133. številko. V Ljubljani, v petek II. (unija 1918. II. leto. »Slovenski Narod za Avs tn>0 grško: eeVo 'eto skupaj naprej , p.-)l leta „ M i S četrt leta „ m . , oa mesec m „ . . K 40 — t 20-— . 10;-. 3*50 velja po posti: za Nemčijo: celo leto naprej .... K 45 za Ameriko in vse druge dežele: cdo leto naprej . ... K 50'- Vprašanjem glede lnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. *praval£tvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica št. 3, telefon sL S5. Izhaja vsak dan svečar Uvtenil a a stali e la prsi alko. Inserati se računajo po porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok, ter 54 mm Širok prostor:enkrat po 12 viru dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., oarte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih insercljah po dogovora. Novi naročniki naj pošljejo naročnin j vedrjo jJT po nakaznici. "fH Na samo pismene naročbe brez poslatve denarja se ne moremo nikakor ozirati. ..Ifarodna tlskaras" taleloa at. 83. celo leto naprej pol leta ,, .Slovenski Narod" velja v LfuMftsnl dostavljen na dom aH če se hodi ponj i . • • . K 36*— I četrt leta 18 — I na mesec 9--3'— Posamezna Številka velja 20 vinarjev Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Hnailova ulica at. 5 (v L nadstr. levo\ telefon ŠL 94 Na Stflrgktievl pofl. Dunaj, 13. junija. Poletno zasedanje državnega zbora je smatrati za pokopano, ako se ne zgodi kaj posebnega, kar bi strlo odpor ministrskega predsednika proti obnovitvi ustavnih razmer, oziroma mu spodneslo stolec, ki kakor pravijo, zaenkrat precej trdno stoji. Navzlic temu smatrajo podučeni krogi, da je Seidler od danes do jutri, kakor je gotovo, da njegova politika ne more živeti dolgo. Načelnik vlade greši na zaupanje vladarja, ki si ga je pridobil s trditvijo, da bi njegov naslednik ne bil prav nie na boljšem in da je torej najvarnejše, ako ostane na svojem mestu. In ker gospod Seidler ve, da ga zaenkrat krona še drži, je silno koraj-Žen in nič več ne taji svojih absolutističnih in vsenemških nazorov. Danes sta bila pri njem zastopnika Češkega Svaza posl. Habermann in Tusar. Razgovor je trajal nad dve uri in o njem je bil izdan v sporazumu z ministrskim predsedništvom kratek komunike, ki pravi, da Cehi zahtevajo takojšnje sklicanje parlamenta ter poudarja, da bo Češki Svaz v svoji taktiki ostalnapar-lamentarnih tleh. To zagotovilo, ki izključuje obstrukcijo (ni dvoma, da je taktično postopanje med Cehi in Jugoslovani v glavnem že dogovorjeno), je dokaz, da je vsaka bojazen, kakor da bi opozicija hotela parlament razbiti — prazna. Tem očitnejše pa je, da hoče uničiti parlament — vlada sama. V razgovoru z ministrskim predsednikom so dobili češki politiki vtis, da gre Seidler j u edino še Za to, kako onemogočiti obnovitev delovanja državnega f bora. Načelnik vlade neumorno išče razlogov in izgovorov za uvedbo absolutističnega režima. V konferenci s predstavitelji Češkega Svaza je neprestano premleval svoje fraze, da je vsak protest proti zadnjim vladnim nared-bam za državo škodljiv in da ugled monarhije nikakor ne dopušča, da bi se o oktrojih in persekucijskih naredbah javno razpravljalo v državnem zboru! Zato da je najbolje, če ostane parlament za enkrat odgođen! Zaman so Čehi ministrskemu predsedniku pripovedovali, da z nadaljno odgoditvijo državnega zbora v tem oziru ni nič pridobljeno, ker bodo protesti proti vladnim ukrepom prišli pač v jeseni. Seidler vztraja pri svojem »naziranju« in potrjuje, kar si šepetajo danes razni avgurji po kuloarih, da je namreč Seidler tak sovražnik parlamenta, da so mu bili celo krakovski sklepi dobrodošli . . . Ministrski predsednik je danes popolnoma vjernik one politične smeri, ki jo reprezentirajo zloglasni Volksrati. Absolutizem se mu zdi edino sredstvo za uveljavi j en je nemških belangov, katere je očividno sprejel v svoj program. Zanesljivo Vam lahko poročam, da se je vitez Seidler v zaupnem razgovoru z nemškimi poslanci izrazil, da je odločen kreniti v »novo smer«. Dosedaj da je delal »nepolitično politiko« (kako duhovito!), seda; pa hoče postati »političen državnik« ter se držati smeri, v katero je krenila vlada z oktroji na Češkem in s svojimi naredbami proti Jugoslovanom. Prvi dokaz »nove politike« naj bo Nemcem takojšnja ureditev vprašanja nemške navtične šole v Trstu. Kakor pripoveduje j o nemški poslanci, je tržaški namestnik z veliko vnemo vse pripravil za otvoritev tega germanizatoričnega zavoda. Vitez Seidler je Nemcem sporočil, ^da se bo poduk na nemški navtični soii pričel že v jeseni. Jutri imajo nemški poslanci veliko zborovanje. Med njimi je skupina treznih mož, ki svarijo, da naj Nemci strune ne napenjajo preveč in ki opozarjajo, da je proti parlamentu naperjena akcija nemških strank jako opasna igra, ter se Nemci na ta način kot edini narod postavljajo proti demokratizmu in proti ustavi — toda peščica teh treznih ljudi bo ostala sama v puščavi duševne revščine nemških »vodilnih« politikov. Zvečer so, kakor je v tako kritičnih časih navada, raznašali razni vse-vedeži zopet vsakovrstne govorice: da bo parlament razpuščen, da so se Poljaki zopet »vdali« in da pride torej do novih pogajanj, da so med Nemci iz- ! bruhnili hudi notranji spori itd. Manj- ! še le po vojni deiinitivno uredilo. kalo ni niti glasov, ki so opozarjali na nagle in nepričakovane obrate v notranji politiki zadnjega časa in svarili pred vsako definitivno sodbo. S posebno zadovoljnimi obrazi sem videl danes se sprehajati po parlamentu nekatere nemške poslance iz južnih dežel. Pripovedovali so vsakomur, da se je Seidlerju posrečilo, izposlovati v ka-binetni pisarni posebni sožalni telegram za Linhartovega gospodarja Orniga, ki se jim zdi nov dokaz Seidlerjevega -trdno - nemškega prepričanja«. KONFERENCA PREDSEDMŠTVA ČEŠKEGA SVAZA Z MINISTRSKIM PREDSEDNIKOM. Dunaj, 13. junija. (Koresp. urad.) Slovanska korespondenca javlja: Da-r.es dopoldne sta v zastopstvu Češkega Svaza prišla k ministrskemu predsedniku Svazov podpredsednik Haber-man in podpredsednik poslanske zbornice Tusar ter v daljšem razgovoru poudarjala potrebo nemudnega sklicanja parlamenta. Izjavila sta. da si sicer Svaz za bodoče parlamentarno zasedanje pridržuje popolnoma proste roke in da se glede svojega obnašanja proti vladi zaradi poslednjih njenih dejanj nikakor ne bo dal ovirati, da pa namerava ostati na parlamentarnih tleh. Nazadnje sta poslanca spravila na razgovor nedavne dogodke na Češkem. Ja§Qs!oysMlf9 mwlt Dunaj, 13. junija. Kakor poročajo iz verodostojnega vira, je potekla konferenca hrvatskih politikov z ministrskim predsednikom Wekerlom zaenkrat brez definitivnega rezultata. Obe stranki ste razvijal; svoje nazore ter jih vzeli ad informandum na znanje. Konference se je udeležil tudi bosanski deželni šef generaloberst S a r k o t i č. Prvotno bi imel iti We-kerle takoj po teh konferencah na Dunaj, da se tam porazgovori z grofom Burianom. To namsro je \Vekerle opustil. Počakal bo nadalinega poteka budimpeštanskih konferenc, ki se prihodnji m nadaljujejo in bo potem šel poročat cesarju. Z dobro podučene strani javljam še sledeče: Koalicija je v obupnim položaju, kajti o f i c i j a 1 n i program madžarske vlade je aneksija Bosne za M a d ž a rs k o z nekako avtonomijo. Pod tem pogojem je pripravljena madžarska vlada se zavzemati za priklopi-tev Dalmaci;e s Hrvatsko in za revizijo -Društvo hrv književni-k a< v Zajebu je imelo dno 6. junija svojo glavno skupščino, ki jo je vodil podpredsednik prof. Surnim, Dosedanji predsednik Ljuba Babic - Gjalski je odstopil; povod temu je dalo pač stališče, ki ga je zavzemal o priliki Prera-dovićeve svečanosti; bil ie takrat zato. da se iz oportunih vzrokov svečanost preloži. Skupina >Knj. Juga« je že takrat kandidirala Voinovića, ki je sedai res izvoljen društvenim predsednikom. Volitve so sad kompromisa, in sicer jo predsednik zastopnik jugoslovanskega aktivističnega pronrama, njemu blizu ie podpredsednik šnrmin, ostali odbor pa ie dosedanji odbor ie politične hrv.