne spada v demokratično dialektiko, občinski upravitelj pa mora stalno poslušati ljudi in jim biti na razpolago, je dejal Forčič, ki je tudi opozoril na težave glede rabe slovenskega jezika v občinskih uradih. Nadaljeval je Walter Ulcigrai, ki se je, podobno kot pred njim Corigliano, obregnil tudi ob letak, ki so ga pred nedavnim delili po občinskem teritoriju in je opozicijo obtoževal, da bo zaradi izredne seje kriva za po- trato javnega denarja, obenem pa je našteval uspehe občinske uprave, ni pa, je opozoril Ulcigrai, omenjal inkriminiranih SMS sporočil, prav tako niti stvari, ki niso bile narejene. Maurizio Rozza je dejal, da je Massimo Romita odlična oseba, vendar je treba ločevati osebno raven od upravi-teljske vloge,saj upravitelji niso gospodarji te skupnosti, ampak njeni ponižni služabniki in ni korektno izrabljati pristojnosti, ki ti jih daje javna funkcija, da lahko vplivaš na sogovornika, je dejal Rozza. Na izvajanja opozicije se iz vrst večine ni odzval nihče, zato je župan Ret prešel na poimensko glasovanje, na katerem je občinski svet z enajstimi glasovi proti petim zavrnil predlog o nezaupnici. Drugače so svetniki na včerajšnji seji tudi počastili spomin na nedavno preminulega dolgoletnega svetnika in odbor- Massimo Veronese KROMA nika Giuliana Goata, pri čemer je župan Ret, poleg spomina na prijateljstvo iz otroških let, v krajšem posegu poudaril Goatovo sindikalno, socialno in politično delovanje ter še posebej pokojnikovo zavzemanje in skrb za usodo štivanske papirnice. Prav tako je Ret izrazil sožalje svetniku Mauriziu Rozzi ob izgubi očeta. (iž) nabrežina - Vprašanje svetnika M. Rozze (Skupaj-Insieme) Novogradnje na obali? Po internetu se prodaja zemljišče, za katerega naj bi potekal postopek spremembe namembnosti Bodo v nabrežinskem bregu zrasli novi stanovanjski oz. turistični objekti? Misel se vsiljuje ob branju vprašanja, ki ga je svetnik liste Skupaj-Insieme Maurizio Roz-za naslovil na devinsko-nabrežin-skega župana Giorgia Reta, potem ko je izvedel, da se prodaja zemljišče, ki se najverjetneje nahaja na obali med bivšim hotelom Europa in pristanom Pri čupah. To Rozza sklepa na podlagi fotografij zemljišča, ki so objavljene na spletni strani http://case- appartamenti.ebay.it, kjer se nahaja prodajni oglas nepremičninske družbe Ciessemme. V njem piše, da zemljišče obsega okoli pet tisoč kvadratnih metrov, da gre delno za Maurizio Rozza KROMA reber delno za paštne pod Obalno cesto, zanj pa je treba odšteti milijon in osemsto tisoč evrov. Dalje piše še, da ima čudovit razgled na morje in na Trst, poleg tega razpolaga z osemdesetimi metri zasebne plaže, nenazadnje pa da je v teku spreminjanje urbanistične namembnosti zemljišča, ki bi morala postati rezidenčno-turistična. K oglasu so priložene štiri fotografije omenjenega predela nabrežinske obale. Opozicijskemu svetniku liste Skupaj-Insieme ni znano, da bi kaka urbanistična varianta, ki jo je sprejel občinski svet, dopuščala možnost spremembe urbanistične namembnosti, Rozza pa opozarja še na uničujoče posledice, tudi za turizem, ponovne erozije obalnega pasu zaradi novogradenj, pa tudi na privatizacijo plaže, zato župana naproša, naj mu zadevo čimprej pojasni in mu posreduje pisen odgovor. bazovica - Bagerji na nekdanjem mejnem prehodu Lipica Italijani podrli še eno mejo Decembra 2007 so italijanske oblasti rušile glavne mejne prehode - Slovenski bloki v glavnem še stojijo Včeraj so se na nekdanjem mejnem prehodu med Bazovico in Lipico pojavili bagerji, ki so začeli rušiti mejni objekt na italijanski strani. Ob vstopu Slovenije v schengenski prostor, decembra 2007, so italijanske oblasti podirale glavne mejne prehode, zdaj pa so se očitno lotile manjših. Slovenski bloki so medtem večinoma nespremenjeni. KROMA okusi krasa 2009 V ponedeljek Zdrava prehrana na Kraški ohceti Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) obvešča vse krajevne gostinske, trgovske in pekarske obrate, da bo prireditev Okusi Krasa 2009 potekala od 17.oktobra do 8.novembra. Letošnja osrednja tema bo sadje, ki uspeva na Krasu in Primorskem oz. ga uporabljamo v kraški kuhinji. Sodelujoče restavracije bodo svoje recepte objavile tudi v Jadranskem koledarju 2010, saj bo sadje hkrati vezna nit Koledarja na pobudo njegove urednice Vesne Guštin. SDGZ poziva morebitne interesente in zamudnike, naj se prijavijo čim prej, saj se mudi s pripravo in tiskom zgibank Okusov Krasa in Jadranskega koledarja. Krajevne gostilne, pekarne, trgovine jestvin in vinoteke lahko se lahko oglasijo do konca meseca pri tajništvu gostinske sekcije SDGZ v Trstu, kjer so jim na voljo prijavni obrazci in informacije, pa tudi na tel. 040/6724824 ali preko e-pošte info@sdgz.it. Pokrovitelja pobude sta Trgovinska zbornica Trst in Pokrajina Trst. S sodelovanjem Pokrajine, Fundacije CRTrie-ste, zadruge AMICO, socialnih občinskih in zdravstvenih služb ter KRUT-a bo prva predstavitev Okusov Krasa že za Kraško ohcet in sicer v ponedeljek, 24. avgusta, ko bodo sprejeli v repenski Kraški hiši in kmetiji Maru-celli skupino tretje starostne dobe na posebnem izobraževalnem srečanju in degu-staciji z naslovom Zdrava prehrana na 24. Kraški ohceti. Poletna avtobusna povezava Štanjel-Devin Še do 30. avgusta bo delovala avtobusa povezava ob vikendih med Štanjelom in Devinom, se pravi med Krasom in morjem. Povezavo organizirata Občina Komen in Občina Devin-Nabrežina, glavni sponzor je Zadružna kraška banka, avtobusni prevoznik pa Avrigo d.d. iz Nove Gorice. Za enosmerno vožnjo je treba odšteti od 1,70 do 1,95 evra. Avtobus vozi trikrat dnevno iz Devina (postajališče pri hišni številki 62) v Štanjel ob 10.10, 15.10 in 20.10, v obratno smer pa ob 9., 14. in 19. uri (ob sobotah in nedeljah). Vožnja traja nekaj več kot uro. Podrobnejše informacije so na spletni strani www.kras-car-so.com ali ne tel. št. turistično-infor-mativnega centra Štanjel 05/7690056. Pupkin Kabarett v Boljuncu Kleti družine Parovel bodo drevi gostile Pupkin Kabarett. Ob 21. uri bodo občinstvo obiskali priljubljeni Laura Bussani, Stefano Dongetti, Alessandro Mizzi, Massimo Sanger-mano, Ivan Zerbinati in člani skupine Niente Band! Vstopnica (v katero je vključen aperitiv), znaša 10€. Razstava o stoletni propagandi Lega nazionale Drevi bodo ob 18.30 v dvorani Umberto Veruda v Palači Costanzi (Mali trg 2) odprli razstavo »Lega nazio-nale-100 anni di propaganda«, ki jo prireja ezulsko združenje s pomočjo tržaške občine oz. njenega odborni-štva za kulturo in deželnega inštituta za istrsko kulturo IRCI, ob pod-porti Fundacije CRTrieste. Na ogled bo nad 300 originalnih eksponatov (dokumentov, fotografij in letakov na primer), ki pričajo o stoletni propagandi. Razstava bo odprta do 6. septembra. Seznam daril za letošni par Kraške ohceti Enoletna naročnina na Primorski dnevnik - darilo družbe DZP-PRAE Narodna noša za nevesto - prispevek Občine Repenta-bor Poročni kolač - darilo pekarne Čok z Opčin Poročni in naprsni šopek, 80 nageljnov - darilo cvetličarne Atelie Dom Art - Vivijana Kljun Opčine Zlata poročna prstana - darilo zlatarne in urarne Malalan z Opčin Par čevljev za ženina in nevesto - darilo trgovine s čevlji Malalan z Opčin-Srebrni okvir - darilo dragu-ljarne Skerlavai - Trst 1 surov pršut - darilo podjetja Tiberio Mauri iz Lakotiš-ča Komplet kuhinjskih nožev - darilo železnine SAFER s Pro-seka Popust za poročno potovanje - darilo turistične agencije Aurora Leseni podstavek s kuhinj -skimi noži - darilo Pohištva Kralj Opčine Nakupovalni bon v višini 150 evrov - darilo Pekarne-slaščičarne Jazbec. Kdor bi želel še obogatiti »košaro darov«, naj to sporoči na občino Repentabor (tel. 040/327335 - g.a Tamara) od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure ali pa neposredno v tajništvo našega dnevnika (najbolje po elektronski pošti: trst@primorski.eu). / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 20. avgusta 2009 7 vreme - Zelo soparno bo vsaj še do jutri Tropska vročina, kmalu tudi Trst med rizičnimi mesti Po ocenah deželne agencije Osmer je tovrsten pojav za pozni avgust nekoliko nenavaden, ni pa izreden Tropska avgustovska vročina še naprej greje cel Apeninski polotok, pri čemer Furlanija-Julijska krajina in Trst nista izvzeti. Včeraj je bila vročina izredna v petih italijanskih pokrajinah, in sicer v Milanu, Rimu, Brescii, Latini in Perugii. Danes se jim bodo pridružila še tri mesta (Benetke, Firence in Bologna), jutri pa še Trst, Bocen, Civitavecchia, Rieti in Messina (kjer prebivalci zaradi visoke vlage občutijo 41 stopinj, opozarja civilna zaščita). Kljub tem podatkom je bila najvišja temperatura včeraj v Trstu nekoliko nižja v primerjavi z ostalimi pokrajinami v Furlaniji-Julijski krajini, kjer je po podatkih deželne meteorološke agencije Osmer marsikje presegala 35 stopinj. V Trstu je bila najvišja temperatura 30 stopinj, na kraški planoti pa je bila precej višja. Pomembno vlogo odigrava vlaga, ki je na obalnem pasu višja kot drugod (med 50 in 60 odstotki, v Furlaniji pa je okrog 40-odstotna). Zaradi tega niha občutena temperatura tudi v Trstu med 37 in 39 stopinjami. Noči so v mestu tudi vroče (25 stopinj). Pri službi 118 so povedali, da pomembnejših posegov zaradi vročine zaenkrat ni bilo. Pri agenciji Osmer menijo, da so tovrstne temperature za teden po velikem šmarnu nekoliko nenavadne, niso pa izredne. Pozno avgustovsko pasjo vročino so že zabeležili v letih 1993 in 2003. V prihodnjih dneh se vremenska slika naj ne bi spremenila, sopara bo trajala najmanj do jutri zvečer, najbrž pa bo pestila naše kraje tudi v soboto. Otroka se hladita sredi vodometa na Drevoredu Gessi pri Sv. Vidu ARHIV KROMA mehika - Teresita Cabrera Sandru Furlanu v spomin Razgledan in moder človek, ■ • • I • V*| I • v • ki je venomer pomagal najšibkejšim Iz Mehike smo prejeli pismo Te-resite Cabrera, življenjske sopotnice Openca Sandra Furlana, ki so ga neznani roparji 14. avgusta ubili na nekem avtobusu v prestolnici Ciudad de Mexico. »Želim si, da bi bilo to pismo objavljeno v Primorskem dnevniku, ker je bil Sandro italijanski državljan slovenskega jezika in je vsako jutro bral časopis na internetu,« je uvodoma zapisala gospa Cabrera. Pismo objavljamo v celoti v slovenskem prevodu. Ne morem drugega, kot da se zahvalim Bogu, ker je bil Sandro del mojega življenja. S tem spisom bi želela preprečiti morebitno objavo informacij, ki bi izkrivile nasilni dogodek, v katerem je izgubil življenje moj mož, Alessandro Furlan, po rodu iz Italije. Zavračam objavo vsakršnega posnetka bolestnega značaja o dogodku (to se je zgodilo predvsem v Mehiki). Prosim, da bi dogodek obravnavali z resnim in prizadevnim novinarstvom, kakršnega si je .Sandro vedno želel. Sorodnikom in prijateljem, mehiškim in italijanskim, se zahvaljujem za izraženo solidarnost. Za podporo se zahvaljujem mehiškim oblastem in italijanskemu veleposlaništvu v Mehiki. Prepričana sem, da bo mehiška vlada znala zadostiti pravici. Najbolj dragocena stvar, kar jih imava Sandro in jaz, je najina zgodba. Nenavadna, posebna, edinstvena zgodba, kakor je bil edinstven on sam. Spoznala sem ga v kraju Bahia de Mazunte, na skorajda deviški plaži na obali mehiške zvezne države Oaxaca. S prijateljico Sylvie sem stopila z avtobusa, ki naju je pripeljal iz Ciuda-da de Mexico. Bili sva študentki, obiskovali sva prvo polletje zgodovine umetnosti v kulturnem centru Casa Lamm. Bil je torek. Zgodaj zjutraj, dobro se spominjam. Sama sem se sprehajala po plaži, ko je mojo pozornost ujel moški z močno osebnostjo. Skrbno sem si ga ogledala: igral se je s črnim, velikim psom, ki se je v lovu na neobstoječo žogo zaganjal v valove. Oseba, ki je še nisem poznala, je z mivko oblikovala žogice, ki so se v morju topile in izginjale. Opazila sem, da dobro meče. S časom sem ugotovila, da je dober del svojega življenja igral baseball, v drugi bazi - šport, ki ga je na televiziji najbolj navduševal. Potem ko sem ga videla, sem bila osupla: v trenutku sem razumela, da je to moški mojega življenja. Med nama je zaradi tistega črnega psa vzklil pogovor, ki se mi je zdel veličasten. Dobri dve uri sva sedela na plaži in klepetala. Teme so bile najrazličnejše: fotografije Tine Mo-dotti in njeno življenje v Mehiki; film Ilpostino (Poštar); vojna na Balkanu; življenje Pancha Ville, katerega je Sandro zelo občudoval; Roberto Bag-gio, Juventus in nogometne tekme, ki sem jih gledala na skrivaj pred svojo materjo Pito;predkolumbijske kulture v Mehiki in lepota hrvaške obale. Končno sem naletela na izredno razgledanega moškega, bogatega z anekdotami in velikansko potrpežljivostjo, s katero mi je razlagal subtilne in obenem pomenljive podrobnosti zgodovine. Sandra je sodobna zgodovina navduševala. V naročju sem imela fotografski aparat in knjigo Italijanke Laure Ruaro. Najin klepet je potekal v italijanščini, mestoma v španščini in s kretnjami, kar je zelo značilno za Italijane. Zmenila sva se, da greva skupaj na večerjo in tam se je začela najina zgodba. Odtlej se nisva nikoli več ločila. Zelo iskreno lahko povem, da 33-letna razlika v starosti, kolikor je je bilo med Sandrom in mano, ni predstavljala nikakršne ovire, ne zame, ne zanj. Ljubila sem njegove lase, z njihovo poprasto-solno barvo, njegove ogromne roke, vedno pripravljene stiskati roke sogovornikov, seveda s pogledom naravnost v oči. Sandro je bil vedno željan nuditi pomoč. Človeka brez rok in nog, ki sedeč na vozičku berači na postaji podzemne železnice Zocalo, v središču Ciudada de Mexico, je Sandro vedno klical »amico mio«, v italijanščini. Gospa, ki s svojim bolnim, skoraj negibnim sinom na samokolnici prodaja časopise v Calle Madero, je Sandra tako cenila in ga vsakič blagoslovila, ko se ji je približal in ji izročil nekaj kovancev. Razločno vidim pred sabo pometača, kateremu je Sandro podaril čevlje, srajco in hlače. Seznam bi se lahko nadaljeval v nedogled. V zvezi s tem, kar se je zgodilo v petek, 14. avgusta, lahko samo povem, da sem uničena. Počutim se pohabljeno, ker sem izgubila človeka, ki je predstavljal moje vesolje. Izgubila sem sogovornika neskončnih kramljanj, velikega vodiča, s katerim sem vsaj dvakrat tedensko hodila po ulicah zgodovinskega centra mesta. Izgubila sem človeka, ki me je naučil Sandro Furlan in Teresita Cabrera ljubiti pse, še zlasti nemške ovčarje. Izgubila sem najbolj korektnega človeka, kar sem jih poznala. Izgubila sem človeka, ki je imel vedno na zalogi moder stavek ali besedno igro, ki ti je iztržila nasmeh. Izgubila sem človeka, ki me je naučil spoštovati manjšine, tako ideološke kot etnične. Izgubila sem človeka, ki je živel tako, da je zagovarjal tiste, ki so bili žrtve krivic in mehika - Preiskava o umoru na avtobusu Roparji izginili v neznano, policija išče avtomobil Tožilstvo glavnega mehiškega mesta Ciudad de Mexico je uvedlo preiskavo v zvezi z ropom na mestnem avtobusu, med katerim je v petek, 14. avgusta izgubil življenje 60-letni Sandro Furlan, po rodu z Opčin. Mehiški mediji pišejo, da je četverica roparjev še vedno na begu in da so preiskovalci na podlagi pričevanj potnikov avtobusa izdelali fotorobota dveh od štirih roparjev. Fotorobota je na svoji spletni strani objavila televizija Milenio, ki omenja, da naj bi bila osumljenca stara od 35 do 40 oz. od 25 do 30 let. Ostali mediji so sicer poročali, da naj bi potnike napadli štirje oboroženi mladoletni- ki, od katerih je eden ustrelil Furlana, ki se je skušal upreti kriminalcem. Drugi izstrelek je zadel v prsi 14-letno dekle, ki leži v bolnici. Dnevnik La Cronica de Hoy je pred dnevi pisal, da policija vztrajno išče zelen avtomobil, ki je v četrti Iztapalapa dohitel avtobus in odpeljal roparje v neznano. Priče naj bi po poročanju tega časopisa povedale, da so bili agresivni kriminalci stari 15 ali 16 let, kar ni v skladu s poročanjem prej omenjene televizije. Dnevnik La Jornada pa navaja podatek, da policija v mehiški prestolnici zaradi različnih kaznivih dejanj vsak dan pridrži v povprečju 14 mladoletnikov. (af) Poklon paradižniku v botaničnem vrtu Jutri bo v mestnem botaničnem vrtu (ULMarchesetti 2) spet novo poletno srečanje niza Morje cvetja. Tokrat bo protagonist večera paradižnik. »Il pomodoro, succoso itinerario adriatico« bo naslov srečanju, ki ga bo jutri ob 21. uri vodil Marino Vocci. V botaničnem vrtu so ravno za to priložnost posadili nekaj paradižnikovih rastlin, ki si jih bodo udeleženci seveda lahko ogledali, nazadnje pa bo zanje poskrbljeno še za presenečenje. Veliki šef restavracije Ai fiori Stane Puzzer jim bo namreč razkril, kako se pripravi slastno paradižnikovo omako, mrzlo juho gazpacho ali paradižnikov žele. Praznik krompirja pri nabrežinski postaji Združenja Ajser 2000, Proloco Mi-treo in župnija Naselja sv. Mavra s podporo devinsko-nabrežinske občine prirejajo od jutri do 24. avgusta prvi Praznik krompirja. Pri na-brežinski železniški postaji, kjer je pivnica Franz Josef Stube, bo poskrbljeno za zabavo ob hrani (poleg krompirja bodo ponujali tudi meso in ribe) in igrah, razstavah in glasbenih nastopih. Razpis za štipendije za študij v tujini tako, na ta način, je Sandro umrl. Mehika je izgubila človeka, ki je strastno ljubil to državo: njeno zgodovino, njeno gastronomijo, njene običaje, jezik in ljudi. Italija pa je izgubila pravega tovariša. Hasta la Victoria Siempre, Teresita Cabrera Ciudad de Mexico, 17. avgusta 2009 Dežela Furlanija-Julijska krajina razpisuje štipendije za univerzitetne študente iz dežele, ki bodo v študijskem letu 2009/2010 študirali v tujini. Dežela bo namenila študentom v tujini 40 tisoč evrov, vsaka posamezna štipendija pa bo znašala 3.200 evrov. Za finančno podporo lahko zaprosijo študenti, ki so višjo šolo zaključili v šolskem letu 2007/2008 s končno oceno vsaj 70/100, med univerzitetniki pa tisti, ki so v lanskem študijskem letu 2008/2009 opravili vsaj polovico predvidenih izpitov. Podpora bo porazdeljena na podlagi izjav o ekonomskem stanju ISEE in ISPE za leto 2008. Rok za vložitev prošenj zapade 27. oktobra. Izlet za starejše občane Odgovorna za upravno službo - socialno skrbstvo obvešča, da Občine Devin-Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor organizirajo izlet v Avstrijo v Grad Hochosterwitz in v muzej na odprtem Maria Saal v torek, 8. septembra. Letovanja se lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65 letom) s stalnim bivališčem v eni od navedenih občin. Za vpisovanja in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Na-brežina, naselje Sv. Mavra 124 - Se-sljan, od ponedeljka do petka, od 8.30 do 12. ure. (tel.