IZUtnUL ■ IJHipHt 1 p^MTHI« Hpt BH* lll.kti. ^^l H H H II ^^^ ^AH ^^ - ■■, " H - * ^ ^^ftl flH ^^^v H H H H htafa vuk im n—ti, tmmftl — «1fr Im pi■■■■!« IM trati t Prostor 1 m/m X 54 m/m za navađne ta male oglase 40 vin., « uradne razglase 60 Wn*, za poslano ta reklame 1 K. — Pri naročita nad 10 objav popust Vpralanjein glede taseratov naj se priloži nanka za odgovor. Optavafitvo »Ilov. Harotfa1* ta „Narodna Tiskaru« Esaflova ulica it i, priUlćao. — Vtleloa šL »0. v Jaaje*l«vt|li f tollMHllti eelotetno niprcj plačan . K 84— cdotetno...... K 95 — polletno ........ 42-— poBetno....... „ 5fr— 8 mesečno.......21'— 3 uetcčao...... „ 26-— 1 m • •••••* l'mmm tt • • i * * • M 9*'— Novi naro&tfld naj poSljejo v prvič ntfD&iiao vredno M^ po aakaznid. Na samo pismena naročila brez poalatve deaaije se ne moremo oziratL FHirtllf JK* Karate" Kaanora «Uoa «. i, I. ■■alrtroplt, Ttltlon fttev. S4. H»Hi ortl—■ !• po*puan# u ia«o*»o fiirtomi. ■V ftohopUov im vrate« V , Posamezna Itevilka velja 40 vinarfev. Dr. I. Shvegel: Na poti do miru. Pariz, 22. maja 1919. Izročam ta članek profesor ju G„ ki Se vrača jutri v Ljubljane predno bo znan nernški odgovor na mirovne pogo-je. Ta odgovor zapade danes. Nemci bo-do mirovne pogoje ali sprejeli, ali odklo-nili. najbolj verietno pa je, da bodo> prosili za podaljšanie roka. Ko izročam proiesorju te vrstice, še ne morem pre-soditi položaja z vidika, kako bi se raz-vil vsled kakršnegakoli presenetljivega nemškega koraka. Prvotni namenNem-cev je bil, da predlože konferenci ob-širno spomenico. V tej pomenici so hoteli k vsaki posamni točki mirovnih po-gojev navesti izjave Antantnih držav-nikov med vojno, odnosno govore in znane točke predsednika Wilsona, ki se nahajajo v r»asprotju ž niimi. Radi velikih tehnlčnih težkoč takšnega bolj te-oretičnega. kakor praktičnega dela so se Nemci odločili. da zbero vsa rta-sprotia, ki se jim zde nezdni?ljiva z njihovim stališčem v rosebnem uvodu, do-čim bodo svoje protipredloge pridejali posamnim členom in oddelkom. Nemška državna v!ada je došla v nemalo zari rego vsled svoje vneme, s katero |e dala vprizorirj javne proteste Droti >na-silnemu miru«. Prvotno so imeli Nemci namen. da si ustvari jo za pogaianja z aliiranci krepak temelj s pozivom na razburjeno javno mnenje, sedaj pa ie pemško občinstvo prekoračilo okvir teh intencij in zahteva brezpo£ojno odklo-nitev mirovnih pozoiev. Da bi odvalila odgovornost za to od sebe, bi vlada rada tzvedla o tem vprašanm plebiscit. Vse tore! kaže. da versaillska pogaja-nja ne bodo končana pred koncem pri-hodnjega meseca. to tem mani. ker vpli-vajo na ta pogajania tuđi pregovori, ki se vodijo z Avstrijci v St. Oermainii. Pomen in vpliv teh pregovorov ne moremo oceniti. dokler ni rešeno jadransko vprašanje in jugoslovansko - itali-janski spor. Kakor sem že pri prejšnjih prilikah opetovano naglašal. nribaiamo vedno in vedno na jedro evropejskih teritorijalnih vprasani. od katerih rešitve je odvisna bodočnost. V nasprotju s Prusi so napravili dunajski delegati s svojim vijudnim in priliznjenim nastopom izredno uhođen vtis na Francoze. Ti so se takoj zavedali, da obstoja velik raz-loček med Avstrijci in Prusi ter so jeli razmotrivati vprašanje, da-U nišo Avstrijci manj krivi vojne, kakor njihovi pruski zavezniki. Besedjlo mirovne pogodbe, ki so jo predlož'Ii nemški za-stopniki o obletnici potopitve »Lusita-Dile«, potrjuje podatke, ki sem tih zbral o predstojećih mirovnih poceoiih v seriji člankov. ki sem jih svoječasno pri-občiJ v nekem dru?:ern slovenskem listu. Pocroii so strogi in težki. V celoti so praktično pač izvedljivi. dasi je pri tako