Kopajte VOJNE BONDEI Najstarejil ■lovenski dnevnilc mm T Ohio Oglasi v tem listu 1 so uspešni j VOL. XXVII.—LETO XXVII. EQUArLlTT NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily Mi wot in Ohio Best Advertising Medium VOL. XXVII.—LETO XXVII. CI.EVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK). JULY 6, 1944 ŠTEVILKA (NUMBER) 155 Vse nemške rezerve vržene proti Rusom UUU BORBA V TEKU ZA MESTOJA HAYE Amerikanci so obkolili nacijsko trdnjavo od dveh strani; Kanadčani izgubili letalsko polje Prebivalci Rima dajejo duša srdu proti fašistom VRHOVNI GL. STAN EKS-PEDICIJSKE SILE, 6. julija. — Amerikanci so včeraj po ljuti borbi, v kateri so igrali bajoneti prvo vlogo, vdrli v porušene ulice gorečega La H a y e du Puits ter zavzeli kolodvor na severnem obronku mesta, ki predstavlja tečaj na severnem koncu nemške obrambne linije v za-padni Normandiji. Ameriške čete so do snoči važno trdnjavsko mesto imele obkoljeno od dveh strani. Kot 1'azvidno, skušajo mesto izolira- in ga potem zavzeti z naskokom. Ljut nemški odpor Ameriška artilerija bruha neprestano ogenj na nemške postojanke v s k o r o porušenem ^Gstu in na cesto, ki drži iz •^esta protLBretoniji. Toda vesti s fronte pravijo, Nemci nadaljujejo z ljutim odporom tako v mestu, kakor tudi v gozdu Mont Castre, ki se Razteza dve do štiri milje juž-^ozapadno od La Haye. Kanadčani vrženi nazaj Na drugem koncu fronte so Nemci vprizorili besen protinapad s tanki in prisilih kanadske ccte, da so se umaknile z zra-koplovskega polja Carquiet, am-Pak Kanadčani imajo še vedno ^ oblasti vas samo, tri milje za-Padno od Caena, in so tam vr-nazaj več nemških protinapadov. Nov grob LEOPOLD BELINGEK Včeraj ob 2. uri popoldne je ^oirl za srčno hibo pri delu do-^^0 poznani rojak Leopold Be-'•^ger, star 65 let, stanujoč na 6920 Bayliss Ave. Po poklicu je zidar ter je bil doma iz vasi Ravnica pri Gorici, odkoder je prišel v Cleveland pred 41. leti. je član društva Naprej št. 5 N. P. J. Zapušča žalujočo soprogo Justino, rojeno Milavec, ^Ve hčeri Alice Peterlin in Vido ^penko, kise nahaja v San Francisco, Cal., ter enega vnuka. Pogreb se bo vršil v soboto 9. uri zjutraj iz Zakrajško-^Gga pogrebnega zavoda, 6016 Clair Ave., v cerkev sv. Vi-■^3. in nato na Calvary pokopališče. Bodi pokojniku lahka ameriška zemlja, preostalim pa naše sožalje! Ko so naci^^bežali iz Rima, so se antifašistični civilisti s puškami podali na lov za fašističnimi prvaki. Slika zgoraj prikazuje enega takih prizorov na rimskih ulicah. Pozneje so posel prevzeli zavezniški vojaki. Fašistični prvaki, ki se sedaj nahajajo v ječi, se bodo morali pozneje na sodniji zagovarjati radi svojih zločinov. Naši fantje-vojaki ★ ★ Na dopu^^f 'se nahaja Pfc. Stanley Peterlin, sin Mr. in Mrs. Peterlin, 1298 E. 168 St. Prišel je iz Texasa. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo. Danes je dospel na dopust e-dini sin Mr. in Mrs. Anton Go-dina, 19702 Mohawk Ave. Prišel je iz Burmude in doma bo do 13. julija. Kam bo sedaj poslan, fu še ni znano. Na tridnevnem dopustu se je pretekli teden nahajal Harold Tavžel, sin Mr. in Mrs. Anton Tavžel, 17651 Lakeport Ave. Preje se je nahajal pri mornarici, pred kratkim pa je bil i-menoVan kadetom v West Point, kjer se nahaja sedaj. Cadet Tavzel, ki je star 21 let, je graduiral iz Collinwood višje šole ter je dve leti pohajal v Miami univerzo, tekom katerega časa je bil v mornariški rezervi leto in pol. Mr. in Mrs. Anton Bubnič, 11101 Revere Ave., sta bila zadnji ponedeljek obveščena od vojnega departmenta, da je bil njiju sin saržent Mirko J. Bubnič, dne 3. junija lahko ranjen', v bitki v Italiji. Pri vojakih je' od 27. rnarca 1941, preko mor-' ja se pa nahaja že 22 mesecev. Pred časom je prejel odlikovanje srebrne zvezde za junaštvo tekom bitke s sovražnikom. Sedaj se nahaja v bolnišnici in prijatelji mu lahko pišejo na sledeči naslov: Sgt. Mirko J. Bubnic, Co. "B", 7513st Pk. Bn. A.P.O. 464, c/o Postmaster New York, N. Y. , 40 do 75 mož zajetih v ohijskem premogovniku BELLAIRE, Ov'5. julija. — Ko je d a n e s ob 1. uri popoldne plast premoga, ki se je udrla, zadela ekektrič-no žico, je nastal v premogovniku Powhatan, ki je največji v Ohio, požar, Id je zaprl pot na prosto od 40 do 75 premogarjera. Izraža se strah, da bodo vsi možje zadušeni, predno jih bo dosegla rešilna akcija. Premogarji so zajeti pod /emljo štiri milje od glavnega vhoda. Adolf Pacifi-co, distriktni podpredsednik premogarske unije, je izjavil, da a k o bi se delavce skušalo doseči skozi šaft v ozadju, bi se potisnilo smrtonosni plin v prostor, kjer so zajeti premogarji. NA OBISKU Na obisku se nahaja Mr. Jo-®^ph Urbančič, ki živi s svojo ^fužino na 29 Homewood Ave., Toronto, Canada. Obiskal je ®voje številne prijatelje, ki so ^otna iz Loke pri Mengšu, med katerimi sta tudi Mr. in Mrs. Valenčič, z Tracy Ave. Dobro-■^ošel v naši naselbini! Naciji so v Minsku umorili 120,000 oseb MOSKVA, 5. julija. — SoA'j'itska časnikarska a-gencija Tass poroča, da so naciji v Minsku" umorili 120,000 prebivalcev, med katerimi je bik več deset tisoč Židov, ill v Žlobinu, katerega so Nemci do tal uničili, niso pustili niti enega prebivalca. Tass poroča dalje, da so Nemci v Lelčisikiju v provinci Polesje umorili 8,00 prebivalcev, 3,q00 so jih deportirali na prisilno delo v Nemčijo, in porušili vse hiše razen 3;? izmed 7,562. Najsilnejši zračni napad izza D-dneva Poznani Tone Drenik nam sporoča, da ima sedaj nov naslov, kamor mu njegovi številni prijatelji lahko pišejo. Pozdrave pošilja on in njegova soproga Rose ter hčerka Arlene, ki se nahajati v mestu E1 Paso. Njegov naslov pa je: Staff Sgt. Anthony J. Drenik, 2449, 936th Ord. (HAM) Co., Fort Bliss, Texas. Kratke vesti "BOJ NA ŽIVLJENJE IN SMRT" PRAVI HITLER LONDON, 5. julija. — Adolf Hitler je danes v najbolj mrkem govoru, ki ga je imel, odkar se je začela vojna, rotil nemške industrijalce, da napno vse sile produkcije, kajti prišel je čas, ko gre za življenje in smrt. Hitler je to prvič priznal, da zavezniki Nemčijo daleč nad-kriljujejo v produkciji vojnega orožja. IZGLED JE ZA VEČ ŽGANJA V OHIJU COLUMBUS, 5. julija. — Državni urad za kontrolo žganja je danes naznanil, da obstoji izgled, da bo racija žganja v jeseni povečana, ker se pričakuje, da bo Ohio dobila več žganja, dočim je zahteva zadnji čas nekoliko padla. FRANCO POMAGAL NACI-JEM PRI LETEČIH ROBOTIH? LONDON, 5. julija. — Delavski poslanec Alfred Edward je včeraj pozval vlado, da pojasni, koliko je resnice na tem, da so naciji v Španiji izpopolnili brezpilotna letala, ki sedaj bombardirajo Anglijo, in ako je premijer Churchill pripravljen spremeniti svoje laskavo mnenje o gen. Francu. Uradno je bilo naznanjeno, da bo Churchill v četrtek (danes) poročal zbornici o položaju z ozirom na napade od strani novega nemškega orožja. LONDON, četrtek, 6. julija. — Snoči in danes zgodaj zjutraj s t a se podale iz A.nglije proti kontinentu dve silni zračni sili britskih bombnikov, in kmalu potem, ko je odhrumela prva grupa letal, se je iz Calai-sa preko Rokavskega preliva čulo silne eksplozije in streljanje topov. Po več dnevih slabega vremena, tekom katerih je bilo nemogoče 'z