št.: 040/2017385-3390). Vpisovanja se zaključijo v ponedeljek, 24. avgusta. Inps ponuja nove tehnološke usluge Poenostavljanje je eno od vodil pokojninskega zavoda Inps. V ta okvir spadajo tudi olajšave, ki jih omogoča tehnološki napredek. Na spletni strani www.inps.it je namreč na voljo servis »Inps risponde«: obiskovalci imajo na voljo vse elektronske naslove pokrajinskih direkcij in posameznih agencij, pri katerih lahko dobijo pisne informacije o veljavni normativi in osebnih fasciklih. Predvidena so tudi digitalna potrdila, kar daje komunikaciji tudi zakonsko vrednost. S pomočjo SMS sporočil pa Inps obvešča upokojence in brezposelne o poteku njihovih postopkov (na primer, ali je vložena dokumentacija popolna). Na telefonski številki 803 164 so štiriindvajset ur dnevno na voljo registrirane informacije o delovanju zavodov Inps in Inail; kdor želi govoriti z operaterjem, lahko pokliče vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah pa med 8. in 14. uro. 8 Četrtek, 20. avgusta 2009 TRST / nabrežje - V mestu in na barkovljanski obali »Turistične« podgane Legla glodalcev okrog kipa Nazaria Saura pred Pomorsko postajo - Podganski »topolini« Levo: turistični parček; spodaj: podganski samček KROMA Ko bi se doktor Bernard Rieux v teh vročih avgustovskih dneh podal iz Camusovega Orana v Trst in se - kot tačas številni tuji turisti - sprehodil po tržaškem nabrežju ali po bar-kovljanski obali, bi med pohajkovanjem v iskanju kotička sence, osvežitve in ohladitve zelo verjetno naletel na svoje stare znanke: podgane. Ljudem ne prav priljubljeni glodalci so postali zadnje čase na nabrežju vse bolj opazni, kar sicer ne čudi, saj njihovo »zgodovinsko prisotnost« na tem območju potrjuje celo po njih poimenovan pomol. Podganje leglo se je z leti razširilo s pomola vse do zelenice pred Pomorsko postajo. Pred dnevi se je kar nekaj tolstih podgan s svojim zarodom opletalo med nizkim grmičevjem pod kipom Nazaria Saura, medtem ko so turisti v opoldanski sopari zaman iskali parkirni kotiček. Koliko podganskih smrčkov je smukalo okoli marmornatega podstavka bronastega istrskega heroja, tudi tak izvedenec, kot je doktor Rieux, ne bi mogel izračunati. Vsem pa je na dlani, da se bo leglo v kratkem podvojilo, podeseterilo, postoterilo, če bo - ob pomanjkanju mačk, ki so po steriliziranju dejansko izginile z območja - izostal tudi standardni protipodganski ukrep, imenovan deratizacija. Podobno korenito akcijo bi morali opraviti tudi na bar-kovljanski obali. Prav v enem tamkajšnjih kotičkov je fotograf ujel v kamero bližnjo »sorodnico« polkrožnih topolinov. Obiskovalci barkovljanske obale vedo povedati, da podgane »strašijo« tudi v portiču. Ljudje nergajo; podgane prenašajo bolezni, se pritožujejo. Kuge sedaj gotovo ne, bi ocenil Camusov doktor Rieux, pa vendar: nekaj bi bilo le treba postoriti, da bi tržaško in barkovljansko nabrežje ponudili domačinom in turistom prijaznejši obraz od podganjega. M.K. poletne prireditve - Niz jazz večerov Zaključil jih je priljubljeni Lelio Luttazzi z odličnim ansamblom »prijateljev« Da Tržačani ljubijo jazz, so potrdili dobro obiskani večeri niza letošnjih poletnih prireditev, da pa nikakor niso pozabili na Lelia Luttaz-zija, so pokazali z množično udeležbo na zaključnem večeru niza, katerega osrednji gost je bil starosta tržaških jazz manov. Luttazzi je z odli- čnim jazz ansamblom prejšnjo soboto nastopil na prijetnem poletnem prizorišču Velikega trga, ki so ga gledalci povsem zapolnili. Lahko bi sicer malce pikro pripomnili, da za sklepni kot za vse ostale jazz koncerte ni bilo treba plačati vstopnice, vendar pa je 86-letni glasbenik, ki se je pred nedavnim vrnil v Trst, ostal zapisan v tržaških srcih, predvsem s svojimi skladbami v narečju. Proti koncu večera je s svojim klavirjem odpel tudi slednje in občinstvo je pelo z njim. Sicer pa je bil program všečno sestavljen in dobro izveden, kar je občinstvo, tržaško in ne, znalo ceniti. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 20. avgusta 2009 BERNARD Sonce vzide ob 6.11 in zatone ob 20.04 - Dolžina dneva 13.53 - Luna vzide ob 6.05 in zatone ob 19.54 Jutri, PETEK, 21. avgusta 2009 MIRIJANA VREME VČERAJ: temperatura zraka 29,7 stopinje C, zračni tlak 1021,8 mb raste, veter 10 km na uro severo-za-hodnik, vlaga 56-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 26,7 stopinje C. [I] Lekarne Do sobote, 22. avgusta 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Ul. Cavana 11 - 040/302303, Oširek Osoppo 11 - 040/410515, Boljunec -040/228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Cavana 11, Oširek Osoppo 11, Ul. Settefontane 39, Boljunec - 040/228124 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Settefontane 39 - 040/390898. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - Dvorana je zaprta za poletni premor. ARISTON Poletna arena: 21.00 »Fro-zen River«. CINECITY - 16.30, 18.15, 20.00, 22.00 »Alieni in soffitta«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Sex movie«; 16.00, 17.00, 18.45, 20.00, 21.30, 22.00 »Harry Potter e il principe mezzo-sangue«; 16.30, 18.30, 20.15 »Ken -Il guerriero«; 18.00, 22.00 »La rivolta delle ex«; 16.00, 18.50, 21.45 »Transformers«; 16.00, 20.00 »Una notte da leoni«. FELLINI - Dvorana je zaprta za poletni premor. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 20.30 »La misma luna«; 18.45, 22.15 »Niente velo per Jasira«. GIOTTO MULTISALA 2 - 17.15 »Co-raline e la porta magica«; 19.45, 22.00 »I love Radio Rock«. GIOTTO MULTISALA 3 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Obsessed - Il thriller«. KOPER - KOLOSEJ - 18.40, 21.40 »Neslavne barabe«; 17.30, 19.30, 21.30 »Vse moje bivše«; 16.40 »G-Force«; 19.10, 21.10 »Snubitev«; 16.20 »Harry Potter in Princ mešane krvi«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 17.40, 19.05, 20.30, 22.15 »Alieni in soffitta«; Dvorana 2: 16.30, 19.30, 22.00 »Harry Potter e il Principe mezzosangue«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Killshot«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Sex movie«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana je zaprta za poletni premor. H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRANA MILČINSKEGA obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte!« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico »Mišk@« sprejemamo vpise še danes, 20. avgusta. Za vsa do- datna pojasnila in prijave sem Vam na razpolago na tel. 040-567751 ali 320-2717508 (Tanja) ali po e-pošti: franmilcinski@gmail.com DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 22. avgusta. RAVNATELJSTVO DTTZG Žige Zoisa obvešča dijake, da bodo preverjanja za odpravljanje primanjkljajev na sedežu v dneh 27., 28. in 29. avgusta po koledarju, ki je izobešen na oglasni deski na sedežu in objavljen na spletnem mestu www.zigazois.it. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo zaradi novih pravil letos podeljevanje letnih suplenc za tržaško in goriško pokrajino potekalo skupno, in sicer v petek, 28. avgusta, v prostorih Nižje srednje šole »S. Kosovel« na Opčinah, Bazoviška ulica, št. 7, in sicer ob 10.00 za vrtce in osnovno šolo ter ob 11.30 za nižje in višje srednje šole. Kdor bi se podelitve ne mogel udeležiti, lahko v ta namen izpolni pooblastilo. Tozadevni obrazci so na voljo tako na tržaškem kot na goriškem sedežu Urada. Seznam razpoložljivih mest bo vsaj 24 ur prej objavljen na oglasnih deskah tržaškega in goriškega urada. RAVNATELJSTVO DPZIO JOŽEF ŠTEFAN obvešča, da bo avgusta ob sobotah zavod zaprt ter da se bo redni pouk za š.l. 2009/2010 začel v torek, 15. septembra. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo prvi dan pouka v šolskem letu 2009/10 v četrtek, 10. septembra 2009. NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA se bo pouk v šolskem letu 2009/10 začel 10. septembra. M Izleti ŠOLSKE SESTRE DE NOTRE DAME vabimo na skupno goriško-tržaško romanje na Barbano, v ponedeljek, 31.avgusta. Po skupni sv.Maši na Barbani bomo šli na kosilo v Bilje, potem pa na Sv.Goro, kjer bomo imeli pete litanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim. Avtobus bo odpeljal iz Opčin ob 7.00, s Trga Oberdan ob 7.15, s Proseka ob 7.30, iz Sv.Križa ob 7.35, iz Sesljana ob 7.40. Povratek okrog 20.30. Za vpis in ostale informacije pokličite čimprej na tel.št.: 040-220693 ali 3479322123. SKD IGO GRUDEN vabi na izlet s splavom po Dravi v nedeljo, 13. septembra. Odhod s trga v Nabrežini ob 8.00, ob 11.30 vkrcanje na splav v Gortini (občina Muta), dvourna vožnja s programom in flosarsko malico, popoldne še obisk Prežihovine in ogled pivovarne v Trobljah. Povratek okoli 20. ure. Cena izleta 35,00 evrov. Vpisovanje v kavarni Gruden in v trgovini Sergija Kosmine v Na-brežini. SKUPINA 85 organizira od 19. do 25. septembra izlet: Donava od Beograda do Črnega morja. Informacije in vpisi: info@gruppo85.org, tel. 3485289452 ali 338-7417105. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 20. avgusta 2009 9 ii Čestitke Uganka za SONJO! Kdo ti napolni dan, da te dolgčas ne bi prevzeli? Kdo poskrbi, da bi objeme tople in vroče poljubčke tvoj vsakdan imel? Gotovo si uganila! In ker je danes tvoj praznik bomo poskrbeli, da ti ga še polepšali bomo, ti zaigrali in zapeli in ti vse najboljše zaželeli! Tvoji na-vihanci Marko, Josette in Marisol. Draga SONJA!Zdravje, ljubezen in toplina tvoje družine, naj ti bodo še v naprej temelji tvojega življenja, uživaj ga vsak trenutek! Vse najboljše iz srca! Tata, mama, Erika in Robi. Naj se sliši, naj se zna, da SONJA danes rojstni dan ima! Zdravja, sreče in kar si sama želi, to vsa žlahta ji želi. Hip hip hura', naš MARKO na Opčinah bo 6. rojstni dan praznoval in kmalu šolarček postal. Da bi bil priden in vesel mu želijo mama, tata, none, nonoti, tete in strici. Košpo-ljubčkov mu pošiljajo sestrica Ivana, bratranci Kevin, Denis in Erik. 15 Osmice OSMICO je odprl Žigon Miro, Zgonik št. 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Paolo Pernarčič, Medjavas 21. OSMICO je odprl Zahar v Borštu 57. OSMICO sta v Saležu odprla Sandra in Jožko Škerk. OSMICO v Bazovici sta odprla Nada in Boris. OSMICO sta odprla Marčelo in Ervin Doljak v Samatorci 22. Tel. 040229180. TERČONOVI so v Cerovljah odprli osmico. Tel. 040 - 299435. V REPNU »NA OREŠJU« ima družina Škabar odprto osmico. □ Obvestila KULTURNO DRUŠTVO Mešani pevski zbor Sežana vabi v sezoni 2009/10 k sodelovanju nove pevke in pevce. Pevske vaje so vsak torek od 20. do 22. ure. Informacije na tel.št.: 031-369859. Vabljeni. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1. nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča cenjene obiskovalce, da bo odprta s poletnim urnikom (8.0016.00) do 4. septembra. Zaprta bo od 10. do 21. avgusta. ELIC - Proste šole za otrokovo raziskovanje vabi na brezplačna srečanja-delavnice v vrtu Rivoltella (nedaleč od Ostržka) v petek, 21. in 28. avgusta, od 9. do 12. ure »Znanost in igra«. V torek 4., petek, 8. in petek, 11. septembra, bodo od 16. do 18. ure na programu likovne delavnice »Mozaiki iz barvnega papirja«. Vabljeni! Za informacije: 040-55273 ali 320-0488202. KMEČA ZVEZA IN PATRONAT INAC v Trstu obveščata da so uradi zaprti zaradi počitnic do 21. avgusta. OBČINE OKRAJA 1.1 (DEVIN NA-BREŽINA, ZGONIK IN REPENTA-BOR) in Zadruga »L'Albero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra tudi med poletjem v petek, 21.avgusta popoldne, od 16. do 18. ure. Ludoteka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnica: »Igrajmo se alkimista - igre z vodo«, »Znaki...stripov«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega 9o^/veAno/ podj&tfe/ H IhVH JI MUJ ALABARDA Prisotni smo na Opčinah, v Miljah, v Bolj uncu in v Nabrežini Tel. 040 2158 318 kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13.ure. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo zaradi dopusta zaprto do petka, 21. avgusta. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD v Mladinskem hotelu v Pli-skovici se prične v nedeljo, 23. avgusta, ob 17. uri in zaključi v petek, 28. avgusta, prav tako ob 17. uri. Udeleženci pridejo in odidejo v spremstvu staršev. Info: Zveza slovenskih kulturnih društev, ul. San Francesco 20 (II. nad.), tel. št.: 040-635626, fax: 040635628, e-mail: trst@zskd.org, www.zskd.eu. V BARKOVLJAH bomo počastili zavetnika sv. Jerneja z dvojezično mašo v nedeljo, 23. avgusta, ob 19. uri. Sledila bo procesija s svečkami. Med procesijo bo igrala godba iz Proseka. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM IN ZSŠDI organizirata »Poletni plesni center« v telovadnici OŠ Bevk na Op-činah, od 24. do 28. avgusta, ter od 31. avgusta do 4. septembra. Kamp je namenjen deklicam in dečkom od 3 do 12 let. Vpis je možen na tel. št.: 3497597763 (Nastja), 335-6278496 (Ni-kol) ali na info@cheerdancemille-nium.com. COERVERJEVA NOGOMETNA ŠOLA DOBERDOB - ŠZ Mladost vabi od ponedeljka, 24. do sobote, 29. avgusta, na igrišče v Doberdobu na poletni kamp, namenjen izpopolnjevanju nogometnih veščin mladih igralcev od 6. do 15. leta starosti. Udeleženci bodo razdeljeni po starostnih skupinah ter bodo pod strokovnim vodstvom trenerja Daria Frandoliča in sodelavcev vadili tehniko nogometne igre po tako imenovani Coerverjevi metodi. Predvpisnine sprejemamo preko sledečih tel. št.: Domenico Donda 3346989857, Fulvio Battistuta 3383681964, Juren Igor 335-6041844, info@juren.it. OBLAČENJE NOŠE (ob bližnji Kraški ohceti) - Skupina žensk za šivanje noše pri KD F. Prešeren obvešča, da bo v ponedeljek, 24. avgusta, ob 20.30 v društveni dvorani v gledališču F. Prešeren v Boljuncu srečanje: Praktična navodila za zavezovanje rute na glavi in oblačenje noše. Zainteresirane naj prinesejo ruto. OPZ IN MPS SLOMŠEK vabita nove pevce v svojo sredo. Pevski teden za OPZ 6-10 let bo od srede, 26., do petka, 28. avgusta, v Slomškovem domu Bazovici. Za MPS od ponedeljka, 31. avgusta, do petka, 4. septembra, v Savinjski dolini. Informacije na tel. št. 040-226841 (Sandra) ali 040-226480 (Zdenka) po 20.uri. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. KRUT obvešča, je da poletni urnik uradov sledeči: od 9. do 13. ure. OBČINSKA KNJIŽNICA V BOLJUNCU bo od julija do septembra odprta ob sredah od 15. do 17. ure. Bralci, lahko vrnejo izposojene knjige tudi v uradu za kulturo Občine Dolina: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi 3 obvešča, da bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in fax bosta redno delovala: 040-661088. ANED - Združenje bivših deportiran-cev v nacistična taborišča obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario št.1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. BREZSKRBNE POČITNICE za otroke in starše! SPD Krasje ponuja osnovnošolcem in nižješolcem delavnice, na katerih bodo pod strokovnim vodstvom dokončali pisanje nalog in ponovili ter utrdili vse, kar naj bi med poletjem predelati za šolo. Obenem se bodo v prijetni družbi lotili tudi umetniških in razvedrilnih dejavnosti. Srečanja bodo na sedežu SPD Krasje v Trebčah od 31. avgusta do 4. septembra vsako jutro od 9. do 13. ure. Prijavite se čim prej (ne nujno za vseh pet dni)! Info na tel.št.: 333-1176331 (Nidia). DELAVNICA LIČENJA Za vse mlade od 14. do 29. leta starosti, ki si želijo preobrazbe. Od 31. avgusta do 5. septembra se lahko na Festivalu mladinske ustvarjalnosti brezplačno naučite kako poudariti svoj obraz. Kraj dogajanja: Finžgarjev dom na Opčinah (Dunajska 35). Za informacije in prijave Živa Kušče tel. 339-1693030 ali MOSP: tel. 345-2669860, e-naslov: rast_mladika@hotmail.com. FESTIVAL MLADINSKE USTVARJALNOSTI Otvoritev in sejem mladinske ustvarjalnosti ter modna revija v po- nedeljek, 31. avgusta. Od 1. septembra do 5. septembra brezplačne delavnice za mlade od 14. do 29. leta starosti: gledališka, plesna, likovna, fotografska, kulinarična, kantavtorska, ličenje, debatna. V soboto, 5. septembra, ob 10. uri okrogla miza na temo Inovativnost in ustvarjalnost mladih v zamejstvu. Kraj dogajanja: Fin-žgarjev dom na Opčinah (Dunajska 35). Za informacije in prijave MOSP: tel. 345-2669860, e-naslov: rast_mla-dika@hotmail.com. FOTOGRAFSKA DELAVNICA Želite bolje ujeti za večno najlepše trenutke? Od 31. avgusta do 5. septembra Festival mladinske ustvarjalnosti ponuja možnost, da se brezplačno preizkusite v umetniški fotografiji. Toplo vabljeni vsi od 14. do 29. leta starosti. Kraj dogajanja: Finžgarjev dom na Op-činah (Dunajska 35). Za informacije in prijave MOSP: tel. 345-2669860, e-na-slov: rast_mladika@hotmail.com. GLEDALIŠKA DELAVNICA Festival mladinske ustvarjalnosti vabi na brezplačno gojenje gledaliških talentov. Celo tedenska delavnica je namenjena mladim od 14. do 29. leta starosti ter članom M.O.S.P.-a ter S.K.K.-ja. Kdaj: od 31. avgusta do 5.septembra, kraj dogajanja: Finžgarjev dom na Op-činah (Dunajska 35). Za informacije in prijave Lučka Peterlin tel. 3386820498 ali MOSP: tel. 345-2669860, e-naslov: rast_mladika@hotmail.com. KANTAVTORSKA DELAVNICA Če se vam v mislih rojevajo pesmi in ne poznate sredstev kako jih spravit na dan, se lahko udeležite Kantavtorske delavnice, ki je namenjena vsem glasbenim ustvarjalcem od 14. do 29. leta starosti. Vabljeni! Kraj dogajanja: Finžgarjev dom na Opčinah (Dunajska 35). Za informacije in prijave MOSP: tel. 345-2669860, e-naslov: rast_mladika@hotmail.com. KULINARIČNA DELAVNICA Za vse od 14. do 29. leta starosti, ki si želijo po-bližje spoznati pristno kraško kulinarično zakladnico, lahko od 31. avgusta do 5. septembra obiščejo Festival mladinske ustvarjalnosti in se udeležijo brezplačne Kulinarične delavnice. Kraj dogajanja: Finžgarjev dom na Opčinah (Dunajska 35). Za informacije in prijave MOSP: tel. 345-2669860, e-naslov: rast_mladi-ka@hotmail.com. LIKOVNA DELAVNICA od 31. avgusta do 5.septembra bo v Finžgarjevem domu na Opčinah potekale brezplačne urice namenjene likovnemu ustvarjanju. Toplo vabimo mlade od 14. do 29. leta starosti ter članice likovne skupine M.O.S.P.-a da se na Festivalu mladinske ustvarjalnosti pod mentorstvom Mateja Sussija prepustijo svetu barv. Za informacije in prijave MOSP: tel. 345-2669860, e-naslov: rast_mladika@hotmail.com. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo za poletni dopust zaprta do 31. avgusta. PLESNA DELAVNICA Vsi navdušenci za ples od 14. do 29. leta starosti ter članice plesne skupine M.O.S.P.-a vabljeni na brezplačno delavnico sodobnega plesa, ki bo potekala v sklopu Festivala mladinske ustvarjalnosti od 31. avgusta do 5. septembra v Fin-žgarjev dom na Opčinah (Dunajska 35). Za informacije in prijave Raffaella Petronio tel.339-7046331 ali MOSP: tel. 345-2669860, e-naslov: rast_mla-dika@hotmail.com. SLORI obvešča, da bo do 31. avgusta odprt za javnost od 9. do 13. ure ali po dogovoru. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 31. avgusta imela sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bosta zaprta. SEJEM MLADINSKE USTVARJALNOSTI: OD IDEJE DO IZDELKA IN MODNA REVIJA Vabimo vse mlade ustvarjalce od 14. do 29. leta starosti, da 31. avgusta predstavijo svoje izdelke. Brezplačno. Kraj dogajanja: Finžgarjev dom na Opčinah (Dunajska 35). Za informacije in prijave MOSP: tel. 345-2669860, e-naslov: rast_mladika@hotmail.com. Toplo vabljeni vsi na otvoritev Festivala mladinske ustvarjalnosti in ogled Sejma mladinske ustvarjalnosti. 44. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 2009-Park Finžgarjevega doma - Opčine (TS), Dunajska cesta 35: petek, 4. septembra, ob 16.30 dr. David Bandelj, ... Mi se imamo radi (pregled in vizija medkulturnih, medosebnih in medli- terarnih odnosov med Slovenci v Italiji in Sloveniji); sobota, 5. septembra, ob 16.30 dr. Boštjan Žekš, Slovenci v zamejstvu in po svetu po padcu meja, v obdobju globalizacije; nedelja, 6. septembra, ob 10. uri, dr. Edvard Kovač, »Postkrščanska era ali vek novega krščanstva?