-srbsko koalicije. Novi odbor bo odločeval tudi o bodočnosti društvenega glasila »Savremenika«; zato skupina >Kni. Jue:a< ni hotela stopiti vanj, pač pa Jugovci stopili v društvo kot člani. S tem se polagoma Izvršuje književniška koncentracija in Jugoslovansko edinstvo dobiva moči. — Najnovejša poročila iz Zagreba pravijo, da je Vojnović predsedništvo odklonil, češ, da smatra sicer izvolitev za najvišjo čast, da pa se ne čuti sposobnega. Predsedniško vprašanje ostane torej za enkrat še nerešeno. Bivši ban dr.N ikola Tomaži ć, ki je pred kratkim umrl, je ostavi 1 veliko premoženje in ogromno knjižnico. Knjižnico (30.000 zvezkov) jo zapustil sairrebški vsenč-iliški knu/.-nici oziroma Akademijski knjižnici. V njegovi knjižnici ie tudi dosti redkosti (unica). ki jih niti za drag denar ni več dobiti. Svojih 694 delnic hipotokar-ne banke (200.000 K) ie zapustil na do-življenski užitek svoji soprogi Pavli, roj. Gajevi, po nje smrti pa pripade polovica Jugoslovanski Akademiji za proučavanje hrv. jezika in zgodovine. Pokojnik ie bil Akademiji tudi kot bu zelo naklonjen. Med drugim je bil i ustanovnik >Matice Slovenske«. Podrobno kulturno delo po hrv. mestih znatno napreduje. Izmed slavonskih mest je tu omeniti Vinkovce, kjer so jrimn. profesori že 1. 1916. osnovali poseben odbor za ljudska predavanja: letošnjo pomlad se je vršilo 8 predavanj (o starih Vinkov cih, o kužnih boleznih, ustavnih načelih itd.) Pred kratkim je bil v Sarajeva prvak Zveze nemških poštnih uradnikov Pavel Pogatsrhnigg. Nemška >ko-lonija« — kdo bi ne mislil tu na slavu o-znane rimske kolonije, mu ie priredil, častni večer. Pogatschni;e eno uiu Sran 2. .SLOVENSKI N<\RODV dne 14. junija 1918. 133. štev govoril o važnosti nemških društev in ie takoj pridobil 60 poštnih uradnikov Mi svojo Zvezo. Posta ie v Bosni voja-titft! Pogatschniffc je bil se povabljen, nai prisostvuje skupščini Zveze Nemcev v Bosni in Hercegovini. Penzijski fond Društva č e -Skih žnrnalistov je imel svojo aknpščino dne 81. maja. Penzijo uživa 18 članov, 15 je >čakateljev<. Penzija znaša 105 K mesečno. Češki književni list >S v e t o z o r« je svojo 39. številko posvetil povsem češkim gledališkim slavnostim ter pri-jobčuje mnogo slik slovenskih gostov. Tudi 40. številka ilustriranega »Cvške-jja% sveta< prinaša več slik. ki se nanašajo na svečanosti. — Te dni so na Mo-iravskem blizu ogrske meje pri znanem ^opališču Luhačovicah na tovornem vlaku dobili elegantnega gospoda, ki se ie legitimiral kot kr. ogrski policijski komisar. Hotel je na vsak način s tovornim vlakom v Ogrsko Gradišče na cežko manifestačno skupščino, ceš, tam .bo sigurno >razna anarhistična, boljševiška češka^drhal in morda tudi ogrski Slova-ki?< Seveda mu je načelnik postaje odločno zabranii potovati s tovornim blagom. To je lep zgled ogrske — policijske korektnosti! >M e s e č n i Slovanski Pregled* poljskega dnevnika >Kraja< OLiešno na Poznanjskem) je v svoji najnovejši številki Drinesel članke o Slovakih in Lužiških Srbih (ne kakor d 61 Slovake hotel trgati od Cehov, piše O njih v posebni številki, marveč iz 51-^Sto vn#njega vzroka, ker v foški številki ni imel več prostora). O Slovakih pravi urednik in pisatelj člankov prof. Dresler: >S 1 o v a k i zahtevajo samo t o , k a r celo merodajni k r o g i y A v s t r i j i. ni O g r e k e in in v Nemčiji da-ndanee radi priznavajo malim narodom v kn e k d a n i i Rusiji, na Trskom in v Indiji: f> a moodloee vanj© .. .< Neki ogrski škof ie ukazal iz bo£oslovskik kniižnič vreči vse slovaške knjige! — O Lužici poroča list: »Vsak Lužičan, vsaka Lužieanka govori dandanes ravno tako lahko nemški, kakor svoj rodni jezik, le kake osemdeset letne starke se »e morejo več na nemške zvoke navaditi<. — Stoletnica smrti poljskega nacionalnega junaka Henrika Dabrovskega se ie obhajala dne 6. junija. Dabrovski je bil .sobojevnik Koščiuškega in ustanovitelj poljskih legij za Napoleonih easov. ki so popularizirale pesem >JešČe Pol-eka nie zginela«.Napoleonu ie v Beroli-nu rekel: >Poljak da krv in življenje za, neodvisnost domovine. < V Krakovn so po šolah, eerkvah in gledališčih praznovali spomin Dabrovskega. V Nemei-p. pa so slavnosti — prepovedali. (Da-provski je 1807 provalil uprav na Po-znanjsko in pozval Poljake na vstajo). jDnevnik >K r a j< v Lešnu je izšel 6. junija v svečani opremi s sliko Da-hrovskeera. dne 7. junija pa je na čelu številke javil z debelimi črkami: mjsled ukaza generalne komande je naš list za tri dni ,11» t avlj en . . .< List je urejevan odločno katoliški in opoministično. Sumljiv pa se mora generalni komandi zdeti že radi >Mesečne«a Slovanskega Pregleda«. Čehi 4001etnlce Husove smrti 1. 1915. niso moeli tako proslaviti, kakor so hoteli. Sklenili so pa, ustanoviti Husovo ljudsko univerzo, ter so od takrat nabrali že znatne svote zanjo. ^Zdaj pa predlaga pisatelj J. S. M a -{Ch ar v »Narodu« (št. 21.). naj bi češki ^pisatelji za obletnico svojega lanskega .manifesta — za Husovo visoko šolo 'zbrali — četrt milijona kron, in sicer tako-le: umetniški album z lastnoročnimi podpisi pisateljev bi dal (1000 eks po 100 K) 100.000 K; album z avtograf-sMmi verzi ali prozo. 300 komadov po L 00 K =: 60.000 K. album z rokopisi pokojnih pisateljev, 200 eks. po 500 K = 100.000 K. O tem predlogu J. S. Maehar-ja razpravlja >Večer*- (dne 1. iunjjaV Pritrjuje mu. a zbirki hoče dati drug Tm?3^ ?.a* bi ra*gi te®** Pisatelji porabili zbirko za osiguranje svoje last- ;ire eksistence: za Husovo visoko šolo naj dado oni. ki so med vojno obogateli. Temu nasvetu > Večera« je >Osvetovy svazc (Prosvetna zveza) ze deloma ugodil; od izkupička akeije. ki )ii ie Machar dal pobudo, hoče češkemu pisateljstvu pokloniti 100.000 K. da bi se za Čas vojske pomoglo onim pisate- .ljem, ki hudo trpe vsled današnjih razmer. Na francoskem bojišču je padel eden izmed naiodličnejših narodnjakov 1 u ž i š k i h Srbov, Juri Dolenjk, katoliški duhovnik. L. 1911. se 3® udeležil novinarskega slovanskega shoda v Belgradu; to je takrat izzvalo [burio v nemškem časopisju. Razmere na Ruskem. Curih, 13. junija, »Corriere della sera« poroča Iz Petrograda: Od Ljcnina ukazana prisilna mobilizacija zadeva povsod ob odpor. Celo Rdeča garda razpada. Tudi socijalni revolucionarji so se postavili pro-H mobilizaciji. Proces prod bivšemu carju. Amsterdam, 