kompliciranem in mnogostranskem elaboratu, kakor ic ta mirovna pogodba, težko. da, nemogoče prerokovati,%kako bo mirovno delo uspelo, da-li se bo utr-dilo ali preustrojilo delo. ki je ;ie smatrati kot kemnromis dveh tendenc v svetu alilranirt Irt asociiranih držav; one, ki hoće Nemčijo trairo napraviti za ne-škodliivo. in one. ki jo hoće vzdržati kot velesilo. Nemčiia mora kot moralen ternelj TX)goiev. ki iih naj spreime, podpisati tele obveznosti: >Aliirane in asociirane vlade izjav-Ijajo in Nemčiia spreime v svojem in v Imenu svojih zaveznikov odgovornost za vse škode in izerube. ki so iih oretr-peli aliiranci asociiranci in njih državljani kot posledice vojne, ki jim je bila usiljena vsled sovražne pohlepnosti.« Nemčija bo podpisala ta mir. v srcu pa ga ne bode nikdar priznala in spre-jela. Prusija, država, ki se ni od pragmatične sankcije do belgijske nevtral-nosti nikdar držala pisanih Dogodb. in katere moč je oslabljena vsled izločitve Vzhodne Prasije, dočim zavira definitivna vrnitev Alzacije in Lorene, Poznam-skega in velikega dela bogate Slezue, kakor tuđi začasna ureditev glede avarske premosrovne kotline njen vojasin preporod tuđi z gospodarskim? sred-stvi, ta Prusija se bo pokorila temu miru samo dotle!, dokler bodo imeli njega ustvariteJSi fizično moć, da ovcvijavlja-fo posroie mim. Ako uvažujetno te pogodbe, so vo-ja§ke določbe petega odstavka mirovne pogodbe take. da je po človeški razsod-rosti nemogoče, da bi se mogel nemški militarizem v doglednem časti zopet uveljaviti. Od odprave splošne vojaške ctoižnorti do prepovedi udetaarania m uvoza podmornic in vojnih aeroplanov ni izpuščena v mirovni pogodbi nobena točka. Nemška vojna mornarica je po-tala pravtako brezpomembna. kakr bila preje, predno je Viljem II. prokla-miral. da leži bodočnost njegovega na roda »na vodi«, in predno ie Izzvato mornarica odpor Anglije. Odprava militarizma v Nemčiju ako je trajno vobče izvedljiva, v svrho da se omogoči sploš-na omejitev oboroževanja pri vseh na-rodih, kakor se izrečno utemeljuje, bo imela za posledico, da se odvali veliko financijalno breme z ramen nemškega naroda, ki bo vsled tega tembolj v položaju, da izpolni težke gospodarske goje, ki so mu jih naložili zavezniki. Prvotno platonsko zahtevo poedinih eks-tremistov. da se naj Nemčiji nalože vsi vojni stroški, vse izgube na človeškem materijalu med vojno, so opustili i pmejili na povrnitev škode, povzročene ehilnemu prebivalstvu na življenju in lasfnini. Ta odškodnina bo vsekakor §e presegala sto milijard mark, odnosno pet milijard funtov šterlingov. Nemčija bo morala to odškodnino plaćati tekom prihodnjih 30 let na temelju posebnega, precej elastičnega nacrta. Uvodno pla-čilo ene milijarde funtov šterlingov, v kolikor ne bo mogoča v zlatu, ladjah ali blagu, se mora izvršiti v vladnih obliga-cijah tekom prvih dveh let po podpisu mirovne pogodbe: nadaljni dve miljardi, ki se morate obrestovati, tekom prihod-nijh pet let in končno še dve miljardi ob roku, ki se bo še Ie kasneje določil. Uni-čena tonaža, ki so jo Dretrpeli aliiranci na svojem trgovskem brodovju, se mora nadomestiti tono za tono. V to svrho mora Nemčija izročtti zaveznikom večii del svoje trgovinske mornarice. Ker bo s tem pokrita še Ie polovica vseh na deset milijonov ton preračunienih izgub, bo Nemčija morala prevzeti obveznost, da bo vsako leto izgradila v svo!i' ćjedelnicah najmanj za 200.000 ton novih ladij. dokler ne bo nadomestilo po-vsem kompletno.