«, ob 16. uri dr. Matej Makarovič, Slovenija, Evropa in glo-balizacija. V nedeljo, 7. septembra, ob 9. uri bo na prireditvenem prostoru za udeležence Drage sv. maša. Spremna prireditev: Brezmejni študijski dnevi - tri desetletja izrazov v soboto, 5. septembra ob 11. uri, v Bambičevi galeriji na Opčinah, Proseška ul. 131 (nasproti župnijske cerkve). AŠD CHEERDANCE MILLENIUM prireja »Cheerleading Free Open Day« v soboto, 5. septembra, od 9. do 16. ure v telovadnici F.Bevk na Opčinah. Brezplačni dan s plesnimi in navijaškimi delavnicami ter demonstracijami društvenih skupin. Namenjen je osnovnošolcem, srednješolcem in viš-ješolcem. Prijave in info na tel. št. 3497597763 (Nastja) ali info@cheerdan-cemillenium.com. DEBATNA DELAVNICA Inovativnost in ustvarjalnost mladih v zamejstvu. Koliko možnosti imajo mladi? Kakšno pot je potrebna za uveljavitev idej in projektov? Je tujina edina možnost? To so teme o katerih si bodo lahko mladi od 14. do 29 leta starosti izmenjali mnenja in jih ob koncu Festivala mladinske ustvarjalnosti 5. septembra predstavili na okrogli mizi na temo »Inovativnost in ustvarjalnost mladih v zamejstvu«. Vabljeni vsi, ki imate kaj za povedati. Kdaj: od 31. avgusta do 5. septembra, kraj dogajanja: Finžgarjev dom na Opčinah (Dunajska 35). Za informacije in prijave MOSP: tel. 345-2669860, e-naslov: rast_mladika@hotmail.com. OKROGLA MIZA NA TEMO »INOVATIVNOST IN USTVARJALNOST MLADIH V ZAMEJSTVU« 5. septembra ob 10. uri se bo pričela okrogla miza, kjer bodo mladi iz zamejstva ter udeleženci poletnega dela Drage mladih predstavili zaključke na temo. Vljudno vabljeni vsi. Kraj dogajanja: Finžgarjev dom na Opčinah (Dunajska 35). Za informacije MOSP: tel. 345-2669860, e-naslov: rast_mladi-ka@hotmail.com. ZSKD obvešča članice in stranke, da bodo uradi do petka, 11. septembra poslovali z naslednjim urnikom: od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča da bodo uradi do 11.septembra poslovali od 9. do 13. ure. 60-LETNIKI Z OPČIN in okolice organizirajo 13. septembra enodnevni izlet z avtobusom na Koroško s spla-varji. Prijave na agenciji Ideja turizem v Sežani (bivši Kompas). Dobrodošli so tudi soproge in soprogi slavljencev. Za informacije: 040-213682 (Igor), 040-215033 (Ana) v večernih urah. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini vsako soboto in nedeljo s pričetkom 19. septembra. Vpisovanja na info@skde-vin.it ali pa na 040-209873. LETNIKI 57 od Milj do Devina organizirajo v soboto, 26.septembra, enodnevni izlet. Za informacije tel. št.: 340-8321902 (Marta); 040-327019 (Renzo) v večernih urah. 0 Prireditve PUPKIN KABARETT - prvič v Dolini Glinščice: razburljiva poletna noč v produkciji gledališča Miela in v organizaciji »Parovel events«, bo omamila in predramila vso Dolino Glinšči-ce! Humor za sladkokusce, glasba za dušo, vse to se bo dogajalo v kleti Pa-rovel v Boljuncu danes, 20. avgusta ob 21.uri. V slučaju slabega vremena bo predstava 21.avgusta ob isti uri. Tel.št.: 346-7590953 -www.parovelevents.com. OBČUTENA VSEMANJŠINSKA PROSLAVA NA BAZOVSKI GMAJNI se bo letos odvijala v nedeljo, 6. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo skupno zapeli pesmi Žrtvam, Bazovica, Stoji tam v gori partizan in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel. št.: 040-635626. Skupna pevska vaja bo v četrtek, 3. septembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Vljudno vabljeni vsi pevci. BAMBIČEVA GALERIJA prireja v soboto 5. septembra, ob 11. uri odprtje fotografske razstave Petra Cvelbarja Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage. Uvodna beseda Saša Martelanc. Sodelovanje z DSI iz Trsta in s prispevkom Pokrajine Trst. Ogled do 28. septembra. Turistične kmetije OSMICA PRI LOJZETU - Brje, Ko-men-Slovenija od 21.8. do 30.8.2009 0 Mali oglasi BLIŽA SE KRAŠKA OHCET - pohitite, če vam rabi naramna ali naglavna ruta. Imam jih na razpolago še nekaj. Kličite na tel. št. 040 - 299820. PRODAJAM učbenike za vse razrede znanstvenega in klasičnega liceja. Pokličite na tel.št. 040-226323 v jutranjih urah. PRODAM orehovo kraško skrinjo, motiv rože »intarzirane«, dolžina 1,50, 50x50. Tel. 339-7396098. PRODAM njivo v Boljuncu, 1.340 kv.m. Tel. 040-280910. PRODAM peč na drva za centralno kurjavo, znamke buderus, 40.000 kal. Tel. 040-226420 ob uri obredov. PRODAM vse potrebno orodje za pridelovanje vina. Tel. 040-280910. Prispevki Ob smrti drage mame Marije Škabar -Turk darujeta hči Marina in sin Franko z družinama 150,00 evrov za re-pentabrsko cerkev. Ob prazniku na Repentabru darujeta Elda in Ninko 20,00 evrov za repen-tabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob Marije Škabar - Turk darujeta družini Milič in Bar-beri (Col 15) 30,00 evrov za repenta-brsko cerkev. V spomin na Pepija Starca daruje Maja Bitežnik 50,00 evrov za Dom Zore Perello. Ob 10. obletnici smrti prof. Nade Pertot poklanja družina 100,00 evrov za nabrežinsko društvo Igo Gruden in 200,00 evrov za šolski sklad Nade Pertot na liceju Prešeren. Namesto cvetja na grob Save Kolerič darujejo bivše kolegice Bruna, Luciana, Lučka, Majda in Orietta 100,00 evrov za stadion 1. Maj. t Dne 18.8.2009 nas je po dolgi bolezni zapustila v Ivanka Skabar v vd. Škabar Žalujoči nečakinje in nečaki z družinami ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v petek, 21. avgusta. Pokoj-nica bo ležala v mrtvašnici v ulici Co-stalunga od 10. do 13. ure, ko bo sprevod krenil na repentabrsko pokopališče. Repen, Briščiki, Col, Sežana, Ferrara, 20. avgusta 2009 Pogrebno podjetje Zimolo 20.8.1984 20.8.2009 Maks Guštin Z ljubeznijo se ga spominjajo žena Lidija in ostali v družini Col, 20. avgusta 2009 10 Četrtek, 20. avgusta 2009 KULTURA / vilenica 2009 - Od 2. do 6. septembra na različnih lokacijah V središču Vilenice tudi Trst in njegova obmejna identiteta Dobitnik nagrade vilenica Claudio Magris in Boris Pahor se bosta v Trstu pogovarjala z Dragom Jančarjem Okrog štirideset avtorjev iz več kot dvajsetih držav, poleg njih pa še vrsta akademikov, urednikov, založnikov in kulturnih posrednikov iz srednjeevropskih in drugih držav: to so protagonisti 24. mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki se bo v organizaciji Društva slovenskih pisateljev in Kulturnega društva Vilenica odvijal med 2. in 6. septembrom. Njegova ponudba je iz leta v leto pestrejša, tudi geografsko: festivalski predvečeri bodo potekali v Ljubljani, Gorici, Mariboru, Kopru, Celju in Pliskovici, dogodki rednega in spremljevalnega programa pa v Lipici, Trstu, Štanjelu, Sežani, Biljah in seveda v očarljivi jami Vilenica, kjer bo 5. septembra svečana podelitev nagrade vilenica za leto 2009. Njen zmagovalec je kot znano pisatelj in esejist Claudio Magris. Magris pa ni edini Tržačan, ki se mu želijo prireditelji pokloniti: slovenski pisatelj v središču pozornosti letošnjega festivala bo namreč Boris Pahor. V Ljubljani bodo 4. septembra predstavili angleški prevod njegovega romana Spopad s pomladjo in Izbrana dela, ki bodo v prihodnjih dneh izšla pri Mladinski knjigi in Cankarjevi založbi. Istega dne bosta Magris in Pahor tudi protagonista sprejema ljubljanskega župana Zorana Jankoviča, ki se ga bo udeležila tudi ministrica za kulturo Republike Slovenije Majda Širca. Boris Pahor KROMA Claudio Magris KROMA Drago Jančar KROMA Čo je govor o Magrisu in Pahorju, je seveda govor tudi o Trstu: mestu v zalivu in njegovi obmejni identiteti je posvečen poseben programski sklop. V četrtek, 3. septembra, bo namreč del Vilenice potekal v Trstu: ob 10. obletnici smrti prvega nagrajenca Vilenice Fulvia Tomizze bodo udeleženci obiskali kraje iz njegovih romanov (po Tomizzevih tržaških poteh jih bo vodila Patrizia Vascotto). Ob 19. uri pa bo v muzeju Revoltella Drago Jančar vodil pogovor z Borisom Pahorjem in Claudiem Magrisom. Popoln spored vseh literarnih branj in okroglih miz (tista z naslovom Kdo izbere? bo pod drobnogled postavila izbor avtorjev in njihovih del na trgu in v medijih) je na voljo na spletni strani www.vilenica.si. Omeniti pa velja vsaj še obsežni zbornik Vilenica, v katerem je predstavljenih 22 avtorjev iz srednjeevropskih in nekaterih drugih držav; med njimi so tudi Italijan Umberto Galimberti in Slovenci Ines Cergol, Štefan Kardoš, Jana Putrle Srdič, Peter Rezman ter Tone Partljič. Besedila so objavljena v izvirniku ter v slovenskem in angleškem prevodu, poseben razdelek pa je namenjen vileniškemu nagrajencu. V okviru projekta Manj poznane književnosti na Vilenici bo posebna pozornost namenjena literaturi Flandrije; izšla bo tudi antologija sodobne poezije, ki nosi naslov Ruim-te. Posebna pozornost pa bo posvečena tudi ustvarjalnosti argentinskih Slovencev. (pd) Zgodbe Suzane Tratnik v italijanskem prevodu Pisateljica Suzana Tratnik, ki predstavlja pomembno ime slovenske sodobne proze, postaja vse bolj uveljavljena tudi v tujini. Številnim prevodom se je pridružila italijanščina, saj je pri založbi Zoe Edizioni izšel izbor 13 zgodb z naslovom »Massima dis-crezione« po zgodbi Diskretnost zajamčena. Izbor za italijansko izdajo obsega zgodbe iz zbirk Pod ničlo, Na svojem dvorišču in Vzporednice, ki so v izvirniku izšle v zbirki Lambda založbe ŠKUC. Zgodbe je v italijanščino prevedel Luka Pieri, so sporočili iz ŠKUC-a. Tratnikova, dobitnica nagrade Prešernovega sklada, se letos lahko pohvali tudi s prevodom romana Ime mi je Damijan v slo-vaščino. Prevod je za zbirko Sto slovanskih romanov prispevala Stanislava Chrobakova Repar. Sicer pa je kratke zgodbe Suzane Tratnik najti tudi v albanščini, angleščini, bolgarščini, češči-ni, hrvaščini, japonščini, litov-ščini, madžarščini, makedonšči-ni, nemščini, nizozemščini, poljščini, romunščini, srbščini in španščini. Če je za pisateljičin prvenec Pod ničlo veljala izrazita urbanost, ki so jo mestoma dopolnjevale nadrealistične epizode, je za zbirki Na svojem dvorišču in Vzporednice značilen pogled v preteklost, v otroštvo in mladost, ki jo je avtorica »vzporejala« z današnjim pogledom. (STA) salzburg - Tretji koncert orkestra na festivalu Muti in Dunajski filharmoniki Kombinacija Varesejevega dela za simfonični orkester in Faustove simfonije za tenor, moški zbor in orkester »Ena zvezda je najvišja, to je zvezda Apo-kalipse. Druga je tista Vzpona. Tretja je zvezda Elementov. Zraven pa obstaja še ena zvezda, to je Domišljija, ki ustvarja nove zvezde in novo nebo«. Besede alkemista Paracelza so objavljene na začetku partiture skladbe Arcana Edgarda Vareseja in so uvedle njeno prvo izvedbo leta 1927. Delo francosko-ameriškega skladatelja sloni na viziji, ki daje krila glasbenemu navdihu in ravno vizionarnost je postala most med njegovo skladbo in drugo, bolj literarno obarvano podobo, ki jo posreduje Lisz-tovo glasbeno razmišljanje o Goethejevem Faustu. Kombinacija Varesejevega dela za simfonični orkester in Faustove simfonije za tenor, moški zbor in orkester je bila osnova tretjega koncerta Dunajskega filharmoničnega orkestra v okviru Salzburškega festivala. Program je predstavljal povezavo med dvema cikloma, ki zaznamujeta letošnji koncertni program, to sta niz Liszt-Szenen v poklon splošno prepovršno poznanemu opusu nemško-madžarskega mojstra, in vsakoletni cikel sodobne glasbe Kontinente, ki je letos poglabljal zvočne pokrajine Edgarda Vareseja. Arcana je spomin na skladateljev sen o fanfarah sredi morja in o krožni plovbi ladje, iz katere naj bi izhajalo spiralno gibanje glasbe, ki sloni na fiksni ideji oz.vodilni temi. Namesto vodnih vrtincev je izvedba pričarala vertikalne plamene ognja, s katerimi je Muti vlil elanal orkestru in vnesel v skladbo svetlobo sredozem- Riccardo Muti je suvereno vodil slovite Dunajske filharmonike skega temperamenta, ki je osvetlil pomembno vlogo tolkal in trobil. Odločna dirigentska roka je ravno tako pustila svoj pečat na podobah iz nemške, poglavitne literarne mojstrovine, s katero se je tudi Liszt soočil okrog leta 1857, ko je ustvaril svoj triptih »karakternih slik«. Simfonijo sestavljajo namreč trije stavki, ki ne razvijajo pripovedne niti na osnovi Faustove zgodbe, temveč dobijo navdih v poetičnih elementih glavnih likov Fausta, Margarete in Me-fistofelesa. Dunajski filharmoniki so pod Mu-tijevim vodstvom imperativno izrazili duševni nemir vedoželjnega junaka, nakar se niso prepustili čustvenosti melodične linije, ko so v dovršenih koncertantnih trenutkih, v tekočem tempu orisali lirično Margareto. V zadnjem stavku je veličastna parodija Mefistofelesa dala duška dirigentu in dunajskim orkestrašem, ki so tudi tokrat dokazali, da jih povezujeta poseben odnos medsebojnega zaupanja in pretok ustvarjalnih energij. V zadnjem stavku simfonije se pojavljajo besede o odrešenju iz drugega dela Goethejevega Fausta, ki so zaupane zboru (vedno odlični pevci dunajske državne opere, katerim bi lahko očitali le, da so stopili na praktikable zadnji trenutek, se pravi sredi izvajanja tretjega stavka in da je njihovo korakanje precej moteče vplivalo na zbranost poslušalcev) in tenoristu, v tem primeru Michaelu Schadeju, ki je tudi tokrat potrdil svojo izvrstno izvajalsko tankočutnost. Rossana Paliaga salzburg - Projekt za mlade operne pevce Festival spodbuja in šola mlade talente Projekt za mlade operne pevce Young Singers Project je ena od najnovejših in najbolj zanimivih spremljevalnih pobud Salzburškega festivala. Pevska delavnica, ki se odvija v neposrednem stiku z glavnimi dogodki in s protagonisti prestižnega festivala, je začela delovati lani s podporo enega od glavnih sponzorjev manifestacije. Drugi podpornik je letos omogočil nadaljevanje projekta, ki ga koordinira priznani nemški tenorist Michael Schade, struktura pa je ostala nespremenjena. Glavni mentorji in organizatorji so tudi letos pojasnili detajle projekta na tiskovni konferenci, katere se je udeležil tudi intendant festivala Jürgen Flimm. Selekcija mladih talentov se odvija jeseni, ko odgovorni preverijo ustreznost prijavljenih kandidatov. Projekt je namreč namenjen zelo omejenemu številu mladih solopevcev z vsega sveta, ki so v strogi selekciji dokazali, da so že dosegli primerno zrelost za začetek operne kariere. Izbrane udeležence čaka enkratna študijska izkušnja in priložnost; v obdobju festivala sledijo namreč individualnim lekcijam z mnogimi, svetovno prizanimi mentorji, med katerimi je tudi več protagonistov festivala, ki si odtrgajo nekaj časa sredi ponovitev oper. Ob izpopolnjevanju pevske tehnike imajo tečajniki na voljo tudi delavnico scenske umetnosti in sledijo vajam za operne produkcije festivalskega programa v stiku z dirigenti in režiserji. Njihov mentor za scensko umetnost je bil Peter Jordan, igralec, ki je odigral letos vlogo Hudiča v znamenitem Hofmannsthalovem Sle- herniku. Letošnji mentorji za operno in koncertno izvajanje pa so bili Michael Schade, Marjana Lipovšek, Thomas Quasthoff, Bernarda Fink in Ry-land Davies. Štirikrat so bile lekcije odprtega značaja, se pravi pred publiko, kar daje pevcem možnost, skupaj z zaključnim nastopom, da se predstavijo širši javnosti. Laboratorij je velika priložnost zaradi okvira in zaradi izrednega nivoja odličnih mentorjev, a ne ponuja direktne in zagotovljene povezave s festivalom. Možnost konkretnih angažmajev pa obstaja za pevce, ki imajo talent in pravilno izkoristijo odsev festivalskih reflektorjev: tenorist Joel Prieto je po lanski udeležbi zmagal na tekmovanju Operalia, ki ga je ustanovil Placido Domingo in je že podpisal sodelovanja z gledališči, kot so Liceu v Barceloni, londonski Royal Opera House in Bavarska državna operna hiša. »Kariera je v vaših rokah in ste edini odgovorni zanjo«, je pravilno opozoril priznani baritonist Quasthoff na odprti lekciji, na kateri je poudaril tudi, da sanje lahko dobijo krila samo s trdim in resnim delom. Tudi tenorist Michael Schade je na poseben način poudaril, kako morajo mladi ostati z nogami trdno na tleh, saj je glavni namen projekta ustvarjati dolge kariere; operna scena je žal polna enodnevnih zvezd. Takoj po končanem festivalu se bo spet pričelo iskanje novih, mladih upov operne scene, ki lahko najdejo informacije za prijavo na spletni strani festivala www.salzburgerfestspiele.at. ROP / SVET Četrtek, 20. avgusta 2009 1 1 srednji vzhod - Po krvavem dnevu v Bagdadu premier zahteval revizijo varnostne politike V sočasnih napadih na vladna poslopja ubitih skoraj sto ljudi Nasilje tudi v Afganistanu, kjer skušajo talibani ustrahovati ljudi pred današnjimi predsedniškimi volitvami BAGDAD, KABUL - Srednji v zhod se je včeraj znašel v vrtincu silovitega nasilja, ki je samo v Iraku zahtevalo najmanj 86 življenj, v Afganistanu pa so se še naprej vrstili napadi talibanov pred današnjimi predsedniškimi volitvami Iraški premier Nuri al Maliki je po včerajšnjih smrtonosnih napadih v Bagdadu, ki so zahtevali najmanj 86 življenj, zahteval revizijo varnostnih ukrepov v državi. V skoraj sočasnih napadih na vladna poslopja je bilo ranjenih najmanj 400 ljudi, oblasti pa za napade krivijo pripadnike prepovedane stranke Baas in druge skrajneže. Nekateri drugi viri pa navajajo, da je bilo v napadih ubitih najmanj 95 ljudi, ranjenih pa 563. Gre za najbolj smrtonosen napad v Bagdadu od februarja lani, ko je bilo v napadu na priljubljeno tržnico ubitih 98 ljudi. Napadi so se začeli okoli 10. ure po lokalnem času, ko je prva eksplozija tovornjaka bombe odjeknila blizu ministrstva za finance na severu iraške prestolnice, nato pa je nekaj minut kasneje eksplodiral še en tovornjak bomba nedaleč od zunanjega ministrstva, ki leži le nekaj metrov od močno zastražene zelene cone. Sočasno sta v zeleno cono padli dve granati, ki pa žrtev nista zahtevali. Najbolj silovita in smrtonosna eksplozija je bila pred zunanjim ministrstvom, v kateri je umrlo najmanj 59 ljudi, ranjenih pa jih je bilo najmanj 250. Število žrtev naj bi še naraščalo, medtem ko reševalci med ruševinami še iščejo morebitne preživele. Desetnadstropno poslopje ministrstva je bilo v eksploziji huje poškodovano, poškodovana pa so tudi bližnja poslopja, uničenih je več deset avtomobilov. Eksplozija je bila tako silovita, da so bila poškodovana tudi okna parlamenta, ki leži v zeleni coni. Eksplozija je povzročila krater, globok tri metre in širok deset metrov. Policija je v isti četrti, kjer se nahaja zunanje ministrstvo, našla še tovornjak s tono eksploziva in ga k sreči nekaj minut pred eksplozijo deaktivirala. V eksploziji tovornjaka bombe z 1,5 tone eksploziva blizu finančnega ministrstva, katerega tarča je bila iraška policijska in vojaška patrulja, je bilo po podatkih policije ubitih 19 ljudi, 22 je bilo ranjenih, tudi uslužbencev ministrstva. Tovornjak je eksplodiral pod mostom, na katerem je hitra cesta, ki povezuje sever in jug prestolnice. Pri tem se je zrušil del mostu, več avtomobilov pa je padlo v globino. V eksploziji v trgovinskem območju na zahodu mesta sta bila ubita dva človeka, 16 je bilo ranjenih, v drugem trgovinskem središču pa je bilo ubitih šest lju- Medtem ko so v Afganistanu potekale zadnje priprave za današnje predsedniške volitva (spodaj), pa je v Bagdadu samo v eksploziji pred zunanjim ministrstvom (desno) umrlo najmanj 59 ljudi ANSA di, 24 pa ranjenih. Iraški premier Nuri al Maliki je po napadih zahteval revizijo varnostnih politike in ukrepov v državi in pozval k povečanju sodelovanja med iraškimi varnostnimi silami in prebivalstvom. Napad je že obsodila Evropska unija in izrazila sožalje svojcem žrtev, obsodil pa ga je tudi generalni sekretar ZN Ban Ki Moon. Povečanje napadov v zadnji dneh je udarec za prizadevanja iraške vlade, ki želi v prestolnici znova vzpostaviti občutek normalnega življenja, medtem ko raven nasilja drugod po državi glede na prejšnja leta ostaja relativno nizka. Iraške varnostne sile so tako v minulih dneh začele odstranjevati betonske zidove v stanovanjskih in trgovskih četrtih, ki so jih v Bagdadu postavili s ciljem zmanjšanja nasilja. Nič boljše pa ni bilo v Afganistanu, kjer bodo danes predsedniške volitve. V napadu sil zveze Nato so bili po pomoti ubiti štirje afganistanski policisti. Trije policisti so bili ranjeni, dva pa pogrešajo po napadu blizu mesta Gazni, je sporočil guverner istoimenske pokrajine Mohamed Osman Osmani, ki je dejal, da so se policisti tam bojevali proti talibanom. Na sedežu sil Isaf niso imeli takoj na razpolago informacij o incidentu, ki se je zgodil med pripravami na predsedniške volitve,. Na nemirnem jugu Afganistana je bil v torek ubit ameriški vojak. Sile Isaf v sporočilu za javnost niso navedle kraja in okoliščin njegove smrti. Pred tem sta dva ame- riška vojaka izgubila življenje v eksploziji bombe na vzhodu države, en Natov vojak pa je bil ubit v samomorilskem napadu v Kabulu, ki je terjal tudi življenja devetih civilistov. Mednarodne sile v Afganistanu so julija izgubile 76 mož. Afganistanske varnostne sile pa so danes ubile tri oborožene moške, ki so vdrli v banko v središču Kabula. Policija trdi, da za incidentom stojijo talibani. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon pa je afganistanske volivce pozval, naj oddajo svoj glas na današnjih predsedniških volitvah, s čimer bodo pripomogli k okrepitvi demokratičnih institucij v Afganistanu. (STA) V Franciji prijeli pripadnike baskovske organizacije Eta PARIZ - Francoske protiteroristi-čne enote so včeraj v smučarskem letovišču Le Corbier Villarambert v Savojskih Alpah prijele tri oborožene domnevne pripadnike baskovske separatistične organizacije Eta. Šlo naj bi za člane vojaškega krila Ete, med njimi pa naj bi bil Aitzol Etxaburu, eden najbolj iskanih mož v Španiji. Trojica je bila oborožena s pištolami, pri sebi pa je imela lažne dokumente. V Parizu oziroma Madridu se na aretacijo še niso odzvali. Francoska policija je aretacije izvedla po večmesečni preiskavi v sodelovanju s špansko varnostno službo. Po poročanju španskih medijev naj bi prijeli tudi vodjo Etinega oboroženega krila Aitzo-la Etxaburuja, enega najbolj iskanih mož v Španiji. Prijeli naj bi tudi Alberta Machaina, enega od šestih Etinih pripadnikov, ki naj bi bili vpleteni v julijske napade na španskem otoku Mallorca, ter An-donija Sarasolo. Eta se že 50 let bori za neodvisno baskovsko državo. V tem času je bilo v napadih Ete ubitih že več kot 825 ljudi. Našli nova trupla žrtev nesreče v ruski hidroelektrarni MOSKVA - Reševalci so v strojnici največje ruske hidroelektrarne v kraju Sajano-Šušenskaja ob reki Je-nisej na jugu Sibirije, ki jo je v ponedeljek med popravljalnimi deli zalila voda, včeraj našli še dve trupli, s čimer se je število smrtnih žrtev nesreče povzpelo na 14. Še vedno sicer uradno pogrešajo 60 delavcev, ki pa so v nesreči najverjetneje umrli. Ruski preiskovalci trdijo, da je nesrečo povzročila eksplozija transformatorja, lastnik elektrarne, družba RusHy-dro, pa pravi, da je bil vzrok narasel pritisk v ceveh z vodo.V reševalno akcijo je vključenih okoli tisoč reševalcev. Po trčenju tankerja in ladje pogrešajo devet članov posadke KUALA LUMPUR - V Malaški ožini sta v torek trčila tajvanski tanker in grška tovorna ladja. Taj-vanski tanker, poln nafte, je pri tem zajel ogenj. Malezijska policija je s tajvanske ladje rešila 16 članov posadke, večinoma kitajskih državljanov, devet pa jih pogrešajo. obletnica - Pred dvajsetimi letimi je na Madžarskem začel padati Berlinski zid Piknik, ki je odgrnil železno zaveso Med »piknikom« 19. avgusta 1989 ob madžarsko-avstrijski meji je skoraj šeststo Vzhodnih Nemcev pobegnilo v Avstrijo - Meja je bila »odprta« približno tri ure Zakonca iz nekdanje Vzhodne Nemčije Sabrina in Walter Sobel sta včeraj obiskala kraj na nekdanji madžarsko-avstrijski meji, kjer sta točno pred dvajsetimi leti skupaj s številnimi drugimi Vzhodnimi Nemci pobegnila v Avstrijo ANSA BUDIMPEŠTA - Dogodki, ki so pripeljali do padca Berlinskega zidu pred 20 leti, so se začeli s piknikom na polju nedaleč od madžarsko-avstrijske meje. To priložnost je 19. avgusta leta 1989 nekaj sto Vzhodnih Nemcev izkoristilo za pobeg čez mejo pri vasi Sopronkohida na zahodu Madžarske. Ob obletnici je bila tam slovesnost, ki sta se je udeležila tudi nemška kanc-lerka Angela Merkel in madžarski predsednik Laszlo Solyom. Nekdanji nemški kancler Helmut Kohl je 4. oktobra 1990, ko sta se združili vzhodna in zahodna Nemčija, dejal, da je bil na Madžarskem "odstranjen prvi kamen iz Berlinskega zidu". Komunistični režimi v vzhodni Evropi so sicer začeli razpadati že pred tem dogodkom na madžarskem polju. Ko se je Budimpešta začela oddaljevati od komunistične usmeritve, se Sovjetska zveza ni odzvala. Madžarsko vodstvo se je takrat odločilo, da bo odstranilo 246 kilometrov bodeče žice na meji z Avstrijo, deloma zaradi dragega vzdrževanja. Tudi takrat se Moskva ni odzvala. 27. junija 1989 sta tako madžarski zunanji minister Gyula Horn in njegov avstrijski kolega Alois Mock z velikimi kleščami simbolično zarezala v bodečo žico, ki je od leta 1966 označevala mejo z Avstrijo ter vzpostavila fizično in ideološko mejo med Vzhodom in Zahodom. Odstranjevanje žice se je sicer začelo že 2. maja. Medtem ko se je Madžarska odmikala od sovjetskega bloka, je vzhodnonemški voditelj Erich Honecker vztrajal, da bo "Berlinski zid stal še sto let". Za Vzhodne Nemce je bila torej najlažja pot za pobeg pred komunizmom preko Madžarske, kjer je že- lezna zavesa, ki je ločevala Vzhod in Zahod, začel padati. "To je sprožilo val govoric, da je do Avstrije le kratek sprehod," je povedal zgodovinar Imre Toth. Poleti leta 1989 je Madžarska ponudila zatočišče desettisočem Vzhodnih Nemcev, ki so bili namenjeni na Zahod. V navdušenju ob izginevanju železne zavese je takrat že vplivna madžarska opozicija prišla na dan z zamislijo o praznovanju evropske enotnosti na madžarsko-avstrijski meji pri So-pronkohidi. 19. avgusta so tako pripravili vseevropski piknik pod pokroviteljstvom takrat vplivnega člana politbiroja Madžarske komunistične partije Imreja Pozsgaya ter predsednika Mednarodne panevropske unije in sina zadnjega avstroogrskega cesarja Otta von Habsburga. Takrat naj bi za nekaj ur simbolično odprli mejo med Madžarsko in Avstrijo. "Mejo smo nameravali odpreti ob 15. uri, vendar se je množica državljanov vzhodne Nemčije ob 14.57 pognala preko meje," se spominja eden od organizatorjev dogodka Las-zlo Magas. Tisti dan je mejo z Avstrijo prestopilo več kot 600 ljudi, kar je bil prvi množični pobeg Vzhodnih Nemcev na Zahod po izgradnji Berlinskega zidu leta 1961. Madžarski mejni stražarji so "zamižali na obe očesi" in mejo znova zaprli čez tri ure. Madžarsko-avstrijska meja je ostala zaprta manj kot mesec dni. 11. septembra jo je madžarska vlada uradno odprla, s čimer je približno 50.000 Vzhodnim Nemcev omogočila prebeg v Avstrijo. Dva meseca kasneje, 9. novembra, je padel Berlinski zid. (STA) 1 2 Četrtek, 20. avgusta 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - V režiji dežele in krajevnih uprav ter z evropskim denarjem Tudi na Goriškem pletejo kolesarsko mrežo Pokrajina objavila razpis za izbiro podjetja, ki bo uredilo goriški del briške in podgorske kolesarske poti Kolesarjenje na poti v smeri Gradeža BUMBACA nova gripa Prva okužba v Gorici Cepljenje od 14. novembra Na Goriškem, v Italiji, so odkrili drugi primer obolelosti z virusom nove gripe. Gre hkrati za prvi primer okužbe v Gorici, saj je bil doslej edini znani primer 13-letnik iz Tržiča. Vest so včeraj potrdili na goriškem zdravstvenem podjetju, kjer so tudi povedali, da je okužbo ugotovil družinski zdravnik in s tem seznanil pristojno zdravstveno službo, da pa je bolezen dokaj mila in komplikacij ni. Okužba naj ne bi zato ponujala razlogov za vznemirjenje, saj bolnika niso hospitalizirali in je doma; več o njem niso povedali, niti ne spola ne starosti. Kot znano, je gripa doslej razsajala predvsem na Novogoriškem, kjer so od 9. julija dalje registrirali 28 primerov okužbe. Cepljenje proti virusu nove gripe se bo v FJK začelo 14. novembra, medtem ko bodo na začetek oktobra prestavili cepljenje proti sezonski gripi (običajno je startalo ob koncu oktobra). V deželi FJK sicer ugotavljajo manjša žarišča okužbe, še zdaleč pa ne gre za začetke epidemije, zagotavljajo zdravstvene oblasti. Dežela FJK se zavzema za uresničitev mreže kolesarskih poti, s katero namerava spodbujati razvoj trajnostne mobilnosti na svojem teritoriju. Seznam kolesarskih poti deželnega interesa, ob katerih je predvidena še cela vrsta lokalnih kolesarski stez, zadeva tudi Goriško: kolesarska pot Alpe-Jadran, projekt podgorske (t.i. »Pedemontana«) in briške kolesarske poti, kolesarska pot Jadranskega morja in kolesarska pot ob reki Soči, ki jih navajajo na spletni strani dežele, bodo namreč speljane tudi po območju goriške pokrajine. Kolesarska pot Alpe-Jadran se bo začela v vasi Kokova in se bo skozi Videm nadaljevala do Gradeža. Začetek poti Jadranskega morja je v Miljah, poteka pa tudi mimo Gradeža; njen odsek med Gradežem in krajem Punta Sdobba so že uresničili. Briška in podgorska kolesarska pot bo povezovala kraj Budoia na Pordenonskem in Gorico, 33-kilometrska soška kolesarska pot pa bo povezala Gradež in Gorico. Pri realizaciji teh in drugih kolesarskih poti na Goriškem odigrava aktivno vlogo pokrajina. Pred kratkim je razpisala javno dražbo za izbiro podjetja, ki bo uredilo goriški del briške in podgorske kolesarske poti. Poseg bo potekal na območju občin Gorica, Šlovrenc, Krmin, Koprivno, Moš in Dolenje. Podjetje bo v 180 dneh uredilo bele ceste in asfaltirane odseke, zgradilo kolesarsko stezo v kraju Blanch v Mošu, uredilo tri parkirišča za kamperje in več postajališč za kolesarje. Goriška pokrajina se zavzema tudi za projekt soškega kolesarskega koridorja. Zato je partner v strateških projektih Mirbis in In-terbike - prvega vodi Univerza v Ljubljani, drugega pa razvojni center iz Kopra -, ki sta uspešno prešla prvo fazo razpisa za črpanje evropskih sredstev iz programa Slovenija-Ita-lija 2007-2013. Kot je povedal pokrajinski odbornik Marko Marinčič, je splošni cilj projekta Mirbis enotni načrt za upravljanje porečja Soče, splošni cilj projekta Interbike pa sta povezava kolesarskih poti ob obali in razvoj traj-nostne mobilnosti na čezmejnem območju. »V okviru prvega je vsekakor predvidena tudi uresničitev načrta soške kolesarske poti od mosta čez Sočo med Fossalonom in Grade-žem do meje v Gorici. Projekt Mirbis dalje predvideva ureditev dveh delčkov soške kolesarske poti, in sicer v Turjaku in v soškem parku v Gorici. V okviru projekta Interbike pa bi realizirali kilometer dolg odsek kolesarske poti pri kanalu Isonzato, s katerim bi se priključili na odsek kolesarske steze med krajem Punta Sdobba in mostom v Fossalo-nu. Speljali ga bomo z deželnim denarjem,« je pojasnil funkcionar pokrajine Daniel Jarc. Povedal je še, da je pokrajina vključena tudi v projekt IPA 2007-2013 Adriatic Cycle Tracks, v okviru katerega naj bi uredili dodaten del soške kolesarske poti. »Pokrajina snuje tudi standardni projekt, ki bo osredotočen na izgradnjo čezmejnih povezav med kolesarskimi potmi. Rok za oddajo dokumentacije in za prijavo strateških projektov na drugo fazo razpisa je 15. september, do 15. oktobra pa imamo čas, da se prijavimo na razpis za standardne projekte,« je zaključil Daniel Jarc. (Ale) nova gorica - Priprave na gradnjo kolesarske poti med Solkanom in Plavami S kolesom po bregu Soče Na mestni občini se ne navdušujejo nad kolesarsko povezavo Gradež-Gorica, ker bi se kolesarji ognili Novi Gorici O kolesarski poti med Solkanom in Plavami, ki bi poskrbela za bistveno večjo varnost kolesarjev, številnih zlasti v poletnih mesecih, a izpostavljenih nevarnostim gostega prometa in zahrbtnega cestišča na zloglasni Soški cesti, se govori že nekaj let, pred kratkim pa so se začele zadeve odvijati nekoliko hitreje. Proga Miren-Kanal je bila namreč v okviru izgradnje kolesarskih povezav uvrščena na seznam prioritetnih projektov, za katere je Direkcija Republike Slovenije za ceste (DRSC) upravičena do sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj za področje cestne infrastrukture. Zaradi precejšnje dolžine odseka je investicija razdeljena na več pododsekov. V okviru projekta ureditve kolesarske povezave, ki ga bosta financirala ministrstvo za promet, DRSC in Evropska unija, bosta v prvi fazi na relaciji Solkan- Kolesar v novogoriškem mestnem središču FOTO N.N. Plave ločeno izdelana slabe dva kilometra dolg odsek od Solkana do železniške proge na desnem bregu Soče in dobrih sedem kilometrov dolg odsek od zaključka prvega odseka pri jezu solkanske elektrarne do naselja Plave. Z gradnjo naj bi začeli že letos, 800.000 evrov vredni prvi odsek pa naj bi bil zaključen do jeseni 2011. Drugi del kolesarske poti, vreden dva milijona evrov, naj bi odprli do jeseni 2014. Da bi na drugem delu trase zmanjšali stroške gradnje kolesarske poti, so načrte uskladili z gradnjo, ki se je na isti lokaciji že začela v okviru projekta Mrzlek. Šele ko bodo vodovodna dela zaključena, bodo začeli z urejanjem kolesarske steze. Da so na novogoriški mestni občini na projektu te kolesarske povezave delali kar nekaj let, je potrdil načelnik občinskega oddelka za infrastrukturo Oton Mozetič. Poudaril je, da je prišla pobuda z občine, ker pa gre za povezavo na glavni državni mreži kolesarskih povezav na odseku Nova Gorica - Predel, pa tudi za meddržavno, saj se navezuje na povezavo Gradež-Gorica, je država prevzela investitorstvo. »Občina še naprej ostaja soinvestitor in je tudi naročnik, plačnik izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za drugi odsek. Pričakujemo, da bomo imeli to do konca leta,« je pojasnil in dodal, da bo pridobivanje projektne dokumentacije občino stalo 120 tisoč evrov. »Trasa poteka ob železniški progi, nad in pod njo. Po celotni dolžini bo proti Soči nameščena lesena ograja v višini 110 centimetrov, tam, kjer gre železnica v galerije, pa bo kolesarska steza vpeta na zunanji del galerije. Ocenjujem, da bi se dalo po kolesarski poti, če ne pride do zapletov, popeljati najkasneje v letu 2011,« je še optimistično dejal Mozetič in poudaril, da bodo imeli gradbinci zelo olajšano delo, saj bodo pred njimi na isti trasi urejali vodovod. »Zadevo bo treba samo še primerno zaščititi in površinsko obdelati, tako da bi lahko celotni projekt stal tudi manj kot dva milijona evrov,« je še pojasnil. Na sedmih kilometrih proge se bo mogoče ustavljati kjerkoli, saj bo širina poti med dvema metroma in pol in tremi metri, le ponekod, na redkih predelih, bo zaradi nepremostljivih ovir pot ožja. Na njej bo tudi nekaj počivališč, ki bodo tudi razgledne točke. Glede prehoda reke Soče v Solkanu, kjer bo kolesarska pot vodila mimo kajak centra, je Mozetič povedal, da je najbolj verjetna rešitev, ki še ni povsem dorečena, most za kolesarje, ki bi ga vpeli pod obstoječi cestni most. Zadeva naj bi bila zaradi višine precej atraktivna. S prvotno idejo, da bi nižja lesena brv Sočo prečkala nad kajakaško progo, so težave zaradi pridobivanja gradbenega dovoljenja, ker je načrtovana pod nivojem stoletnih voda. S tem v zvezi je Mozetič še povedal, da je bila ena od idej tudi ta, da bi prišlo na desnem bregu Soče, tik pod osimsko cesto, do povezave s kolesarsko potjo Gradež-Gorica, nad katero pa na novogoriški občini niso najbolj navdušeni, ker bi se kolesarji s tem ognili Novi Gorici, kjer naj bi predvidena kolesarska pot od prehoda meje na Erjavčevi oz. Škabrijelovi vodila mimo no-vogoriške železniške postaje in Livarne do kajak centra in pod mostom na desni breg. V zvezi s preostalimi pododseki na povezavi Miren-Kanal so na DRSC povedali, da so še v začetni fazi, dinamika pridobivanja dokumentacije, zemljišč in gradnje pa je odvisna od sredstev, ki jih bo zagotovil državni proračun po letu 2011. Nace Novak nova gorica Kolesarskih poti še vedno premalo Na že kronično pomanjkanje kolesarskih poti je včeraj ponovno opozorila novogoriška mestna svetnica, sicer pa sekretarka Turistične zveze Nova Gorica Dejana Baša. »Upam, da bomo v nekaj letih vendarle dobili kakšno kolesarsko pot. Na tisti od Solkana do Plav se dela od leta 1999, torej že desetletje. Sedaj kaže na premik. A če bo za vsako treba čakati deset let, potem jih sama ne bom dočakala prav veliko, ker bom zaradi starosti prej nehala kolesariti,« je dejala pikro ob včerajšnji predstavitvi 4. Rekreatura, ki bo v Novi Gorici gostoval prihodnji petek. Gre za vse bolj priljubljeno ekipno kolesarjenje rekreativcev, ki bodo letos v štirih dneh prekolesarili 377 kilometrov od Bohinja preko Nove Gorice in Postojne do Kranja. 31 ekip z 207 kolesarji bo na Goriškem prihodnji petek, ko se bodo kolesarji po logističnem podvigu - vsi se bodo namreč iz Bohinjske Bistrice peljali z av-tovlakom do Podbrda - odpravili mimo Kobarida na Korado, kjer bo na 735 metrih nadmorske višine gorski cilj Rekreatura, do Dobrovega v Goriških Brdih in drugo etapo zaključili v Novi Gorici. Podžupan Matej Ar-čon jih bo sprejel na Bevkovem trgu in nagradil ekipo zmagovalko gorskega cilja in prve etape ter vodečo ekipo v skupnem seštevku. Sicer pa se bo Nova Gorica kot turistična de-stinacija kolesarjem rekreativcem predstavila že to nedeljo, ko bodo na Glavnem trgu v Kranju s svojo turistično in kulinarično ponudbo prisotni vsi kraji - kar 18 jih je -, ki jih je ta edinstveni slovenski kolesarski projekt obiskal v štirih letih izvedbe. Na mestu je tudi pripomba, da je kronično pomanjkanje kolesarskih poti še hujše v Gorici, kjer so bili doslej urejeni le slepi odseki kolesarskih prog, za nameček pa so mestne oblasti napovedale pravo ofenzivo proti kolesarjem, ki ne upoštevajo predpisov in, denimo, kolesarijo po pločnikih v drevoredih Korza. (tb) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 20. avgusta 2009 13 nova gorica - Oddelek za invalidno mladino na pragu sprememb Bolnišnica v Stari Gori korak do samostojnosti K logopedom se odpravljajo tudi »zamejci«, ki želijo ohranjati govor v slovenskem jeziku gorica - Finančna straža Odkrili ponaredke in ovadili preprodajalce Zasegli več tisoč artiklov - Zalotili tudi najemodajalce »na črno« Oddelku za invalidno mladino Stara Gora, dislocirani enoti pediatričnega oddelka šempetrske splošne bolnišnice, se obetajo spremembe, če ne že boljši časi. Svet zavoda bolnišnice je nedavno potrdil samostojnost oddelka, zdaj mora to storiti še ministrstvo za zdravje. Samostojnost prinaša nove razvojne korake. Prvi so obnova prostorov, s tem pa širjenje programov, od katerih so mnogi dobro sprejeti in znani tudi že v zamejstvu, predvsem logopedska obravnava v slovenščini. Oddelek, bolje znan pod imenom Bolnišnica Stara Gora, deluje pod okriljem šempetrske bolnišnice, a že leta ohranja poseben status. Leta 2000 je kljub nasprotovanju vseh tam zaposlenih izgubil svojo samostojnost in se je za preživetje moral zanesti na pediatrični oddelek, kar je pomenilo (pre)veliko finančno odvisnost, zaradi delovanja na dveh lokacijah pa se oddelka nikoli nista povezala, »ne na kadrovskem, ne na strokovnem področju,« pravi predsednica sindikata zdravstva in socialnega varstva v bolnišnici Marjeta Šibav: »S tem oddelkom se je delalo izredno mačehovsko, zato so si morali zaposleni prevečkrat pomagati sami. V samostojnosti oddelka znotraj bolnišnice vidimo napredek, tudi z novimi programi, zato smo tudi že predlagali spremembo imena oddelka, in sicer Oddelek za invalidno mladino in rehabilitacijo odraslih oseb.