I
s
l
;
tj j
Izhaja vsako sredo in soboto.
Uredništvo In Upravnlštvo: Via Garduccl št. 10, II. nad.
Naročnine:
Italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10.-
— Pol leta Lir 5.----Tri mesece Lir 2.50
En mesec Lir L-
Oglasi:
Oglasi na drugi strani Lir 1.- za vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane cene za letne naročnike.
Obnoviti ali prenoviti?
Skrbnemi opazovalcu goriškega političnega obzorja ne uhaja več, da se polašča nemirnost slovenske inteligence v očigled de stvu, da nastopi zgodovinsko dejstvo, o čemer nismo mogli več dvomiti. Pričenjamo imeti prav, a prav bomo imeli tudi glede bodočih smernic goriške politike, kaj iti mi se postavljamo vedno na stališče hladnih računarjev, ker nam je zo-perno brezplodno besnenje, kakor tudi nagajiva politika. Resni hočemo biti in ostanemo.
Z nemirnostjo opazujemo med go-riškimi Slovenci, da se nekaj giblje — brez vsake smeri in načrta. Hoče se obnoviti kulturno politično življenje.
Geslo «obnoviti» je napačno in ne donese goriskim Slovencem ni-kakega vidnega vspeha. Zakaj, o-brazložimo takoj.
Bivša goriška slovenska politika je bila taka:
Obdržati ljudstvo na čim možno konservativnem stališču, vspavati ga v gospodarskih koristih in negovati slovensko-avstrijske tradicije, torej bistveno strogo viadno politiko. (Slovenska ljudska stranka).
Protiutež temu konservativizmu, ki je sicer ljudstvu na deželi jako ugajal, so skušali držati spočetka «liberalci» in pozneje, koje ta stranka skoraj popolnoma propadla, «no-vpstnijarji». Intermezzo je povročila «kinečka stranka» kije morala zaspati le vsled popolne nesposobnosti strankarskega uradnega voditelja. Bila je pa brezdvomno ena najpoštenejših strank na Goriškem, ker je hotela zastop^B koristi narodnega živel ja, bil in bode pri nas kmetič.
Razven te poslednje stranke, ki je bila prekratkega življenja, da se bi mogla vkoreniniti, so se ruvale vse gori omenjene stranke za gospodstvo v deželi. V tem boju sije seveda nakopala vsaka stranka gotove grehe, ki jih hočemo brezobzirno navesti.
«Slovenska ljudska stranka» je bila vseskozi konservativna in radi tega intelektuelno nazadnjaška. V njo nisi mogel stopiti, ako nisi imel družabne pozicije in besedo si imel v sorazmerju z isto. Gospodarsko je bila stranka vzorna in brez konkurence. Baš ta okoliščina jej je zagotavljala pri političnih volitvah prvenstvo. Nje najvecji greh je bil «kolonski zakon», udanost starim tradicijam in avstrofilija.
Takozvana «liberalna» ali «napredna stranka» je hirala trajno vsled pomanjkanja gospodarske organizacije. V svoji politiki je kazala mnogo neodločnosti, sicer je pa izrazito zastopala nacijonaini šovinizem in se vsled tega osamelila v goriški politiki. Pogrešila je v tem, ker je sprejemala v svojo sredo politike dvomljive vrednosti in ker je na Goriškem vodila kratkovidno politiko politične nestrpnosti napram italijanskemu prebivalstvu in tako umetno vzdrževala ogenj v hiši. Posledice te politike Čutimo danes na svoji koži.
«Novostrujarji» niso sicer zaslužili skupnega sovraštva «liberalcev» in «klerikalcev», ker so hoteli bas pospešiti počasno pulziranje narodnega življenja. Hoteli so osvežiti politiko, toda pri tem so pozabili izločiti starikave nazore, kakor avstrijski pa-trijotizem, konservatizem v gospodarskem in političnem oziru. Manjkalo jim je mož originelnih misli. Edino Kranjska je postavila svojega moža v osebi Janeza Evangelista Kreka, ki ga je pa smrt prerano poklicala iz zgodovine. Sicer pa je bila «Nova struja» povsem kranjska iznajdba in za goriške razmere težko vporabna, ker Goričan po svojem značaju ni dogmatik,
V kratkih besedah smo opisali bivše politično strankarstvo in kratko razmotrivanje nam zadostuje, da
pridemo do zaključka, da bi «obnovitev» vsake izmed navedenih strank pomenila nevarnost za goriške Slovence in da bi se istodobno pojavila strašna zgodovinska krivičnost, ako bi pustili najmanjše sape onim strujam, ki so hitele podpirat avstrijsko vojno z denarjem in političnim odobravanjem. Pomisliti je, da so vse konservativne stranke v svojem krogu več ali manj, hote ali nehote sodelovale z avstrijsko vlado. Napredne struje pa so se onemogočile s svojim strastnim nastopom v dobi negotovosti, sledeč izključno lokalnim vidikom, mesto da bi se zavzelo vsaj previdno zadržanje z ozirom na negotov mednarodni položaj.