zračno o-fenzivo, se je včeraj nahajala nad Hitlerjevo evropsko trdnjavo največja zavezniška zračna ^ila izza dneva, ka se je začela invazija Francije. Na Nemce so padale bombe od Rokavskega preliva do Sredozemlja. Mogočno so prispevali k skupnemu zračnemu navalu tudi ameriški bombniki, ki so na poletu v Rusijo pristali v I-taliji in se iz tamkajšnjih baz vrnili v Veliko Britanijo. NORWOOD OBČINSKI SVET Nocoj, ob 8. uri se vrši seja Norwood občinskega sveta (Community Council), v Nor-« wood Branch avditoriju, 6405 Superior Ave. Prijazno se vabi člane, hišne posestnike, uradnike in one prebivalce, ki se zanimajo za napredek naselbine, da se seje udeležijo. Člani City Planning komisije bodo navzoči na seji in podali bodo načrte za bodočo ureditev Norwood okolice. Svoje poročilo bo tudi podal odbor za karnival. IZ KANADE Preteklo soboto je prišel Frank Spendal s svojo soprogo in družino prvič na obisk v Cleveland k svojemu bratu Antonu Spendalu, na 976 E. 77 St., 3 katerim se nista videla 30 let. Tu ostanejo do sobote. Prišli so iz Windsorja, v Kanadi. Naša metropola se jim zelo dopade in od tu pozdravljajo svoje prijatelje in znance. Upamo, da bodo odnesli čim lepše spomine na Cleveland nazaj v Kanado! NOVA DRŽAVLJANKA Mrs. Josephine Pikol, sopro ga poznanega krojača Vincent Pikol, 14509 Thames Ave., je postala te dni ameriška državljanka. — Čestitamo! Lakota, kaos in bolezen v okupirani Italiji 8acJ(: Me EXTRA BONDS BERNE, Švica, 26. junija — (O.N.A.) — Neki švicarski državljan, ki se je ravno vrnil iz Milana, je dejal, da vlada v nemško okupirani severni Italiji, skrajna lakota, kaos, in bolezni. Prebivalstvo se stalno bori, z vedno večjo silo in z brezupnostjo proti revščini. Žene in otroci se potepajo po ulicah iščoč h^ane, vdrtih lic, ki izdajajo njihovo stanje. '■ Sistem racijoniranja je propadel. Kuponi za hrano so brez veljave. Hrana je lahko kupljena ob katerikoli uri, in gospodinje nikoli ne vedo v naprej, če bodo odmerki na razpolago prihodnji teden. Po ure čakajo pred trgovinami za hrano, upajoč, da bodo prisotne, ko pride novo blago. Črna borza veča bedo Edini izhod je črna borza, kjer riskirajo težke denarne kazni in ječe. Cene črne borze so tako visoke, da morajo mnogi delavci izdati toliko denarja, kolikor ga zaslužijo cel mesec, samo za koruzno moko. Masti in meso že davno ni več v njihovem dosegu. Kjer je mogoče dobiti erzatz hrano, je po navadi tako slaba, da je neužitna. Kava, na primer, je nemogoča. Milo je napravljeno samo iz sode. Čevlji so napravljeni iz papirnih podplatov, ki se izrabijo v dveh dneh. Sadja ni mogoče dobiti odkar so bila dobavila ukinjena iz južne Italije. Mnogo samomorov Evakuirane! iz srednje Italije niso več preskrbljeni od oblasti, in so popolnoma odvisni od civilne miloščine. Na deset tisoče brezdomcev je, ki živijo v bajtah. Mnogo jih trpi od tuberkulozi. Nekateri so napravili samomor zaradi strašne revščine. Bolniki ne morejo dobiti vstopa v bolnice, ker so vse prenapolnjene z,nemškimi ranjenci. Pomanjkanje mila povzroča kožne bolezni. Pomanjkanje masti pa povzroča narastek v umrljivosti, ki je sedaj izredno visoka. Tudi iz drugih vzrokov je življenje v severni Italiji nevarno. Človeka lahko zadene mimole-teča kroglja, ali pa je kar naenkrat aretirani za deportacijo na prisilno delo v Nemčiji. Priljubljeni Expresso bari (v katerih se dobi na pritisk gumba skodelico kave) so sedaj skoro prazni, ker je kvaliteta kave slaba, še bolj pa zaradi nevarnosti, ki preti vsepovsod. Tudi evakuacija na deželo je nevarna, ker so vsi vlaki prenapolnjeni in potniki vise na platformih kakor grozdje. Nov razred dobičkarjev Avtobusi so ravnotako prenapolnjeni. Potniki se ure in ure vozijo na strehi. Avtobusi so pogosto ustavljeni od fašistične policije na deželi in potniki so preiskani. Marsikateri mali trgovec ali delavec rajše ure hodi dnevno od dela in na delo. Vojna je ustvarila nov razred dobičkarjev, ki zaslužijo ogromne vsote denarja, s tem, da skri vajo osebe, ki jih išče policija. RDEČA VOJSKA PRODIRA DAUE PROTI ZAPADU S SILO ORKANA; NACIJI ZBEŽALI IZ KOWELA LONDON, četrtek, 6. julija. — Medtem ko zmagoslavne armade Sovjetske vojske nevzdržno lomijo dalje proti zapadli, bližajoč se baltiškim državam in Vzhodni Prusiji,, pobijajoč nedognane tisoče Nemcev in zavzemajoč skoro neverjetno število mest, trgov in vasi, je moskovski radio danes zgodaj zjutraj naznanil, da je iz Stockholma dospela vest, da se je Adolf Hitler odločil, da vrže vse razpoložljive rezerve v gigantično borbo na vzhodni fronti. -——- Poročilo pravi, da ie bil sklep „ , . ,. . J . .... I Svet je v polni men spoznal napravljen na izredni seji, ki se i , , .-j v ^ , . V., . ' 1 'strahovito moc Rdeče vojske, je vrsila na Hitlerjevem glav-i, _ . __ . , v ,. . . iko so Rusi vrgli Nemce iz Min- nem stanu v navzočnosti seia' , v, 1 v, u I ska v boiih, ki so traiali le ne- nemskega generalnega štaba, I gen. Kurta Zeitlerja, in povelj-, ^ nika nemških sil na vzhodni i Nemci naznanili lunaknitev iz fronti, gen. Ernesta von Bu-j Kovvela I Včeraj je Berlin naznanil, da Silna ruska premoč I io se Nemci "prostovoljno" u- „ v, . , . , I maknili iz Kowela (Kovna), v Poročilo pravi, da je generali , . * „ T TVT • 4. • ' stari Poljski, kar pomeni, da so Zeitler izjavil, da Nemci stoje: .... v ... ^ v 1 , . J , v. , , . . Inaciji zbezah iz te važne trdnja- pred rusko premoč lo, kateri ni-i ■' , _ ^ / , v , , . I ve, za obrambo katere so lani so vec kos, nakar le Hitler u-L ^ , , , , . , . v , žrtvovali tisoče moz, ker so ve-kazal, da se takoi v r z e na ' _ . . , , . , , : deli, da bi jih drugače Rusi ob- vzhodno fronto vse rezerve, kari, ... , kolih in unicili. ]ih ima Nemčija na razpolago, v poizkusu, da se ustavi valjar Moskva ni glede, nemškega n-sovjetske oborožene moči. j mika iz Kowela podala nobene- Ako je poročilo resnično, te-, ga naznanila. daj to pomeni, da so nemške vo- jaške oblasti prišle do zaključka, ki ga je berlinski radio v Molodečno v ruskih roliah V svojem prodiranju ob pro- zadnjih dneh ponovno omenjal,' gi Minsk-Vilna, so Rusi včeraj namreč, da se je odločilna bor-i po dveh dnevih ljute borbe^ žaba vojne premaknila na vzhod- vzeli važno mesto Molodečno in železniško postajo Smrtgonije, ki leži ob isti progi 21 milj dalje proti zapadu. no fronto. Silne nemške izgnbe Nemci so v zadnjih dneh do- . . , . , , ., v. r J.- ; ■ Rdeča vojska je tudi udarila ziveh na vzhodni fronti silne iz- ■ „ . . „ _ ... 26 mill proti zapadu m severo- gube. Na podlagi nepopolnih po- j j i • , , " . , zapadu od Minska m zavzela rocil IZ Moskve, je bilo ubitih . . .