« Leta 2003 so namreč v Stari Gori začeli tudi s programom rehabilitacije in podaljšanega bolnišničnega zdravljenja odraslih nevroloških bolnikov. Za ohranitev in samostojnost oddelka si že vrsto let prizadeva Društvo za pomoč osebam s posebnimi potrebami ali - krajše -Društvo Stara Gora, predsednica Boža Va-lantič pa je gonilna sila vsega dogajanja. Pravi, da je samostojnost oddelka zmaga tako društva kot osebja in zato veselja nad odločitvijo ne skriva: »Samostojnost nam omogoča svoj bančni račun, tako da ves denar, vse donacije, ki so oddelku namenjene, ostajajo tu, v Stari Gori.« Samostojnost oddelku prinaša še veliko več, jo dopolni direktor bolnišnice Silvan Saksida. »Pomembna je po strokovni in organizacijski plati. Zadeve so se v zadnjih desetih letih, kar se tiče zdravljenja otrok, spremenile, število ne narašča, narasle pa so potrebe po rehabilitacij odraslih. Oddelek razvijamo v novo smer, v pomoč obolelim na centralnem živčnem sistemu z gibalnimi motnjami in po poškodbah glave. A primarno vendarle ostaja zdravljenje in rehabilitacija invalidnih otrok,« pravi direktor bolnišnice, ki dodaja, da bi oddelek težko postal samostojna služba, saj za to kriterijev (dovolj zdravnikov in drugega osebja) ne izpolnjuje. A ena od bitk je vendarle izbojevana, Le eden od štirih paviljonov je bil do danes obnovljen (levo); zaradi vse večje prostorske stiske in pomanjkanja prepotrebnih aparatur je nadaljnji razvoj Bolnišnice Stara Gora ogrožen FOTO T.B. na potezi je le še ministrstvo. Njegova čimprejšnja odločitev bi oddelku pomagala k hitrejšemu razvojnemu koraku. »Vizijo in željo imamo, prostovoljno delo je pri nas vsakdan, domov hodimo le še spat,« pojasni Va-lantičeva, ki ima v enem od štirih paviljonov oddelka sina Egona in tako še predobro pozna težave, s katerimi se oddelek sooča. Od vse večje prostorske stiske do pomanjkanja prepotrebnih aparatur. Donacije zanje so seveda vedno dobrodošle, a še veliko več cekinov bo treba zbrati za obnovo zdaj vse prej kot primernih prostorov. »Paviljoni so bili zgrajeni leta 1972, so montažni, v dokaj slabem stanju in jih ni več možno adaptirati. Pri nas so se potrebe zelo spremenile, imamo različne programe rehabilitacije, še več bi jih radi uvedli, in če ne bomo poskrbeli za širitev, se naš razvoj tu končuje,« pojasnjuje vodja oddelka Jurij Karapandža. Na oddelku je trenutno 55 otrok, zmogljivosti so zapolnjene, razmere pa že preko meja človeku dostojnega življenja. »V sobah imamo sedem do osem otrok, še posebej pozimi, ko se poveča število infektov, jih razporejamo v igralnice in dnevne prostore, kar pomeni, da izgubljamo dragocen prostor za bivanje in delo z otroki,« oriše stanje Karapandža in že vidi rešitev: »Novi prostori bi morali biti opremljeni z manjšimi sobami za dva do tri otroke, z možnostjo vgraditve vseh prepotrebnih aparatur in inštalacij ter terapevtskimi prostori.« Trije od štirih paviljonov res že kar kličejo po obnovi. Izgradnja enega in ob tem ureditev okolice, ki je bila pred sto leti zelo lepo zasnovana in vzdrževana in je zaradi svojega pestrega rastlinja nekaj izjemnega na Goriškem, bo bolnišnico stala 800 tisoč evrov, torej bo za tri dotrajane paviljone treba zagotoviti slaba dva milijona in pol. S tem bi oddelek lahko udejanjil svojo vizijo, to je »širjenje vse bolj individualno usmerjenih programov, razvoj programov za avtistične otroke in za skupine otrok s cerebralno paralizo, glede na njihovo stopnjo prizadetosti, pa programov dela s starši, z možnostjo sprejema otrok skupaj s staršem, in programov za odrasle osebe po možganskih kapeh in za mlajše osebe po prometnih nesrečah,« pravi Karapandža in dodaja, da bi vsaj 20-odstotno povišanje kapacitet že omogočilo obravnavo tujih pacientov. Sicer pa Bolnišnica Stara Gora v »zamejstvu« ni nepoznana. Fizioterapija in sa-moplačniška ambulantna obravnava nista več tuji, vedno več povpraševanja je tudi po stacionarni rehabilitaciji, zelo dobro sprejeta in obiskana pa je tudi logopedska obravnava, še posebej zaželena, pravi Karapandža, pri tistih, ki želijo ohranjati govor v slovenskem jeziku. Tamara Benedetič V poletnih mesecih so zasegli 6.000 ponarejenih čevljev, očal, oblačil in drugih izdelkov, osemnajst oseb pa so prijavili sodnim oblastem. To je izkupiček temeljitih kontrol, ki jih je od začetka turistične sezone opravilo goriško poveljstvo finančne straže v najbolj priljubljenih letoviščarskih krajih na ozemlju dežele Furlanije-Julijske krajine in predvsem v Gradežu. V okviru širše operacije za preprečevanje nezakonite prodaje ponarejenih artiklov in davčne utaje je finančna straža od junija dalje preverila pozicijo 35 oseb, od začetka leta pa je skozi sito njenih kontrol šlo skupno 94 oseb. Med temi je sodišču prijavila 76 posameznikov, ki niso ravnali v skladu z zakonodajo, zasegla pa je 75.000 artiklov. »Prodaja ponarejenih izdelkov oz. blaga, ki ne odgovarja zakonskim rekvizitom, lahko krepko škodi pravilnemu delovanju trgovskega sektorja. Poostritev nadzora je zato potrebna še predvsem v počitniških krajih Furlanije-Julijske krajine, ki jih zaznamujejo najobsežnejši turistični tokovi,« pojasnjujejo na poveljstvu goriške finančne straže. Povedali so še, da so med kontrolami na- menili posebno pozornost trgovinam, ki jih upravljajo tuji državljani. Kontrole so opravljali tudi na cestah in na najbolj natrpanih plažah, kjer je problem ilegalne prodaje še najbolj razširjen. »Delovanje finančne straže ne ščiti le potrošnikov, pač pa želi preprečiti tudi škodljive učinke nepoštene konkurence. Zaščita trgovcev, ki spoštujejo zakone, je v današnji gospodarski krizi pomembna,« trdijo na goriškem poveljstvu finančne straže. V zadnjem obdobju so poostrili tudi nadzor na nepremičninskem področju. Na ozemlju goriške pokrajine so zalotili osemnajst oseb, ki so oddajale stanovanja »na črno«. Poveljstvo trenutno še nima dokončnega podatka o znesku, ki ga lastniki stanovanj niso prijavili davčni upravi in so tako zrahljali državno blagajno, ocenjujejo pa, da gre za lepe denarce. Davčne utajevalce je finančna straža odkrila po zaslugi računalniških analiz in na podlagi podatkovnih baz, ki jih je primerjala z informacijami o novih stanovalcih. Na osnovi teh podatkov je osebje goriškega poveljstva izvedlo dodatne kontrole, te pa so privedle do otipljivih rezultatov. Kontrole so izvedli v letoviščarskih krajih na ozemlju dežele FJK; posebno pozornost so namenili trgovcem v Gradežu (desno), kjer je turistična sezona na vrhuncu BUMBACA gorica - Livarna V postopek za novo peč vstopilo tudi ministrstvo Goriška občina je vložila prošnjo za sodelovanje v postopku za zamenjavo talilne peči s sodobnejšo indukcijsko pečjo v Livarni. Solkanski obrat je namreč kupil novo peč, ki bi proizvodnjo tovarne povečala za 40 odstotkov, danes pa je zapadel rok za prijavo javnih ustanov, ki želijo izraziti pripombe in mnenje o učinkih investicije na okolje. Enako prošnjo je vložil tudi vodja oddelka za nadzor nad onesnaževanjem industrijskih obratov na rimskem okoljskem ministrstvu Giuseppe Lo Presti. Na termin je občino Gorica ob koncu julija opozorila odgovorna za postopke za okoljska dovoljenja na slovenskem ministrstvu za okolje Vesna Kolar Planinšič, ki se je v Ljubljani sestala z goriškim odbornikom za okolje Francescom Del Sordijem. Odbornik je o zamenjavi peči dejal, da so naložbe v novo tehnologijo nedvomno dobrodošle, vendar je izrazil bojazen, da bi novost povzročila še večje onesnaževanje. Predstavniki slovenskega ministrstva za okolje so Del Sordi-ja pomirili, češ da je za začetek obratovanja nove peči predviden postopek, v okviru katerega bo ugotovljen njen učinek na okolje. Livarna bo namreč za uporabo peči morala pridobiti novo okoljsko dovoljenje za obratovanje, s katerim bo zagotovljeno spoštovanje predpisov o zračnem onesnaževanju. Goriška občina namerava sodelovati tudi v postopku za okoljsko dovoljenje za obratovanje Livarne. Slovensko ministrstvo je rok za vložitev pripomb podaljšalo do 12. septembra. SMRT NA RAVE-PARTYJU Vpletena Goričanka Preiskava o rave-partyju, na katerem je 15. avgusta v kraju Dise v pokrajini Lecce umrlo 23-letno dekle, je karabinjerje iz Apulije privedla tudi na Goriško. Med 22 organizatorji zabave, ki je priklicala okrog 2.500 mladih iz cele Italije in Evrope, naj bi namreč bila tudi Goričanka. Smrt 23-letne L.L. je po prvih rezultatih obdukcije povzročila zmes alkohola in mamil. Zaenkrat so bili organizatorji prijavljeni samo zaradi zasedbe zemljišča, organizacije javne prireditve brez ustreznega dovoljenja ter motenja javnega reda in miru. Ob organizatorjih so karabinjerji prijavili tudi 530 udeležencev rave-partyja, ki ga v Salentu na veliki šmaren prirejajo že nekaj let. tržič - Pri pomolu Marina Lepanto Madež na morju Osebje luške kapetanije in gasilci omejili oljno snov, okoljska agencija ARPA bo opravila analize Pomol Marina Lepanto pri Tržiču ALTRAN Analize, ki jih bo opravila deželna okoljska agencija ARPA, bodo pojasnile izvor in sestavo oljnega madeža, ki so jo v noči med torkom in sredo opazili na morski vodi v bližini pomola Marina Lepanto v Tržiču. Na oljnato snov, ki se je raztezal na vodah kanala Est-Ovest, so prvi videli lastniki nekaterih športnih plovil. Poklicali so luško kapetanijo, ki je posredovala na kraju okrog polnoči in pol. Ob njih so na kraj takoj prišli tudi tržiški karabi-njerji in goriški gasilci, ki so omejili madež in preprečili, da bi se le-ta razširil do odprtega morja. Gasilci so ostali na kraju približno poldrugo uro, za njimi pa je osebje zdravstvenega podjetja odvzelo nekaj vzorcev umazane vode. Le-te so včeraj zjutraj posredovali izvedencem okoljske agencije ARPA, ki bodo opravili vse potrebne analize in pojasnili, za katero vrsto snovi je šlo in od kod se je zlila v morje. Po nekaterih pričevanjih je bil madež prisoten že nekaj dni. 14 Četrtek, 20. avgusta 2009 GORIŠKI PROSTOR / tržič - Včeraj stopila v veljavo županova prepoved Beračev nočejo več Miloščino je prepovedano prositi na križiščih, parkiriščih in na tržnici tržič Iščejo upravitelja V knjižnici bodo odprli Literarno kavarno Ponujala bo napitke in prigrizke, nikakor pa ne video iger in igralnih avtomatov Vhod v tržiško občinsko knjižnico BONAVENTURA S kavico ali osvežilno pijačo je tudi branje knjige prijetnejše. Iz tega prepričanja izhaja pobuda občinske knjižnice v Tržiču, ki bo v svojih prostorih še pred koncem leta odprla kavarno. Poimenovali so jo kar Literarni bar, ki ga bodo uredili v pritličju, pri vhodu v knjižnico. Namenili so mu 31,36 kv. metrov površine, ki jim gre dodati še sedem kv. metrov v prvem nadstropju, ki jih bo kavarna uporabila za svoje potrebe, na primer kot slačilnico in za higieno. V baru bodo postregli z napitki, a tudi s slaščicami, sladoledi in prigrizki, možna bo prodaja alkoholnih pijač, vendar z omejeno stopnjo alkohola, da ne bi bralci tvegali eksplozivne mešanice literature in alkohola. Včeraj so objavili razpis za izbiro upravitelja kavarne; rok za vložitev prošnje bo zapadel 15. septembra opoldne. Upravitelj bo moral zagotavljati 12-urno odprtje lokala in zlasti prijaznost osebja, nikakor pa ne bo smel ponujati video-iger, igralnih avtomatov in juke-boxov. Ne bi se spodobilo za tempelj bralne kulture. Z včerajšnjim dnem je stopila v veljavo odredba, s katero tržiška občina prepoveduje beračenje v mestu; v sklepu, ki ga je podpisal župan Gian-franco Pizzolitto, so predvidene kazni za tiste, ki bodo vsiljivo prosili miloščino, izkoriščali pri tem otroke in prizadete ali razkazovali telesne malfor-macije, da bi v ljudeh vzbujali sočutje in usmiljenje. »Občani opozarjajo na množenje primerov beračenja, pod krinko katerih bi se lahko skrivalo izkoriščanje šibkejših subjektov, kot so mladoletniki, ženske in prizadete osebe. To so dejavnosti, ki jih je nujno nadzorovati,« piše v odredbi, ki mu je ob županu Gianfrancu Pizzolittu dala zeleno luč tudi goriška prefektura. V zadnjih mesecih so se mnogi občani obrnili na občinsko upravo in mestne redarje ter opozorili, da je v mestnem središču vedno več oseb, ki prosijo miloščino in to počenjajo tudi na križiščih. Nekateri so za denar prosili avtomobiliste, ki so čakali na zeleno luč. V bližini nakupovalnega središča Emisfero so nekateri berači popolnoma blokirali promet. Prisotnost teh oseb je motila predvsem starejše občane, ki se niso čutili varne, zato se je občinska uprava, da poseže z odredbo. Poveljnik mestnih redarjev Walter Milocchi je pojasnil, da beračenje kot tako ne predstavlja kaznivega dejanja, po novem pa bo prepovedano na cestah in pri križiščih. Kršiteljem bodo naložili denarno kazen v višini od 25 do 150 evrov. V primeru, da bodo kršitelji vztrajali, bodo prijavljeni na podlagi člena 650 kazenskega zakonika. Kaznovani bodo tudi tisti, ki bodo vsiljivo prosili miloščino ob priložnosti mestnih tržnic, na parkiriščih, pri cerkvah in pri bolnišnici. V odredbi tudi piše, da morajo pristojni občinski uradi nadzorovati socialno problematiko ter poskrbeti za primere družbene izključenosti in revščine. gorica - Na odru s Kreslinom Gabriella Gabrielli osvojila Ljubljano note v mestu V Stražcah bodo zabrenkali na kitare Gabriella Gabrielli BUMBACA Slovenski kantavtor Vlado Kreslin je po skoraj dveh desetletjih ponovno nastopil v ljubljanskih Križankah, kjer je svoji zvesti publiki postregel s starimi in novimi hiti. Na odru pa ni bil sam, saj je ob njem prepeval pevski zbor Srednje šole Slovenska Bistrica, pri dveh skladbah se mu je pridružila goriška pevka Gabriella Gabrielli, z njim pa je seveda bila tudi »obvezna« Beltinška banda. Pri nekaterih skladbah sta mu na pomoč priskočila še mama Katarina in oče Milan. Ni zato čudno, da je torkov koncert z naslovom Vlado Kreslin z gosti, ki je trajal skoraj dve uri in pol, minil prehitro. Posebno navdušenje na ljubljanskem koncertu je izzvala ravno Goričan-ka Gabriella Gabrielli, odlična pevka iz skupine Zuf de Zur in drugih folk bendov, ki je s svojim temperamentnim in hkrati mehkim glasom občinstvo presenetila in ga očarala. Najprej je s Kreslinom zapela pesem Abel in Kajn, nato v francoščini pesem »Brigata Garibaldi«, za konec pa je spet s Kreslinom zapela italijansko partizansko »Bella ciao«. Poslušalci so jo nagradili z glasnim ploskanjem. Odveč je pripisati, da se je tudi tokrat kantavtor iz Prekmurja odlično odrezal. V teku so že pogovori z organizatorji glasbenega festivala »Across the Border«, ki bi radi ponovili Kreslinov koncert z gosti tudi v Gorici, saj gre za neobičajen, a izredno privlačen glasbeni dogodek. K uspehu ljubljanskega večera v Križankah je prispevala Gabriella Gabrielli, ki je znala osvojiti številno, predvsem pa podkovano ljubljansko publiko. (ik) Drevi ob 20.30 bo v goriških Stražcah koncert, ki ga prirejajo v okviru poletnega niza Note v mestu. Večer, ki bo potekal v dvorani zavoda sester Božje previdnosti, bo oblikovala skupina Gary Guitar Quartet. Koncert prireja glasbena fundacija mesta Gorica v sodelovanju z rajonskim svetom za Straž- Kontrabas na dvorcu Na dvorcu Lantierijev v Gorici bo nocoj prvi iz niza dveh glasbenih dogodkov, ki ga organizirajo v okviru tečaja v igranju kontrabasa International Doublebass Masterclass. V dvorani plemiške palače bo ob 20. uri nastopila kontraba-sistka Christine Hoock, ki koncertira po svetu in poučuje na solnograškem Mo-zarteumu; spremljala jo bo pianistka To-moko Takahashi. V četrtek, 27. avgusta, ob 20. uri, ob koncu tečaja, pa bodo koncert sooblikovali tečajniki. Vstop na oba večera je brezplačen do zasedbe mest; vhod v palačo je možen po prehodu mimo gradbišča, ki zaseda trg Sv. Antona. Donizetti v Mošu Jutri se bo začela letošnja izvedba tradicionalnega glasbenega niza v vili Codelli v Mošu, ki jo s pokroviteljstvom dežele FJK, Fundacije Goriške hranilnice, goriške pokrajine, trgovine Pecar in drugih partnerjev prirejata podjetje Co-delli in občina Moš. Jutrišnji koncert se bo začel ob 21. uri, na programu pa bo opera »Elisir d'amore« Gaetana Doni-zettija; vstop prost. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, ul. Aquileia 53, tel. 0481482787. DEŽURNA LEKARNA V ZAGRAJU LUCIANI, ul. Dante 41, tel. 0481-99214. U Kino GORICA KINEMAX: zaprt do 20. avgusta. TRŽIČ KINEMAX: zaprt do 20. avgusta. b 17.30 brezplačni vodeni ogledi. Koncerti ljevanje letnih suplenc za tržaško in goriško pokrajino potekalo skupno, in sicer v petek, 28. avgusta, v prostorih Nižje srednje šole »S. Kosovel« na Opči-nah, Bazoviška ulica, št. 7, in sicer ob 10.00 za vrtce in osnovno šolo ter ob 11.30 za nižje in višje srednje šole. Kdor bi se podelitve ne mogel udeležiti, lahko v ta namen izpolni pooblastilo. Tozadevni obrazci so na voljo tako na tržaškem kot na goriškem sedežu Urada. Seznam razpoložljivih mest bo vsaj 24 ur prej objavljen na oglasnih deskah tržaškega in goriškega urada. Ü3 Obvestila NOTE V MESTU 2009: danes, 20. avgusta ob 20.30 v dvorani v ul. Brigata Pavia 21 koncert Gary Guitar Quartet; 25. avgusta ob 20.30 v parku Attems v Podgori koncert kvarteta Sax4et; 2. septembra ob 20.30 v cerkvi pri Ma-donini koncert gojencev, ki so se udeležili tečaja kitare glasbene fundacije »Citta di Gorizia«. JSJ Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da so bile ponovno objavljene pokrajinske lestvice učnega osebja slovenskih šol, dopolnjene s kandidati, uvrščenimi na lestvice goriške pokrajine, ki pa so zaprosili za vpis tudi na rep tržaških lestvic. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da bo zaradi novih pravil letos pode- DRŽAVNA KNJIŽNICA v ul. Mameli v Gorici bo do 22. avgusta zaprta. Možni bosta le izposoja in vrnitev knjig med 10. uro in 12.30. KMEČKA ZVEZA sporoča, da bo njen goriški urad zaprt zaradi dopusta do 21. avgusta. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL obvešča, da je odprta od 8. do 16. ure. Za dopust bo zaprta do 28. avgusta. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v avgustu anagrafski, davčni urad in tajništvo zaprti v popoldanskih urah. URAD ICI goriške občine je odprt ob ponedeljkih in sredah med 8.45 in 12. uro ter med 16.30-17.30. URAD MLADINSKEGA DOMA bo zaprt zaradi dopusta do 21. avgusta; informacije na tel. 0481-536455. 