Tako je bilo z razpadom Avstrije razbito vsako politično življenje na Goriškem, kar je povzročilo, da so ostali goriški Slovenci ob koliziji italijanskega naroda z jugoslovanskimi aspiracijami brez vsake zaščite.
Politične relikvije vseh goriških strank so pa vendar čule pozorno glas «goriškega Slovenca», ki jim je sicer drugače jako zopern list. Čujejo se danes iz več strani žeije po «obnovitvi». Hoče se bivše politične malike zopet postaviti na oltar. Zdi se nam, da hočejo z glavo skozi vrata in da še danes ne umejo položaja goriških Slovencev. Ne o b-noviti starih struj, ampak prenoviti morate politično življenje na Goriš ;em!
Prenoviti jo morate, to se pravi, zatreti morate vsak sled prejšnih konservativnih nazorov, vspored se morate postaviti z današnjim pre- * novljenim mišljenjem človeštva h. ! stare politične relikvije morajo piti v ozadje, v ospredje pa r stopiti novi možje, da se na riške razmere zopet urede.
Falirana tvrdka ne more pati vec pod starim imenom .ko je tudi nesmiselno pGvr: ' a u to, kar je zgodovina neizpi -.a likvidirala. Na pragu nove doba kličemo vsem goriškim Slovencem, da se je treba prenoviti in združiti, nikakor pa obnavljati preteklosti, ki nam je rodila le trpke sadove. Resnost teh besed mora čutiti vsak in četudi danes še mnogim ni jasno v glavi, zakaj bi morali slušati naš glas, jih pouči bodoči razvoj na Goriškem, kako umesten je naš opomin:
«Ne obnavljati, ampak prenavljati».
Naj nam ne zamerijo goriški Slovenci. ako je naš glas trd in oduren, ker kruta je tudi resnica, s k oj o se je nam sprijazniti in dobrotnik naroda je oni, ki mu ne prikriva resničnega položaja, ampak mu služi za kažipota v dnevih teme in negotovosti.
„Z njimi“
Ako si hotel in ako še^ hočeš diskreditirati človeka, mu porečeš danes v o-braz v najboljši slovenski družbi „Ti si ž njimi“. Ni bilo še do danes čioveka med Slovenci, ki bi vstal in znal razveljaviti tako opočitanje. Zadosti jasen dokaz, kako je težko človeku podirati predsodke in prepričati ijudi, da je danes na Goriškem največja bedastoća o-počitati komu, ki je^ ž njimi, da je „ž njimi“. Kam pa hočeš iti, da ne bi bil „ž njimi“? „V Jugoslavijo“. „Seveda, e-dino tam ne bodeš „ž njimi“. A kdor hoče tukaj vstrajati (in to bi moral vsak domačin storiti), se jih mora privaditi in biti „ž njimi“.
Saj jih imaš pred seboj, kamor koli greš in pogledaš Ako se šetaš po mestu, jih vidiš, ako greš na deželo si „ž njimi“, ako rabiš kaka uradna potrdila, so moraš obrniti do „njih“ in kljubu temu najdeš pn nas ljudi, id še ne vedo, da so „ž njimi ^ in da se vrši avtomatično zbliža-nje „z njimi“, k; je ne boc[e mogla u-staViti nobena sila.
Potem pa bod] tudi nekoliko hladen računar. Ako čitaš italijanske časopise in ti slučaj nanese V roke tudi kak jugoslovan-
i ski časopis, se moraš prepričati, da govore obojni isto: meja med Italijo in Jugoslavijo poteče ob aii izven naše dežele. O tem se danes skoraj ne more več dvomiti in bolje, da smo v tem^pogledu pesimisti kakor pa optimisti. Čemu bi torej gledali položaj drugače nego se nam v resnici predstavlja?
Treba je raje gledati, kako se premosti staro in novo dobo. To je bila moja misel takrat, ko sem se odločil posluževati se „goriškega Slovenca“ v svrho, da zamo-rem povedati svojim rojakom Vtise, ki sem jih zadobil z obojestranskim občevanjem in pri odkritosrčnem prizadevanju, da bi pomagal svojim obupanim sorojakom.
Tako je postal „Goriški Slovenec“ glas rojaka in prepričan sem, da sem govoril vedno s tako ravnodušnostjo, da ne more nihče dvomiti o čistosti mojih namenov. Zato se moram zares čuditi, da me nekateri še vedno bojazljivo poprašujejo, ali sem res pri „Goriškem Slovencu“. Da, gospodje, sem že delj časa. Moj cilj je, kakor sem že gori omenil, premostiti nastali prepad med Slovenci in Italijani ter ugiaditi pot sporazumu sledeč staremu latinskemu načelu: „Volentes ducunt fata, nolentes trahunt“. To se pravi, da je treba sukati plašč po vetru in, da bodemo v bodočnosti spali tako, kakor si posteljemo.