• tt i . ^ i . ... vazni mesti Volma in Rakov, ah zajetih najmanj 200,000 na-j cijev, medtem ko so nadaljni ti-j Medtem pa so druge armade soči v opasnosti trenotnega u-' Rdeče vojske prodrle že mnogo ničenja ali zajetja. j dalj v zapadni smeri. Nekatera Takozvane nepremagljiveiporočila pravijo, da se nahaja-nemške trdnjave so se zrušile jo manj kot 30 milj od Vilne na pod strašno silo ruske ofenzive z bliskovito naglico, ki je osupnila ves svet in Rdečq Vojska se še vedno vali dalje kot orkan, Poljskem, in v najkrajšem času bodo Rusi prestopili meje Litvanije in Latvije, medtem ko se Rusi na južnem sektorju kateremu se ne more nobena si- j centralne fronte valijo proti me-la zoperstaviti. j stu Baranoviče. > VOJNI TAJNIK STIMSON JE DOSPEL V RIM RIM, 5. julija. — Včeraj je dospel semkaj ameriški vojni tajnik Henry gtimson, ki se je pripeljal v Rim s prvim vlakom, ki je pripeljal v mesto, odkar se tamkaj nahajajo zavezniki. Ko je stopil z vlaka, je bil prirejen zanj slikovit sprejem. VILE ROJENICE Dne 30. junija so se vile rojenice zglasile pri družini Mr. in Mrs. Frank Mezget, Shawnee Ave., in pustile v spomin krepkega sinčka. Dne 1. julija so pa vile rojenice pustile zalo hčerko pri družini Ludvik Medve-šek. Mrs. Mezget in Ludvik Med-vešek sta hči in sin Mr. in Mrs. Joe in Mary Medvešek, 21141 Goller Ave. Ludvik se nahaja z mornarico v Alaski, ter se je poročil v Georgiji. Tako sta Mr. in Mrs. Medvešek v teku dveh dneh dvakrat postala stari oče in stara mati. Čestitamo! , VOJAKI NA DOPUSTU : DOBE VEČ GASOLINA KANSAS CITY, 5. julija. — Kongresnik Scrivner je danes izjavil, da je prejel iz Washing-tona obvestilo, da bo OPA urad v kratkem izdal odredbo, glasom katere bodo vojaki, ki se nahajajo na dopustu, dobili pet galon gasolina za prve tri dni dopusta in galon na dan za vsak nadaljni dan dopusta. VESTI IZ ŽIVLJENJA AMERIŠKIH SLOVENCEV Chicago. — Prosveta je zadnji teden dobila novega pomožnega urednika v osebi Milana Medveška, znanega kulturnega delavca in jednotarja iz Cleve-landa. V Bear Creeku, Mont., je u-mrl Frank Henigman, star 74 let, član tamkajšnjega društva št. 58 ABZ. Zapušča soprogo in tri sine, katerih dva sta v a-meriški vojaški službi. Doma je bil iz Koritnice pri Ribnici in je bival v Ameriki od leta 1901, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by lUE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by MaU Out -of Town: mesece)________________— 2.25 For Europe, Bouth AmnriPA and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year — .(Za celo leto) __________________________________________________$8.00 For Half Year — (Za pol leta) ............................................................................;— 450 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. NEWYORSKA PISMA Piše Frank Kerže KAJ SO NAŠE NALOGfi PORAJA SE DRUGA IN NOVA JUGOSLAVIJA! "Bazovica," glasilo Jugoslovanskega odbora iz Italije, ki izhaja v Egiptu, v Kairu, je objavil 7. maja t. 1. naslednji značilni članek, ki bi ga morali predvsem čita-ti tisti redki posamezniki med nami, ki skušajo ustvariti v Ameriki lažnjivi vtis, da so primorski Slovenci pristaši gnilobe, ki se je imenovala "zamejna vlada" Jugosla-yije: ■ Nekaj dni po zahrbtnem in -zločinskem udaru Hitlerjevih banditov je Prva Jugoslavija prenehala živeti. Slovenijo sta si po Judeževo razdelila Hitler m Mussolini, Na Hrvaškem so morilci in fašistovski plačehci ustanovili germansko-laško kolonijo pod imenom "Nezavis-na Hrvatska Država," v Srbiji se je Nemcem ponudil general Nedič. S temi dogodki je bila Prva Jugoslavija pokopana. V formalni kontinuiteti je sicer živela v begunstvu še dalje, ali njeni zastopniki niso bili bolj modri od onih v domovini, ki so pokopavali Jugoslavijo z,nemškim bodalom na grlu in fašistovskim nožem v hrbtu. ' V emigraciji pa se je krčevito ohranila in jačala kontinuiteta prepirov, zajedljivosti, brezdelja in breznačrt-nosti. Noč in dan so skrbni žlobudravci modrovali, sejali, zasedali, politizirali, se kregali in prepirali — storili pa niso ničesar. Vestno in-skrbno so jih posnemali vsi ostali jugoslovanski državljani v civilu in uniformah. Kavarne, hotelski holi, beznice in kantine, menaže in vežbališča; povsod so regljali — jeziki. "Državna politika" se je prelivala od predsednika vlade pa vse do zadnjega uradnič-ka in redova. Z jeziki in modrovanju so vsi reševali — Jugoslavijo. Ju* Kaj smo stoiili; kaj smo ustvarili v teh treh letih Emigrantskega življenja? • Naša bilanca ni samo pasivna, pač pa je naravnost Jbankrotska. Jugoslovanska vlada je prišla v tujino z velikim prestižem, čeravno je kapitulacija močno omadeževala njen ugled. Vlade so se menjavale, ugled Jugoslavije — v kolikor ga je predstavljala emigracija — pa je dr-čal navzdol in je pod. današnjo taktirko zdrknil na popol-jio ničlo. To so dejstva, ki jih lahko prezira samo popolni slepec ali pa tisti, ki bolj ceni zlato in oblast kakor pa življenje in srečo svojega naroda. V tem emigrantskem življenju smo bili posebno Slovenci deležni posebne pažnje in bratske ljubeznivosti. Hvala Bogu! Uradni sslovenski delež nad popolnim skra-hiranjem je tako neznaten kakor je absoluten za srbski del. Srbska hegemonija v emigrantski Jugoslaviji je ravno tako popolna, kakršna je bila 1. 1914 v takratni kraljevini Srbiji. Ali na obzorju se kažejo obrisi nove Jugoslavije, Ju-■goslavije štev. 2, ki ne bo neka retuša ali zboljšanje Jugoslavije štev. 1, pač pa nekaj popolnoma novega, novega ne samo na vrhovih, pač pa novega tudi v sami vodilni zamisli. Druga Jugoslavija, ki jo imajo v mislih junaški bojevniki v domovini in ki so s svojo krvjo že za-zetonirali njene temelje, ne bo samo politično čisto nova tvorba, pač pa tudi socialno. Socialna pravičnost in socialna odgovornost bosta postavljeni na prvo mesto. Delo, ki je v Jugoslaviji štev. 1 pri mnogih predstavljalo samo nujno zlo, bo dobilo svojo ponovno posvetitev. Delo, ki so ga mnogi zamenjavali z besedico "zai-a-da," se bo otreslo tistih uimazanih priveskov: goljufije, kraje, nemoralnih provizij, oderuštva, posredovanj in vseh ostalih ciganskih navlak, ki so našle v Jugoslaviji štev. 1 t?ko rodovitna tla. Čaršija in z njo povezana oblast podkiip iivosti, denarnega diktata, odpiranje in zapiranje državnih in javnopravnih blaganj z edino kvalifikacijo ('našega čovjeka" bo postavljena zopet na tisto mesto, kamor spada. Druga Jugoslavija bo pomedla s puhloglavimi protežiranci, z zločinskimi "porodičnimi vezami," z ministrskimi in generalskimi ženitvami, ki so v Jugoslaviji štev. 1 ustvarjale in jamčile karijere. Pomedla bo z rojstnimi listi, ki so odpirali in zapirali vrata Med delom in delom je velika razlika. Kdor prenaša morsko vodo iz Pacifika v Atlantski o-cean, tudi dela in še kako. A tako delo ni konstruktivno in ne povzroča drugega, kakor izgubo dobre delovne sile. Delo, katero prinese rezultate, mora imeti najprej načrt. Ko je gotov in pregledan od vseh strani, pride na vrsto zgradba sama. Med vsem delom je treba neprestano paziti, kaj se je dovršilo in kaj še čaka. Večkrat 30 potrebne spremembe, včasih pridejo nepričakovane sile, ki povzroče čisto nove zahteve, nove načrte in novo delo. Mi delamo v Ameriki na treh poljih. Prva in najstarejša naša organizacija je Jugoslovanski pomožni odbor, koder smo menda še vsi zastopani in delamo v skupni harmoniji. Čisto pametna je ustanova te organizacije. Da to naš narod v starem kraju rabil veliko pomoči, o tem ne dvomi nikdo. Da je naša dolžnost storiti vse, kar se da, da se ublaži gorje svetovnega klanja zlasti p r i našem malem narodu, menda čuti vsak. Ne zdi se mi prav, da je ta organizacija nekako zaostala, odkar so se ustanovile