13. Junija. »Daily Fxpress« fcoroča iz Petrograda, da obeta prinesti .proces proti bivšemu carju velike senzaci-le. Glasom poročil Iz Moskve, zbira sovjet pisma in brzojavke bivšega carja Italijanskemu kralju Viktorju Emanuelu, Ferdinan-'du bolgarskemu, grškemu kralju Konstantinu, belgijskemu kralju Albertu, Poincareiu '■fn cesarju Viljemu. Trdi se, da je prišlo pri sestanku vladarjev v Potsdamu do tajne pogodbe. Tz brzojavk In pisem izhaja, da sta ruski car in nemški cesar sklenila zvezo proti Francoski in Angliji. Zlasti je bil car Nikolaj obljubil cesarju Viljemu, da ne bo oviral nemških načrtov v Turčiji in se Je to zgodilo takrat, ko je Nemčija poslala v Carigrad vojaško misijo. Iz raznih virov prihaja vest, da se vrše pogajanja, da se pošlje rodbina Romanov preko Rima v Švico, kjer naj bi car v miru končal svoje življenje. »Lokalanzeiger« poroča k temu: V Potsdamu ni bila sklenjena nobena tajna pogodba, marveč samo dogovor med Betli-manr.om In Sr.zonovom, ki jo je Bethmann kn:::!a nato v obrisih sporočil državnemu zboru ter se je pri tem izkazalo, da je pri-»isoval temu dogodku popolnoma drugačno lelekosežnost kakor Rusi. Šele več let ■ ~ 'i čq x0jft&B vet* sije v Carigrad pod Liman - Sandersom. Poročevalec »Daily Express« poroča, da bodo carja vsled zadnjih češko - slovaških vstaj.kl so posegi« tudi v Ural in Jekaterin-burg, prepeljali v Moskvo. Švedski listi pa poročajo iz raznih virov, da se vrše pogajanja, da bi se carska rodbina preko Romunske spravila v Švico. V Švici naj bi car Nikolaj Živel kot privatnik. Letna skupština trgovske to obrtniške zbornice kranjske. Ljubljana, 13. Junija. Danes se je vršila pod predsedstvom predsednika zbornice Ivana Kneza letna skupščina kranjske trgovske in obrtniške zbornice. Skupščina je bila pomembna zato. ker se je tudi pri tej priliki posvedočila narodna solidarnost, ki vlada med slovenskimi strankami, odkar nas je vse združila ena misel, Dosedaj je bil podpredsednik zbornice Nemec, ravnatelj P a m m e r, osebno gotovo sposoben in koncili j anten mož, ki pa se je žal dal od Volksratovcev zapeljati v žalostno, našemu narodu strupeno sovražno politiko vsenemškega radikalizma. Tako se je zgodilo, da se je ravnatelj Pammer pridružil Vsenemcem in renegatom, ki so Šli dne 25. maja tožit in obrekovat Slovence pred cesarja. Govoril je pred vladarjem v imenu »zatiranega kranjskega nem-štva« ter si tako zaslužil Ornigove la-vorike. Bilo je izključeno, da bi ta mož še nadalje zavzemal zaupno mesto v korporaciji, ki je po svoji veliki večini slovenska. Res je bil ravnatelj Pammer svoj čas izvoljen na podlagi dogovorjenega kompromisa s slovensko narodno - napredno zbornično večino, toda za take dogovore velja staro pravilo »rebus sic stantibus« in ravnatelj Pammer ter Nemci so morali vedeti, da je z badenskim dnem Še tako rahla zveza s slovenskimi strankami postala nemogoča. Povrh je narodna solidarnost zahtevala, da napredni zbornični svetniki dajo pripadnikom S. L. S. primerno zastopstvo v preži-diju; podpredsedniško mesto pritiče S. L. S. kot drugi najmočnejši skupini tudi po parlamentaričnem običaju v tem trenotku, ko je zveza med večino in eno ali drugo manjšo frakcijo postala nemogoča. Ravnatelj Pammer zato ni bil več izvoljen v predsedništvo, podpredsedniško mesto je marveč zasedel zastopnik S. L. S. svetnik O g r i n. Mi to odločitev iskreno pozdravljamo in smo prepričani, da bo Izzvala v vsej narodni javnosti pravo zadoščenje. Skupščina zbornice je bila važna tudi vsled zanimivega poročila zborničnega predsednika o gospodarskem položaju dežele, h kateremu se še povrnemo. Seja je porekla tako - le: Predsednik zbornice Ivan Knez otvori sejo, imenuje za zapisnikarja zbornična svetnika L o ž a r j a in Fran-e h e 11 i J a ter poroča: Predvsem se spominja veselega dogodka v cesarski hiši, rojstva četrtega princa prevzvlšeni cesarski dvojici. Predlaga v imenu združenih odsekov, da v de-Janstveni znak veselja ob tem povodu kakor tudi povodoma srečne rešitve Njeg. Veličanstva iz smrtne nevarnosti zbornica daruje 1000 kron za vojaški dom v Ljubljani. Nj. Veličanstvo je zborničnemu članu g. Maksu Samassa podelilo plemstvo. Izrekam g. Samassa iskrene čestitke na visokem tem odlikovanju. Njega Veličanstvo je odlikovalo tudi zborničnega tajnika g. dr. Frana Windischerja z vojnim križcem za civilne zasluge II. reda in zborničnega pisarničnega ravnatelja g. Josipa riauptmana s tem križcem III. reda. Tudi njima iskrene čestitke. Odlikovanja časte gotovo tudi zbornico samo. Dne 2. Januarja 1018 Je preminul bivši zbornični član gosp. Pavel Velkavrh. Rajnik Je bil član zbornice od 5. novembra 1003 do 13. februar. 1912 ter se vedno marljivo udeleževal zborničnega dela. Bodi mu ohranjen časten spomin! Funkcijska doba pravih članov trgovskih In obrtniških zbornic se Je podaljšala do 31. decembra 1918. C. kr. trgovinsko ml-strstvo je odobrilo zbornični proračun. Odobre se nekatere izpremembe v šolskih odborih in znesek 300 K za trgovski in zadružni tečaj za podčastnike in prostake, nesposobne za vojaško službo. Pred kratkim je bilo razpisano osmo vojno posojilo. Usojam se staviti predlog, da častita zbornica« kakor pri prejšnjih, tudi pri tem podpiše za račun pokojninskega zaklada 10.000 K nomlnale 40 letnega davka prostega 5 V» •/« amortizačnega držav-nega posojila. (Predlogu se pritrdi soglasno.) Izrekam obenem trdno prepričanje, da se bodo pridobitni krogi v deželi enako požrtvovalno kakor pri prejšnjih posojilih odzvali apelu domovine. Na predlog združenih odsekov in po poročilu zborničnega predsednika ostanejo dosedanji prispevki zborničnim uslužbencem povodom draginje, zviša pa se doklada za 50 % sedanje odmere, slugi se je zvišala plača. Zbornični svetnik Rakovec se spominja visokega odlikovanja zborničnega predsednika Tvana Kneza ter mu čestita na tem priznanju njegovega požrtvovalnega delovanja. Vsa zbornica mu živahno čcsfT-ta. Zanlsnik zadnje seje se odobri. Slede na to naznanila predsedstva ki Jih prinesemo zaradi njih važnosti za celo deželo v daljšem izvlečku v eni prihodnjih številk. Na predlog zborničnega svetnik« Pranchettija se izreče predsedništvu in uradništvu za temeljito poročilo in za veliko Uvrseno delo priznanje in zahvala. Zbornični svetnik Lenarčič na to v daljših Uvajanjih kritizira delovanje central ter stavi končno resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta ter se flasi: Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko tijavlja: p0 dosedanjih izkušnjah se med vojsko ustanovljene vojne centrale za preskrbo prebivalstva niso sponeale. Ne le da niso mogle v/lic monopolu preskrbeti ljudstva z življenjskimi potrebščinami, so posredno provzročile Uhotapni promet z neizmerno visokimi cenami za vse življon-ske potrebščine. Poleg tega so te centrale ustavile skoro vse delovanje trgovcu, ki je edini poklican posredovati med producentom in konsumentom In ki more na podlagi večletnih Izkušenj in osebne skrbnosti poiskan" vse vire in obvarovan* konzumne predmete vremenske in tatinske škode in konzumente pravočasno preskrbeti z blagom. Pri tem delu trgovca se posredovalni stroški nikdar ne