11. USTVARJALNA DELAVNICA ZSKD v Mladinskem hotelu v Pliskovici se prične v nedeljo, 23. avgusta, ob 17. uri (ne ob 15.30) in zaključi v petek, 28. avgusta, ob 17. uri. Udeleženci pridejo in odidejo v spremstvu staršev; informacije nudi ZSKD na korzu Verdi 51 v Gorici, tel. 0481-531495, faks 0481550004, gorica@zskd.org, www.zskd.eu. OK VAL IN ZSŠDI prirejata od 24. do 28. avgusta v telovadnici v Štandrežu in od 31. avgusta do 4. septembra v telovadnici v Doberdobu odbojkarski kamp za deklice in dečke od 6. do 12. leta starosti. V Štandrežu bo potekal med 15. in 19. uro, v Doberdobu pa med 7.45 in 13. uro (brez kosila). Kamp bo vodil odbojkarski trener Leon Hro-vat. Društvo bo poskrbelo za prevoz iz sosednjih občin; informacije in vpisovanje na tel. 328-1511463 (Ingrid) ali 393-2350925 (Sandro v večernih urah). SKRIVNOSTI USPEŠNEGA NASTOPANJA V JAVNOSTI je dvodnevna delavnica, ki ponuja uporabne, v praksi potrjene pristope za uspešno javno nastopanje. Program je namenjen vodjem oddelkov, organizacij, ustanov, poslovodnim delavcem, zaposlenim v oddelkih za trženje in odnose z javnostmi, samostojnim podjetnikom in vsem, ki pogosto nastopajo ali se pojavljajo v javnosti. Delavnico v organizaciji Slo-vika bo vodila Anita Mirjanič iz Ljubljane. Potekala bo 4. septembra (od 14. do 18. ure) in 5. septembra (od 9. do 13. ure) na Sloviku v Gorici; informacije na sedežu Slovika na korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481-530412, in-fo@slovik.org). GLASBENA MATICA GORICA obvešča, da bodo uradi zaprti do 28. avgusta. Izjema bo petek, 21. avgusta, v jutranjih urah, ko bodo sprejemali vpise za poletno delavnico, ki bo potekala v Doberdobu od 24. do 28. avgusta za otroke od 6. do 11. leta starosti. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na korzu Verdi 51 zaprt do 31. avgusta. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO prireja v soboto, 22. avgusta, meddržavni ženski balinarski turnir v Sovodnjah ob Soči od 8. ure dalje. Vabljeni člani in prijatelji. COERVERJEVA NOGOMETNA ŠOLA DOBERDOB - ŠZ Mladost prireja od ponedeljka, 24., do sobote, 29. avgusta, na igrišču v Doberdobu poletni kamp, namenjen izpopolnjevanju nogometnih veščin mladih igralcev od 6. do 15. leta starosti. Udeleženci bodo razdeljeni po starostnih skupinah ter bodo pod strokovnim vodstvom trenerja Daria Frandoliča in sodelavcev vadili tehniko nogometne igre po tako imenovani Coerverjevi metodi; informacije in vpisovanje na tel. 334-6989857 (Domenico Donda), 338-3681964 (Ful-vio Battistuta), 335-6041844 (Igor Juren), info@juren.it. MOPZ SKALA obvešča člane zbora, da bo prva vaja nove sezone v torek, 25. avgusta, ob 20.30 v Gabrjah. MOŠKI PEVSKI ZBOR JEZERO obvešča vse člane, - zaželeni so tudi novi - da bo prva vaja za skupen nastop v Prešernovem gaju v Kranju (4. septembra) v torek, 25. avgusta, ob 20.30 v prostorih Društva Skala v Gabrjah. M Izleti POHOD OD ŽELINA DO VOJSKEGA - v spomin na prenos več kot sto ranjencev od Cerknega do Črnomlja leta 1944 - bo potekal 29. avgusta. Zbirališče in odhod sta predvidena ob 7. uri, prihod na Vojsko ob 16. uri, po slovesnosti bo povratek z avtobusi v smeri Idrije in Zelina; informacije, vpis in zavarovanje na tel. 348-5298655. SPDG obvešča, da danes, 20. avgusta, napovedanega vpisovanja za izlet na Koroško (20. septembra) ne bo. SDPG obvešča, da izlet na Pelmo v petek, 28. in soboto, 29. avgusta, odpade zaradi organizacijskih težav. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja od 13. do 18. oktobra tradicionalni izlet »Po poteh spominov« in »Na mandarine« za obisk krajev Bihač, Kozara, Drvar, Jajce, Travnik, Sarajevo, Foča, Čapljina, Medžugorje, Mostar, dolina Neretve, Gradac itd. Je še nekaj prostih mest v avtobusu. Vabljeni so tudi prijatelji s Tržaškega; vpisujejo Saverij R. (tel. št. 0481-390688), Ivo T. (0481-882024), Ema B. (0481-21361) in Ana K. (048178061). lao iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Marije Kraljice in na glavno pokopališče; 10.00, Ludovico Persoglia na glavnem pokopališču; 11.00, Elena Donati - Della Lunga iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče. DANES V RONKAH: 10.00, Emilio Sorgo iz Spinee na vaško pokopališče (ob 12.00). Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Giovanni Tar- t Zapustil nas je naš dragi Venče Tabaj star 87 let Žalostno vest sporočajo žena Ani, hči Iva z Walterjem in ljubljeno vnukinjo Valentino ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v petek, 21. avgusta, ob 10. uri iz mrtvašnice goriške civilne bolnišnice v župnijsko cerkev v Štandrežu in nato na štandreško pokopališče. Vnaprej se zahvaljujemo vsem, ki bodo počastili njegov drag spomin. Gorica, 20. avgusta 2009 Priznano pogrebno podjetje Preschern Ob težki izgubi dragega Venčeta Ta-baja izrekamo iskreno sožalje ženi Ani, hčerki Ivi in vnukinji Valentini. Sekcija VZPI-ANPI iz Štandreža PRIREDITVE Četrtek, 20. avgusta 2009 1 5 sziget festival Podobno že prihodnje leto na hrvaški obali Uprava festivala Sziget, enega od največjih v Evropi, za prihodnje poletje načrtuje sestrski festival na hrvaški obali, je v torek pisal dnevnik Nepszabad-sag. Dobiček od petdnevnega festivala na budimpeštanskem otoku Obudai na Donavi je ocenjen na 555.000 evrov, še toliko od ostalih dejavnosti, poroča madžarska tiskovna agencija MTI. Družba Sziget zato razmišlja o širitvi festivala na nove lokacije, je dejal njen lastnik in glavni organizator Karoly Gerendai. Sestrski festival poleti prihodnje leto bi najraje prenesli v katero od mest na obali Jadranskega morja, ki jih je moč zlahka doseči po avtocesti in z javnimi prevoznimi sredstvi. Med kandidati sta Split in Zadar, je dejal Gerendai. Statistika letošnjega Szige-ta je pokazala, da cenene vstopnice s študentskim polovičnim popustom niso tako zelo priljubljene, zato Gerendai predvideva, da bo novi festival ciljal na premožnejše, in to z dodatno ponudbo, podobno kot prireditev »Balaton Sound«. Med obiskovalci Szigeta je vse več tujcev, ki so jim prodali okoli 70 odstotkov tedenskih vstopnic. Madžari pa so, nasprotno, pokupili 85 odstotkov dnevnih vstopnic, čeprav njihove cene že več let rastejo hitreje kot inflacija, je še poročal časnik. (STA) sopot - 20.-22. 8 Rock u ravnici Od 20. do 22. avgusta bo v izletniškem kraju Sopot na Hrvaškem prvi Open Air Festival Rock u ravnici (Rock na ravnini), poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. Od četrtka do sobote bo nastopilo 15 hrvaških rock skupin, je povedala Biljana Pav-lovič, glavna urednica TV Vinkovci, ki ob pokrovitelju, mestu Vinkovci, prireja ta glasbeni dogodek. V četrtek zvečer bodo nastopile skupine Septica, Kawasaki 3P, Sheintans, The Karambol in Van Programa. Petek je rezerviran za popularne Majke in bande Messerschmitt, Ruiz, Dosh Lee ter Punčke, v soboto pa bo koncert najbolj priljubljenih hrvaških rockerjev, Hladnega piva, ob njih pa še skupin One Piece Puzzle, Bud Spencer, The Orange Strips in Thee Knuckleheads. Koncerti se bodo začenjali ob 20. uri in bodo trajali do 2. ure zjutraj. Okoli pol kilometra od Sopo-ta bo brezplačen kamp za obiskovalce, ki bodo imeli vstopnice za vse tri večere. Organiziran bo tudi brezplačen prevoz z avtobusi od vinkov-škega mestnega središča do Sopota in nazaj, in to od 19. ure do 3. ure zjutraj. Med dnevnimi dogodki bodo likovna delavnica pod vodstvom akademskega slikarja Marka Šošiča, arheološka delavnica na arheološkem najdišču v Sopotu, to bo vodil arheolog Mestnega muzeja v Vinkov-cih Hrvoje Vulič. Zainteresirani se bodo učili izdelave kamenega orodja, ki so ga Sopočani uporabljali pred 7000 leti. (STA) novo mesto Prvi filmski festival z delavnicami V Novem mestu bo od 24. do 29. avgusta potekal prvi filmski festival, ki ga bo tamkajšnje Društvo ljubiteljev filma Klapa v četrtek ob 20. uri v atriju kluba LokalPatriot napovedalo s predvajanjem filma Petelinji zajtrk in pogovorom z njegovimi ustvarjalci. Posvečen bo novomeškemu filmskemu ustvarjanju. Po besedah vodje projekta Žige Anžlovarja bodo na različnih koncih mesta potekale filmske delavnice, predvajali bodo filme novomeških filmskih ustvarjalcev in priredili poučne večere s filmsko tematiko. Udeleženci filmske delavnice bodo delali pod mentorstvom Janeza Lapajneta in Roka Bička, vsi ostali filmski navdušenci pa bodo lahko obiskovali večerne brezplačne filmske projekcije v atriju kluba LokalPatriot. Tam bodo 26. avgusta priredili večer filmov novomeških študentov ljubljanske AGRFT, Roka Bička, Nejca Gazvode in Žige Virca. V četrtek, 27. avgusta, bodo pripravili večer mladih s predstavitvijo mlade novomeške filmske produkcije, 28. avgusta večer novomeške klasike, za konec pa bodo 29. avgusta priredili večer premier filmov udeležencev ustvarjalne delavnice v okviru festivala. V sklopu poučnih večerov s filmsko tematiko se bodo udeleženci v atriju Knjigarne Goga z novomeškim cineastom Filipom Ro-barjem Dorinom pogovarjali o scena-ristiki, ogledali pa si bodo njegov film Veter v mreži, spoznali bodo revijo Kino in kritični pogled na film, v klubu LokalPatriot pa si ogledali fotografsko razstavo z zabeleženimi utrinki ustvarjanja novomeških filmov. (STA) vila manin - V petek, 4. septembra Slovesen zaključek s Claudiom Baglionijem V petek, 4. septembra, se bo s koncertom slavnega italijanskega kantavtor-ja Claudia Baglionija zaključil poletni niz prireditev Estate in Villa 2009 (Poletje v Vili 2009). Baglionijeva turneja Gran concerto - Q.P.G.A. je prava sodobna mojstrovina, saj gre za glasbeno pripoved o veliki ljubezni, ki jo je rimski pevec najprej ove-kovečil s filmom v produkciji Medusa in romanom, ki je izšel pri založbi Monda- dori. Koncert, pravzaprav pravi spektakel, pa je še zadnji del te inovativne celote. Baglioni bo občinstvu postregel z novimi pesmimi, po poletju pa bo izdal še album. Koncert, ki se bo v Vili Manin začel ob 21.30, bo po napovedih enkratno prepletanje med glasbo in fotografijo. Na voljo je še nekaj vstopnic (od 69 evrov do 28,75 evra - stoje). Več informacij najdete na spletni strani www.aza-lea.it. ljubljana renesančne glasbe V atriju Mestnega muzeja Ljubljana se je sinoči s koncertom skupine priznanih glasbenikov španskega ansambla Tasto Solo pričel 10. festival srednjeveške in renesančne glasbe, ki ga organizira Mini teater skupaj s 27. festivalom Radovljica. Skupina Tasto Solo je ljubiteljem srednjeveške glasbe pričarala igrivo glasbo inštrumentov s tipkami iz poznega srednjega veka. Na festivalu se bo predstavilo več umetnikov, med drugimi priznani ansambel za staro glasbo Minstrel iz Zagreba, glasbena skupina Gallus Consort iz Trsta, mojster igranja na stara glasbila Janez Jo-cif iz Škofje Loke, ki bo poleg koncerta izvedel tudi delavnico za otroke in mladostnike ter Ljuba Jenče, ki bo prav tako poleg koncerta razveselila najmlajše s svojo delavnico. Letošnji Srednjeveški dan, ki bo v nedeljo, 27. septembra, je namenjen predvsem otroškemu občinstvu, saj bodo poleg glasbenih delavnic in koncertov na Ljubljanskem gradu ves dan potekale številne ustvarjalne delavnice. Rdeča nit letošnje prireditve se navezuje na znamenito pravljico Makalonca Frana Saleški Finžgarja in glavnega junaka Petrusa. Tako kot v pravljici Ma-kalonca Petrus premaguje težave in se jekli, bodo tudi otroci na srednjeveškem dnevu ob pomoči mentorjev na delavnicah krepili svoje vedenje o srednjem veku, se učili različnih spretnosti in sodelovali v umetniškem ustvarjanju, so sporočili iz Mini teatra. (STA) GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA PRISTANIŠČE SAN ROCCO (MILJE) Kongresna dvorana V soboto, 22. avgusta ob 21.00 / Velika komorna glasba: poklon Haydnu in Mendelssohnu. Dirigent: Romolo Gessi. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA ■ Festival Ljubljana 09 Danes, 20. avgusta ob 20.00, Cankarjev dom / Londonski simfonični orkester. Dirigent: Valerij Gergijev. V ponedeljek, 24., v torek, 25. in v sredo, 26. avgusta ob 20.00, Cankarjev dom / Akademski državni Bolšoj teater iz Rusije, Peter Iljič Čajkovski: Jev-genij Onjegin, opera. Dirigent: Aleksander Vedernikov. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Palača Gopčevic: na ogled je razstava z naslovom Fulvio Tomizza »Destino di frontiera« (Obmejna usoda). Odprta bo do 15. septembra in sicer vsak dan od 9.00 do 19.00 in brez vstopnine. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Atelier Dom Art (Dunajska cesta 17/A): do septembra, bo na ogled raz- stava Vivjane Kljun pod naslovom »Prepovedane stolice«. REPEN Kraška hiša: do 23. avgusta bo na ogled fotografska razstava Zdenka Vogriča »Bila so Brda ...«. Ob priliki razstave bo na ogled tudi originalna goriška ljudska noša iz fundusa Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. NABREŽINA Kavarna Gruden: do oktobra, bo na ogled razstava »Umetniške fotografije o Barkolani« Miloša Zidariča. Urnik ogleda v času odprtja Kavarne. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 31. avgusta bo na ogled razstava »Sonce miru 2009«, ki je letos posvečena afriškim in brazilskim otrokom iz favelas Ria de Janeira. Na razstavi sodelujejo tudi trije afriški likovni umetniki: Ade, Mikà in Mali. Možnost ogleda od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. VIDEM Občinski muzeji na gradu: do 23. avgusta bo na ogled znamenito Tiepolo-vo delo »Consiliun in arena«. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. STRUNJAN Galerija Talasa Term Krka: do 7. okt- obra se z akrili na platnu predstavlja slikar Miran Kordež. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. DIVAČA V prostorih knjižnice bo do 24. avgusta razstava »Življenje med nebom in zemljo«. Razstava predstavlja sedem območij Natura 2000, ki so bila razglašena zaradi ohranjanja ogroženih vrst ptic in je nastala v okviru Natura Primorske (PPS Interreg IIIA Slovenija - Italija 2000-2006). TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 23. septembra je na ogled slikarska razstava oljnih slik avtorice Margarete Selene. Odprto ob sobotah in nedeljah ter praznikih od 12.00 do 18.00. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobo- tah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. IDRIJA Grad Gewerkenegg: do 30. avgusta bo na ogled razstava Milene Gregorčič »Spomini, grafike z idrijsko čipko«. CERKNO Cerkljanski muzej: do 23. avgusta - razstava čipk cerkljanske klekljarske sekcije Marjetica. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. Ljubljanski grad, Galerija »S«: do 14. oktobra, bo na ogled fotografska razstava »Glasbeni svet 60., ujet v objektiv« ob 90-letnici fotoreporterja Edi-ja Šelhausa. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. 1 6 Četrtek, 20. avgusta 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu atletika - 12. svetovno prvenstvo v Berlinu Domači metalec diska dvignil olimpijski stadion na noge V teku na 800 m zmagala Južnoafričanka Caster Semenya, od katere IAAFzahteva test spola Končne odločitve MOŠKI 1500 m: 1. Yusuf Saad Kamel (Bah) 3:35,93; 2. Deresse Mekonnen (Eti) 3:36,01; 3. Bernard Lagat (ZDA) 3:36,20; 4. Asbel Kipruto Kiprop (Ken) 3:36,47; 5. Augustine Kiprono Choge (Ken) 3:36,53; 6. Mohamed Moustaoui (Mar) 3:36,57; 7. Mehdi Baala (Fra) 3:36,99; 8. Lopez Lomong (ZDA) 3:37,62 disk: 1. Robert Harting (Nem) 69,43; 2. Piotr Malachowski (Pol) 69,15; 3. Gerd Kanter (Est) 66,88; 4. Virgilijus Alekna (Lit) 66,36; 5. Casey Malone (ZDA) 66,06; 6. Zoltan Kovago (Mad) 65,17; 7. Bogdan Piščalnikov (Rus) 65,02; 8. Gerhard Mayer (Avt) 63,17 ŽENSKE 800 m: 1. Caster Semenya (JAR) 1:55,45, izid sezone na svetu; 2. Janeth Jepkosgei (Ken) 1:57,90; 3. Jennifer Meadows (VBr) 1:57,93; 4. Julija Krecun (Ukr) 1:58,00; 5. Marija Savinova (Rus) 1:58,68; 6. Elisa Cusma (Ita) 1:58,81; 7. Mayte Martinez (Spa) 1:58,81; 8. Marilyn Okoro (VBr) 2:00,32 100 m ovire (+0,2 m/s): 1. Brigitte Foster Hylton (Jam) 12,51; 2. Priscilla Lopes Schliep (Kan) 12,54; 3. Delloreen Ennis London (Jam) 12,55; 4. Derval O'Rourke (Irs) 12,67; 5. Sally McLellan (Avs) 12,70; 6. Virginia Powell (ZDA) 12,78; 7. Dawn Harper (ZDA) 12,81; 8. Perdita Felicien (Kan) 15,53 DANAŠNJI FINALI 19.10 višina, ženske; 20.15 400 m ovire, ženske; 20.35 200 m, moški; 20.55 110 m ovire, moški; 21.15 deseteroboj, 1500 m Nemec Robert Harting je vrgel disk 28 centimetrov dlje od Poljaka Piotra Malachiwskega ANSA BERLIN - Peti dan 12. atletskega svetovnega prvenstva v Berlinu so podelili štiri komplete medalj. V metu diska je slavil domačin Robert Harting (69,43), Yusuf Saad Kamel iz Bahrajna, po rodu Kenijec, je bil najhitrejši na 1500 m (3:35,93), na 100 m ovire je zlata medalja pripadla Jamajčanki Brigitte Foster Hylton (12,51), na 800 m pa je zmagala Južnoafričanka Caster Semenya z najboljšim izidom sezone na svetu (1:55,45). Šestindvajsetletni Yusuf Saad Kamel je na 1500 m v zadnjih 50 metrih ugnal De-resseja Mekonena iz Etiopije (3:36,01), svetovnega dvoranskega prvaka, tretji pa je bil branilec naslova Bernard Lagat iz ZDA, prav tako po rodu Kenijec (3:36,20). Teka- na olimpijskem stadionu Vidljivost in vidnost Izvedenci za marketing pri britanski BBC so že dolgo od tega ugotovili, da atletika ni posebno zanimiva za gledalce pred malimi ekrani. Vzporedno to pomeni, da je manj privlačna tudi za gledanje v živo. Običajne tri ure dnevnega programa na berlinskem stadionu vsebujejo več obdobij, ko se v areni nič ne dogaja. Spored raztegnjen na devet dni atletski mogotci dodatno obremenjujejo z dolgočasnimi predstavitvami udeležencev posamičnih startov. In ne nazadnje je vsako prvenstvo vedno bolj prvenstvo črne rase kot svetovno. Bela rasa, ki se na splošno ima za žlahtnejšo, postopoma izgublja voljo do treninga in merjenja moči. Utaplja se v maslu in v dejstvu, da je ob določenih telesnih razlikah itak vse zaman, je našla tudi alibi za svoj umik. Po prvih dneh tekmovanj so morali organizatorji prikazati nekaj nadvse negativnih podatkov glede obiska gledalcev. Popoldanski del tekmovanj je prvega dne obiskalo nekaj nad 42 tisoč ljudi, drugega dne (finale teka na 100 m) jih je bilo 51 tisoč, tretji dan samo 30 tisoč, četrti pa nekaj manj kot 30 tisoč. Velike praznine na prostranih tribunah postavljajo take številke v dvom. Olympiastadion premore za to SP nekaj nad 56 tisoč sedežev za gledalce. Velik del tribun je namenjenih za reporter-je, novinarje, tehnične službe itd. Katastrofalna je režija med- narodnega programa. Po navodilih mogotcev ima vsekakor katerikoli tek prednost nad ostalim. Če je na startu 4. skupina teka na 100 m za deseteroborce in istočasno nekdo naskakuje svetovni rekord v višini, bo na televizijskem ekranu tek na 100 m. Izjema so samo nemški tekmovalci, katerih podvige spremljajo v živo, odkar si po-smeznik sname trenerko, dokler pozdravi navdušeno publiko. Vza-meno za prikrajšanje dogodkov v živo na ekranu nastopa ovalna streha stadiona in vedno temnejše berlinsko nebo. To glede vidljivosti. Drugačen pojem pa je vidnost, ki jo po svojih močeh ustvarjajo akterji. Po lanskem nastopu Bolta v Pekingu, je premnoge (žal vedno temnopolte) prevzela nuja po neki mimiki, ki pa je enostavno spa-kovanje. V večernih urah je težko razumljiva uporaba temnih očal. Seveda gre največkrat za sponzorstva, nekateri pa enostavno posnemajo bolj znane. Veliko manjša je »uporaba« težkih zlatih ogrlic, ki so nekakšen »must« na tekmovanjih zlate lige. Najnovejši hit izgledajo velike zapestne ure. Videli smo jih med skokom v daljino in teki čez ovire. Nekorist teh predmetov je več kot očitna. Tudi tu gre za sponzorstva. Vse pa je prekašal zmagovalec troskoka Idowu: sedem piercingov in čepica v slogu dedka mraza. Bruno Križman či, ki so zastopali Kenijo, pa so tokrat ostali praznih rok. Asbel Kiprop je bil četrti, Augustine Kiprono Choge, lastnik najboljšega izida sezone na svetu, pa peti. Yusuf Saad Kamel je zapolnil prostor, ki ga je pustil v dopinško afero vpleteni njegov reprezentančni kolega Rashid Ramzi, olimpijski zmagovalec iz Pekinga. Kamel je do leta 2003 nastopal