dve druge. Zato pa danes vstaja od sebe in prehaja v ospredje. Vsaj je edina organizacija, ki ima jasno začrtan^ naloge in jih tudi vrši, četudi ne tako, kakor bi bilo treba. Povdarjam, da smo v ti organizaciji združeni vsi Slovenci] kar nas je. Že to je razveseljivo, da smo vsaj nekje edini. Druga organizacija je SANS. Ko se je ustanovil, so prišli ljudje brez načrtov in posledica je bila, da smo dobili kopo resolucij, ki me živo spominjajo na žensko, katera je pravkar prišla iz lepotičnega zavoda. Vse je lepo zavito v premišljene fra-ze, če pa človek pogleda pod u-metno lepotičje, ne najde ne duše ne srca. SANS ne predstavlja pomož ne, pač pa politično akcijo. Vse .o se je previdno skrilp, samo da se je doseglo nekako soglasje med vsemi strankami. Ampak ne za dolgo. Povdarjam, da ni bilo nikdar odkritosrčnega azmerja med strankami. Baš iiasprotno: vodila se je šepetajoča kampanja od e»e strani proti drugi tako dolgo, da je prišlo do razkola. In v tem razkolu smo še danes. Meni se zdi, da je nepotre- ben. SANS bi se bil lahko rešil tega, ko bi iinel ljudi z idejami. Prva in poglavitna, pravzaprav 3dina začetna točka je bila e-dinstvo naroda. Ni treba, da dokazujem, kako je to potrebno. Brez edinstva vseh narodnih sil izgubimo povsod. Praktičen načrt bi bil primeroma tak: 1. Edinstvo naroda in spravo med vsemi strankami. Nikar ni dovolj povdarjeno, da ne moremo imeti bodočnosti brez sprave. Sprava med lastnim narodom, med Hrvati in Srbi, to je pogoj, brez katerega ne pridemo nikamor. 2. Jugoslavija, kakor je bila pred drugo svetovno vojno, je zagotovljena. O tem ne dvomi iiikdo. Boriti se zanjo, je odveč, ker nam je nikdo ne jemlje. Tukaj pride druga važna točka programa: nam je pred vsem do tega, da pride pod okrilje Jugoslavije tisto ozemlje, katerega ni imela Jugoslavija. To so pred vsem naši primorski kraji, naši pasovi na Koroškem in Šta jerskem, in Ogrskem. To je važen političen program, za kate--ega. bi morali delati vsi z vsemi močmi. Mi vsi vemo, da je laše primorsKo vprašanje najbolj pereče, a kaj se dela, da se ^a reši v naš prid? Nič. Ljudje liso niti tako veliki, da bi popravili napake, ki so jih storili, ko so proklamirali naše primor-3ko vprašanje za široko odprto. Te dve točki bi lahko predstavljale naš narodni program n prav nid ne dvomim, da bi bil ves narod za njimi. Zdaj se sklicuje druga konferenca SANSA v Chicago. Dan 5a dnem iščem po časopisju, kaj so vzroki za to, zakaj hoditi v Chicago na uro gledat in olačat kakih petindvajset tisoč dolarjev, je vsejedno malo prežeč. A vse, kar najdem, je: vo-itev odbora. Hm—pogled mi ši-le na vse preteklo delo, iščem kaj pozitivnega, konkretnega, i najdem le nekaj dopisov, raz Drav, medsebojnih starokrajskih jrask—To je vse. Boste rekli: ja, naš SANS /endar stoji za ZOJS-om, to jc usti odbor v N e w Yorku, k predstavlja Slovence, Hrvate in Srbe. Ta dela za nas vse, ima precej veliko pisarno, koder za posluje menda šest ali sedem ljudi. Koliko jih je, ne vem, ker jih nisem nikdar videl nikdar srečal, razven par posameznikov. "JoTej ZOJS vodi politično pravici in poštenosti; pomedla bo z bedastimi verskimi rubrikami, ki so enega postavljale na prvo mesto, drugega pa zapostavljale. Pomedia bo z blaziranimi domišljavostmi "gospodskega ljudstva" in pognala bo gizdalinsko prismoderijo, ki posnema po zunanjosti zahod, po duhu in srcu pa spada med azijate. Poniedla bo s fabri-ko številnih državnih upokojencev, ki so s 40 leti starosti izkazovali 42 let dižavne službe. (V knjigi "Naši pen-sioneri" je takih in podobnih slučajev navedenih nekaj ducatov). Pomedla bo s političnimi špekulanti, ki so svoje hlapčevske strankarsko agitatorske usluge prodajali vsaki stranki in pomedla bo tudi z nesposobnimi, arogantnimi, korumpiranimi in bedastimi puhloglavci, ki su jih sejali njih mogočni partijski gospodarji po vseh odgovornih dižavnih službah doma in v tujini. Ta II. Jugoslavija bo odprla vrata na široko sposobni, delavni, vestni, pošteni in visokomoralni mladini, ki danes s svojo lastno krvjo, neomejenim požrtvovanjem in samozatajevanjem v jugoslovanskih gozdovih in gorah obnavlja moralne tradicije slavne jugoslovanske preteklosti. Današnji jugoslovanski bojevniki so naši jutrišnji delavci in obnovitelji. Temu delu in tem nosilcem mlade delavne Jugoslavije, ki jo ustvarja Narodna osvobodilna vojska, je letošnji praznik dela, praznik nove Jugoslavije. ZAVZETJE SAIPANA ODPRE DURI JAPONSKE HACf JA^Ari OKYO OUAeiO ^CHUNGKING CHIN PACIFIC OCEAN NIN FORMOSA SOUTH CHINA ilA If GUAM VAUV CAgOUNr<$. HAIMAHCRA NEW Zgornja mapa kaže zakaj ni Japonska več varna sedaj, ko je bil Saipan zavzet, sedaj ko so ameriška amfi-bijska letala in 20. zračna armada v operaciji, Saipan, Guam in Kitajska se bodo izkazale za zelo efektivne baze, iz katerih se bo lahko napravilo napade na japonske industrije in vojaške baze, Tokijo je manj kot 1,500 milj od Saipana. propagando za vse Jugoslovane. To se vse lepo sliši. Ce pa pogledamo bolj natančno ta program, se nam silijo vpraša-,ija, na katera nimamo odgovora. Pred vsem eno: naši v starem kraju imajo politična gibanja, danes največ v strankah in skupinah, jutri pa bodo v edinstveni fronti. Čisto nič ne dvomim, da pride do nekakega soglasja med kraljem in Titom, ker sicer izgubita oba in ostala )o samo močna reakcijonarna Tonta z bolj razkopano Jugoslavijo, kakor je bila kdaj prej. Politična propaganda tukaj za stari kraj se mi zdi odveč. Naj tisti odločajo in urejajo zadeve svojih narodov, ki krvave in bolehajo, stradajo in trpe. Ali naj vodimo propagando z lamenom, da informiramo ame-iško vlado, zlasti državni od-lelek? Čemu pa, če \ am povem, da ma ta oddelek svoje informacije od vseh strani, od vseh na-odov in vseh važnejših oseb, d so ali silijo danes na površje. Ne samo to. Tudi osebe same so dobro preiskane. Ali naj se informira Anglijo ali Rusijo, ki imata vendar svo-a zastopstva kar v Jugoslaviji lami ? Ali naj se informira ameriško ljudstvo? Čemu pa, ko i-Tiamo med to vojno tako izvrstna poročila vojnih dopisnikov, (ot jih nismo imeli nikdar po-irej. Vse, kar je bilo važnega o gibanjih naših na drugi strani iceana, smo vendar dobili od a-neriških vojnih poročevalcev. Ta poročila so tiskana v velikih svetovnih, listih, kakor sta Times in Herald - Tribune v New Yorku, zraven tega pa v .'sočih krajevnih listih tako, da )o moji sodbi čita to kakih trideset milijonov ljudi v Ameriki. Je izda ZOJS kak članek recimo v trideset tisoč iztisih, kaj e to v primeri s tridesetimi mi-ijoni? In je še drugo. Poročila /■ malih letakih so danes tako -azširjena, da jih navadno nikdo ne odpira več. V preteklosti je bila propaganda proti kraljevi vladi v Londonu in posebej proti Foti-6u v Washingtonu. Vlada je v -•okah reorganizacije in fotič je odstavljen. Ban šubašič, ima nalogo, . da sestavi tako vlado, katera bo zadovoljila obe stra-ai in napravila skupno fronto v Jugoslaviji. V ti želji ga spremljajo vsi zastopniki in vsi pošteno misleči ljudje. A že so tukaj j zavijanja, podtikanja in smeši- tev od posameznikov, listov in skupin z namenom, da se podpre stara reakcija. Jaz nič ne dvomim, da se ne dela v uradu ZOJSa. Vprašanje pa je, ali je to delo tudi potrebno. — Je eno vprašanje, okrog katerega bi se lahko združili vsi, vprašanje, ki je življenskega pomena za bodoče jugoslovanske narode. In to je: primorsko vprašanje v prvi vrsti. V drugi Koroško, Štajersko, Ogrsko in kar je še kod drugih problemov. Tolikokrat sem pisal, da je glavna življenska točka bodoče Jugoslavije Trst in zopet Trst. Pa če danes srečaš koga iz najvišjega urada in ga vprašaš, kako je s tem, ti bo toUko vedel povedati, kakor tvoj sosed Američan. 