Treba je torej zasledovati politiko, ki odgovarja sedanjim razmeram in koristim goriških Slovencev. Vsak, kdor želi dobro svojim goriškim sorojakom, mora pa priznati, da je pri nas mogoča Vsaka politika le v sporazumu „ž njimi“. To je moje prepričanjo in zato me prav nič ne žalosti, ako mi nekateri, ki me ne umejejo, morda za hrbtom podtikajo nečedne namene. Saj me bode razvoj dogodkov opravičil, do tedaj pa sprejmem nase radovoijno vsako psovko in sumnjo, ker že itak vem, da sem nastopil jako trnjevo pot.
Gotov sem, da razširjam za vse ljudi sprejemljiva načela in da morajo ta načela pri nas prodreti. Kdor se ničesar ne boji, temu je vsojeno življenje, strahopetci in zaVratneži pa ne bodo nikdar vodili ljudstva. Ta misel mi je bila merodajna v trenutku sem stopii v u-re tvo „Gormk .p mo / ca“.
; eternel d<. •	1 ski revident.
---------------------------------
Jadransko vprašanja,
Dopisnik milanskega lata „Seco/o“ o-pisuje položaj jadranskega vprašanja na sledeči način :
„Že je bilo omenjeno, da obstojata dva načrta za rešitev reškega vprašanja. Po prvem načrtu se bi moralo ustanoviti avtonomno državo, v koji bi imela Reka, kakor pod ogersko državo, samostojno v/ado obranivši si svoj italijanski značaj. Po drugem načrtu pa bi tekh meja med Ital j o in Jugoslavijo vzdolž železniške proge Reka-Sv Peter na Krasu, kar bi omogočilo vte/esenje železniške proge Benetke- Reka v italijansko ozemlje in tako tudi stik po suhem med Italijo in tem italijanskim mestom. Reška in šibe-niška luka bi prišle pod zaščito zveze narodov. Mesto Reka bi bilo italijansko; okolica pa in železniška proga Sv. Peter-Reka-Snežnik bi bila neutralizirana. Italija bi pristala na popuste v Dalmaciji, zahtevajoč strategična jamstva v Jadranu. Prvi načrt je, kakor veste, amerikan-skega izvora, drugega pa so potisnile v ospredje druge osebnosti; o obeh načrtih se pa živahno razpravlja, toda dosedaj le med osebami, ki ne st de v četvorici.
*
„Corriere deda sera'’1' pripisuje posebno važnost temu amerikanskemu načrtu, da se bi namreč ločilo mesto od luke, ki bi ostala nevtralna, dočim bi bdo prisojeno mesto samo na sebi Italiji. Dopisnik imenovanega časopisa je mnenja, da se da ta delitev prav lahko izvršiti in pustiti celo mestu en pomoij, ki bi služil za pomorski promet med Italijo in Reko.
Na ta način bi stopila Jugoslavija v takojšno posest ozemlja, ki leli med železnico Sv. Peter-Reka in današnjo pre-mirno črto, vštevši Kastvo in ozemlja, ki bi kljubu svojema popolnoma slovenskemu značaju po prvotnem Wiisonovem načrtu morale tvoriti Kazinsko državico. Narobe pa bi ozki pas obrežja južno od železnice zagotov i Italiji neposredni stik po suhem z reškim mestom, ako se prisodi Italiji ceh istro z Wo loško, od koder vodi cesta po suhem v Reko“.
Tako se govori in ugiblje v Parizu, do kakega definitivnega zaključka je pa vendar le težko priti.
Bulgari došli na parižko konferenco.
Iz Pariza se poroča, da je tjekaj došla bolgarska delegacija, ki šteje nič manj nego 50 članov, ki imajo reševati politična in tehnična vprašanja. Ako odgovarjajo resnici vesti, ki krožijo, je sklenila amerikanska delegacija odreči jim
vsako pomoč, kar jih bode močno poparilo, kajti Amerika se prav za prav ni nikdar nahajala v vojnem stanju z Bulgari jo.	________
Delokrog visokih komisarjev v zasedenem ozemlju.
Iz Rima poročajo dne 25. t. m.: Kraljevi odlok, ki se nahaja V tisku, določi delokrog glavnih civilnih komisarjev ki bodo nadomestili v Julijski in Trentinski Benečiji vojaške gubernerje. V neposredni odvisnosti ministerskega predsednika bodo izvrševali glavni komisarji, razun vseh pravic in oblasti gubernerjev in obsežnih pooblastil za nujne vkrepe, nadzorstvo in vodstvo v vseh vladnih ter pokrajinskih uradih ter se jim tudi poveri pravico pri-deljevati razne državne urade, opravnike, uradnike in agente V tozadevnih oblast-nijah, kakor tudi imenovanje začasnih uradnikov. Glavni civilni komisarji se morejo udeleževati ministerskih posvetovanj v zadevah, ki se tičejo dežel pod njihovo upravo. Nadalje se dajo na razpolago glavnim komisarjem denarna sredstva, ki so potrebna za njihovo upravo in civilne službe v tozadevnih pokrajinah. Glavni komisarji bodo predsedovali pokrajinskim odsekom posvetovalne komisije za nove dežele, ki se ustanovi s predidočim kraljevim odlokom in ki jej pri plenarnih sestankih predseduje ministerski predsednik.