morejo dvigniti na ono višino, kakoršna se vobče sedaj opazuje in katero vsa sodnijska preganjanja dražilcev ne morejo odpraviti. C. kr. vlada se naprosi, da vpošteva dejanski stan in vse vojne centrale tako hitro kaker le mogoče in to še med vojsko odpravi, medtem pa prosto trgovstvo zopet vpelje v njegovo poklicano delovanje. Vršile so se nato volitve. Za skruti-n&torja sta bila imenovana od predsednika zbornična svetnika Lenarčič in Fr an-c h e t ti. Za predsednika Je bil Izvoljen z vsemi oddanimi 15 glasovi dosedanji predsednik Ivan Knez. Za podpredsednika je bil izvoljen s 15 glasovi od oddanih 16 glasov svetnik Ivan O g r i n. Za provlzorlčnega podpredsednika je bil izvoljen s 16 glasovi svetnik Jean S c h r e y. Z vzklikom so bili izvoljeni za računske preglednike zbornični svetniki Ložar, Perdan in Samassa. Ker je bilo treba dopolniti nekatere odseke so se vršile tudi volitve v obrtni, trgovski in prometni odsek ter so bili izvoljeni v obrtni odsek zbornični svetniki: Franchetti, Ložar, Pammer, Schrey In Stare: v trgovski odsek O a s s n e r, Knez, Perdan, Urbane In Zore; v prometni odsek Horvat Hribar, Lavrenčlč, Pammer In Rohrmann. Zbornični član gospod Josip Perdan ie poročal v zborničnem računu za 1. 1917 in o 6 zborničnih zakladih za isto leto. Računi so bili odobreni, računodajalcu pa dan absolutorij. Zbornični predsednik Ivan Knez je pojasnil na vprašanje zborničnega podpredsednika O g r i n a, da je prevzela zbornica obveznost ustanoviti za višjo obrtno šolo nekaj ustanov. Zbornica votira nato Rdečemu križu za vojaštvo, ki prihaja iz vojnega vjernl-štva 300 K. odboru za slepe in invalide 500 kron, upravi zavoda za slepe v Odilienhei-mu v Qrad.ni 500 K. Zbornični podpredsednik O g r I n stavi na to nujni predlog, da bi se olajšala dobava surovin obrtnikom in trgovcem in sicer tako surovin, ki niso pod zaporo, a jih kliub temu ni mogoče dobiti, kakor tudi surovin, ki so pod vojaško zaporo. Tozadevno poda prvi zbornični tajnik dr. M u r-n I k pojasnila zlasti glede Železnih surovin. Zbornični svetnik Franchetti opozarja na težkoče, ki zadevajo obrt In trgovino vsled nedostopnosti vojaških oblasti za oprostitev samostojnih trgovcev In obrtnikov ter predlaga to-le resolucijo, ki Je bila soglasno sprejeta: Trgovska in obrtniška zbornica izreka nujno željo, da se c. kr. domobransko ministrstvo In c. kr. vojno ministrstvo v bodoče v večji meri kakor dosedaj ozira na utemeljeno prošnjo samostojnih obrtnikov in trgovcev za oprostitev od vojaške službe zlasti onih. ki so kvalificirani glede na njih SDOSobnost za vojaško službovanje s črkami B in C in starelših letnikov. Z ozirom na interpelacijo zborničnega svetnika Ložar ja in na pojasnilo zborničnega revizorja Perdana se naroči zborničnemu predsedniku, da pri seji železniškega odseka spravi na razgovor tudi zatvorltev doleniskega kolodvora za vstop potnikov. Zbornični svetnik Lenarčič opozarja predsednika, da naj pri tej priliki spravi tudi na razgovor težkoČe v prometu na železnicah, vsled česar se blago kvari na raznih postajah in na progi, ter navaja konkretne slučaje. Z italijanske fronte. NASE URADNO POROČILO. Dunaj, 13. junija. (Kor. urad.) Na Italijanski fronti neznatno Mno delovanje. V Albaniji Je bilo orodiranie Francozov na črti Kamna-Sinapremte ustavljeno. — Sef generalnega Štaba. ITALIJANSKO URADNO POROČILO. 12. 1 u n i j a. Na vsej fronti Je bilo artiljerijsko delovanje omejeno na posamezne vznemirjevalne strele. Naše patrulje so prizadjale izpostavljenim stražam in izvldnlm oddelkom sovražnikovim južno Stilfserskega prevala, v dolini Presoni in na hribu Asolone izgube, so vjele nekaj sovražnikov in vplenile oro?ia in materiiala. Sovražni oddelki so bili odbiti v dolini Cor-ceo in v Lagarinski dolini. TUPŠKO UPADNO POROČILO. Carigrad. 12. Junija. Palestina. Dne 9. junija nožno zvečer Je sovražnik po silno močni artiljerijski oripravl obnovil svoj napad ob obali. Vsled našega dobro ležečega ognja Iz topov, strojnih pušk In pušk Je imel sovražnik slino velike Izgube. Zopet se Je sovražni napad ponesrečil. Z ostalih front ničesar pomembnega. Ljut! napadi m protinapadi na zapadu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolln, 13. junija. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. A r m a d n a skupina prestolonasledn. Rup-r e h t a : Od časa do časa le oživel artiljerijski boj. Krajevne infanterijske praske. — Armadna skupina ne m -šlcega prestolonaslednika: Jugozapadno Novona ie izvršil Francoz ponovne močne protinapade na obeh straneh velike ceste Roye-Estrest» St. Denis. Z najte/iiml izgubami se je zlo-mil tudi ta naval. Nad 60 oklopnih vozov leži razbitih na bojnem polju. Število vjetnikov je naraslo na 15.000. Plen topov znaša po dosedanjih ugotovitvah nad If50. Pri odbijanju sovražnih protinapadov ie prišlo nekaj naših v na)-sprednejše infanteriiske črte pripeljanih topov v sovražnikovo roko. Severno Aisne so prodrli napadalni oddelki v sovražne jarke. Južno Aisne smo napadli sovražnika po močnem artilerijskem učinku iu ga vrgli iz njegovih črt vzhodno Curtv-Domiersa preko teh krajev nazaj. Severno Corcva je bila nižina oh Savieresu očiščena sovražnika. Vjeli smo nad 1500 sovražnikov. Večkrat ponovljeni sovražni napadi severozapadno Ghateau - Thferry so se zlomili z mnogimi izgubami. Zadnja dva dneva ie bilo zbitih 35 sovražnih letal. Stotnik Berthold In poročnik VVenckhoff sta dosegla svojo 3.?., nadporočnik Schleich svojo in 30., poročnik Veltiens svojo 20. in 2U stotnik Reiuhart svojo 20. zmago v zraku. — von Ludcndorff. NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berolin, 13. junija. (Kor. urad.) Na bojnih frontah je položaj ne-i z p r e m e n j e n. Krajevni boji južno Ypresa, jugozapadno od M o y o n a in južno od Aisne. Trg P s t r 6 e s - S t. Denis leii 13 km zapadno od Compiegna ob veliki cesti Pariz - Senlis - Roye - Pčronne - Cam-brai. — Vas Cutry leži 6 km južno od Aisne, kakih 12 km jugo - zapadno od Sois-sonsa. Vas Dommiers leži nekako 4 km Ju-go - vzhodno od Cutryja blizu velike ceste Soissons - Villers Cotterets. Vas Corcv leži 8 km vzhodno od mesta Villers Cotterets ob železnici Solssons - Villers - Pariz v dolini rečice Savieres, ki prihaja Iz iužne okolfee soissonske in se nad mestom La Fertč Milon izlije v Ourcq. Berolln, 13. junija. (Koresp. urad.)' VVoIffov urad poroča: Dne 11. junija zjutraj je sovražnik po močni strelski pripravi pod zaščito jutranje megle v več valovih In z globoko razporednlml četami napadel naše pozicije severo - zapadno Cha-teau - Thierrv. Tudi tu smo zavrnili vse sovražne napade s krvavimi izgubami za sovražnika. Od 2!. marca sem so Nemci pridobili 6566 km* ozemlja. V tej številki šc niso vštete prldcbltve napada med Mont-didierom in Novonom. Temu nasproti Je mogla ententa pri vseh svojih velikih bitkah ob Somml, pri Arrasu In na Flandrskem v mnogo mesec, bojih zavzeti samo 561 km*. Število vjetih se je z zadnjimi uspehi ob Matzl zvišalo od 21. marca sem na 20S tisoč mož. Berolln, 13. junija. VVoIffov urad poroča: Že drugi dan opoldne so Nemci obvladali Matzo. Štiri rove francoske divizije niso mogle preprečiti, da