'še ve& V New Yorku so neke skupine, o katerih bom pisal enkrat v bodočnosti, ki propagirajo neko skupnost z Lahi. Na prireditvah istrskih društev se jih vidi in človeku se silijo čudna vprašanja, ko sliši na o-dru Hrvate in Lahe. Kdor pozna Lahe in njihovo zgodovino, mora priznati eno: da niso nikdar bili pripravljeni na kako pošteno spravo s Slovenci ali Hrvati ali Srbi, kolikor jih je sploh v Primorju. Taka in podobna mešetarija mi vselej nareja vpliv, da se zadaj skriva vse nekaj drugega. In nekaj drugega je, to dobro vem. I Ko precenim tako vse naše I delo v preteklosti, pa mi osta-' ne eno samo čisto in dobro polje: Jugoslovanski pomožni odbor. Če se hoče še kaj delati v političnih vprašanjih, naj se o-meji vse na tiste kraje in naše ljudi, ki so bili v preteklosti v sužnosti Lahov, Nemcev, Ogrov , in drugih. Če jih ne bomo rešili po ti vojni, so izgubljeni za večno oni in njihova zemlja. Pri nas je navada, da se vse-polno kritizira v privatnih pogovorih. Ampak je treba, da se pride kdaj pa kdaj v javnost. Jaz ne poznam nikogar, ki bi bil dovolj velik, da bi mu molčal na njegove napake. Baš nasprotno : čim večji je človek večjo , odgovornost prevzema. (In to posebno še takrat, kadar izpeljuje svoje načrte in ne narodove. Je tako; narod lahko greši. Iz napak se potem uči. Posameznik na račun naroda! |Nak!) Mi žrtvujemo težke tisočake I vsak mesec na poljih politične propagande. In meni se zdi, da ki bil ta denar boljše porabljen v Jugoslovanskem pomožnem 'odboru. Kar rabi in bo rabil ŠKRAT Sodnik: "Branite se vendar proti obtožbi!" Obtoženi tolovaj; "Ne morem se, gospod sodnik, ker so mi vzeli samokres." ZA MALO DEBELEJŠO VIT KOST SE VNEMAJO Kakor pravijo, suha ' vitkost žensk ni več v modi, pač pa polna vitkost. No, morda pridemo kdaj do tega, da bomo kakor na Vzhodu smatrali pravo debelost za lepoto. Pred časom se je neki časopis obrnil na vrsto slovitih žensk našega časa, da bi se izjavile o vprašanju, kaj mislijo o vitkosti. Neka znana ženska je na to vprašanje odgovorila tole; "Nikoli nisem bila sužnja vitkosti in se nisem navadila stradati. Včasih sem si privoščila celo o-bilo jedi, ker nimam daru za to, da bi postala debela. V Ho-tlywoodu je znamenita slaščičarna, v kateri sem si brez najmanjših očitkov vesti* pri\|jščila vse, kar mi je ugajalo. Seveda pa sem vneta športnica, plavam, se borim, telovadim, igram tenis, tako da ostajam že po tem vitka in prožna." Neka druga filmsi^a zvezdnica priznava odkrito, da ima posebno naklonjenost do polnih ljudi: "Morda se da ta moja naklonjenost razlagati z dejstvom, da sem sama vitka ali kratko malo suha. Pri tem mi pa seveda ni treba dodajati, da ne mislim na oblike ogromne debelosti. V ostalem bi mi sami prijalo, če bi bila malce bolj okrogla." Zanimivo je sporočilo 25 let-iie raziskovalke zamorske republike Liberije, ki ji je pot v neznane kraje zamorske republike prinesla še ta zaželjeni u-činek, da je postala bolj vitka: "Po postavi sem nad srednjo mero, navzlic temu mi je bila moja teža precej nadležna. Nikoli pa se nisem mogla odločiti za tako hrano, da bi po njej shujšala. Med svojim dolgome-lečnim bivanjem v liberijskih pragozdih pa sem izgubila več funtov. Življenje je bilo pač naporno. naš narod dolgo vrsto let po končani vojni, bo pomoč, podpora, da si zgradi .požgane vasi. porabi izrabljena polja, dobi živino in semena. Da si kupi obleko, streho in pogoje, ki mu bodo dajali življenska sredstva. Politika? Phu ... te je na svetu povsod preveč in vsa skupaj ni rešila enega človeka in enega problema. Nekdo mora govoriti jasno in odkrito. Gledam v svet in pre-misHm vse, kar pride do mene. In večkrat čutim v sebi dolžnost, da govorim z našim človekom tako, kakor čutim in ne tako, kako bi se najbolj prikupil tistim, ki mislijo, da so kakor svetniki v oltarju, da se jih samo časti. In še več bom govoril! Bast^- POP KONCERTI sredo in soboto' zv., 8.30 uri Cleveland Summer orkester Rudolph Ring wall, dirigent 8. julija—Capi. Beryl Rubinstein 12. julija—Lucille Manners 15. julija—Conrad Thibault PUBLIC HALL VSTOPNICE NAPRODAJ V TAYLOll'S ARCADE Balkon 35c, 60c, 95c Pri mizah $1.40, $1.53, v kiju. dav. B. julija, 1944 ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Marta Ostenso STRASTNI BEG (Nadaljevanje) "Privedla sem Pavla in Vir-ginijo," se je zasmejala. "Ali smeta noter?" Mark je stopil z njo iz hiše in opazoval gosta, ki sta baš skočila s konj. "Lep par, kaj?" je zazmrmral. Linda je prikimala. Ko ju je Linda predstavljala, je Judita malce sramežljivo segla Marku v roko. Ne dolgo in Mark je spravil s svojo dobro-voljnostjo oba v prijetno razpoloženje. Odšli so.v hišo. Judita se je nekam plaho ozrla kuhinji, kakor bi se bala, da ji ne bi kaj padlo na glavo. Tako ma-^0 je bila navajena muditi se ^ tujih hišah. Eno uro so sedeli in poslušali Markov fonograf. Judita je že slišala svojčas toka godbo v hiši nekega Islandca, toda tisti apa-je imel zvočnik in ni proizvajal tako čarobnih melodij, kakor jih je slušala sedaj. Oči so se ji skalile in se izgubile, srce ji je zaplalo z ritmom plesa. Med sviranjem valčka jo je obšel strah, da se bo razjokala, preden stroj doigra. Linda in Mark sta malo po-plesala in Judita ju je omamljeno gledala. Vse ji je bilo tako ^ovo, a vendar se ji je zdelo, spada sama baš v ta svet. Sven je vedel, da Judita ne zna plesati kako Linda in Mark, zato je ni prosil za ples. Bila mu hvaležna za to. Večerja, ki jo je Mark ime- Terry and the Pirates By Milton CanifT WILL I HAVE EN0U6H eA5?.,.£NOU6H OIL? ENOUOH. AMMUNITION ? .WILL I HAVE AM AIRPLANE ? you WRITE THE ANSWERS ON A FfFTH WAR LOAN bond application/ noval "banket," je bila izborna. Judita in Linda sta pripravili več okusnih jedil, a moška sta kadila in se razgovarjala o stvareh, ki jih je bil Sven že slišal v mestu in marsikaj tudi videl na lastne oči. Ko so naposled sedli za mizo, je zavladalo med njimi veselo razpoloženje. Judita je bila izredno zidane volje in oči so ji žarele, kakor da bi hotela ujeti tisti večer slednji trenotek sreče. Po večerji so odrinili domov, ker se je Judita bala, da se ne bi Kaleb vrnil pred njo. Lindin i]j Markov konj sta stopala v koraku, dočim sta Judita in Sven dirjala pred njima. Ozračje v gozdu je opojno dišalo po drevesni smoli. Tu pa tam se je potopila v svetlobi lastovka in izginila kakor senca. Ko so dospeli na vrh grička med Klo-vaczevim in Sandbovim posestvom, sta Mark in Linda opazila, da se solnce potaplja za Lattsko močvaro in riše preko negibnega vodovja dolgo škrlatasto progo. Vijugaste konjske sence so se škrlatasto svetlikale in udarci j konjskih kopit so se