Nasprotno temu, kar je pisal neki časopis, se ne namerava uvesti nikake spremembe, ne v upravnem delokrogu, ne v dosedaj obstoječi ureditvi ali zakonodaji osvobojenih dežel. Vlada stoji odločno na stališču, da se ne uvede nikake novotarije, ki bi ne bila V skladju z nujnimi potrebami prizadetega prebivalstva, ampak da se da polno veljavo deželnim in krajevnim avtonomijam in se v to svrho razveljavi vse s temi avtonomijami v nasprotju stoječe naredbe, ki jih je uvedla bivša vlada tekom vojne aii pa one, ki so bile izdane v prvi dobi naše zasedbe vsled negotovosti na tem polju.
Ciuffelli bo v Trstu prve dni avgusta.
Sobotna številka „Ere nuoVe“ prinaša vest, da se poda v Trst novi guberner prve dni meseca avgusta. Spremljal ga bode kom. Beno, državni svetnik, kom. Barone, poročevalec v državnem svetu, kom. Bacaglini, kom. Sacchi in kavalir Cerquillini.
Kom. Berio, kojemu se prideli komen-datorja Baronija, prevzame posle guber-nerjevega namestnika.
Zavezniki hočejo vničiti ogersko vlado
„Riječ“ ima dopis iz Bukarešta, v kojem se poroča, da je imel pred kratkim francoski general Franchet d’ Esperaj Važno Vojno posvetovanje, kojega izid je bil ta, da se je sklenilo takojšno obširno akcijo proti revolucijonarni vladi Bele Kun. Francoske čete so se baje razvrstile ob črti Szegedin Nagy, Kikinda-Baja, da otvorijo ofenzivo. Po nekaterih poročilih so zavezniške čete vže vlovile sunek egerske rudeče armade na ru-munskem odseku in pahnile sovražnika z občutnimi zgubami nazaj. Trdi se, da so imeli Mažari 4000 mrtvih.
Po drugi plati pa se zopet govori o nabiranju mažarskih čet na čehoslovaški meji v nasprotju s premirnimi dogovori. Čehoslovaška je zopet primorana ojačiti. svoje čete ob mažarsko-čehoslovaških mejah.
Renner ne podpiše mirovne pogodbe.
Predno je odšel Renner iz Pariza, se je izjavil v smislu, da on ne podpiše mirovne pogodbe.
„Ne le svobode“, rekel je, „ampak tudi življenje se nam hoče vzeti. Ententa je več nego zmagala; toda bolje bi bilo zanjo, da bi bila manj zmagovalna, kajti Avstrija ostane pri sedanjem položaju za dolgo dobo torišče evropejskih nemirov.
Nemčija je bila trdo prizadeta, a mi Avstrijci smo še trikrat bolj prizadeti. Kot avstrijski Nemci smo zgubili več nego dve petini lastnega prebivalstva. Od Nemčije se ni zahtevalo tako velikanske žrtve, kajti na našem stališču zgubljamo osem devetink našega bivšega gospodstva.
Ententa se ne zaveda še nezaslišane trdosti nam naloženih pogojev. Baš radi tega, ker hočemo izpolniti mirovne pogoje, ne podpišemo sličnih obveznosti, o kojih vemo, da jih ne bodemo mogli izpolnjevati. Ne gre se pri nas za trdovratnost, marveč le za odkritosrčnost. Poskusili bodemo predočiti ententi našo neizmerno bedo, da zadobimo mir na podlagi sprejemljivih pogojev“.
Bulgarski izhod na Egejsko morje in Grčija.
Glede sestanka vrhovnega sveta za določitev bulgarskih meja, piše „Temps“, da je bila po zadobljenih informacijah odložena vsaka odločitev V svrho nadaij-nega proučevanja in novega pretresova-nja tega Vprašanja.
Šlo se je namreč v podrobnem za odločitev, aii ohrani Bulgarija svoj dostop k egejskemu morju potom kompaktnega ozemlja, ali ne. „Temps“ trdi, dajstojite Francija in Anglija na stališču, da izključite Bulgarsko od egejskega morja, koje se prisodi Grčiji. Italijanska delegacija da ne dela več nobenih zaprek, le amerikanska delegacija da ni še odtegnila svojih ugovorov V tej točki grških aspiracij in Venizelos da se je obrnil zopet do VViisona.
Jugoslovanska delegacija je baje predložila sedem novih zahtev, ki se tičejo mirovne pogodbe.
Kako se je odločila Nemčija za brezobzirno vojno s podmorskimi čolni.
Iz druge Helfferichove knjige glede postanka vojna se objavlja izvleček, ki potrjuje nemška upanja, da se pobije Anglijo s poojstreno akcijo podmorskih čolnov V najkrajšem času.