bi Nemci ne zavzeli nižine ob Matzl ter so bile te divizije tudi potegnjene v vrtinec francoskega poraza. Tretji bojni dan je prinesel velike sovražne protinapade. Kakor se je pričakovalo, je sovražnik polagal težišče na zunanje desno krilo v prostoru pri Avencourtu in tja do Južno od Meryja. Z veliko artiljerijsko nripravo in s številnimi tanki so navalili PrancozI na novo nemško črto. Osem sovražnih tankov je bilo na mestu vplenje-nih. Tudi nasproti novi nemški črti južno od Matze so se razbili francoski napadi vsled siiainega nastona nemških čet. Se Mutejšl je bil boj na vzhodnem delu odseka ob Matzl. Tu ie nemška artilierlia v široki črti iz gozda severno od Villers sur Con-dun prihajajoči francoski protinapad ob rebu gozda nenadoma napadla In porazila. Tretji dan se je uspeh Nemcev tako razširil, da so morali Francozi na vzhodnem bregu Oise do zadnjega zapustiti veliki gozd pri Carlepontu. Dunal, 13. Junija. Velika francoska orotiofenziva severo - zapadno od Chateau-Thierrv se Je skrčila v posamezne krajevne napade. Sunek jugo - zapadno od Novona pa Je zahteval močne francoske sile. Nemci so vrgli nasprotnika v dvadnevni bitki z višinskih pozicij jugo - zapadno od Novona v nižino Aronde. 2e tri dni napadajo Francozi z 10—15 rezervnimi divizijami, pa se 11m nI posrečilo, doseči 5e nobenega uspeha. Nov nemški napad se vrši sedaj severno od Aisne. Tu so Nemci napadli sovražnika na obeh straneh Carle-nonta preko Tracv le Val In skozi gozd Lalgne. Podrobnel. poročila o bojih In dogodkih v sosednem prostoru pri Namcelu In Moulinti še ni. Napad, namerjen preko Aisne vzhodno od Compiegna gre proti boku v prostoru pri Villers Coterets I fronto proti vzhodu stoječega francoskega zbora. Položaj Francozov na obeh straneh Oise In Aisne prihaja vedno bolj težaven. Francozi se bodo morali te dni odločiti, da Iznova onuste nekal ozemlia. Haag, 13. Junija. »Nieuve Courant« poroča: Novo postavljena obrambna koml-slla za Pariz je že večkrat Izvršila Inšpek-ciie pariških trdnjavsklh naprav. Obenem nrihajajo v Pariz veliki transporti z živili. Zastopniki 24 predmestij so napravili vlogo na pariško vlade, da naj nemudoma Izvrši dela za podzemeljska bivališča za prebivalstvo za čas obstreljevanja Pariza. Kmetovalci, trgovci, rokodelci! Bern, 12. Junij«. fKoresp. or.) Povodom ustanovitve obrambnega odseka v Parizu pravi Časopisje, da Javnost Iz te* še ne sme sklepati, da ie glavno mest • ogroženo. Samo za slučaj ogrozitve in ol leganja Pariza je feba že sedaj storiti v> potrebno. »Temps* pravi, da bo Pariz pri pravljen na vse žrtve. Delno razdejanje Pariza no bo povzročilo nikdar, da bi Francoska priila s kakimi priznanji aH pohlevnimi mirovnimi ponudbami. Bern* 13. junija. Povodom ustanovitve obrambnega komiteji v Parizu izjavi i. »Homme Libre« med drugim: Veliki pomc.i Pariza nc leži v tem, da je glavno mtfto Francoske, marveč, da ie glavno mesto en-tentne vojne. Ni treba praviti Nemcem, kakšno važnost ima mesto kot stratefičn° središče vseh zavezniških armad na zapadni fronti. Železnice, eeste. kanali, prometna sredstva vsake vrste izhajajo iz Pariza, ki Je brezprimernl centrum sli Inteligence, dela in sredstev. Morda je to slab.1 posledica sto in stoletne centralizacije, ki je pa sedaj ni mogoče odstraniti. Pariz je življenjsko središče, katero Je treba ščititi. Brunct, Član obrambnega odseka, pravi v »Matlnu«: Francoska ho prinesla vse žrtve in storila vse, da bo preprečila obstreljevanje glavnega me^ta iz neprevelike razdalje. Intenzivno obstreljevanje Pariza bi napravilo narodni obrambi neprecenljivo škodo ter hI uničilo industrije. FRANCOSKO URADNO POROČILO. 11. junija zvečer. Bitka |e trajala danes od Montdldiera do Oise. Na levi strani so izvršile nase čete s podporo napadalnih vozov danes dopold. protinapad na fronti 12 km med Ribescourtom in Saint Maorom. Kljub dotama sovražnemu odporu smo dospeli do južnega roba Freooja, zavzeli višino med Courtcelesom in Morteme-rom ter ponesli svoje črte več kot 2 km naprej. Vzhodno od Merva smo zopet zavzeli Bellov in gozd Oenlis, ter dospeli na južni rob Saint Maura. Sovražnik, ki Je Imel težke izgube, je pustil v naših rokah tudi nad 1000 vjetih In nekaj topov. V cen-trumu smo vrgli nemške čete. katerim se le bilo posrečilo prodreti do Južno Ferme Lo-jes in Antheuila tja do onstran teh dveh točk. Na desni Je skušal sovražnik ojačitt svoj pritisk ter dospeti v dolino Matze. Več silnih napadov proti Chevlncourtu smo zavrnili. Sovražniku se je posrečilo ustaliti se v Machomontu in Bethancourtu. Tam se vrše hudi boji. Južno od Ourcqa so zavrele ameriške čete danes zjutraj gozd Be-leau ter vjele 300 mož. 12. Junija popoldne. Med Mont-didierom in Oiso je trajala bitka ponoči brez večjih tzprememb. Na levem krilu smo zlomili vse sovražne poskuse. Francoske čete so iznova prodirale vzhodno od Me-ryja in od gozda Gcnlis. Silni nemški napadi so skušali Francoze potisniti tudi nazal ob Arondl In ob fronti Saint Maure - Ferme Loges - Antheuil. Francoske čete so vzdržale sunek, prizadejale sovražniku velike izgube ter obdržale svoje pozicije. Na desni francoski fronti Nemci kliub večkratnim naporom niso mogli prodreti preko Južnega brega Matze. Francozi drže prostor Južno od Chevincourta in Marest sur Matz. Glasom novejših poročil je zadel včeraj francoski protinapad na mogočen nemški napad, ki se je pripravljal na isti fronti. Francoske čete so zadele ob močne bojne čete, ki so jih zmedle. Ena sama francoska divizija je pripeljala nazaj vjere štirih različnih nemških divizij. Južno od Aisne so napadli danes zjutraj Nemci med reko In gozdom Vlllers-Coterets. Na fronti Dommlers-Cutry Južno od AmbJeny se vrle liuti boji. 12. Junija zvečer. Med Mont-didierom in Oiso Je sovražnik čez dan obnovil svoj pritisk na naše levo krilo. Vsf njegovi poskusi so se ponesrečili. Včera! smo napredovali v okolici gozdov Bellov in Saint Maure ter vjeli 400 mož In vple-nili več topov In mnogo strojnih pušk. Na fronti Saint Maure - AntneunJ nobene Izpremembe. Na našem desnem krilu so obnovili Nemci napade ob Matzl. Po več poskusih, ki so jih stali velike Izgube, so se mogli ustaliti na Južnem bregu v vasi Elin-court in na višinah. Naše čete so se predvčerajšnjim ponoči pod zaščito kritnih oddelkov umaknile na črto Bai!ly - Tracv le Val zapadno od Nampcela. V okolici Htute Brave smo zavrnili sovražni napad In vleli več sovražnikov. ANGLEŠKO URADNO POROČILO. 11. Junija zvečer. V uspešnih bojih zadnje noči Južno od Mortancourta smo viell 20« mož, med nJim! 5 častnikov. SIcer ničesar poročati. 12. J n n t J a z I a t r a f. Danes ponoči je sovražna četa napadla naše pozicije v gozdu Quelay. Ml pa smo Jo zavrnili. Izvršili smo uspešen sunek pri Croylessu m vjeli nekaj mož. Sovražna artiljerija Je danes ponoči zapadno od Lensa s presledki delovala. 12. Junija zvečer. Francoske čete so Izvršile zadnjo noč uspešen napad v bližini Locra. Sicer se čez noč na angleški fronti ni pripetilo nič posebno zanimivega. Izstradani angleški vojni vjefnfkl. London, 13. Junija. (Koresp. urad.