za Kenijo kot Gregory Konchellah in je sin Billyja Konchellaha, dvakratnega svetovnega prvaka na 800 m. Štiriintridesetletna Brigitte Foster Hylton, tretja na SP 2005 in druga na SP 2003, je v izenačenem obračunu na visokih ovirah za tri stotinke ugnala Kanadčanko Priscillo Lopes Schliep (12,54), olimpijsko podprvakinjo, in za štiri rojakinjo Delloreen Ennis London (12,55). Derval O'Rourke irski rekord (12,67) ni pomagal, da bi segla višje od četrtega mesta. Olimpijska zmagovalka Dawn Harper iz ZDA je tako slabo startala, da je ostala daleč od medalj na sedmem mestu, branilka naslova Michelle Perry pa je izpadla že v kvalifikacijah. Harting, svetovni podprvak iz Osa-ke 2007, je v disku v predzadnjem metu finala orodje zalučal do osebnega rekorda (69,43 m) in iz drugega napredoval na prvo mesto. Poljak Piotr Malachowski, ki je v predzadnji seriji dosegel državni rekord in tedaj povedel (69,15 m), je imel še en poskus, ki pa mu ni uspel (67,33 m) in ostal je srebrn. Bron je osvojil branilec naslova Estonec Gerd Kanter (66,88 m), najboljši v Ptičjem gnezdu lani v Pekingu. Četrti je bil Virgilijus Alekna iz Litve (66,36 m). Slednji je bil dvakrat zapored prvi na SP (2003 in 2005) ter na OI (2000 in 2004). Tek na 800 m, druga je bila Kenijka Janeth Jepkosgei z njenim najboljšim časom sezone (1:57,90), tretja pa Britanka Jennifer Meadows z osebnim rekordom (1:57,93), je pozornost javnosti pritegnil že nekaj ur pred večernim finalom. Tedaj je odjeknila novica, da je Mednarodna atletska zveza (IAAF) od južnoafriške zveze zahtevala test spola 18-letne Caster Semenya. Tiskovni predstavnik IAAF Nick Davies je dejal, da je bila prošnja poslana potem, ko je omenjena tekmovalka dobesedno eksplodirala pred manj kot tremi tedni in 31. julija v Bambousu na Mauriciusu na mladinskem afriškem prvenstvu postavila najboljši letošnji izid na svetu (1:56,73). Davis je pojasnil, da so potrebna testiranja ginekologa, endokrinologa, psihologa, specialista interne medicine in specialista za spol, šele potem bo mogoče narediti zaključke. «Veliko krivico bi naredili, če bi jo izključili s tekmovanja. Pravzaprav sedaj ne vidim še prav nobenega razloga za kaj take-ga,» je menil Davis. V teku na 800 metrov je Elisa Cusma osvojila 6. mesto (osebni rekord 1:58,81). košarka Selektor Zdovc ni bil zadovoljen SEVILLA - Slovenska košarkarska reprezentanca je v Sevilli v prijateljski tekmi v okviru priprav na evropsko prvenstvo na Poljskem izgubila z Litvo s 75:81 (17:22, 35:43, 58:67). Najboljša strelca pri Sloveniji sta bila Jaka Lakovič in Goran Dragic s po 14 točkami. Selektor Jure Zdovc tokrat ni bil zadovoljen s prikazano igro. SLOVENCI 3. - Z zmago Nemčije se je v Egiptu končalo svetovno rokometno prvenstvo do 21 let. V finalu v Kairu so Nemci premagali Dansko z 32:24 (13:11) in prvič doslej osvojili zlato na MSP. Tretje mesto je po zmagi v malem finalu proti domačemu Egiptu s 35:24 (18:11) osvojila Slovenija. BRAZILEC NA BLEDU - Odbojkarski klub ACH Volley je dosegel dogovor z brazilskim igralcem Marcelom Barettom, ki je bil v sezoni 2006/07 že član ekipe Autocommerce, s katero je tudi osvojil evropski pokal Top teams. Z blejskim klubom je 29-letni Brazilec sklenil enoletno pogodbo. ZA ATALANTO - Napadalec slovenske reprezentance do 19 let in član Aluminija iz Kidričevega Leon Črnčiu je podpisal pogodbo z italijanskim prvoligašem Atalanto. Za klub iz Bergama je pred leti igral tudi nekdanji slovenski reprezentant Robert En-glaro. LIGA PRVAKOV - 4. krog kvalifikacij: Lyon - Anderlecht 5:1; Panat-hinaikos - Atletico Madrid 2:3, Levski Sofija - Debrecen 1:2, Salzburg - Mac-cabi Hajfa 1:2, Ventspils - Zürich 0:3. Evropska liga, danes: 16.30 Košice - Roma (La7), 20.45 Lazio - Elfsborg (Rai3), 20.45 Genoa - Odense. BO MAMICA - Ena najboljših avstrijskih alpskih smučark, 34-letna »kraljica hitrih disciplin« Renate Götschl je končala kariero zaradi materinstva. Kot edini neizpolnjeni cilj ji je ostalo zlato olimpijsko odličje. BOGATI SOČI 2014 - Organizatorji olimpijskih iger v Sočiju 2014 so doslej zbrali že 650 milijonov dolarjev sredstev iz pokroviteljstev. Nazadnje so podpisali sponzorsko pogodbo z ruskim letalskim prevoznikom Aeroflotom, ki je postal peti najmočnejši domači pokrovitelj in bo v blagajno prispeval 100 milijonov dolarjev. Največja domača pokrovitelja sta telekomunikacijska giganta Rostelecom in Megafon, sledita jima naftno-plinsko podjetje Rosneft ter Sberbank. naš pogovor - Michele Leghissa »Bolt je prava pošast, izboljšal bo tudi rekord na 200 m« Nogometaš kriške Vesne Michele Leghissa je včeraj odpotoval na Portugalsko, kjer bo od danes do konca tedna na sporedu finalni del Evrolige v nogometu na mivki. Italija bo v skupini A danes (16.30 po Eurosport 2) igrala proti Poljski. Drugi nasprotniki »azzurrov« so Portugalska, Španija, Rusija in Švica. Prejšnji konec tedna so pri Rimu odigrali finalni del državnega prvenstva. Leg-hissov Viareggio se je uvrstil na 4. mesto. V malem finalu so izgubili proti Ter-ranovi (6:5, Leghissa je dal 2 gola). Državni prvak je Napoli, ki je v finalu premagal Milano. Čeprav je »azzurro« iz Medje vasi zadnje tedne bolj malo doma, vseeno, ko le more, si ogleda kak finale s svetovnega atletskega prvenstva v Berlinu. »Nedeljskega finala v teku na 100 metrov absolutno nisem smel izgubiti,« je dejal Michele. »Ta disciplina je tudi najbolj privlačna. Usain Bolt je prava legenda. Ko je pritekel čez ciljno črto v času 9,58 nisem mogel verjeti svojim očem. Bolt je prava pošast, je nepre- magljiv. Prepričan sem, da lahko Bolt svetovni rekord še izboljša in teče pod mejo 9,50. Bolt bo zmagal tudi v teku na 200 metrov (danes zvečer) in bo tudi v tem primeru izboljšal svetovni rekord.« Ali si se kdaj tudi preizkusil na 100 metrov? Na tej razdalji sem tekmoval na raznih višješolskih tekmovanjih. Stometrska razdalja ni bila nikoli moja paradna disciplina. Uspešnejši sem bil na daljših razdaljah, na primer na 1500 metrov. Dobro sem skakal tudi v višino. Na višji srednji šoli, obiskoval sem šolo Jožef Stefan, sem dve leti zaporedoma osvojil atletsko tekmovanje med slovenskimi tržaškimi šolami. Tekmovali smo na razdalji 100 in 1500 metrov, skoku v višino in metu krogle.« Katera disciplina pa ti je najbolj pri srcu? V glavnem mi je vsa atletika zelo všeč. Vsaka disciplina ima svoj čar. Vesna je že začela priprave na novo sezono. Kdaj se jim boš pridružil? S treningi na novo sezono bom začel sredi prihodnjega tedna, ko se bomo vrnili s Portugalske. Na začetku bo malo naporno, saj se bo treba znova privaditi na drugačno igralno površino. Za mišice in sklepe je prehod s peska na travnato ali sintetično podlago pravi šok. V soboto 29. avgusta bo na sporedu že prvi pokalni derbi proti Krasu (v Križu ob 16.00). Najbrž pa te ne bomo še videli na delu? Mislim, da ne, saj bom do takrat opravil šele nekaj treningov. Trener bo bržkone zaupal bolj treniranim nogometašem. Bo Vesna v novi sezoni uspešna? Prepričan sem, da smo dobra ekipa, ki lahko prijetno preseneti. (jng) / ŠPORT Četrtek, 20. avgusta 2009 17 nogomet - Jutri zvečer začetek B-lige odbojka »Prvoligaši« tudi letos edini favoriti Lecce, Reggina in Torino z zvenečimi imeni - Triestina verjetno spet le v »zlati sredini« Odkar so dohodki nogometnih društev tako odvisni od prodaje televizijskih pravic in zlasti odkar se dohodki prodaje televizijskih pravic tako razlikujejo med A in B-ligaši, je postalo skoraj standardno, da so ekipe, ki izpadejo iz A-lige, tudi glavni kandidati za takojšen po-vratek vanjo. In tudi letos bo tako, saj je trojica izpadlih po kakovosti igralcev boljša od vseh ostalih B-ligašev. Lani je Bari uspel presenetiti konkurenco (a predsednik kluba Matarrese je iz lastnega žepa potegnil denar, ki so ga nekdanji A-li-gaši prejeli iz »televizijskega sklada«); bomo videli, če bo letos komu uspelo slediti poti, ki jo je začrtalo apulijsko moštvo. ZA NAPREDOVANJE - Trije glavni kandidati za napredovanje so torej Lec-ce, Reggina in Torino. Letni proračun teh ekip je npr. za Triestino tak, da bi klub v nekaj mesecih spravil na rob stečaja in morda čez njega. Reggino vodi »izvedenec za napredovanja« Walter Novellino, ki ima na razpolago celo vrsto odličnih igralcev, trener Torina Colantuono pa ima v napadu, kljub odhodu Rosine v ruski Zenit, sama zveneča imena (Rolando Bianchi nad vsemi). Prva tri mesta naj bi bila domena teh treh ekip, čeprav je Lec-ce za odtenek slabši od drugih dveh tekmecev. ZA KONČNICO - Ostalim ekipam naj bi ostale le drobtinice, a o napredovanju v A-ligo že nekaj let sanjajo v Bre-scii. Lani jim je spodletelo v finalu končnice, predsednik Corioni pa je dokaj vztrajen, tako da je ekipo še nadgradil. Empoli je edini od lanske trojice izpadlih, kateremu ni uspel takojšen povratek v A-ligo. Letos ima še hujšo konkurenco, a nakup Ederja je lahko še kako koristen. Pri Mantovi so se v teh letih precej opekli. Zaman so trosili denar, letos pa so najbrž sestavili manj drago a bolj homogeno ekipo. Tudi v Sassuolu so nadgradili ekipo (npr. Minelli), ki je lani za las zgrešila končnico, kar pomeni, da bo treba tudi na njih računati v boju za eno od prvih šest mest. ZLATA SREDINA - Nekoliko manj ambicij ima cela serija ekip (sem sodi tudi Triestina, o kateri poročamo posebej). V poletnih izjavah se ta društva zadovoljujejo z obstankom, po tihem pa računajo tudi na nekaj več. To je značilnost Albi-noLeffeja, ki se vsako leto na nek način prebije najmanj do zgornje polovice lestvice. V Ascoliju želijo ravno tako preživeti mirno leto. Isto velja za Frosinone, ki pa ima vsaj na papirju nekoliko slabšo ekipo kot lani (med drugim je Ciociari-jo zapustil slovenski napadalec Zlatko Dedič, ki je odšel v nemški Bochum). Sosednji Grosseto ter Modena, Piacenza, Sa-lernitana (s Cozzo lahko cilja tudi na kaj več... ) in Vicenza nekdanjega trenerja Ma-rana imajo na razpolago igralce, ki so za to ligo zelo izkušeni, tako da vse te ekipe naj bi le našle vsaka svojo pot do obstanka. ZA OBSTANEK - Nemogoče je delati napovedi o Gallipoliju, saj je društvo iz Apulije pred kratkim zamenjalo gospodarja in šele v teh dneh sestavljajo moštvo, ki bo v prvem delu sezone nedvomno pepelka prvenstva. Kot edini cilj postavljajo obstanek tudi v Anconi in Cit-tadelli, kot vedno pa bodo imele trdo delo tiste ekipe, ki so lani napredovale iz 1. divizije, to se pravi Cesena, Crotone, Pa-dova ob že omenjenemu Gallipoliju. NAŠA NAPOVED: NAPREDUJEJO: Torino, Reggina in Empoli; V KONČNICO ZA NAPREDOVANJE: Lecce, Brescia, Salernitana; IZPADEJO V 1. DIVIZIJO: Gallipoli, Padova, Frosinone, Crotone. URNIKI - Glavnina tekem bo tudi letos ob sobotah (ena od izjem je jutrišnji uvodni krog), vendar se bodo pričele po ure prej, to se pravi ob 15.30. SPORED 1. KROGA (jutri ob 20.45): Albinoleffe - Vicenza, Ascoli - Gallipoli, Brescia - Cittadella, Empoli - Piacenza, Grosseto - Torino, Lecce - Ancona, Mantova - Triestina, Padova - Modena, Salernitana - Frosinone, Sassuolo - Cro-tone, v ponedeljek ob 20.45 Cesena - Reg-gina. (I.F.) triestina - Spremenjena in pomlajena postava Z novim trenerjem Gottijem se obeta bolj napadalna igra Triestina se jutri v Mantovi podaja v novo sezono (že osma zapored v B-ligi) z dokaj spremenjeno in tudi pomlajeno postavo. Kar polovica standardnih mož bo v primerjavi z lanskimi različna, največje novosti pa beležimo v obrambi. VRATAR - Čuvaj tržaških vrat bo še za eno sezono mladi Agazzi, ki se bo ob koncu sezone selil v A-ligo. Agazzi je v prejšnji sezoni zelo solidno branil in imel le kratko obdobje krize, ko je nekajkrat nespretno posegel. Rezervni vratar ostaja David Dei. Ocena: 6,5. OBRAMBA - Prav obrambna vrsta je terjala največje in tudi najbolj številne posege. Kar 3/4 igralcev lanske začetne postave so klub zapustili. Zal je med njimi tudi odlični Minelli, veliko manj obžalovanja pa je bilo ob odhodih Cacciatoreja in Rulla. Novi nakupi naj bi zagotovili Triestini nekaj več prodornosti po pasovih. Tako Nef kot Sabato sta izkušena igralca, ki zagotavljata visok standard, na sredini obrambe pa se bosta borila za mesto ob Cottafavi še Scurto, Magliochetti in mladi Brosco. Ocena: 6,5. ZVEZNA VRSTA - Klub sta zapustila Antonelli in Allegretti. Prvi je lani igral vrhunsko, tako da so ga navijači celo nagradili kot igralca leta, medtem ko je Allegretti dobro začel, Novi trener Luca Gotti KROMA nato pa tudi zaradi poškodbe drugi del sezone v glavnem presedel na klopi. Po novem Triestina torej ne bo imela pravega organizatorja igre in ravno zaradi tega bosta še toliko bolj pomembna zunanja vezna igralca. Levi pas bo še vedno domena Testinija, ki je pred kratkim podaljšal pogodbo, na desni pa naj bi bil favorit za mesto v standardni postavi Šedivec, ki pa se bo moral zelo paziti pred »napadi« talentiranega Volpeja. Na sredini se četverica bori za dve mesti. Princivalli in Pani sta v rahli prednosti nad Gissijem in Cos-sujem, med sezono pa bi si lahko ne- kaj prostora izboril tudi mladi Irec Mc Cormack. Ocena: 6.5. NAPAD - Navijači množično dvigujejo abonmaje zaradi pričakovanega povratka Denisa Godeasa. Napadalec iz Medeje je kljub letom v res zavidljivi formi in zelo motiviran. Uigravanje z Della Rocco dobro napreduje in prav od niju so v veliki meri odvisni rezultati v tej sezoni. V napadu ima namreč Triestina bolj malo alternativ. Tako Figoli kot Stanko-vic sta doslej pokazala malo. Volpe je zelo perspektiven, a gre bolj za zunanjega napadalca, ki je primernejši za postavitev s tremi napadalci oziroma za napadalni 4-4-2. Ocena: 7. TRENER - Luca Gotti s svojo umirjenostjo in zelo odkrito analizo vedno preseneča. Igralci so doslej nad njim navdušeni. Sicer lani je s Trevisom izpadel, a stanje v tistem društvu je bilo res nevzdržno. Bomo videli, ali se bo letos izkazal, saj mu pri Triestini omogočajo, da dela brez pritiskov. Znaki nekoliko bolj napadalne mentalitete v primerjavi z Maranom so že vidni. Se bodo v Trstu še veselili tega, da se je Ventura zadnji trenutek odločil za Bari? Ocena: 6,5. STANDARDNA POSTAVA (4-42): Agazzi; Nef, Cottafava, Scurto, Sabato; Šedivec (Volpe), Pani, Princival-li, Testini; Della Rocca, Godeas. (I.F.) V Repnu začel priprave B-ligaš Trieste Volley V repenski občinski telovadnici so se sinoči na zboru zbrali igralci novega društva Trieste Volley 2010, ki bo nastopal v odbojkarski B2-ligi. Pod vodstvom trenerja Edija Bo-sicha bo v ligi nastopala glavnina Sloginih od-bojkarjev, ki so lani osvojili deželno C-ligo, moštvo pa so okrepili tudi z igralci iz drugih okolji, med njimi s profesionalcem Marijem. Nepričakovano je sodelovanje le nekaj dni pred zborom odpovedal center Daniele Sorgo. TENIS Paola v Velenju Naša najboljša teniška igralka Paola Ci-gui(št. 426 na svetu) bo prihodnji teden nastopila na mednaorndme ITF turnirju v Ve-lejnu z nagradnim skladom 10.000 dolarjev. Na njem je trenutno (vpisi so še v teku) tretja nosilka. Prva je Rusinja Natalija Orlova (240). KOLESARSTVO Mozan v glavnini V soboto na poletni praznični dan je v Rivignanu pri Vidmu potekala cestna dirka, ki jo je priredil Velo Club Rivignano za 3.Ve-liko nagrado »Cuore dello Stella«. Preizkušnje se je od tekmovalcev SK Devin udeležil le Erik Mozan, ki je v cilj privozil z glavnino na 19. mestu, zmagal je Federico dAgostino (La Vallata). Nastopilo je 40 kolesarjev drugega letnika. 45 km dolgo progo so prevozili s povprečno hitrostjo 38.8 km/h. PLANINSKI SVET Tridnevni izlet na Triglav Udeleženci izleta na Triglav v organizaciji SPDT, in PD Intergral se zberemo v petek, 21 avgusta ob 04,20 pred hotelom Danev na Opčinah, društveni kombi bo odpeljal ob 04,30 proti Ljubljani, od koder bodo udeleženci ob 06,00 z avtobusom nadaljevali izlet. Za dodatna pojasnila pokličite na tel. štev. 3384913458. košarka - Letos z dvema deželnima tretjeligašema Borovci korenito pomlajeni Breg s prevelikim številom igralcev V letošnjem košarkarskem prvenstvu C2 lige bosta igrali tudi dve naši ekipi: Bor Radenska, ki je v minulem prvenstvu izpadel iz C1 lige, in Breg, ki je napredoval iz D lige. V zgodovini naše košarke sta samo dvakrat istočasno nastopala dve naši ekipi v tem prvenstvu: v sezoni 1998/99 Bor Radenska in Dom Kmečka banka. Oba sta morala za obstanek igrati v play-outu, do-movci pa so izpadli. V sezoni 2003/04 sta v tej ligi nastopala Bor Radenska in Jadran Il Di'. Oba sta igrala v play-offu, a nista napredovala, Bor je zaprosil za "repesažo" in v naslednji sezoni 2004/05 nastopil v višji, C1 ligi. Odtlej so borovci uspešno nastopali v tem prvenstvu do minule sezone, ko so povsem nepričakovano izpadli iz lige. »Upal bi si reči, da smo imeli najboljšo ekipo zadnjih let in smo bili po uvodnem delu prvenstva celo četrti na lestvici. Nihče od nas ni pričakoval, da bi nato ekipa doživela tak polom in celo direktno izpadla v nižjo ligo,« nam je pred prvim ponedeljkovim treningom na Prvem maju dejal predsednik KK Bor Bruno Kneipp. »Odbor je, po mojem, sprejel pametno odločiltev, da v tej sezoni povsem prenovi in predvsem pomladi ekipo ter tako začne nov ciklus. Povprečna starost našega moštva je 22 let, pa tudi povprečna višina je kar dostojna: 193 cm. Pogovorili smo se s fanti, sprejeli so naš program dela. Zavedamo se, da naša naloga ne bo lahka, saj se je več ekip okrepilo, toda z zmernim optimizmom gledamo na bližnje prvenstvo in na program, ki smo ga zastavili,« je še nadaljeval Kneipp. Sicer pa je ekipa za to prvenstvo kar konkurenčna. Potrjeni trener Andrea Mura bo imel ob mladih na razpolago tudi nekaj igralcev z izkušnjo v višjih ligah. To so center Alberti (s Falconstarjem celo v B2 ligi), oba playmakerja Krizman in Creva-tin, branilci Štokelj, Bole i A. Šušteršič ter Borovci se potijo na 1. maju krilo Madonia (vsi v C1 ligi). Na primer postava Crevatin (Krizman), Bole, Štokelj (Šu-šteršič), Madonia in Alberti (Bocciai) ni od muh. Če je pri Boru seznam igralcev že določen, pa imajo pri Bregu "težave" s prevelikim številom košarkarjev. Na seznamu jih je kar 19. Več je tudi novih obrazov. Po našem mnenju pa je gotovo največja okrepitev center Štefan Samec, ki se je po dolgih letih vrnil v matični klub. Štefan je namreč leta 1984 začel pri Bregu kot minikošarkar. Čeprav v prejšnji zezoni ni igral, bi lahko bil ob primerni vadbi in tudi dieti ("Moram shujšati vsaj 10 kilogramov", je priznal sam igralec) odločilen za kakovostni skok ekipe. Samec je bil še pred dvema letoma, ko je igral pri Boru, med najboljšimi, če ne najboljši center v vsej C1 ligi. Pomembna okrepitev je tudi krilo Alessandro Buttignon (prej goriška Ardita). Dodatna okrepitev bi lahko prišla iz Jadranovih vrst, če se bo po- stavni in odlični branilec Alen Semec odločil za igranje pri Bregu. »Nekoliko tanki smo pri play-ma-kerjih. Z odhodom Cerneta in Cociancic-ha lahko računamo le na dva organizatorja igre: Lokatosa in novega, mladega igralca Samuela Romana. Sicer pa v vlogi organizatorja lahko igra tudi Borut Sila. Na drugih pozicijah smo kar dobri. Glede prvenstva pa upam, da se bomo izognili play-outu,« je pred prvim torkovim treningom v Dolini previden predsednik Bregove košarkarske sekcije Boris Salvi. Pogumnejši pri napovedi pa je bil potrjeni trener Tomo Krašovec, ki slovi predvsem po tem, da zna posredovati svojim ekipam veliko samozavest: »Vem, da so se nekateri ekipe za to sezono zelo okrepile. Čaka nas zato težka naloga. Vključiti pa se moramo v boj s temi ekipami in nato bomo videli ... Sicer pa je naš cilj ta, da obdržimo to kakovostno raven v pričakova- nju mlajše generacije košarkarjev, ki dobro obeta.