___________________ Dr. Plrkmaier: Preustroi vornostne službe. Zdrav razvoj in trden obstanek države ie Ie tedai moaroč. če ie oseb-na varnost oosameznika. vaniost za-sebneea in državnecra premoženia ter SDloh iaven red in mir tako zasi-eruran. da se lahko vsak državlian brezskrbno nosveti svoiemu delo-vaniu. vedoč. da ea Sčiti Dred vsako krivico dober zakon in še bolisi za-ščitnik zakonov. Kar se tiče toza-devnih zakonov. Dač ne kaže danes že misliti na večie izDremembe. Ka-zenski zakoni se naslaniaio na naravno Dravo ter so nekak kodeks o sološnem moralnem naziraniu vseh kulturnih narodov: ooliciiski ored-Disi so sicer v mafsičem potrebni reforme. Da tuđi ta tako doleo ni nui-na. dokler nimamo Drimernih orera-nov. ki bi UDorabHali bolide Dolicii-ske DredDise/ Zato ie treba obrniti oovsem Dozornost na zaščitnike zakonov, oziroma na vamostno službo. Po danes še veliavnih avstrii-skih zakonih soada varnostna služba v Drvi vrsti v takozvani lastni delo-kroe občine. kateri ie do občjnskem redu Doveriena lokalna Dolociia. Da Da osebna in SDlošna varnost ne more biti samo »lokalna« zadeva občine. mi bo moral vsakdo Dritrditi. ki ve. da naše občine nišo obdane s španskim zidom, temveč so Dromet-no zvezane ter vsled teea na razDO-laeo vsakemu. ki Ie hoče na zasebnih ali javnih Doslih Dreskusiti na lastni koži kraievne varnostne raz-mere. To so v resnici vedeli tuđi svoiečasni zakonodaini faktorii. to-da takratna vlada ie istotako vedela. da bi bil v resnici dobro vršeč var-nostni aDarat draeocena naprava. Zato je odločila. nai io orcvzame ob-člna. Tej se je sploh nalasala vsaka upravna naloea. ki Ie Dovzročala kai več stroškov, četudi se je dobro ve-delo. da ie tuđi občina ne more izvesti vsled nuteriielne nezmožnosri. in radi Domanikania soosobnih izvr-šuiočih onranov. Danes ie pri nas Driznano dei-srvo. da z občino kot faktoriem za opravlianie varnostne službe na de-žell srloh ne moremo računati, do večiih mestfh Da se ie morala Itak varnostna slnžba skoro oovsod oo- veriti državni Doliciii. če smo hoteli spraviti varnostne razmere na času Drimerno visino. Ražen občine; ki je kakor rečeno, na Daoiriu Doklicana da izvršuie varnostno službo, smo orevzeli od Drej^nie avstriiske uorave orožni-šrvo kot relativno dobro insrjtucilo za ODravlianie varnostnih dosIov. Ker občinska varnostna služba ni moela zadostovati. zato so se up^.*-stavile orožniške Dostaie. ki se iim ie takorekoč v druuri vrsti noverilo ^vzdrževanie iavnefira reda* miru in varnosti«. Orožni^tvo. kakor se ie z večiimi ali manišimi iznremembami organiziralo v naših kraiih že izza leta 1S49. ie naorava. ki ie v sdIoŠ-nem svoio ooverieno M naloeo vrši* la do zadnjih časov izborno. Pri tem Dresoianiu srovorlm o orožništvu seveda Ie kakor o nekem urravnem faktoriu. ne da bi hotel s tem oovedati. da ie bilo to delovanie v stari Avstriii v Diid nam Slovencem. Jasno Da ie. da orožništvo v se-daniem ustroju nikakor ne odcrovar-ia današnjim razmeram. Vsem so do vol i znane oosledice voine za do-sameznika in za narod. Sološnim izeremenjenim razmeram se nstroi orožništva še ni Drilaeodil. V zadnjem času Ie marsikie Dadla morala tako nizko. da so mnotri iz ljudstva izeubili ćelo naiDrimitivneiŠe čute, Driroiene človeku in se ie sulošen. Doložai v iavnem živlieniu tako iz-premenil. da nam stare varnostne in iavne naorave nikakor ne zadoščaio več za vzdržav^nie lavneea reda. Kaiti ne% Ie osebna varnost ali oreso-ja o vrednosti človeŠkeea živlienia ozir. osebne inteflrritete ter varnost oremoženia ali oresoia o svetosti lastninske oravice oziroma razloče-vania med oofmi »moi in b'oi« temveč tuđi nedotakHivost skuDne državne lasti In SDoštovanie ored državno strverenlteto sploh ie jelo s tako žalostnlmi Doiavi DOJematl. da ie ocrrožen ves iaven ređ ter ves