NA DIVANU ZA PODLISTEK. R. V. LAČEVESKI. LJUBLJANA. Zrak je ležal na divanu. Z desno nogo je risal po steni zveri- žene elipse, levo pa je imel nekoliko skr- čeno, le s palcem je zdaj pa zdaj prav nervozno zmigal. Iz ust se mu je dvigal leno in dolgo- časno belkast dim, kakor bi mu smodka ne liotela goreti, in potem se je v lahkih vijugah zibal nad njim in počasi izpremi- njal v prozoren oblačec. Na steni sta se prepirali muhi. V nepri- jetni modulaciji sta zapeli bas-unisono in se nagajivo zapodili mimo pajkove mreže, na ka- teri je reševal ta probleme za svoj želodec. Potem pa je bilo zopet vse tiho in mirno po sobi. Zrak se je naveličal geometričnih štu- dij, smodka jo dogorela, muhi sta že v drugič odpeli svoj finale in se potem skrili za temnozelene gardine, modroslovsko-nav- dahnjeni studiosus problemov, ki sicer ni kalil skrivnostnega miru v Zrakovi sobi, je z velikansko spretnostjo splezal po dolgi niti s svoje mreže z neutešenim želodcem v zaprašeni kot. - , 27 Izza starih, tupatam že luknjičastih gar- din je po kratkem dežju posijalo popol- dansko solnce. Zrak je ležal mirno ; le včasih je na- grbančil čelo in se z roko mehanični) po- gladil po g-lavi in potem je zbiral misli za podlistek. Mislil je veliko — veliko — brez prave logične zveze. — Vse se mu je mešalo. One visoko naobražene dame z gloriolo inteligence ob glavi, z raznimi nerazvoz-. Ijivimi kemičnimi spojinami v srcih, krat- kovidne v gledališčih in koncertih, ki pa sicer vidijo v deveto deželo — s krvavimi žulji na rokah od silnega aplavza — z neizmernim duševnim trpljenjem zaradi pre- velike ljubezni in zvestobe — do tujih — ne, do svojih mož — dame, ki s pomočjo židovske politike in kramarske špekulacije prodajajo na plesiščih in komersih svoje hčere — gonijo velikanske mline na jezik, opravljajo one dame, ki žive lepše, pleme- nitejše življenje — s smehom v srcu in s solzami v očeh — kakor potegne veter. Vse vedno lepo na vnanje, znotraj hinav- stvo — iluzija. In- one mlečne devičice in golobradi g^ospodiči, stari, plesnivi samci, ki ob naj- zanimivejšem prizoru na odru koketirajo s sladkokislimi obrazi po gledališču, za- puščajo prostore, kadar se jim zdi, zaga- njajo razkošen smeh, ko pade pod krutim orožjem usode Hamlet, ko končujeta pre- tresljivo tragedijo ljubezni Romeo in Julija, ko se grudi v strašni bolesti Tannhäuser, prišedši iz večnega Rima. Ti samogoltni samci, ti izžeti dvonožni sesalci, ki se kopljejo v lužah namesto v čisti vodi — katerim so problemi življenja samo kranjske klobase in dobro vino, ki lazijo samo za dekleti in tulijo za njimi kot lačni volkovi, delajo malo ali pa nič. Za ta nenadomestljivi »trud«, ki rosi iz mefistovega raja srečo nam zemljanom, pa imajo štiri do šest tisoč kron plače nalete. In če iščeš na periferiji njihovega živ- ljenja tangento zanimanja in skrbi za du- ševno življenje, tedaj najdeš na vseh 360" velikanski nič. O ti premili, prezvesti, predragi in udani prijatelji in prijateljice, ki imajo bonbone na jeziku in nož v srcu. Dobro rejeni prodajalci prazne slame, ki igrajo v državnem zboru heroične uloge v tragediji ^Slamnati možje.« Ljubezen — in nje sovražnica ljubo- sumnost — lepe dehteče rože -- zelena, mehka trava — velo listje na drevesih — ptice po logih in gajih — bistri studenci in žuboreči potoki — visoke, skalnate gore — globoke, tihe doline - - široko morje — in žarko solnce — in bledi mesec — svetle zvezde — in vse nebo in vsa zemlja — vse to je ena skladba z disoniranimi in asoniranimi akordi - to je vcsoljstvo —' to je neizmeren azil, kjer bivamo mi, in kjer je po dolgem razmišljevanju tega ve- soljstva zadremal Zrak na svojem divano. Vse to g'a ni zanimalo, zato je mirno v Gospodu zaspal, ne da bi napisal pod- listek. 28