« S peterko Lokatos, Sila, Klarica, But-tignon in Samec ter z drugimi prav tako dobrimi košarkarji pa bi lahko Bregovi navijači tudi letos uživali ob lepi igri svoje ekipe in upali na čim višjo uvrstitev. (lako) BOR 2009/10 Play: Daniel Crevatin (letnik 1987, 182 cm), Marzio Krizman (1976, 184), Matej Nadlišek (1987, 180) Branilci: Miran Bole (1987, 190), Diego Celin (1993, 178), Andro Pertot (1991, 180), Niko Štokelj (1982, 190), Andrej Šušteršič (1987, 1990). Krila: Martin Devčič (1990, 194), Mi-ko Madonia (1985, 200), Alessandro Vigi-ni (1990, 205) Centra: Roberto Alberti (1988, 200), Dimitri Bocciai (1990, 198). Strokovni štab: športni direktor: Lucio Martini; trener: Andrea Mura; pomožna trenerja: Gaetano De Gioia in Robi Jakomin. BREG 2009/10 Play: Simone Lokatos (1978, 182 cm), Samuele Romano (1988, 182 cm) Branilci: Daniele Bosich (1987, 182 cm), Ivan Ciacchi (1986, 184 cm), Mitja Jev-nikar (1984, 1987 cm), Štefan Nadlišek (1992, 185 cm), Erik Petaros (1989, 180 cm), Diego Posar (1984, 184 cm), Massimo Sacc-hetti (1987, 190 cm), Borut Sila (1981, 190 cm), Nikola Svara (1992, 180 cm), Luka Udovič (1986, 187 cm) Krila: Michele Glavina (1989, 195 cm), Elvis Klarica (1981, 195 cm), Ales-sandro Buttignon (1988, 195 cm) Centri: Borut Klabjan (1976, 192 cm), Štefan Samec (1976, 200 cm), Sandi Zeriali (1984, 200 cm). Trener: Tomo Krašovec 18 Četrtek, 20. avgusta 2009 POTOPIS Krut vladar ali začetnik človekovih pravic? 3 i • v ¿i Evropejci smo vajeni arheologije. Ne čudimo se, kadar stopimo v muzej, in si ogledujemo grške ali rimske izdelke, stare 2 do 3 tisoč let. Ko človek stopi v nacionalni muzej v Teheranu, ga najprej preseneti majhnost, saj se ta muzej po velikosti in številu eksponatov niti zdaleč ne more primerjati z neposrednimi konkurenti, velikima arheološkima muzejema v Kairu in v Istanbulu. Vsi trije so bili verjetno zgrajeni v istem času, vendar je teheranski znatno manjši in tudi na videz nekoliko bolj zapuščen. Tudi kadar vstopiš vanj ohraniš ta vtis. Vitrine z glinastimi posodami, nekaj nagrobnikov in nekaj velikih posod vidiš najprej, in kar dozdeva se ti kot nekakšen deja vu, kot nekaj že videnega. Navsezadnje so enaki eksponati povsod: seveda v Istanbulu in Kairu, pa tudi v Atenah, Rimu, Londonu, Berlinu, ... Drugače začneš razmišljati šele, kadar se približaš posameznim vitrinam in začneš prebirati naslove eksponatov, ki so tukaj dosledno dvojezični, angleški in perzijski: takrat opaziš, da so predmeti, kakršni veljajo pri nas za starorimske ali starogrške, tu dejansko postavljeni v tretje tisočletje pred Kristusovim rojstvom: skodelice iz gline, vaze in krožniki iz kamna, vaza iz katrana, vse izdelano z veliko natančnostjo, zelo skrbno, zelo lepo. In zraven veliko kolo, staro 4000 let. Tako se pravzaprav zaveš, da si prišel v zibelko civilizacije, v državo, ki leži tam, kjer je nastajalo vse, kar se je kasneje razvilo v našo civilizacijo. Tu so živeli Elamiti, Mezopotamija je bila zelo blizu in dejansko je bil pred petimi tisočletji to najbolj razvit del sveta. Elamiti so imeli za prestolnico Su-zo in od tam je kar nekaj zelo pomembnih eksponatov arheološkega muzeja. Ni, da bi obnavljali zgodovino tistih časov; teh nekaj bežnih namigov na čas, ko sta se razvili sumerijska in babilonska kultura, vzporedno nekoliko bolj na vzhodu pa elamitska in medijska kultura, sta potrebni za pravilno razumevanje dimenzije današnje Perzije oziroma današnjega Irana: Gre za zelo staro državo z bogato zgodovino in prav tako bogato kulturo. In ker se je ta država znašla na križišču dveh velikih poti, eno v smeri vzhod - zahod in drugo v smeri sever - jug, je pač neštetokrat spremenila oblastnika, vendar se je narod razvijal samostojno in tako ustvaril vse, kar združuje današnji Iran. Nacionalni muzej v Teheranu je nekakšna sinteza vsega tega in zato velja običaj, da ga turistom pokažejo zadnji dan; tako je tudi razumevanje vsega, kar je razstavljeno v muzeju, mnogo lažje, vsekakor manj abstraktno. Celo mak, ki s svojo rdečo barvo prekinja rumeno-sivo monotonost tega kraja, se potuhnjeno prikazuje med dvema skalama, kot da bi s svojim cvetom ne želel motiti miru, počitka prvega velikega perzijskega vladarja (desno) Tudi profesor, ki spremlja skupino študentk, ki odete v običajno črnino obiskujejo ta kraj, govori s pritajenim glasom, v znak spoštovanja (spodaj) Če bi iskali nekakšen začetni mejnik perzijske zgodovine, ga bomo našli pri Ahemenidih in njihovem najbolj poznanem vladarju Kiru, ali Kiru Velikemu, kot ga nekateri nazivajo. Pasargade leži na perzijski planoti, na nekaj nad 1800 metrih nadmorske višine. Nekje daleč spredaj, sredi puščave, stoji nekakšna hiša. Popolnoma na samem. Šele ko se približaš, ugotoviš, da to ni hiša, ampak je grobnica. Taka, kakršna je bila značilna za Babi-lonce. Tu je pokopan Kir, še danes obravnavan kot ena največjih osebnosti v zgodovini Perzije. Da, Perzijci ga imajo za svojega, čeprav je živel pred več kot 2500 leti. In redno obiskujejo ta kraj, ki je eden simbolnih krajev, saj nekako kaže na njihovo slavno zgodovino daleč pred islamom, kar jih razlikuje od številnih drugih islamskih narodov, ki svojo zgodovino in svojo identiteto enačijo prav z islamom. Grobnica je enostavna: šest stopnic vodi k visokim vratom, ki so zaprta. V njej naj bi še vedno bili Kirovi posmrtni ostanki. Kir je umrl v vojni. Kot piše He-rodot, grški zgodovinar, ki je edini zapisal zgodovino Perzije izpred časa Aleksandra Velikega, je Kir razjezil kraljico Masagetov Tomiri: ujel je njenega sina in pobil večino njegovih bojevnikov, vse to pa je naredil z zvijačo, ker so Perzijci sovražnikom nastavili veliko količino vina in, ko so se Masa-geti opili, so jih napadli in premagali. Tomiri mu je sporočila, naj izpusti sina, sicer se bo napojil s krvjo. Kir je njenega sina ubil, to pa je kraljico tako razkačilo, da je zbrala vse razpoložljive bojevnike ter Kirovo vojsko premagala in Kira ubila. Kira pa ne prikazujejo samo kot krvoločnega vladarja. Obstaja tudi druga plat: prikazovanje Kira kot začetnika uveljavljanja človekovih pravic. Na valju iz njegovih časov, ki ga hrani British Museum v Londonu, je vklesan napis, ki po oceni nekaterih velja za prvi dokument uveljavljanja človekovih pravic. Zgodba o babilonskem kralju Nebukadnezarju in o tem, da je zasužnjil Jude in jih pripeljal v Babilon, je znana; če drugače ne, po Verdijevi operi Nabucco. Ko je Kir zasedal Ba-bilonijo in premagal Nabonida, zadnjega babilonskega kralja, je Judom dovolil, da se vrnejo v Palestino. V besedilu, ki je vklesano na valj, Judi niso omenjeni, je pa v njem govor o ukrepih, ki jih je sprejel v korist prebivalstva. Kljub skepsi nekaterih arheologov, ki valju pripisujejo rutinski pomen proglasa ob prevzemu oblasti, je kopija valja razstavljena tudi v palači Združenih narodov v New Yorku. Gotovo pa je res nekaj drugega: Kirovo grobnico je označeval napis: »Človek, jaz sem Kir, ustanovitelj perzijskega cesarstva, kralj Azije. Kdorkoli ti si, in vem, da boš nekoč prišel, spoštuj moje telo«. Ta napis naj bi tako pretresel Aleksandra Velikega, ki je premagal Perzijce in tudi uničil Kirovo palačo v Pasargadi, da se groba ni dotaknil. Ljudje so stoletja mislili, da je tam pokopana mati preroka Salomona in so zato grob spoštovali. Prav tako se ga niso dotaknili Arabci, ki so spoštovali preroke. In v času islama je na spoštovanje močno vplivalo tudi dejstvo, da je grob obrnjen proti Meki, tako, kot vsi islamski grobovi, pa tudi, da je Kir omenjen v koranu. Nazadnje se je tudi šah Mohamed Reza Pahlavi leta 1971, ko je priredil velike proslave ob 2.500-letnici Perzije, obrnil do grobnice in zaklical: »Počivaj v miru, Kir, mi smo tu,« s čimer je hotel poudariti kontinuiteto perzijske države kot ene najstarejših, če ne najstarejše države na svetu. Pasargade pa ni samo grobnica, tu je bila velika Kirova kraljeva palača. Danes je od nje ostalo bore malo, le temelji, ki kažejo, da je imela palača obliko črke H. Le en steber stoji; to je rekonstrukcija, ki kaže, kako visoka je bila ta palača. Nekaj sto metrov od- daljeni so ostanki palače za avdience, nato pa je tu še tretja palača, Salomonov zapor, vendar so ji to ime pridali Arabci. Verjetno je šlo za svetišče, med ostanki pa sta dva zanimiva reliefa: na prvem je upodobljen Kir z rogovi, torej v podobi bika, ki je bil simbol plodnosti, na drugi pa Kir z nogo v obliki ribe, kar si arheologi razlagajo na različne načine, vsekakor pa je tu opazen vpliv egipčanske kulture. Povsod vlada tišina, kot da bi se življenje ustavilo pred poltretjim tisočletjem. Vsi ti objekti ležijo namreč na samem, nobene vasi ni v bližini, kaj šele mesta, glavna cesta teče daleč in hrupa prometa sploh ne slišiš. Le piš tople puščavske sapice, ki pa nima niti toliko moči, da bi dvigovala pesek s tal, spremlja obisk tega kraja. Tako, kot da bi bilo treba ta sveti kraj spoštovati bolj kot vse druge. Tudi profesor, ki spremlja skupino študentk, ki odete v običajno črnino obiskujejo ta kraj, govori s pritajenim glasom, v znak spoštovanja. In celo mak, ki s svojo rdečo barvo prekinja rumeno-sivo monotonost tega kraja, se potuhnjeno prikazuje med dvema skalama, kot da bi s svojim cvetom ne želel motiti miru, počitka prvega velikega perzijskega vladarja. se nadaljuje / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 20. avgusta 2009 19 18.40 20.25 20.30 20.50 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika Tv Kocka: Števerjan 2009 Deželni TV dnevnik Finalni večer Števerjan 2009, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate, vmes dnevnik 10.40 Nan.: 14°Distretto 11.30 13.30, 17.00, 20.00, 23.30 Dnevnik 11.35 17.10 Vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.00 Nan.: Il Maresciallo Rocca 16.40 Nan.: Cotti e mangiati 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.30 Variete: Supervarieta 21.20 Dok.: Superquark (v. P. Angela) 23.35 Aktualno: Heritage 0.35 Nočni dnevnik ^ Rai Due 6.20 Dnevnik - Zdravje 6.30 Dokumentarec 6.45 Aktualno: Tg2 Si, viaggiare 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 10.05 Atletika 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 19.05 Nan.: 7 vite 14.25 Nan.: Numb3rs 16.00 Nan.: Alias 16.40 Nan.: Las Vegas 17.25 Nan.: Due uomini e mezzo 17.45 Risanke 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.10 Atletika 20.30 23.35 Dnevnik 21.05 Žrebanje lota 21.35 Film: The Order (akc., ZDA '01, r. S. Lettich, i. J.C.Van Damme) 23.30 Film: Tre donne per un delitto (tri-ler, ZDA '04, r. C. Leitch, i. A. Abel-lan) ^ Rai Tre 6.00 8.05 9.05 10.45 12.00 13.05 14.00 14.55 15.00 16.30 17.15 18.00 18.25 20.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso Dok.: La Storia siamo noi Film: Domani passo a salutare la tua vedova... (western, It., '72, r. J. Wood, i. C. Hill) 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia-mo Bene Estate Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti Nad.: Terra nostra 19.00, 23.15 Deželni dnevnik in vremenska napoved Dnevnik - kratke vesti Variete: Trebisonda - Melevisione Kolesarstvo: Pokal Bernocchi Nan.: Squadra Speciale Vienna Dok: Geo Magazine 2009 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Blob Moon Walk 19691999 20.15 20.35 21.05 21.10 23.40 0.55 14.05 16.10 16.40 17.15 19.35 19.50 20.30 21.10 23.20 Nan.: Wind at My Back Nad.: Un posto al sole 23.10 Dnevnik Film: Il pranzo della domenica (kom., It., '02, r. C. Vanzina, i. M. Ghini) Dok.: Doc 3 Aktualno: Off Hollywood 2009 Rete 4 Nan.: La grande vallata Nan.: T. J. Hooker Nan.: Mac Gyver Nad.: Vivere Nad.: Febbre d'amore Nan.: Giudice Amy Dnevnik in prometne informacije Nan.: Doc 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Film: Femmina ribelle (dram., ZDA '56, r. R. Walsh, i. J. Russel) Nad.: Sentieri Film: Un marito ideale (kom., ZDA, '99, i. R. Everett) Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije Variete: Ieri e oggi in Tv Nad.: Tempesta d'amore Nan: Renegade Film: Abbronzatissimi 2 - Un anno dopo (kom., It., '93, r. B. Gaburro, i. J. Cala') Film: Prima di mezzanotte (kom., ZDA, '88, r. M. Brest, i. R. De Ni-ro) Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.30 Dok.: Miracoli degli animali 8.40 Film: Giu' le mani da mia figlia (kom., ZDA, '89, i. T. Danza) 9.40 16.00, 22.00 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 11.00 Nan.: Distretto di polizia 8 13.00 Dnevnik, okus, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Nan.: Il mammo 15.20 Film: Rosamunde Pilcher - per amore e per passione (dram., i. G.V. Weitershausen) 17.00 Film: Un nipote speciale (dram., ZDA '05, r. K. Connor, i. C. Lowe) 18.50 Kviz: Sarabanda (v. T. Mammuca-ri) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Paperissima Sprint 21.20 Film: Motherhood - Il bello di es-sere mamma (kom., ZDA, '09, r. K. Dieckmann, i. U. Thurman) 23.30 Aktualno: Terra! Estate 0.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.15 Nan.: Tre nipoti e un maggiordo-mo 7.00 Nan.: Hercules 8.00 13.40, 17.25 Risanke 9.50 Nan.: Phil dal futuro 10.20 Nan.: Xena - Principessa guerriera 11.20 Nan.: Baywatch 12.25 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 13.00 19.00 Športne vesti 15.00 Nan.: Dawson's Creek 15.55 Nan.: Il mondo di Patty 16.50 Nan.: Sleepover Club 19.25 Nan.: Love Bugs 3 19.40 Nan.: Buona la prima! 20.15 Kviz: Mercante in fiera (v. P. Inse-gno) 21.10 Film: Waterworld (pust., ZDA '95, r. K. Reynolds, i. K. Costner) 23.30 Nan.: Prison Break ^ Tele 4 7.00 8.35, 13.30, 16.45, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Pregled tiska 9.00 Domani si vedra 9.30 Nan.: Don Matteo 5 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.50 19.05 Aktualno: Divertiamoci... 13.10 Aktualno: Consigliando 13.50 Variete: ... Mescola e rimescola 14.30 Klasična glasba 14.55 Dokumentarci o naravi 15.45 Nan.: 2ge+her 16.05 Nan.: Lassie 16.25 Aktualno: Tractor Pulling 17.00 Risanke 20.00 Qui Cortina 20.30 Deželni dnevnik 21.15 Aktualno: Pagine e fotogrammi 21.30 Koncerti: Festival show 2009 LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.25 12.30 13.00 14.00 16.05 17.10 18.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.30 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Il meglio di Omnibus Estate, sledi il meglio di Omnibus Life Estate Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: FX Nan.: Mike Hammer Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Africa express (kom., It., '75, i. G. Gemma) Nan.: Star Trek Dok.: La7 Doc Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago Nan.: Murder Call 0.45 Dnevnik Variete: Cool Stuff - Velocita Film: ... E giustizia per tutti (dram., ZDA, '79, r. N. Jewison, i. A. Paci-no) Nan.: Cold Squad Jr Slovenija 1 6.55 Kultura, sledi Odmevi 7.40 Na zdravje! (pon.) 9.00 Ris. nan.: Nils Holgerson 9.25 16.50, 18.40 Risanke 9.30 Pod klobukom (pon.) 10.10 Nan.: Totalna razprodaja (pon.) 10.45 Zdravje v Evropi (pon.) 11.40 Sveto in svet (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Hotel poldruga zvezdica: Oskarje- vanje (pon.) 13.50 Čez planke: Belorusija (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Animalija 16.10 Kratki dok. film: Plezanje po ledu 16.25 Enajsta šola 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 Jasno in glasno (pon.) 18.30 Žrebanje Deteljice 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Tednik 20.50 Dok. film: Pod krinko v severni Koreji 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.35 Sedma moč osamosvojitve - TV dnevnik 20.8.1991 23.55 Dnevnik (pon.) 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 0.55 Infokanal Jr Slovenija 2 6.30 9.00, 0.30 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 12.00 Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 20.8.1991 13.00 Poljudn. serija: Izjemne živali (pon.) 13.15 Na lepše (pon.) 13.40 Slovenska Jazz scena (pon.) 15.00 Evropski magazin - Oddaja Tv Maribor 15.30 Med valovi - Oddaja Tv Koper 16.20 Brez reza (pon.) 16.45 Kuh. odd.: Za prste obliznit (pon.) 17.10 Mostovi - Hidak 17.40 To bo moj poklic 18.10 SP v atletiki 20.40 Nogomet, tekma evropske lige 22.45 SP prvenstvo v atletiki 22.50 Košarka: Slovenija - Španija Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.25 15.55 16.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.20 19.25 21.30 22.00 22.15 22.30 22.50 23.50 Dnevni program Čezmejna Tv - TG R FJK - Deželne vesti Euronews 27. mednarodni pokal v plesih Globus City folk Zgodovina svetovnih prvenstev v nogometu Med valovi 23.50 Vremenska napoved 22.30 Primorska kronika 22.00 Vsedanes - TV dnevnik Športna oddaja Atletika: svetovno prvenstvo, prenos Artevisione Vsedanes Avtomobilizem Primorska kronika Jelenk, Sveta Gora Čezmejna Tv - Tv Dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 8.00 Dnevnik - Tv Primorka 8.20 1.00 Videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 20.30 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino (pon.) 10.35 Videostrani z novicami vsako polno uro 18.00 Mladinski kviz: Če me spomin ne vara (pon.) 18.45 Pravljica 19.00 Primorski tednik (pon.) 20.00 23.00 Dnevnik - Tv Primorka, športne vesti in vremenska napoved 21.30 Glasb. odd.: Med durom in molom 22.45 Kulturni utrinek (pon.) 23.30 Nad.: Jelena RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 11.15 Poletni studio D; 11.30 Zdrava prehrana; 12.15 Četrtkov gost; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica, Odprta knjiga; 18.00 Glasbeni slovarček; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Poletni izlet; 12.30 Opoldnevnik; 13.00-15.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Radio Kažin; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Capodistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 Sogni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17.-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Domače pesmi in napevi; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reportaža; 11.35 Obvestila; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.10 Frekvenca X; 17.45 Šport; 18.00 Slo Top 30; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Večerni sporedi; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi vir-tuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Festival Radovljica; 22.05 Radijska igra; 23.10 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 0 Četrtek, 20. avgusta 2009 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA 1000 1010 <1020 O GRADEC 17/30 M. SOBOTA O 16/30 ÍNAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo lepo, v nižinah in ob obali jasno, v gorah pa delno oblačno, na nebu se bodo prikazali posamezni oblaki. V nižinah bo vroče in soparno. V prvih jutranjih urah bo ob obali pihal severovzhodnik, ki se bo pozneje spremenil v lokalni veter. Danes bo pretežno jasno. Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 20, najvišje dnevne od 28 do 34 stopinj C. Do sobote se bo nad našimi kraji še zadrževal anticiklon s sončnim in toplim vremenom. Jutri bo severno od Alp prešla fronta in povzročila nestanovitnost v gorah medtem ko bo naslednja v