^ V poslanski zbornici Je vprašal Evelin Ce-cil, aH hoče angleška vlada z ozirom na to. da bi se mogli izmenlanl vojni vletnik-eventualno zopet porabiti za boj pmtl Angliji, gledati na to, da se sklene na holand-ski konferenci pogodba i sovražnikom na tel podlagi, da se Izstradani angleški volni vjetniki smatrajo enakovredne z nemškimi, bolje releniml vojnimi vjetniki na Angleškem. Taka pogodba bi ne bila krivična, temveč bi tudi ne podžigala k bodočim gro-zovitostlm proti angleškim vjernikom v Nemčiji. Hoppe Je odgovoril: Samo en<> lahko rečem, da se bodo angleški delegati na Nizozemskem na to ozirali. 2 vojnim posojilom dobite po volni materiiallie, konja, orodje, vozHa itd. preje in ceneje nogo z gotovino. MM n^m\\ M nI Mfc London, 12. Junija. (Koresp. urad.) Tz VVashingtona poročajo, da Je mornariški urad sklenil, za plovbo ob obali uvesti sistem spremljevanja velikih skupin trgovskih ladij z bojnimi ladjami Amsterdam. 12. junija. (Koresp. urad.) »Times« Izvedo iz Washingtona, da ie mornariški oddelek prevzel vse vožnje preko oceana in ob obali pod svoje nadzorstvo In da določa sedaj za plovbo posebna pota. Sedaj se je končno dognalo, da se nahaja v Atlantskem oceanu več kot en podmorski čoln. Skoro Istočasno se je poročalo o napadih na Vlrglnljo in Nantucket. Neka vračajoča se Iadia Je videla tudi mnogo bolj proti Jugu teleskop podmorskega čolna. Mornariški tajnik Daniels potrjuje, da se ne bo odpoklicala nobena ameriška ladja s pota In da se plovstvenl načrti Anifidfc* 9052 1^3. 5fev. ,oLUv£N$I<| f*ATodane Franciji, samo Italija strmoglavila. Parlament mora izvedeti polno resnico. Ministrski predsednik Orlando je med drugim omenjal, da bo pri razstavi o budgetnem provizoriju prilika za obširen razgovor o političnih vprašanjih. Poslanec D e g 1 i o c h i je zahteval pojasnila glede eksplozije smodnišnice v Castelazzu. Nato se je oričela razprava o budgetnem provizoriju. = Cehi In ententa. Balfour je poslal tajniku češko-slovaskec;a narodnega sveta dr. Benešu v Pariz pifmo, v katerem poroča, da je angleška vlada ravno tako kakor francoska in italijanska pripravljena priznati češko - slovaško narodno zastopstvo v zavezniških deželah. Tudi priznava angleška vlada češkoslovaške armade kot organizirane (Mote, ki se bore za stvar zaveznikov. Istočasno je angleška vlada pripravljena priznati Narodnemu svetu politične pravice v češko-slovaskih zadevah. — Proces oroti poljskim legitonar-jem. V Marm.-Siffetii se razprava proti poljskim legijonarj^m nadaljuje. Trajala bo še dolgo časa. 12. t. m. je bilo končano zasliševanje .itmojstra O kolo wi cz a. Nato je bil zaslišan volili kurat Josip P a n a s. Pravi, da je nedolžen in da se ie takrat smatral /e za poljskega državljana. On je bil vedno tega mnenja, da obstoil najboljša rešitev poljskega vprašanja v prflclopltv) Poli-ske k monarhiji pod habsburškim žezlom, tudi takrat, ko je prevladavalo med legijonarii drugo naziranie. Mariborsko pismo. (Od našega dopisnika.) V Mariboru, 19. junija. Veliki in mali. 2al, da imamo rudi med nami silno dosti narodnih — zajcev. Ampak ne misliti, da ie rni tu, tudi mi tam! In ti zajed po čudni ljudje: kadar sede v slovenski družbi, takrat imajo polna usta, posebno še, oe so malo popreje govorili z našim človekom, ki v njihovih očeh kri velja. Ce so pa ti narodni zajci doma ali v oži cm krogu, takrat pokažejo svojo malo dušo, polno strahu in trepeta, ki kar koprni bojazni, ker so čitali o >r.ovem kurzu proti Jugoslovanom* aH če vidijo v slovenskih časnikih — par belih li3. Vsaka lisa v. m je >nov dokaze da se bode z nami kru:o postopalo. Vidite, ljudje božji, takih narodnih zajcev hvalo bosu ni med nami do-:ti; morda jih je recimo pet. Če' se iih pa vseeno opaža, in sicer neljubo opaža, potem ie krivda na tem, ker igralo vsi ti zajci družabno med nami večio ali manjšo vlogo. Naša dolžnost bi bila. te lind* z energičnim nastopom pripraviti do tega. da svoje škodljivo vedenje opuste, ali ^a jim vzeti družabno prvenstvo. Sicer njih škoda ne more biti kako trajna; v stikih so največ z boljšimi«:. A vendar napravi na, recimo: mlajše ki iih poslušajo, nekak deprimu-joč vtis. Ti ljudie, na mestu da bi dobivali v narodni družbi samo vspodbuje-valnih naukov, slišijo taka ustrašila«; ne morejo se tega otresti takoj in zajčje razlage jim ležijo po cele dneve kot mora na duši. Od narodnih zajcev ne zahtevamo, da postanejo narodni — levi, pač pa da nam ne begajo e svojo plašuostio mladih, svežih duhov in src! Sram Vas bodi! Dan za dnevom priobčuje >MarburSparkas?e< svoje blagajne. Seveda, gre za vdovo in otroke, pa ne za >Sudmarko<, >Schulverein« ali >Heimstatt«\ Tako se godi vsem, ki so izdajalci svojega rodu: mrtvi so in nevporabni, brez koristi; njih potomci pa morajo trpeti pod grehom očeta. Kaj ne, dr. Hans Schmiderer, dr. Mrav-la* i. dr.?! Iz zgornještajerskih industrij alnlh kraiev dohajajo vedno resnejše vesti, o preganjanju slovenskih in hrvatskih delavcev potom nemškonacijonalnih in nemško klerikalnih delavcev. Zahtevajo od delodajalcev, da morajo jugoslovanske delavce odsloviti! Tje na jesen bodo pa zopet prišla odposlanstva teh delavcev za milega boga prositi med nas Slovence živeža Koliko smo pa dali v zimi 1916/17/18 tem delavcem? Do 120.000 kilogramov prostovoljno nabranih jedil vseh vrst, v prvi vrsti masti, špeha, mesa, moke. fižola in krompirja ter tisoče in tisoče kron gotovega denarja. Dramatično društvo bo prirejalo vsak mesec po en koncert: to do izpraznitve dvoran. Pevske vajo so vsako sredo in soboto ob Vid. uri zvečer v Slovanski čitalnici v Narodnem domu. Izpred porote. Dekla Jos. Stumberger iz Formina pri Ormožu ie odložila svoje 1 mesec staro dete, dne 16. februarja t. 1. tik ob železniški progi. Železniški uslužbenci, ki so slučajno slišali ječanje, so našli dete in se zanj zavzeli: bilo je na tem. da zmrzne. Prizadevanjem železničarjev se je posrečilo rešiti mlado življenje, orožo pa so že 16. svečana izsledili mater. Porota jo je oprostila poskušenega umora, pritrdila pa vprašanju odložitve, na kar je bila Stumbergerjeva obsojena na 15. me«»oev težke ječe. — kletna viničarja hči Marija Osojnik je dne 29. januarja t. 1. porodila nezakonsko dete in ie umorila. Truplo so našli otroci viničarke Marije Ivane v Creš-njevcu pri Radgoni. Obtoženka je priznala: porota pa je pritrdila vprašanju detomora. nakar ie bila obtoženka obsojena na dveinpol leti težke ječe. Vredni drug drugega. >Deutseher Montag< pretaka krvave solze — radi dr. Susieršičevega odstopa. Posveča mu dolgovezen uvodnik: v katerem njega slika kot jugoslovanskega narodno - poUtičztega mučenika škofa Jegliča pa kot mučitelja. List si ni na jasnem, ali gre dr. SuMeršič za to v Švico, ker so mu od tesnjena politična tla, ali za to, ker ve, da se jugoslovan--ko željo ne 1 -lo izpolnile, i i-irvc' da bo »dnutače prišlo«. Medtem ie Šueter-šič že deraentiivl in Btarb >D. M.< ima le še »eno homsa simpatije. »Str a i M nroti p t a i 1 k e m u pro.