Bethmann in Helfferih sta se dolgo vpirala proglasitvi take vojne. 6. januarja 1917 se je vršil obed V čast ameri-kanskega poslanika Gerarda. Istega večera je goji! Helfferih še upanje, da predno se preide k temu najskrajnejčemu sredstvu, se počaka učinke nemško-ameri-kanske akcije za dosego miru, toda dogodki so se bliskoma razvijali. 8. januarja je brzojavno pozval Hindenburg Beth-manna v glavni stan. Zadeva podmorskih čolnov se ni smela zavleči preko 1. februarja 1917. Spomenica načelnika ad-miraljata, sestavljena dne 22. decembra 1916, je cenila angleško toneiažo še na kakih osem milijonov ton. Načelnik ad-miraijata je izjavil, da bode Anglija s pomočjo brezobzirne uporabe podmorskih čolnov prisiljena skleniti mir v petih mesecih.
Vtis tega poročila na državnega kan-celarja je ojačila izjava neke druge pomorske kapacitete. Kancelar je odšel dne 8. januarja v glavni stan, toda poprej je imel razgovor s Heifferichom in Zimmermannom ; dogovorili so se, da počakajo vsaj Wilsonov odgovor, a dne 10. januarja je bil Bethmann vže nazaj. Obvestil je Helffericha z naslednjimi besedami: „Rubikon je prekoračen“.
Angleži odobrujejo nemško mirovno pogodbo in franko-anglo-amerikansko vojaško konvencijo.
Kakor se poroča iz Londona, je prišla 21. t. m. v angleški zbornici v razpravo mirovna pogodba in franko-anglo-ameri-kanska defenzivna zveza, rosebnega za-j nimanja zasluži jasno zadržanje laburistične (delavske) stranke, ki jo zastopa bivši minister Clynes, izjava Lioyd Georgea glede obtožbe nemškega cesarja in konečno irsko vprašanje.
Cynes je z Veseljem pozdravil vest, da bode sodelovala v komisiji za mednarodno vreditev delavskih vprašanj tudi Nemčija, dasi ni še pripuščena v „Zvezo narodov“. To koncesijo smatra on kot nekako jamstvo, ki mora prepričati zmernejše elemente v Nemčiji, da ne nameravajo zasledovati zavezniki politiko maščevanja. Izraža upanje, da se štatuti „zveze narodov“ v teku časa ublažijo in popravijo tako, da bodo odgvarjali razvoju časa.
Lloyd George je na to pojasnil zbornici, iz kakih razlogov se je tu pa tam omililo mirove pogoje in pojasnil tudi navidezne trdote pri omejitvi poljske države, v kojo je prišlo dosti Nemcev, ki so pa po izjavi Lioyd Georgea le zasejane nemške skupine med poljskim prebivalstvom z očividnim namenom, da bi svoje dobno ponemčili čisto poijske pokrajine.
Glede procesiranja bivšega nemškega cesarja je izjavil, da se ga podvrže najstarejšim načelom angleškega pravosodja.
Konično je zbornica sprejela mirovno pogodbo in defenzivno zvezo s 165 glasovi proti štirimi.
Med razpravo mirovne pogodbe se je oglasil irski poslanec Devein in po pozdravu Lloyd Georgea zahteval, da u-veljavi Velika Britanja Wilsonova načela tudi za Irce.
Spor med Vatikanom in Jugoslavijo.
ZAGREB, 26. („Era Nuova“.) Vse hrvatsko časopisje se bavi s sporom, ki je nastal , med Vatikanom in državo SHS. Odnošaji med državo SHS in Vatikanom še niso urejeni, in kakor pravi „Riječ“, morajo veljati glede imenovanj škofov na Hrvatskem za državo SHS one pravice, ki jih je imela bivša avstro-ogrska monarhija. Po starem konkordatu z bivšo Avstro-Ogrsko pa pripada predlaganje imenovancev za škofovske sedeže vladi. Nasprotno temu pa je imenoval papež za škofa v Djakovem ravnatelja tamošnjega semenišča dr. Aksamoviča, ki je bil tudi na Dunaju posvečen v škofa. Belgrajsko vlado je o imenovanju po dovršenem činu obvestil zagrebški nadškof dr. Bauer s kratkim pismom. Papež da je storil ta Jugoslaviji sovražen in njene pravice kršeči čin po nasvetu vi-
«GORIŠKI SLOVENEC»
šoke jugoslovanske katoliške duhovščine, kar da je v politiških krogih pobudilo osuplost in ogorčenje. Splošno mnenje je, da bo vlada protestirala proti samovoljnosti sv. stolice in uveljavila svoje pravice. Ta dogodek je vsekakor le še otežkočil pogajanja za ureditev odnošajev med državo SHS in Vatikanom.
Nittijev govor v senatu.
Pred par dnevi se je v italijanski zbornici in senatu mnogo govorilo in dotaknilo se je kočljivih vprašanj, ki pričenjajo razodevati težak položaj, v kojega so zašle države, ki so izčrpale v tej volni Vsa svoja sredstva.