razvoj naše domovine. Ker Da ie r% vsako državo obstanek mocroč Ie. če zna vDostaviti z odločnostio iavni red in mir, nam eotovo nalaea liu-bezen do domovine in državna dolž-nost. da združimo vse sile in zasitni-ramo naši državi ne Ie obstanek. temveč tuđi cvetoč razvoi. Seveda bi bilo treba v doseeo noDolnecra dlla korenitetra oreustro-ia v naši uoravi SDloh. Take reforme so Da tako dalekosežne, da iih ne moremo izvesti čez noč. zlasti oa ne kaže Dodirati stare zeradbe. dokler nacrti za novo nišo dovršeni. Naša naloea Da ie. da vsai s času Drimerno Dreustroiitvijo oosameznih Danog v upravi DilDravimo teren za novo zsrradbo. Sedal ie eotovo naiboli aktualna točka državne UDrave vamostna ali redarstvena služba. Vsak dan Drina-ša novih vesti, ki Dosatneznika ne Duščaio hladnecra. država na ie ootna neloialnih elementov. ki bodo rabili nrimemo nadzorstvo tuđi notem. ko bodo naše mele končno določene. Sai se ne vršiio Ie državni, temveč tuđi socijalni preobrati, pri katerih bo treba ne Ie krepke eksekutive, temveč tudt primernega in preudamega nadzi-rania in opazovanja. Ne- rečeni s tem, da ie v prid državi, če z brahijalno silo zatira krivo pojmeč tok Časa socijalne evolucije, ki so neizofcibne in ne bodo nrizanesle nobenemu narodu, ker bi bilo tako pocetje enako zatiranju svobo-de. Na stopiti pa bo treba z vso odločnostio in brezobzirno proti izrodkom in onim elementom, ki zakrivajo pod pre-#vezo svobode protidržavne mahinaciie, ali pafdru^e no splošnih morarnih nače-fih obsolanja vredne nakane. Zato se moramo v prvi vrsti pripraviti in to mi ob meii tem boli. ker borno vedno izro-čeni večiim nevarnostim vsled tujeza vpliva. To ie vzrok. da opozarjamo na važnost preustrojltve varstvene službe, oziroma orožniškejca ustroja, Določila glede onranizaciie ter stvvrnega delokroca orožništva. ki so danes v veljavi. v sploSneni odjrovar-ja jo ali nas vsai treBotno ne sifijo k iz-oremenitvi; treba Jft bo pt vsekakor izpoDolniti in razSriti. Stvarni delokroc oroinišlva naj se razširi taka da se mt poveri tuđi ras-vidnost prebivalstva. razvldaost icospo-darstev ter posebno razvidaost o raz-merah posameznika. Vsaka ocoistiOra v okolišu ležečih gospodarstev, oziro-nta hiš ter nje prebivalcev, Klede kate-rJh naj bodo zabeležene ne Ie vsi slu-čaji kažnjivih dejanj, oziroma kazni, temveč sploh vse rodbinske, premoženj-ske ter moralne razmere. Posebno prt-poročliiva bi bila združitev vojaške razvidnosti ter evidenca zadev. ki pri-dejo v poštev za varnost države. Iz tega sledi, da je krajevni delokros orožniške postaje prevelik, ker je pregled okoliša popolnoma nemogoč. Orožniski okoliš na deželi naj obsega največ 2000—2500 oseb ter naj se krajevno v splošnem ne razteza dalje ko 10 km v premeru. Na enega orožnlka naj ne priđe nad 500 oseb. Samo tedaj bo varnostna služba vzorna, čc bo dolo^en varnostnim organom tak krajevni delokroe, da bodo imeli v njem pregled In informacijo glede vsakeza dogodka ter vsakega posameznika. Izločili bodo v teku časa po pridobijenih izkušnjah Iz svojega stalnega nadzorstva ljudi, ki vsl«đ svoje moralne kvalitete tega ne rabijo, temveč so ćelo opora za varnostno službo. Tako ostane za strožie nadziranje Drimeroma Ie malo število moralič-no dvomljrvih Ijudu na katere se bo dala osredotočiti vsa pozornost. Vsekakor mora biti ćela razvidnostna in poizve-dovalna služba urejena tako, da bo sledila kazen vsakemu r>restopku za peta-mL Tedaj bode dosegla kazen svoj glavni namen, namreč poboljševalen ter druge odvračajoč. Orožniski okoliši nai se določijo že danes tako, da bodo pri splošni pre-osnovi uprave uporabljivl za splošno upravno