v sivem somraku zdeli tišji. Molk se je razgrnil preko zemlje kakor krilo—kakor snujoča misel. Čez nekaj časa je Mark izpre-govoril: "Tukajšnje življenje vas spremeni. Ko pridete iz njega, ne boste več nekdanja Linda." SEDMO POGLAVJE I. Kaleb ni zvedel, da je šla Judita z učiteljico na Klovac-zevo farmo. Zato pa je Ela, ki je zvedela za njen izlet, storila' namesto Kaleba, kar bi bil poj njenem prepričanju storil sam:: stresla je svojo nejevoljo na i Amelijo. Ko sta z materjo cvrli | bobe, ki so bili" Kalebu zelo^ povšeči, je privlekla to zadevo | na dan. | "Ne zdi se mi posebno do-j stojno od Judite, da je šla vi nedeljo kar tako v obiske k tu-^ jemu moškemu brez spremstva kake starejše osebe," je pričela' I obirati sestro, ko je zasadila re-j žilo v testo, ki ga je zvalila na I mizo. "In očeta ni bilo doma. To I je naravnost prevara." j I "Saj je bila učitelica z njo in I ta je starejša, Ela," jo je zavr-| nila Amalija milo. i "Nič hudega se ni moglo pri-j petiti, če sta šli eno popoldne z doma. Judita ima tako malo za-' ; bave, a dela tako trdo." Amalija' I se je sklonila nad ponvo s cvr-1 j čečo slanino in se je hlinila, da' I je srečna. Linda ji je namreč : povedala, kako je bil Mark Jor-| I dan vesel, ker sta ga dekleti 1 obiskali. j I "No," je odvrnila Ela razža ALL-OUT!! TtANSr ; FATS ON THE NOSE Courtesy du Pont Company This "Lucite" crystal-clear nose of a Martin bomber is one of the largest plastic pieces ever manufactured on a mass production basis. An essential ingredient in plastics for war use is used kitchen fat. Ijeno in je globoko zehnila, "menda vsi trdo delamo." "Seveda, Ela, saj moraš tudi ti imeti tu pa tam kak oddih kakor Judita," je naglo pritrdila gospa Garova. "Čemu ga ne bi imela? Toda ti si bila že veČ! zunaj nego Judita, veš.' Judita j še ni bila nikoli z Martinom v j Nykerku, a ti si bila." ! "Da, z živino," se je odrezala Ela. "Jaz se nisem potikala! okoli za zabavo. Kaj bi bilo. Če bi bil oče včeraj to zvedel? Kaj bo, če bo morda še zvedel? Judita postaja od dne do dne sa-moljubnejša. Ne briga se več za nobenega pri hiši. Niti za glavico bucike ji ni za nobenega izmed nas." "Toda, Ela," je dejala Amalija spravljivo, "ne razburjaj se tako. Saj ni nikake hinavščine v tem. Judita in učiteljica sta šli tjakaj zgolj zavoljo tega, da bi skuhali večerjo tistemu revčku, ki živi čisto skm tamkaj. V tem ne more biti nič hudega, kajne da ne?" "Hm," je odvrnila Ela skozi nos, "menda ti ni sorodnik ali kaj takega! Po okoliških kmetijah živi toliko samcev, da bi na ta način imela Judita z njimi ves teden dovolj opravila." Amalija se je zasmejala in je obrnila z vilicami bob v ponvi. Ela bi bila prva, ki bi obsodila mater z visokega stolpa svoje puritanske pravicoljubnosti. Dnevi so postajali daljši in svetlejši. Kaleb je zopet pošiljal | smetano in manjše količine siro- j vega masla na postajo in treba I je bilo posnemati in pinjiti mle-! ko. Vrt je prizadeval Amaliji! dela in skrbi čez glavo; negova-j la je nežne paradižnike kakor | rodne otroke in mahoma jo je! zabolelo pri srcu, če je odkrila! kakršnokoli škodo pri mladem! povrtju. Delo ji je' bilo v zadovoljstvo, ker ji je dajalo zatočišče pred globljim tuhtanjem. Kaleb se je mudil mnogo pri živinorejcih in konjskih meše-tarjih in se je vračal od njih s silno tehtnimi novicami, ki jih pa ni izdajal domačim. Skrb za živino je bila predvsem zadeva' njegovih otrok. j Po tisti nedelji, polni doživetja, je hodila Judita okoli kakor v čudnih sanjah in si ni ipogla pojasniti, kaj se je zgodilo z njo. Zavedala se je, da je bila nekaj trenotkov v nekakšnem drugem svetu, v svetu, ki ji je bil vkljub svojemu tujstvu čudo- ^ blag spomin pete obletnice smrti našega predragega in nikdar pozabljenega soproga in očeta John Sterniša ki je svoje mile oči za vedno I zatisnil dne 5. julija 1939. j Pef let je ie minilo, ^ odkar počivaš v hladni grudi, I a čas ni olajšal bolesti \ naših src, ob spominu, da si se 'preselil v večnost, odkoder ni I vrnitve. I \Počivaj v miru, preljubljeni soprog in dragi, nepozabni oče. Tvoje truplo počiva pod rušo I zeleno, ' a v naših srcih pa bomo ohranili Tvoj spomin na vekomaj! Žalujoči ostali: KATIE STERNIŠA, soproga; MARY, JOHN, ANNA in EMMA, otroci. Cleveland, O., 6. julija, 1944. vito domač. In tista godba jo je vso prevzela! Ko je pasla živino, čistila hlev, okopavala krompir, je slušala sviranje valčke ali melodijo narodne pesmi, kakor da bi ji igral v srcu simfoničen koncert. Ko se je predramila, je videla, da pohajajo Amalija, Ela, Martin in Karli topo okoli kakor po navadi, ple-vejo vrt, strežejo brejim kobilam, nosijo vodo, gonijo napajat konje in opazujejo nebes ter pričakujejo dežja. Videla je, kako poročajo brez besed s svojim ravnanjem Kalebu Garu, da vlada nad zemljiščem, ki je njegova last, vsepovsod lepa vedrina. Ko je Judita opazovala rastočo samozavest, s katero je Kaleb uravnaval razmere na farmi, in mehko vdanost domačih, se je pričela bati; slutila je nekak skrivnosten, trpen vpliv zemlje, ki ji uklepa roke in noge celo tedaj, ko dela načrte za beg z doma. Sven jo je rotil ob dveh prilikah, ko se je sestala z njim na severnem pašniku, kamor je bila gnala živino, da naj govori s svojo materjo o njunem načrtu glede ženitve. Toda Judita je odlašala, ker je upala, da napoči kaka sprememba, ki bo dala Amaliji, kadar Kaleba ne bo na farmi, ugodnejšo priliko, sprejeti prijazno njend. zaupno izjavo. . Nekoč je zopet stopila k Martinu ter ga vprašala, ali namerava Kaleb najeti kakega kosca. "Ga bom vprašal," je odvrnil Martin dvomljivo. Približal se je Kalebu na skednju, kjer je ta baš odvijal pošiljko s patentiranim konjskim Vsakdo ima rad PRISTEN RŽENI KRUH Pri vseh neodvisnih trgovcih' The Jacob Laub Baking Co. Peki Laub's Sunbeam kruha MElrose 4530 zdravilom, ki ga je bil pravkar prejel po pošti. "Tisto seno je zares krasno zraslo," je pričel Martin. "Dvakrat toliko ga bo ko lani." Kaleb je poškilil vanj. Potegnil je zamašek iz steklenice in jo postavil na polico v skednju. Ker ni Kaleb nič opomnil, je bil Martin prisiljen malodušno nadaljevati, kar je bil sklenil povedati. "Mislil sem reči, da ne bi bilo slabo, če bi najeli kakega me-šanca. Ti niso dragi in hitreje bi opravili z njimi nego z dekletoma." "Ne morem, Martin, letos ne morem. Volna se je pocenila za deset odstotkov, kakor ti je znano," je odvrnil Kaleb vljudno. "Dekleti se bosta morali pač podvizati." Martinu je bušila vsa jeza, ki jo je premogel, v lice kakor piš vetra na gladko vodno površino. "Ne vem, da bi bilo pri trohici volne tolikanj razlike," se je zadri. "Tako stiskanje jo po mojih mislih kaj piškavo gospodarstvo." IMATE KILO? PRAVILNO UMERIMO Trebušne opore kirurški pasovi elastične nogavice Za varstvo kolena. Opore za gležnje Jamčimo, da lahko kontroliramo vašo kilo EJBL*S DRUG STORE 7008 BROADWAY Tel. Michigan 9784 PLASKA AT ENIWETOK plays a life-saving part on the inva-»lo-.i beach with Coast Guard and Marine invaders. Here, a comrade "hot down in the terrific fightinff that eliminated the enemy receives . blood plasma donated by fellow Americans at home. ŠE ENA NOVA Ohio State Beverage trgovina 6925 UNION AVE. Popolna zaloga pive in vina Cordials in mehkih pijač za na dom Poslušajte WGAR postajo 12:00-WADC-7.Jf5 zj.