Osemdeset miljard dolga, brodovje znižano na polovico predvojnega stanja, kriza premoga, deficit železnic in pomanjkanje surovin za obnovitev produkcije so težave, s kojim se mora danes boriti italijanska država.
Nitti je rekel, da si Italija ne sme prikrivati resnih težkoč in težkega položaja, v kojem se nahaja. Izhod je, toda treba je železnih živcev in vstrajnosti. Z nepričakovano odkritosrčnostjo je našteval Nitti težave in s prepričljivo zgovornostjo je spodbujal italijanski narod, naj mirno prenese to krizo, ki je sicer navaden pojav v vseh državah, ki so se do konca vojevale.
Vedno občutnejše stopa na dan resnica, da ste Anglija in Amerika edina odločilna faktorja na zemlji. Z 31 im tekočega meseca potečejo Italiji krediti in novih ne dobi, dokler ne zajamči zaveznikom zanesljivosti notranjega položaja, ali bolje rečeno, dokler sa ne uda političnemu položaju, ki ga določite Anglija in Amerika. Slična osoda čaka %eveda vse zaveznike Anglije in Amerike in kakor se Vidi, bodo imele vse države, ki so se zadolžile pri anglosaksonskih kapitalistih. kaj opraviti predno se znebijo te gospodarske odvisnosti, ki ogroža politično samostojnost posameznih držav, ki se nazinljajo še danes njihove zaveznice.
Zbornica je sprejela vsled tega s trpkostjo Nittijeva razodetja in čuli so se krepki glasovi proti temu izkoriščanju položaja, ki ga je sicer Nitti olepševal z ugodnostmi, ki so Italiji zagotovljene, ako bode nadaljevala zavezniško politiko. Prvo priložnost bode imela zbornica sedaj, ko ji predloži italijanska vlada v ratifikacijo nemško mirovno pogodbo. Wilson želi, da Italija odobri mirovno pogodbo, še predno zavlada gotovost, ali jo sprejme amerikanski senat v predloženi obliki ali ne.
Ako hočemo biti odkritosrčni in pravični, moramo sami priznati, da tako postopanje ni baš V skladju s samoodločbo narodov, kojo so Amerikanci povsod tako naglašali, a konečno izrabili le v svoje namene.
Pričakovati je vsled tega še burne razprave v italijanski zbornici, dasi je Nitti na vso moč prigovarjal zbornici, naj se zadrži mirno, češ, da je v sedanjih razmerah Italiji najpotrebnejša stvar: notranji mir in red.
Razprave o novem volilnem redu, o kojem podamo obširnejšo razpravo, ko bode zakon konečno potrjen, se bližajo zaključku. Predvidevati je, da se bodo vršile bodoče volitve po novem Volilnem redu, ki je bil vpeljan v Belgiji, in ki ima za podlago takozvani proporčni sistem.
Zagrebški listi pišejo o nemirih, ki so izbruhnili v Mariboru in Varaždinu in s kojimi se je vnanje časopisje obsežno bavilo, na sledeči način :
22. juliia ob 10. zvečer je izbruhnil vpor V kadru 45. mariborskega pešpolka. Vpora se je vdeležilo več nemških meščanov, posebno železničarjev. Z nastopom, ednega bataljona karlovaškega pešpolka je bil o polnoči red zopet vposta-Vljen. Vojaštvo ima tri mrtve, vporniki pa šest mrtvih in mnogo ranjencev. Del vpornikov je bilo zajetih, ostali so pa pobegniii. Vpor se opravičuje z dejstvom, da je zavladala nezadovoljnost radi pomanjkanja vojaških oblek in prepičle dnevne mezde.
Dne 23. ob 3. zjutraj se je vprl po savski konjiški polk v Varaždinu. Vojaštvo je vdrlo pod poveljstvom podčast, nikov v skladišča in se polastilo pušk, med temi tudi mnogo strojnih, ter se podalo na to v pehotno vojašnico. Poldrugi bataljon pehote, ki je bil tam nastanjen, je pograbil takoj za orožje in se postavil proti vpornikom, kojim se je kljubu temu posrečilo porazdeliti se v skupine in zasesti pošto na trgu Slobode, kjer so razvrstili strojne puške. Poskus VpornikoV, da bi spravili na svojo stran topništvo se je izjalovil. Potem, ko je topništvo zasedlo park, je bil zavkazan naskok na vpornike. Ti so se na to razkropili1 V malih skupinah po nekih hišah. Tem vpornikom se je pridružilo tudi nekaj meščanov, ki so streljali iz hiš na pehoto. Ob treh popoludne je bila bitka končana. Del vpornikov je bilo zajetih, ostali so se sami podali ali pa pobegnili. Vkrenilo se je pa potrebno za aretacijo Vbežni-kov. Zguba pehote znaša 3 mrtve, med temi je jeden častnik, ter deset ranjencev-vojakov; zgube vpornikov so neznane. Vpora se ni vdeležil noben častnik. So dokazi, da So bili ti vpori zaneteni od vnanje agitacije. Ti krajevni dogodki so dali sovražnikom kraljestva SHS povod razširjati vesti o spopadih med Hrvati in Srbi na mnogih krajih in o osvoboditvi Radiča.