enoto. Kraji, ki gospodarska prometno in po naravni leg! težljo sku-paj. naj bodo združeni, slično kakor imamo župni je ali Šolske okoliše. S tem se bi najbolje pripravil obenem okoliš za našo bodočo politično občino, ki naj bo po obsegu taka. da tvori gospodarsko in gmotno krepko, neodvisno enoto in bo lahko s primerno samoupravo vršila v javen blagor svojo naloga Tedaj bo pa dana tuđi prilika za enotno zdru-žitev vse varnostne službe, tako. da je občine in orožništvo ne bo več izvrše-valo sporedno, ali bolje rečeno nespo-redno. Naš nacrt glede preustroji orožnf-štva gotovo ni skromen, ker zahteva preceišnje pomnožirve osobfai Ker pa je. kakor smo prejf poudarjali, preustro-jitev v interesu države in splošnosti vsekakor potrebna, ne srne biti po-manjkanie osobja vzrok, da se ista ne izvede. Začeti moramo na vsak način s sistematično odgojo orožniškega nara-ščaja ter z delno preustrojitvijo tam, kjer }e dobra vamostna služba največ-je važnosti, to Ie ob naših mejah. V ob-mefnih krafih se mora pomnožiti število orožniških postaj taka da se bo vršila vzorna obmelna kontrola in primerno poizvedovanie glede nezaneslji-vih elementov, v slučaiu potrebe pa tuđi služba vojnega orožništva. Končno moram še poudarjar!, da funkcHa orožniStva ne obstofa samo v vzdrževatifu favnega reda. temveč da fe orožništvo srla\ma oblastvena opora, ki je razsojajoči ter izvršujoči oblasti na razpotasro, da udejstvi pravico ter vladne odredbe in tvori taVo prednoero? za oblastveno avtoiiteto. V tei funkciji ne more država poicrrešati orožništva sicer bi nastala splošna anarhija. Čim bolfše bo tore! orraniztrano naše orož-rti!5tvo, tem rrdnejši bo ves obstoi naše države. Politi «»- i«*-« hm»*m ne z$». brani prijavljene ustanovitve društva, je smatrati, da je ustanovitev dovolje-na. Politične oblasti smejo iz državnih interesov ustaviti delovanje že ob-stoječih društev. zlasti prirejanje društvenih zborovanj, ali predpisati posebne pokoje, pod kateTimi morejo društva nadalje vati svoje delovanje, oziroma prjrejati zborovanja. Politične oblasti imajo pravico k vsem društvenim zborovanjem pošiljati svojega za-stopnika, ki je upravičen zaključiti, oziroma razpustiti zborovanje, ako se raz-pravlja o stvareh, ki ne spadajo v sta-tutarično področje društva, oziroma ki o^rožaK> javni mir in red ali so proti* zakonite ali državi nevarne. Takisto smejo politične oblasti sistirati izvršite v sklepov. s katerimi društvo prekorači svoie področje, določeno mu v pra-vilih. 3.) Shodi, katerekoli vrste bodisi splošno pristopnl ali omejeni na povab-ljene goste, bodisi v zaprtih prostorih ali pod vedrim nebom, se smejo prire-jati proti predhodni prijavi politični oblasti. Shode pod vedrim nebom srne politična oblast iz razlogov državnoga interesa ali iavne.era mini in reda zabraniti. Na vse shode smejo politične oblasti posiljati svoje zastopnike, 4.) Upravna oblast je upravičena, da ustavi izhajanje ali razširjanje tiskovin, da izda za nje poštno prepoved in da aa-časno ustavi obratovanje obrtov, ki razmnožujejo književne ali umetniške proizvode ali trffujejo i njimi ter s tem, o^ražajo javni mit. Ta naredba |e 2e stopila v veljavo. Korosei s« pripravilo- KoroSn listi pridno ščavajo proti Slovencem in bi najraje vid©li da ti koroSke tolp^B udarile na Štajersko in preko Kara* vank na Kranjsko. Toda korožki bortl* ci za svobodo očividno nišo pofteboo navđušeni za to, ker se zsrodajo, da bi se v tem slučaju morali vrniti a krvavi« mi glavami nazaj preko meje- Vofife Jtf međ koroškimf četami v sadnjenf čbsq opažati, da je močno padlo prejSnfc B&-vdušenje in da Je ođuševljenie med