-lO.OO z j. Mi dajemo in izmenjavamo Eagle znamke The May Co.'s hladen BASEMENT 1 > Lahak način za pridobitev "Sun-Tan"^ Hladni Pinafores Globoko izrezani pinafores v čisti —bliščeči beli barvi—obrobljeni z modrim ali rdečim ric-rac! To je barva, ki se bo krasno podala z vašo od soinca zatemnelo kožo— in s temi pinafori boste mnogo preje zatsmneli—ker je koža razgaljena in solncu dostopna! Z gumbi v ozadju in pentljo; mere 14 do 20. Dekliški "Fruii-of-the-Loom' PLAY SUITS 1,19 Lepi stili ž izrezanim ozadjem, v pisanem, eno-barvnem ali iz blaga v kombinacij skih barvah. Nabrani okraski—dobro narejeni. Vsi jamčeni, da se operejo in stalne barve. Mere 7 do 10. The May Co.*s Basement STRAH i ENAKOPRAVNOST 6. julija, 1944 ZADNJA KMEČKA VOJSKA Zgodovinska povest iz leta 1573 Spisal AVGUST ŠENOA — Iz Hrv. poslov. L. J. (Nadaljevanje) "Odduška! Odduška je treba!" kliče Alapič, ki mu je počrnel od dima obraz in odbila krogla perjanico. "Otroci, naskok! Vsi naskok! Stisnili nas bodo prokleti kmetje." Za hip u-tihnejo vsi, a naenkrat zaropo-čejo bobni in zatrobijo trobente po celi vojski, in kakor pljuskne razburkano morje ob trdno obrežje, takb se vrže gosta vojska na stubiški nasip. Podivjali so, znoreli so, pozabili so, da se tu deli smrt. Krog-Ija za krogljo udarja izza nasipa v gnječo, kamenje se kotali raz vrh, drobi glave in mečka kosti. Zastonj, sovražniki se vzpenjajo vedno višje. Sekira kolje glave, nož para rebra, mrtveci padajo vznak nazaj, a zopet kriče in vpijejo, zopet se vzpenjajo in plezajo eden drugemu po hrbtu, živi se mešajo z mrtveci. Oj! prvi Uskok je skočil na nasip! Zabliska se nož, Uskok opoteče in strmoglavi vznak navzdol. Vzpne se na vrh drugi tretji. Bog! Topovi umolknejo. Cela reka se navali na nasip. Kmetje beže in pomečejo proč orožje. Beže! Lepoič, nesrečni bojazljivec, jim je zaklical od strahu: "Bežimo!" Izdajalec, strahopetnež, Bog naj ga ubije! "Zmaga!" zakliče Alapič, "sedaj imamo odduška." Kakor široka reka se vlije vojska preko nasipa v mesto, kolje, seka ter se raztegne v širjavo. "Junaki, obrnite se," %agrmi poveljnik, "sedaj navalimo mi v klanec." Vojska naskoči v gostih krdelih kakor severna burja, in razpršeni kmetje prhnejo izpod nje kakor suho listje. Tu in tam se še brani junaška četa, a močne sulice Zrinjskih so zlomile to malo krdelce. Stubi-čani se bijejo še vedno kakor znoreli, okoli njih se dviga cel nasip mrtvecev. Dvakrat vdari-jo nadnje pod Alapičem, dvakrat jih odbijejo — a navale se v tretjič. S plamtečim očesom kliče Mogajič: "Bratje, ne u-dajmo se!" in prebode častni ka, a ned padcem izproži ranjenec samokres in zadene juna ka v prsa. Mogajič se skloni in pade. Stubičani podivjajo in odbijejo četrti naskok. Tedaj dvigne Gubec bledega, ranjenega mladeniča, za jaha konja in zakliče tovarišu Pasancu: "Drži se, brat! Koj se povrnem. Spraviti moram mladeniča na varen kraj." Hitro zdirja navzgor proti cerkvici in nese Jurija noter. A Jane ni bilo tu. Gubec položi mladeniča na zemljo in mu odpne suknjo. Z junaških prs mu je tekla rdeča kri. Gubec po-; klekne in se skloni nad Jurijem. Mladenič odpre motne oči "Ujec!" zašepeče, "peče, peče." "Čakaj, sinko," vzdihne voditelj solznih oči, "da ti zavežem rano." "Pusti, naj teče kri; tu ni pomoči," se nasmehne Jurij, "to je seme za svobodo naših vnukov. A kje je Jana, moja Jana?" dvigne ranjenec glavo. "Ne vem, ne vem, sinko," reče Matija, ozrši se naokoli, "ni je." "Ah, poljubi jo mesto mene! Pazi nanjo, prosim te! Zadela i nas je nesreča. Oh, Lepoič, Lepoič ! A čuj pokanje v dolini, še 1 se bijejo naši." v FOR FIVE AND V FOR VICTORY //A D I" );:lrifk—St. Louis Post-Dispatch Nazi Secret Weapon 17. S. Signal Corps Radio Telrfilioto ENGLAND—Sounciphoto—This is a photo of the pilotless plane— the vaunted Nazi secret weapon, shown as it dived to earth with flame stieaminp from the propulsion unit mounted above and Jbehind the tail. The plane has a sixteen foot wingspan, and is twenty-five feet four_und_one-half mcjies loiyf^ "Še vedno," se skloni Gubec z glavo nad mladeniča, "to je zadnji vzdih naše svobode, zadnji! Bog!"--- "Zakaj, oh zakaj — — ujec — peče — — " mladenič se strese, stisne Gubcu roko, oči mu vztrepečejo in stegne se mrtev. Gubec si pokrije obraz z rokama in zajoka kakor dete, klečeč traven mrtvega junaka. Vedno bolj se je bližal cerkvi krik in vik. Stubičani so se umikali navzgor po griču, bijoč se in streljajoč, od vseh strani so vrvele okoli hriba gruče vojakov. Kmetje so prišli do okraje pokopališča in se branili besno. Pasanec je bil na umikanju ranjen in v jet. Sedaj niso imeli vodje, ne smodnika, ne svinca; dve tretjini jih je padlo. Uskoki so se zaletavali vanje kakor gladni volkovi, v rokah se jim je bliskal nož. Zgrabila sta se na pokopališču sekira in nož; po grobovih je divjal boj, človek pri človeku, pest pri pesti, glava pri glavi, duša pri duši, a po gričih teče rdeča kri, kakor da bi cvetele rože v snegu. Še cerkvena vrata branijo Stubičani. Tu stope v krogu, mahajo okoli sebe s sekirami in kose uskoške glave. "Strahopetneži," kriči A-lapič, "udrite, pobijte jih!" "Stojte!" se oglasi v cerkvi glas in na prag stopi voditelj Gubec, držeč v vsaki roki samokres. Kmetom omahne orožje, o-mahne tudi vojakom. "Si-li ti poveljnik?" vpraša Gubec Alapiča, ki je začuden gledal v ta nenavadni pojav. "Sem." "Čuj me! Daj tem ljudem Stubičanom svobodo in življenje, da ne umro po peumnem, ker imajo žene in otroke, v povračilo za to pa ti izdam, kje se je skril Matija Gubec, začetnik in poglavar upora." "Če mi izdaš kmečkega kralja," vzklikne radostno Gašper, "naj bo, dam jim svobodo in po-miloščenje, ako mi izročiš Gub-ca." "Prisezi pri krvi Odrešeniko-vi!" "Prisegam pri krvi Odrešeni-kovi," dvigne Alapič tri prste. "Tu sem, vzemi me," reče voditelj mirno in vrže proč puško, "ker Gubec sem — jaz." "Ti?" prebledi namestnik banov. "Da, jaz začetnik upora, poglavar vojske,'jaz, branitelj svobode." "Ali veš, kaj te čaka?" ga vpraša Alapič. "Vem," odgovori Gubec, "poj diva, pel ji me, kamor hočeš." "Peljite ga-v stubiški grad, a te kmete branite pred vsako ne zgodo." "Z Bogom, brate!" se obrne Gubec k zadnjim junakom svoje čete, ki so klečali solznih oči okoli njega. "Vstanite, samo pred Bogom se pripogiba koleno. Propali smo, Bog je hotel tako. Jaz bom umrl, a vi živite, vrnite se med svoje, da ne izgine naš rod. Ne obupajte, Bog bo pomagal, prišel bo dan svete svobode. Blagoslavljam vas in odpustite mi. Za nekaj vas prosim; vam zapuščam Jano, u-bogo siroto, skrbite zanjo. Hočete?" "Hočemo! Hočemo!" odvrnejo s povešenimi glavami in solznih oči kmetje, poljubljajoč roke svojega voditelja. "Z Bogom, bratje! Z Bogom svoboda! Z Bogom, moja zibelka, moj rojstni kraj!" zakliče Gubec, ločivši se od kmetov. "Gospod poveljnik, tu me imaš, pel ji me!" Nad stubiško dolino se razliva po vrhovih bleda mesečina; kamor ti seže oko, se blišči sneg kakor biseri, širom doline cveto po snegu krvave rože smrti. Šest ur se je ruvala v tej dolini svoboda in