-iu. Pod naslovom >Yse kar je prav«, prinaša »Straža« z dne 10. junija, nekoliko boli skrito, notico, kateri je posneti, da ptujski prost g. Jurko\ič v zadnjem ča.Mi ptujskim ren< amforo na vse moč izkazuje svoje prijateljstvo in, da pri tem dela tudi napake, ki se 3 njegovim stanom ne strinjajo. Tak« imel imeti kot pr«*t >imfulo« ćaroo v prošlijski cerkvi, da pa je ornat n. or. pri pogrebu svecanejši, pa kiši i to določbo in nosi imfulo celo pri pogrebih. Pogreb Stras -hillov se je vršil na Hajdini in vendar ga ie sel on Ram vodit. Vodil ie tudi Linhartov pogreb. Surov narednik. Pri našem ^trelakem pešpolku so se uanova uvedle prav čudne stvari Kot eden njih naj-vestnejših izvrsovaicliev nastopa neki narednik, aktiven, po imenu Krajne. Ta gospod ie moral pri Metkom vojne ven v Rusijo, tam pa si ie nakopal protin, tako, aa je sedaj enkrat za vselej reden frontne shiŠOO. Ker pa vendar ne saore Pozabiti, kako ie vdnsth tam zunaj luštno bilo<:, za to ftl orcdočuie razne "ftftllMJt gotovih kazni nu dvorišču barake III. nadomestne stotnije. V to dvorišče iaore gledati vsakdo brez posebnega truda in kdor hoče lahko opazuie, kako surovo ravna omenjeni naredni!; z vojaki. Prosimo poveljstvo, da napravi temu početju narednika Krajnca kone*-. Velika tatvina kadiva. Dne t>. t. m. je došla v Maribor večja pošiljka kadivu iz Fiirslenfelda. Ko so voz odprli — bil je popolnoma v redu zaprt — in odstranili nlombe. bo je izkazalo, da nianjka 13 zal • cv cigarot, dve veliki bali cigaretnoga duhana, velika bala tobaka za pipo in 3 naboji smodk. Voz ie prišel iz Fiir tentelda v najkrajšem časn. Jasno ie, da se ie tatvina izvršila v Ftirstenfeldu, prodno ie bil voz plombiran. To je vsaj enkrat točna, določna sled. Samo. kedo io tisti, na katerega — kaže?! . . . Klavnica iužne železnice ie morala kakor vse mesarije, sni• mesno množino pri oddaji odjemalcem, od 15 na 10 dkg: tako vsaj trdijo njeni gospodarji. Da temu pač ne more : res tako. pa kaže okolnost, da nam pripovedujejo številni železničarji obojih narodnosti in vseh organizacij, da dobiva še ducate in ducate odjemalcev staro mero, t. j. 15 dkg za osebo in po dvakrat na teden. Vsled tega krivičnega razdelievanja mesa je tudi že prišlo opetovano v mesnici do prav neprijetnih prizorov. Oeividno je, da gre za protekciisko gospodarstvo; ne samo na zgoraj — tudi na spodaj, kjer imajo gospodje iz mesnice svoje posebne >pri-jatelie«. Brez mesa inne le brez kruha! Preiečeni teden je tudi mesa čisto zmanjkalo Kar ga je bilo, so ga razdelili med vojaštvo in železničarje. V bodoče nameravajo prodajati meso le ob sobotah. Pazpečavalo se hode 2500 kilogramov (?) in sicer 15 dkg na osebo in teden. XJ s t r e i j e n Rus Poseatniški sin Jože Kojs si je od nekega dezerterja izposodil puško in streljal na neko drevo tik postale Pragersko iz razd. 1G00 korakov. Na postaji je stal transport ruskih vojnih vjetnikov, od katerih ie bil eden smrtno v prsa zadet in je kmalu umrl, 4 streli pa so prebili neki vagon. Fanta so zaprli. M \i prHih dežel. Madžarski in nemški otroci v Opatiji. Zagrebška korespondenca naznanja, da pride na Volosko in v Opatijo 8000 madžarskih in nemških otrok, katere bosta aprovizijonirala Dunaj in Budimpešta. Istrski otroci morajo hoditi v bratsko Hrvatsko, da doma ne pomrjeio gladu. Vila izpraznjena ob belem dnevu. V Trstu narašča število drznih vlomov in tatvin. V časih mejijo ti vlomi in tatvine že na neverjetnost. Pred par dnevi je bila pri belem dnevu izpraznjena vila arhitekta Zaninoviča v Škorklji 6t. 332. Pred časom že so bili tatovi obiskali to vilo in odnesli raznega blaga v vrednosti 15.000 K. Sedaj ko ie bila družina Zaninoviča odsotna, so sli pri belem dnevu v njegovo vilo dva vojaka in 1 civilist ter so vozili iz vile. kar so našli v njej. Sestra Zaninoviče-va. ki stanuje v bližini, je kmalu popoldne zapazila kaj se godi v vili. 6la je za tatovi, kričala in klicala redarje na pomoč, ali pomoči ni bilo od nikoder. Eden izmed vojakov ii je po nemško grozil in naperil revolver proti njej. Tatovi so hiteli s svojim plenom naprej, in ko je omeniena gospa končno dobila nekega redarja, o tatovih že n bilo več ne duha ne sluha. Nevarno obstreljen tržaški redar. Poročali smo že, da je bil tržaški redar Marega ponoči napaden in da so ga težko ranjenega prepeljali v bolnišnico. Sedaj se noroča podrobnejše, da sta streljala na Marcgo dva vojaka, katera je bil ustavil, ker sta se mu zdela sumljiva, da se nahajata na ulici v tako nožni uri. Napadalcev še vedno niso našli, da^i ju pridno iščejo. Stanje tfa-regovo ie slabo. Marega je doma iz Fare v Furlaniji. Samomor v Trstu. V mestnem vriu so našli neko mlado dekle težko vzdihujoče. Prenesli so jo v bolnišnico, kjer se je konstatiralo, da io pila li<=ol Kmalu nato je umrla. Nesrečno dekle je zapustilo pismo na nekega gospoda, kateremu piše. da jo nedolžna in da ni zakrivila nič tega. Česar jo dolži. Samomorilka je služkinja Leonoldina Fabjan. stara 18 let, doma iz Štanjela na Krasu. Dnevne vesti. — Praporščakom so imenovani pri 17. pešpolku: Bi t en z Josip, Ljubljana; H a r i n č i č Ivan. Krško; Ogrizek Srečko. Šiška; Pogačnik Još-ko. Skofja Loka: Vidio Ivan. Šiška: Z l a j p .h Anton. tberfc. — Podriore državnim n t • 'ir»n- ceni. >\Viener Zeitunjat« priobčuje [-redbo finančnega ministrstva v spora-z umu a drugimi udeleženimi ministr- stvi z dne 12. junija 1918. glede podpo-r ' državnim Bastavrjfenoeni vsled izrednih razmer ustvarjenih 7^0 vojni in glede potlpor vpokojenim državnim na-stavlteneein, vdovam in sirotam po dr-lavnih nasttvlieneih ter osebam, ki vživajo milo.~»ne pokojnine. Nova odredba kaže napram dosei iniim del' A-lom nekaj izpreraemb med njimi dolo čilo, da se smejo neoženjeni državni nastavljenci, ki žive v skupnem gospodinjstvu s prastarši. starši aH se-?rami in brati smatrati kot o 3 e n j e n c i brez otrok, če je dokazano, da skrbe v veliki meri za preskrbo teh sorodnikov. Nadalje se ovala nova kategorija doklad Ra Hiplente in visokošolske asistente ozir. visokošolske kon^trukteri© po izpolnjenem 6letnem službovanju in nova kategorija doklad za poduradnike in Muge ter nastavljen t* i-te kategorije. Nadalje za pisarniške ofieiiante in oficijan-ilnie, če znaša njih letna nlaca oziroma podlaga za pokojnino 1400 do U ali preko 1500 K. Za vpokojenee veli a dosedanja izmera. — Beda železničarjev. Beda je or-laizaci.je železničarjev prisilila izro- (iti vladi spomenico z najnujnejšimi za-Ij'evami, Spomenica je bila izročena 12. t. dol železniškemu ministru baronu Banhansu. Zastopniki so opozorili ministra na razburjeno razpoloženje med uslužbenci ter so zahtevali čimprejšnjo izpolnitev zahtev, ker sicer ne morejo več pomirjevalno vplivati na 1 Minister je priznal potrebo izpolnitve zahtev ter je obljubil, da se bo zastavil v ministrskem svetu za želje železničarjev. Končno je minister tudi obljubil, da bo zastopnike železničarjev v najkrajšem času poklical k sebi. os • 1 sporoči, kai je vlada ukrenila glede železničarjev. Madžari tolažijo Korošec. Iz Be-Haka in Celovca ie odšla deputadia na 1'unai v prehranjevalni urad, da bi dobila masti, moke in mleka. V prehranie-valnem ministrstvu so deputacijo zelo prilazno spreieli in ii rudi v izbranih besedah zagotovili svoje sočustvovanje. Ogrski prehranjevalni minister princ VVindischgratz pa je degmtaeiii tudi naravnost povedal da Madžari ne dado masti, ker jo sami