vo* jaki mogoče vzđržaii samo Še s mnetni-misredstvi* Zato priob^njefo listi dan za dnevom oklice, v katerih' Batrjujefo, da je Eoroška v nevaroosti, da J0 trebeh, da se zbere vse njeno prebivalstvo ▼ obrambo ogrožene koroSke domovine-Na čelu koroeke 'deželne obrambe »tojt podpolkovnik Htilgerth, ki takisto tt-daja manifeste na koroško 6tanovniStvo, v katerih jih roti, naj vetopijo t vnla braniteljev v nevamostl se naKajajo^ koroške dežele. >Freie Stimmen« ptit občujejo izpod njegovega pereca taJB oklic: >Borba za osvoboditev KoroSr^ Korošci na plan! Vesti, ki nam v *&& njem Času prihajajo o naSlli sovrRŽna^1 kih, soglašajo v tem, da ck> jngo«lovao-ske čete nadomestirl Srbi- Is smerl IijntHj Ijane, Celja in Maribora prihajafo ▼»at dan nova ojačenja, ki sestoje iz docela sanesljivih eet- Računati nam ie treba, r najbližji bodočnost i z velikopoteznim napadom na vso korosko fronto- Da odbijemo uspešno ta napad, je nujno potrebno, da smo popolnoma pripravljenf in oboroženi- Brespogojna nafta dolž-nost je torej, da se vse alarmne sftotni-je in organizirane dobrovoljke formie čije dado na razpolago deSelni obraralB in da se vsi letniki 189S—1899 bre« oblaganja odzovejo vojaškenm. poziv* Ako bo nas sovražnik videLjkHpravlIe^ ne, je mogoče, da so bo po^Ttieom in-ponirujoče bojne naše pripravljenosti premislil napasti našo fteželo* Ha dra-: gem mestu čitamo v >Freie Stinaneofej tale poziv: >Tik pred odloSitvij© n*; mirovni konierencl, ki nam bo donetife v ogroženih kraj ih plebiscit moraBKf računati s poslednjim bojem sa drago,' nam rodno grudo. Strahopetd se Def; skriva jo pod spodnja krila in naj oeta-' nejo doma, možati in hrabri Korolei pai se bodo odzvali pozivu deželnega pi>-" veljnika ter odločno z nova zgrabili sa* puško* Za vsako oeno moramo prepfe-čiti, da bi se Jugoslovani zopet pola* stili osvobojenih dolin južno od Dr«^€f in ae tam masčevali nad nmiim prebi-vaistvom- Ako bo vsak' slorfl srvfr dolžnost, bo v kratkem zasija)^ nad osvobojeoo in nedeljivo Korofiko aolnce miru in svobode« Zaprti so r Kamniku Šopana t Gozda, Nikolaja Euharja- Kaj pa je sto-ril? Nic, nič hudegal Samo d»jal fe ktf^ £rm 3. „đLOVUISKi "TOtKUtr flae 2T. maji 1919. 124. Hev. topao llwiultkwi • koroSke fronte po-tpho, ICuval đomačo fante, naj se upre-jpt naj ne gredo k vojakom, đa bi priSTI Te Taljaal n* Kranjska — ln če priđe rrofaiik poa)e, naj ga ubijejo. Moža bo flgadela> kakor te nadijamo, saelužena nzenf x ?9?a$o Kročilo U BeogMđ* fn Ugrefm.) KSMSttL AUSTRIJA IX PROFESOR DR- JAGI& Mfrtb. 86- maja- Nemiko-avstrij-stea vlada ]e bila ustavila izplaCevanje pokojnin* profeeorm slavistike dr- Ja-jpMu, a je ka*neje svoj sklop ovrgla in om naknadno iiplačala pokojni no za mofteca apHl in maj- Ko se je bilo izve-fceio sa to Stkano nemfiko-arstrijske izlude, je poelal mlnietr§ki predsednik Stojan Protić dr* Jagiću 50-000 K kot prvo poraoč. a je ta to zavrnil. cee. da iega ne more spiejeti, ker prcjema po-kojnino od Nemške Avstrije- Prodaja :Jagi6eve biblioteke če£ko-slova$ki re-publiki je naletela na težkoče. ker se finančul miniFt«r brani izplačati dolo-fceno kupnino pred rešitvijo valutnoga vpraftiMija. DEMISIJA OLAVNEGA IREDMKA * DEMOKRACIJE«* Beograd. 