Spopadi na pr«mirni črti.
„Agencija Stefani“ obljavlja, da so vesti, ki so jih priobčili nekateri italijanski listi o spopadih med italijanskimi in jugoslovanskimi četami na premimi črti blizu Logatca, popolnoma izmišljene. Vlada je vsled tega odredila vse potrebno, da se pride na sled raznašalcem teh tendencijoznih in krivih vesti.
Čchoslovaški rudniki v amerikanskih rokah.
„Era nuova“ ima vest iz Prage, da se tvori tamkaj sindakat amerikanskih bankirjev za izčrpanje obsežnih premogovih rudnikov v moravski Ostrici. Od tod se podajo ti bankirji tudi v Sležijo, da proučijo tudi tu na licu mesta eventuelno možnost za nakup ondotnik rudnikov.
Novi mirovni pogoji
Nemški Avstriji*
(Nadaljevanje in konec).
Banko bo komisija za odškodnino po podpisu mirovne pogodbe likvidirala. Pogoji za to likvidacijo so natančno določeni. Države, katerim so pripadla avstrijska ozemja, in države, ki so nastale vsled razsula Avstrije, dobe popolno lastninsko pravico do imetja stare in sedanje avstrijske vlade, VšteVši kronsko in zasebno imetje bivše cesarske družine. Vrednost teh imetij bo popisala komisija za odškodnino, ki ji to vrednost vračuna v odškodninsko svoto. Nepremičnine in drugo imetje, ki predstavlja velevažno zgodovinsko veljavo in ki je pripadalo Poljski, Češki, Hrvatski, Slavoniji, Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, praški in benečanski republiki, škofovskima kneževinama tridentinski in bres-sanonski, preidejo lahko brezplačno v last drugemu. Isto velja za šole, bolnišnice, ustanove bivše monarhije in gozdove, ki so pripadali bivšemu poljskemu kraljestvu. Avstrija se odreka vseh pravic v Vseh finančnih in gospodarskih družbah, ki imajo mednaroden značaj kontrole in delovanja in poslujejo v kakšni zavezniški državi, v Nemčiji, na Madžarskem, na Bolgarskem, v Turčiji in v bivši ruski državi. Avstrija se obvezuje, da bo izvršila po navodilih komisije za odškodnino, razlastitev vseh pravic, ki jih njeni podaniki morda imajo v splošnokoristnih podjetjih in v vsaki koncesiji v omenjenih državah, kakor tudi na ozemlju, ki je odcepljeno od bivši monarhije ali pa podvrženo mandatu. Tako razlaščene pravice in interesi se izroče komisiji za odškodnino tekom' šestih mesecev; Avstriji ostane pa naloga, da odškoduje svoje podanike, ki bi bili na ta način razlaščeni.
Avstrija se obvezuje, da bo izročila tekom enega meseca po dnevu, ko stopi V veljavo mirovna pogodba, zlato, ki se nahaja v avstroogerski banki kot pokritje prve emisije papirnatega denarja turške vlade. Avstrija se odreka vseh pravic, ki so ji pripadle z brestlitovskim in bukareškim mirom ter prepušča zavez-nikim in pridruženim državam kredite in odškodninske pravice, ki jih ima pri svojih bivših zaveznikih. Finančne ureditve bank, zavarovalnih družeb, poštnih hranilnic, kreditnih zemljiščnih zavodov, družeb hipotečnih upnikov itd. bivše av-stroogerske države, ki so postale potrebne vsled razsula avstroogerske države, se urede sporazumno s prizadetimi vladami. Če bi sporazum bil nemogoč, imenuje komisija za odškodnino enega ali dva razsodnika, ki bodo odločevali brez priziva.
Avstrijska republika ne prevzame izplačevanja pokojnin podanikom bivše države, ki so postali tuji državljani.
Železniške koncesije. Dvanajsti del. U-sodo železniške mreže bivše monarhije, ki je bila oddana zasebnikom, je določena v posljednem členu. Za vsako železniško progo se bo moral skleniti dogovor med koncesijonirano družbo jn državo, kateri pripade dotična proga. Če je sporazum nemogoč, se sporno vpra- , šanje predloži svetu Zveze narodov. Kar se posebej tiče družbe dolnjeavstrijskih in lombardskih železnic, bo lahko za to razsodbo vprašal upravni družbni svet, ali pa odbor, ki zastopa lastnike obligacij.
Domače vesti
Vesto ureditvi valute: Nedeljska „Na-zione“ prinaša vest iz Rima, da se uredi menjava avstro-ogerske Valute na podlagi 50%. Potemtakem bi dobili vsi oni, ki so v posesti menjalnih bonov še 10% menjane svote v lirah. Koliko jo na tej Vesti resnice je težko reči.