potrebujejo. Tako dolgo Ogrska ne bo pripustila izvoza, masti izven kontingenta, dokler ne bo zadostila svojim lastnim potrebam in svojim obveznostim napram avstrijski vladi. Pač pa bi Ogrska morda oddala nekaj zelenjave, zgodnjega krompirja in buč. Tudi ogrski ministrski predsednik dr. "VVekerle je imel za deputacijo nekaj sladkih besedi. Deputacija se je vrnila zopet na Koroško nič bolj sita, kakor je bila poprej, — Iz seje c. kr. deželnega šolskega sveta. Za nadučiteljico na mestni slov. dekl. šoli v Ljubljani je imenovana učiteljica Frančiška Z e m m e. Učiteljica na 4. mestni dešk. šoli v Liubljani Frančiška L u n d e r je premeščena na meseno slov. dekl. šolo v Ljubljani. Vpokojen ie nadučitelj Mihael P o k 1 u-k a r pri Sv. Jakobu ob Savi. — Imenovanja v politični pisarni ški službi. Pisarniška pomočnika Jakob i.obe v Novem mestu in Ciril Zargi v Črnomlju sta imenovana za pisarniška oficijanta. Pisarniške pomočnice Mari i a Pfeferer v Krškem, Marna Hicko in rr?a Vakseli pri deželni vladi v Ljubija ni. Ana. Cepuder. Fani Koman in Ama lija Wrinskele pri policijskem ravna teljstvu v Ljubljani so imenovane za pisarniške ofiriiantinje v Liubljan5. — Spored I. iavne produkcije gojencev »Glasbene Sfatiee« v soboto. 15 junija zvečer ob pol osmi uri v Union-ski dvorani: 1. Dr. Gojmir Krek: K Bocklinovim slikam. I. Spomladni dan. Klavir g. Vladimir Cerkveni č. 2. a) Julij Junek: Romanca, b) Edvard Grieg: Bercouse, klavir gdč. Pavla Keil. 3. Gounod - Sangelee: Fantazija na motive iz opere >Faust«. Gosli g. Ivan Ka-noni. i a) Viktor Parma: , Poslednja noč. b) Ivan pl. Zaje: Domovini i ljubavi. Pesmi poje gdč. Maruska pl. Trn-koezv. 5. Emil Adamič: Nokturno. Klavir gdč. Mafenka Munda. 6. Žiga Pola-šok: L^spavanka. Gosli g. Dušan Franko. 7. a) Peter Iljič Čnikovskii: Zapoj mi pesem, o. mati t b) Fran S. Villiar: Crnookoj. Pesmi poje gdč. Zora Hudo-vernik. 8. al Chopin: Mazurka. b) Grieg: Valček. Klavir gdč. Pavla TTr-žič. 9. Vjekoslav Rosenberg - Ružić: a) Nokturno, b) Pruži mi ruku. Pesmi ?oje gospa Olga Berze. 10. St. Heller: z cikla >Ure potovanja« — >V težkih časih«. Klavir gdč. Verena Josin, — Šola gdč. Silve Obrekarjeve: št. 1. in 2.; gospoda Josipa Vedrala: št. 3. in 6.: gdč. Jare Chlumecke: št. 5. in 8,; gdč. Cirile Medvedove: št. 9.; gdč. Dane Koblerjeve: št. 10.; gospoda Mateja Hubada: št. 4. in 7. — Razpust central? Z Dunaia poročajo, da bo vlada dosedanje centrale za živila in krmila preustrojila v državne zavode. Centrala za krmila bo baje razpuščena že prihodnje dni. >C5eos< pride v drugi obliki pod upravo prehranjevalnega urada. V novih državnih centralah bodo baje razni nemški poslanci nastavljeni za načelnike. — Interurbani telefonski razgovori na južnem Štajerskem, Koroškem, Kranjskem, Tirolskem in s Trstom so sedaj dovoljeni ne le od 7. zvečer do 9. zjutraj, temveč v nedeljah in prazniki i 1 ves dan (ne kakor dosodaj le od 1. popoldne.) — Kdo izmed vjetnikov. ki se vračajo iz Rusije bi vedel kaj o mojem možu korporalu Rudolfu Mlekušu, ki je služil pri I. R. 96.. 2. Ers. Komp.? Njegov naslov jo Tjumen, Gouvernement Tobolsk. Ru^sland. Pisal je zadnjič meseca septembra leta 1014. — Komur bi bilo kaj znanega o njem. naj blagovoli sporočiti proti vrnitvi stroškov. Rezi Mlekuš. Ljubljana. Marije Terezije cesta št. 5. — 251etnico službovanja bo dopolnil jutri gospod Anton D ra b e r g e r . potnik ljubljanske tvrdke J. C. Maver, sin uglednega nekdanjega gostilničarja >pri KoIovratarju< v Ljubljani. Zvestemu bojevniku na narodnem polju in dolgotrajnemu naročniku našega lista kličemo tudi mi: >še mnogo let!« — Pogrebno in podporno društvo c, kr. postnih in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani, daje vsem listini čla-no-p. kateri se niso udeležili občnega »bora, ki se ie vrfiil 8 junija v restav-ra- ::I pri Jialiču sledeče ^ ednost: Na predlo;? več članev se poviša od 1. julija članarina od 40 do 60 vin., za to pa dobiio sorodniki po smrti člana nn-mesto 150 K 200 K. Ta sklep ostane ▼ veljavi do drugega občnega zbora. — Begunska obleka. V Ljubljani stanujoči begunci, ki so pri tukajšnjem magistrata po Veliki noči prosili za obleko, dobe nakaznice v naslednjem redu: v ponedeljek, dne 17. junija stranke z začetnicami Z—P: v torek, dne 18. junija O—K in v sredo, dne lv. junija J—A. — Kdor še ni prosil niti za letno obleko, niti sa čevlje.se lahko sglasi, dne 20., 21. ali 22. junija. Sedaj so naslednje številke v zalogi: 24 do 37 in 44. Vsak naj prinese s seboj plačilno polo in pa potrdilo o oddaj! starih oblek. Uradne ure so vsak dan od 8. do 12. dopoldne. — Glavni dobitek 1. razreda 10 c. kr avstr. razredne loterije v znesku 60.000 K ie zadela srečka at. 3-UM, kupljena pri Ljubljanski Kreditni t>an-ki v Ljubljani. Kje ie ovadba? Pred 6 tedni le bila vložena proti meščanskemu županu Oražmu ovadbe; do danes o tej sade v i ni bilo slišati še z nobene strani ničesar. Samo toliko je znano, da ie Pivk n | okrajnega glavarstva nosil ovadbo M pred nekako 10. dnevi s seboj. Zaupanje v justico in pravičnost se na ta način gotovo zelo Dosucžuje. Predsinočnj se je zgodilo v kavarni pri >Malem Slonuc da so madžarski vojaki papadU Btrašnika z bajoneti in ga ranili tako, da si je moral iskati zdravniške pomoči. Včeraj ponoči pa je neki madžarski ¥ojak kolovratil po glavni cesti z golim bajonetom v roki ter napadal in preganjal civilne ljudi. Več osebam se je p«v srečilo ateči divjaku, nekako ob XA12.! pa je dohitel Petra Strnišo iz Sela ter ga ■ bajonetom zabodel v srce tako, daš je bil na mestu mrtev. Peter Strniša to bil zelo mnrljiv mož ter zapušča ženo s 4 nepreskrbljenimi otroci. Policiji se ie ?ir-er posrečilo Madžara aretirati in razorožiti, a ii je pozneje zopet uftel. ^ Poročil se je g. Franc Leskovec \% Bznartna pri Litiji z gdč. Linči Lenart iz Lazov pri Litiji. Novoporočencema želimo obilo sreče! Požar. V PodMenju pri Ilirski B.-strici je zgorelo gospodarsko poelopm posestnice Franje Sluge. Škode je 3600 kron. Loko moriva ie prijela in vrgla 6SH vajeve deklico Sofijo Sevnikovo prk čuvajnici 628. Dekle je močno poškodovano na glavi. Otrok utonil. V Mlinščici je utonila triletna poses^nikova hčerka Mariia Draga r lz Ver/. Ponesrečil se le na Zidanem mostu sprevodnik g. Leopold Zanosnik is Ljubljane. Pripeljali so ga v Ljubljano, kjer ie kmalu na to umrl. Poroka. Pri Sv. Urbanu v ptujskem okrnili se je poročil v nedeljo g. Fran Ramšak. učitelj, z gd*. Mlciko K 1 e-menčičevo. Bilo srečno! Kino Ideal. Danes, v petek, 14 in« nija se predvaja velika novost: »Žairo-netka Baneraloria« presenetljiva orientalska fantastična drama v 5. d>HbJ avtor Pavel Leni. režiser pa nroalurf Aleksander Antalffv; v glavnih vlogalf] Gilder Langer in Konrad Veith. Jako smehovita je enodejanska burka »Bri-* savček«. predstave od 4. ure dalje: z»d*! nja ob M 9. uri zvečer s izvrstno gledališko godbo. Kino Ideal. Sprejmeta se dve dekli« i in en ri 2693 flot ar Baš v Celju mw sšže ~3«s 2933 oziroma žensko moč« — ia VIIL davka prosto 5Va% državno posojilo. omogoča vsakomur, da podpiše vojno posojilo z majhnimi denarnimi žrtvami da vrhutega skrbi za svojo udobnost v starosti in da s