26- maja. Glavnu gladilo demokratske zajednice ^Demokracija« jfi priob?ilfi v svojih zadnjih stevilkah i*lanka ki ne oiigovar.ia.io interesom demokratske stranke- Vsled tega ie na ijanačnjt <*eji Demokratskoga kluba glavni urednik dr- Jovanović podal Svojo demisijo, ki jo je klub tuđi spre-jel- Kakor se ćuje, bo prevzel glavno uredništvo lista pedaj dr- Vladimir Ćoro vi6 ZAKONSKI NACRT O ISTAVL Beograd, 2G- maja Kakor £** izve. >x» minister za konstituanto v Bajkraj-h*m rn*n pređlnzil Narodnemu pred-»tavni&tvu zakon-ik nacrt o ustavi kra-ijAvine SHS- NOVI ZAKONSKI NACRTI. Beograd, 26- maja. Parlamentarni odbor za politične za deve je danes pre-tre^al zakonski nacrt o državljanstvu-Pri raspravi ie zastopal vlado dr- Sa-gađin- Predlog je bil v principu sprejet- "Beograd, 26. maja Kakor ?e porofa fu ministrstva- za trgovino in obrt je novi komuenzacijski dogovor z Nem&ko Avsttijo že zaključen in bo te dni predložen Narodnerau predstavništvu v odobritev- Beograd. 26 maja- Ministretvo ?a nojfcranje za-deve nam era va izdati naredbo, s katero !?e naj določa, da bo en del nanovo v službo sprejetih orožni-kov namešoon v oavobojenih krnjili, da a© na ta način omogoČi enakomerno vršenje orožniške službe- Na Hrvat-skem in Slovenskem bodo ^edanji orož-nilp na polovico pome&ani z novim i orotniki, Beograd, 26. maja- ¥ vojnern mini-strsivu se izdeluje zakonski nacrt o preskrbi invalidov in članov rodbin padlih vojakov- Nacrt je že skoraj gotov in priđe v najkraišem času na dnevni red Narodnoga predstavništva- #Bf ^ZNISKA STAVKA V NISU IN SKOPLJIT. Beograd, 26- maja- Zelezniški na-stavljene! v Ni&u in Skoplju so zahte-vali 8urni delavnik in nekatere druge ajaterijaine beneficije- Se predno pa je Jbila vlada obveščena o ten zahtevaiu so otopili delavci v stavko, sedaj pa je spor poravnan in vlada je ugodila zaht^vi %)o 8urnem delavniku in drugim zahte-y&m- Vsi delavci «o se zopet vrnili na OLASOVAN»TE V AGRARNEM ODBORU- B#o^rfid, 26. maja. V <*oboto Je pnSlo do prvega važnega gladovanja v*agramem odboru o zađevi odkupa kmetov r Bosni in Hercegovini- *Sr->prott sta si »tala dva kluba, Demokratski blok in radikalci z oetalimi jgrupaini. Eh"- Voja Marinković je prrd-fagfiL da se odmeri odknpnina deloma po katantralni vrednosti. a dr- Hrapnica 1

Ptrfjakas da se elani Narođnega kluba Jbeebno sanimajo za reakcionarne za-frteve bega Sallhagiča fn da no? topa jo *ipoH bosanskim kmetom. Kekateri čla-5 tega kluba, kakor dr- Šnrmin, dr* Ćorkovli in dr- Ha&žak po pri izvaja-■pjttt ministra sa agrarno reformo delali opaske © dogodklh na Hrvatskem in proti isvedbi agrarne reforme. Zlaeti dr 9urmin sastopa * klulm ono strujo, IS stresti sa najožjo kooperacijo 0 art-akimi imđikalol ttt se sadnje dsi mnogo trudi okrog voditeljer radikalne stran-ka, posebno okrog dr- Boknlfe, in ž njim i neprestano koflfeflrar Kraljevina | Srbov9 Hrv9tov ii StovMctv* Utoestno rpfimn*. KfitkA *sjav-n#f« posojiia ie podpisala crna mmoda. kl si je zotov čas napotafla ivolf blagajne v imenu »r odoli ubi a«? Koliko državneca posojiia so aodpisali C a s t n i ki, kl so DreživeH boM vihar na varnih po*tojankah V laledJm Za neodrlssjoet naSiaa tesorske-sa trgovskesa praneta« Na mednarod-nem kongresu v Bntslju se bo rast>rav-Ualo tuđi o vpraianju trsovine na Jadranu. Na51 delejcatje so dobili posebne instrukcije v pogledu varstva neodvis-nosti naSega pomorskoga trgovskega prometa, OkolI 100.000 hrvatsklb Icseliencer 9e \Tne v domovino. Hrvatski listi 00» ročajo, da se namerava okoli 100.000 hrvatskih izseljencev vrniti iz Amerike. domov. Trgovci in podjerniki med nji-lni se nameravajo naseliti v Zagrebu ih otvoriti tr.8:ovska in industrijska pođ-jetja. Tovarna ovratnikov, kravat In manšet na Dunaju, katerc lastnik je Slovenec Zupančič, se premesti skoro z Dunaja v Zagreb. »N. P.« Oddaja tobačne trafike v Đraslov-čah §t. 4 in §t. 24. Oddasta se tobačni trafiki v Braslovčah št. 4 in št. 24. Pri prvi je bilo v enoletnem času trafikant-skesra dobička 835 K 7 v, pri drugi 538 kron 6^ v. Prošnje na uradnem obraz-cu do 24. junija t. 1. na finančno okraj-110 ravnateljstvo v Mariboru. Invalid! oziroma vdove in sirote padlih vojakov imaio prednost pred drugim! prosile!. Pozdravi naših fantov iz SlblrUe. Sibir i i a. Tomsk. 