sila, šest ur se je lesketala tu prva iskrica zavesti hrvaškega naroda in ugasnila je. Hrvatje so odvzeli hrvaško svobodo. Kakor pokoše-ni z enim mahljajem kose, leže dolge vrste mladih, mrtvih junakov, istega obraza, istih potez, istega rodu, različne oblege, a istega proklestva. Z bledo mesečino se meša rdeči požar gorečih vasi, iz katerih nosijo Uskoki svoj plen, v noč se razlega vpitje obupnih žena, a drevje ob poti nosi sredi zime čuden sad, na vsaki veji visi od mraza otrpel kmet, ki ga je obesil tJskok. Na gradu v Stubici je veselo. Gospod Alapič časti častnike. Počrnelega obraza sedi grbec sredi pijane družbe, polni čaše, prepeva pesmi, kriči in vpije, slaveč z riljnim vinom propast kmečke svobode. Gospod Alapič časti svoje častnike z rujnim vinom, s sladko pečenko, z belim kruhom in s kmečkimi deklicami, ki so jih privlekli U-skoki šiloma v grad. Vino teče, oči se iskre, pesmi done, a po-gažena nedolžnost IjuoStva vpije obupno do Boga in svetlih o-ken stubiškega gradu. Na pokopališču spijo mrtvi junaki, a e-na duša živi. Na pragu cerkvice sedi bleda Jana, v naročju ji počiva mrtvQ telo neusojenega ji zaročenca.-Deklica ga poljub Ija, objema in mu gladi lase in mu šepeče s solznimi očmi v u ho: "Moj! Moj! Moj!" Eno okno v stolpu stubiškega gradu je temno. Trdne želez ne mreže se opri jemlje dvoje močnih rok, vkovanih v verige, a za njima gleda bled obraz v to pusto mrtvaško polje. To je Gubec. Čujte gosposke pesmi in smeh, kmečko vpitje in jok. Solza zatrepeta na njegovem očesu in dvignivši svoje oči k zvezdicam, zašepeče v noč: "Oj, ve srečne zlate zvezde! Tisočletja že gledate na svet, tisočletja se, bo še oziral vaš pogled po svetu. Oj, srečne ste zvezde, ker moje strto srce mi pravi, da boste gledale tudi svo boden, srečen hrv&ški narod moj." (Dalje prihodnjič) Mall oglasi Mall oglasi PLAČAM več za vašo hišo, kot kdo drugI v Cle-velandu. Imam kupce hiš, ki takoj plačajo v gotovini. Pišite ali telefonirajte EDWARD A. PERK Realtor, 5710 Portage Ave. Cleveland, Ohio. SK. 0285 Moderno prenovljena Nu-Annex Restavracija Izborna jedila — zajtrek, obedi, večerje. Posebnost ob nedeljah — kokoši in pečenke 8439 BROADWAY Kupujte in varčujte pri Ptak's Radije in kombinacije fonogra-fov. Lepe slovenske in angleške plošče. Importirane harmonike in violine. PTAK'S 5416 BROADWAY The Union Poultry Market Zlva In očiščena perutnina Prodajamo na debelo In drobno Posebnost za ohcete, zabave In restavracije 11709 UNION AVE. Leader's Beverage Store 9110 MILES AVE. (poleg Leader Drug Co.). Prodajamo vse poznane vrste piva, vina, mehkih pijač, Club soda, champagne, ginger ale, itd. POZOR! Postavimo garaže In kokošnjake. Lahki pogoji. Plačate v 12 mesecih. AETNA LUMBER CO. Išče se stanovanje s 4 sobami, v Euclid Village. Oseba je pripravi jena j plačati $30 najemnine. Kdor ima' za oddati naj pokliče LI. 4475. Naprodaj je moderna hiša za 2 družini. Cena $8200. Za podrobnosti se po-izve na 1126 E. 72 St. ZAKAJ BI PLAČALI VEC ZA POPRAVILA FORNEZOV, KO JIH MI NAPRAVIMO ZA MANJ Mi upostavimo, popravimo, in sčistimo z vacuum forneze vseh izdelkov, parne kotle in thermostat kontrole, po predvojnih cenah. Pri novih fornezih nudimo dobo treh let za odplačevanje, brez takojšnjega vplačila. Pregledni proračuni brezplačni. V biznesu v Clevelandu smo že 17 let. GLAVNI URAD HE 7496 Ob večerih in nedeljah GL 5491 Podružnica na zapadni strani MA 6335 ČE POTREBUJETE novo streho ali pa če je treba vašo streho popraviti, se obrnite do nas. Izvršimo velika in majhna dela na trgovskih poslopijih in domovih, Brezplačni proračun. Universal Roofing Service 1106 St. Clair Ave. — CH. 8376-8377 Ob večerih: ME. 4767 —^-^nOTimri ' nnrifTO I m, m I Za delavce SLUŽBE Z IZBOR. NIM ZASLUŽKOM sedaj na razpolago Producirajo K)0% vojni produkt Potrebuje se moške za SET UP, HEAT THEATERS, TOOL-BIT GRINDERS SHOT BLAST OPERATORJE Ženske Lathe operatorice, inšpektorice, packers Pokličite IV. 3800 Geometric Stamping Co. 1111 E. 200 St. Euclid, O. VICTORY TOVARNA Za delavce "I dread the day he g«ts an ord« for eight box«*—.we'll have Wheatiei all over the olace." Vam zatekajo noge? z gumijasto elastičnimi nogavicami si boste preprečili bolečine nog, če vam ob koncu dneva zatečejo noge. Splačalo se vam bo kupiti par teh nogavic na poskušnjo. Mandel Drug Lodi Mandel PH. G., PH. C. SLOVENSKI LEKARNAR 15702 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah. * Yields With every step * Absorbs shocks, jars * Keeps you foot-fresh Louis Majer Shoe Store 6410 St. Clair Ave. 3674 E. 93 ST. MI. 1185 SVEZA — PRVOVRSTNA ZALOGA GROCERIJE IN NAJBOLJŠE MESENINE Barney's Market 10807 UNION AVE. Hisa naprodaj Lastnik prodaja moderno zidano hišo; 6 velikih sob in zelo pripravno za večjo družino. V lepem kraju blizu Grovewood Ave. Vse udobnosti. Velika lota. Vpraša se na *423 E. 146 St., IV. 314.0. ; VSE KARKOLI potrebuje se od zo)x»zdravnika. bodi izvlečenje zob, polnjenje zob in enako lahko dobite v vaše polko zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov: vhod na 62. cesti KnavHovo poslopje 6131 St. Clair Ave. SOUND SYSTEM INDOOR OR OUTDOOR Posebni popust za društva B, J. l^adio Service 1363 E. 45 St. — HEnd. 3028 Za popolno zadovoljstvo z jekleno GRAND plinsko PEČJO obiščite The Newburgh Furniture Co. 4000 E. 71 St., blizu Harvard C G B DOM clevelandskih najboljših delovnih RAZMER nujno potrebuje moške IN ženske Plača od ure med najvišjimi TOVARNA Z BODOČNOSTJO Tri posredovalnice za delo 1368 West 3rd Street severno od Superior, blizu Square 880 East 72nd Street severno od St. Clair Ave. 17000 St. Clair Ave. glavna tovarna odprto dnevno 8:30 z j. do 5. pop. ob sobotah do 12. poldne. Zaprto ob nedeljah CLEVELAND GRAPHITE BRONZE CO. I Podprimo borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnili bondov in yojno-vari^rvalnili tnanik! OSKRBNICE polni čas 5:10 pop. do 1:40 zj. Šest večerov v tednu DOWNTOWN: 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 tedensko Če ste sedaj zaposlena pri voj-nenyielu, se ne priglasite. Zahteva se izkaz državljanstva EMPLOYMENT URAD ODPRT 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah The Ohio Bell Telephone Co. 700 Prospect Room 901 LATHE DELAVCI SHAPER DELAVCI POPRAVLJALCI STROJEV TOOL MAKERS SET UP DELAVCI New Britain, Thread Mill, Punch Press TOOL GRINDERS TIP GRINDERS LINE POMOČNIKI CHIP PULLERS YARDMAN (Pomožni pred-delavec) DRAW PRESS DEGREASERS, DIPPERS Ponočni in dnevni sift 100% vojno delo Plača od ure,^ overtime in plača od komada 10 urni šifti, 6 dni v tednu Sigurna povojna bodočnost z 60-letno firmo Bishop ^ Babcock Mfg. Co. 1285 E. 49 St. (od St. Clair) MOŠKE IN ŽENSKE se potrebuje, za splošna tovarniška dela 6 dni T tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77 %c na uro Ženske 62%c na uro Morate imeti izkazilo držat" Ijanstva. Nobene starostne omejitve, ste fizično sposobni za delo, ki ga imamo za ras. Zglasite se na EMPLOYMENT OFFICE 1256 W. 74 St Nationai Carbon Co., Inc. La+he operatorji in vajenci Inšpektorji Plača od komada 52 ur tedensko STROJNI OPERATORJI iN VAJENCI PREKLADALCI TEŽAKI Plača od ure in od komada OHIO PISTON 5340 Hamilton