Šole na Goriškem : Ljudje povprašujejo, kaj bo s šolami v krajih, kjer so bile opuščene. Na pristojnih mestih še nam zaterjuje, da nima vlada nikakega namena zatirati slovenskih šol, toda reorganizacije in učiteljskih moči je treba. V mnogih krajih manjka baje še vsa šolska oprema.
Prenos ostankov soriških škofov iz starega pokopališča v goriško stolno cerkev.
Kakor znano je odredila vojaška oblast, da se imajo knezoškofi goriški, ki so bili pokopani V kapelici na starem pokopališču v Gorici, prenesti od tam V kripto goriške stolne cerkve. Kapelica, ki je dandanes že itak onesnaženo svetišče, se pa podere.
Ostanki pokojnih knezonadškofov so bili dvlgneni v pondeljek ob 10. zjutraj
in prenešeni v svečanem sprevodu ob obilni udeležbi občinstva v stolno cerkev.
Trug je bilo šest, in sicer tri so bile lesene, tri pa kovinaste. Vsebovale so trupla knezo nadškofa Inzaghi-ja (f 1820), Wallanta (f 1834), Luschin-a (f 1854), Gollmayerja (f 1883), Zorna (f 1897) in Jordana (f 1905).
TEDENSKI KOLEDAR
50.	„	Sreda, Abdon in Senen, Jul.
31.	„	Četrtek, Ignacij Lojslanski.
1.	Avgusta Petek, Vezi Petra, Mokob.
2.	„	Sobota, Parcijunkula, Alf. Sig.
5.	„	Nedelja, 8. pob., N. sv. Štef.
4.	„	Pondeljek, Dominik, spoz.
5.	„	Torek, Mar. Dev. sn. Ožbalt.
Izdajatelj: JOSIP PETERNEL.
Upravitelj in urednik: Karol Jušič. Tiskarna G. Juch v Gorici.
Na prodaj je hiša v Rihenbergu blizu postaje s stremi sobami, vrtom, kuhinjo in podstrešjem.
Radi cene oglasiti se Giovanna Puzzio št. 8, Rihenberg.
Sprejme se
na hrano več oseb
kje, pove uredništvo.
ÜPOZORÜ
Ženske ki imate može^v Ameriki.
Rojak Anton Živec v Černičah št. 21. išče ženo Gregorja Vidigoja, kateri je odšel v Ameriko malo pred vojno. Star je bil 39 let, doma v goriški okolici, kakih 13 km. od Gorice.
Dotična soproga naj se oglasi pri zgoraj imenovanemu v najkrajšem času, ker jej ima sporočiti jako važne stvari v zadevi njegove smrti.
r	n
Naznanjam, da sem začel stre-hokrilno obrt
v Gorici
(Largo Nicolö Pacassi št 5)
in se priporočan občinstvu, ki sem je v stanu dobro in hitro postreči. Sprejemam tudi izdelovanje vsakavrstnih načrtov in stavbenih proračunov
Maksimiljan Poberaj
arhitekt.
L
(-------------------------------v
CORSO (5. VERDI 38.
Najstarejša knjigarna in trgovina s pisarniškimi predmeti. Bogataga zaloga vsakovrstnih pisarniških potrebščin, slik, e ■ barv i. t. d. b ■
SLOVENSKE KNJIGE.
Zaloga edine italijanske slovnice za Slovence: „Italijanščina za Slovence" sp. V. Bandelj. Slovarji italijansko-slovenski, in slovensK0 italijanski. - Slo-B b venska postrežba n b
JJ$\ l_	cifnivr inciP		
	MuUlM JUMi	a	
(W|—	Gorica, Ulica Rastello 8		
tolsto oiBto
1 ANTONA PERTOT
ijf GORKA - Via Municipio 4 - GORICA ^	filjalka, Via Teatro 18,
ki je bogato založena z raznovrstnimi pisarniškimi potrebščinami, šolskimi knjigami i. t. d. Ima tudi knjigoveznico in sprejema izdelovanje fotografičnih slik, klišejev in druga slična dela.
!BAZAR!
Na Verdijem tekališču Corso Giuseppe Verdi 13
B B B
Se nahaja bogata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno bogata izbera razglednic in časnikov
b s B
Prodaja se «se na drobno In na debelo Edina zaloga papirja „Abadie"
BOB
S cenami ne more nihče konkurirati.
^ Velika zaloga vsakovrst- n
® nih ur, verižic in zlatenin •a m	’	s
m smr Najnižje cene -wi o
b,b bbbbbbbbbbbbbbbbb
: Leopold Zakraisek:
Borovaz & Colleflan«
GORICA, Siva Castello št. 4
Zaloga manufakturnoga blaga na debelo
ZHERNE CENE
1L

j
BBBBBBBBBBBBBBBBBBDBBBBEilBB j-” I
LEj
GENTIUrl&ROSSflTI
tvrdka za stavbeni materijal v Gorici, Corso Vitt. Em. 21
. ima Alojz Slamič
Bogata zaloga vsakovrstnega stavbenega materijala
M«d tem tudi Cement PORTLAND
a b
□
&fl m
■[■1