12. ianuarfa 1919. Slavno uredništvo :>Slov. Naroda«. Bla-crovolitc priobčiti v vašem cenjenem listu, da nižje podpisani Slovenci zdravi in dobre^a duha pozdravljamo svoje starce, sorodnike. prijatelje in znance, v nadi. da se v novem letu 1920. gotovo k njim vrnemo. — Tomsk. Sibirija. I. iuso-slovanski dobrovoijče^ki polk: Franc Jankovič, Stanko Kreč, Stanko Oabr-šek. Šaša Zeleznikar, Anton Kadunc. .Toža Kozak, vsi \z Ljubljane; Vladimir PirkoviČ. ^iška; Anton Buh. Karol Soss. Viiihnid Ko:itny. v$\ iz Uubliane: Anton Neffat. Gorica: Alfons Završnik. Rib-nica; Ivo Supanič, .Tarenina, štajersko; Jožc Senk. Jezersko. Koroško; Milko Jersc. HractnM<: Mctrd Paternost, Se-nožeie: Avgust Lulik. AjdovSčina; Franc Možina, P-iberk. KoroSko; dr. Jo-za Žmid. Slov. Gradec; Iffnac Coki, Or-mož. £..u< v-Vn; n-r'rinrs Po«račn^k. Pod-nart: Blaž Pretnar. Podbrezje; dr. Pernat. St. Lovrenc na Dravskem polju; dr. AlojziJ Vrtačnik. Ljubljana; Ante Šarić, Lovinac, Lika: Karol Turk? Novo me-sto; Jvajs:er. N'ovo mesto; Ari^ler Ru-dolf. Gorica: Bruno Borštnik, Vič pri Lhibliani; Ipavec. Trst: dr. Fajdlgi, Krani; Franc Su^terSič. Trst: Gašper Pekle. Vič pri Ljubljani: N. Errat, Be-l.iak. Koroško: Vladimir Zajc. Ilirska Bistrica; Radoshiv Gpbriiel, Jescnice, Qo-renjsko; flerman Zakelj, Idrija; Josip Bratina. Otlica, GoriSko: Makso Kos, Vojnik pri Celju: Franc Ostanek. Postof-na: Julii Sevnik. Vransko. štafersko; Maks GHha. Urec. Notranjsko: Franc Vrisk, Novo mesto; Josip Ferk. Slov. Gorice; Pavel Faganelj, Gorica; Rado-slav Jare, Gorica; Albin Juvanec, Ljub-liana: Fran Mervar, ZuŽenberk: Janez LovSin. Ribnica; Leo Smalc, Ribnica; Miroslav Mencin. Libeliče, KoroSko; Stanko Novak. Gradec; Anton Ravni-kar. Ljubljana: Ciril Rekev, St. Vid pri Ljubljani: Josip Janežič .Bizeljsko; Le* ander Godina, ^kedeni pri Trstu.______. Neodrelena domovina. HRVATSKI IZPITi NA LASKI GIMNAZIJI. LDU Reka. 26. maja. Pazinska hrvatska gimnazija je bila Še početkom meseca marca zatvorjena. Ker ie Še več dijakov, ki nišo dovršili scimnazije, je dovolil tržaški guverner, da maturanti in drusci dijaki narede izpite na italijanski jcimnaziii. vendar pa v hrvatskem jeziku. Iz TUijana so 15. maja odvedli v Pazin mestnega učitelja Lukeža. K mestnemu župniku ne more nikdo. ako nima zato posebne legitimacije od tin-ianskih karabinerjev. Razume se sa-moobsebi, da župnik ne srne iz svojega stanovanja. Iz ĐoUuna prihaiajo vesti, da tamošnji Italijani s pornočjo italijanske vojske zelo brezobzirno postopajo z našimi ljudini. Kdor ni popolnoma njihov, ne dobi niti potnega lista, niti kako druKo oodporo. Za Italijo ra^sirjajo veliko agitacijo, protestirajo proti Wil-sonu, ki ga zmerjajo z lonovom In sploh psujeio vse, kar ni italiiansko. Začeli so tuđi s pripravami za prekr-ščevanie vasl. Me vemo, po kakem pravilu se more izpremeniti ime vaši Piku-liči v Picufclio. — Vredno si je zapom-n1ti jroTJdarskesra komisaria pri ptzin-ski okrajni oblasti Gayerja, kl Je bil prej strašno dober Avstriianec« teđft] pa najboljši Italijan. Ta je eden ntihtij-ših slovanožerov, ter Je njesrovo postupanje naravnost straino. Itaifjanl sililo obetnt, da steafefo za Italija. Iz Pazina poročajo s poučene strani, da ie od italijanske vlade došla zaupna brzojavka na v*e občine. naj se uradno izjavilo v imenu vseh obfii-narjev proti Jusosltviii in 2a zedinJen-je t Italijo. Izgleda, da so to občine strogo zaupno ttorila, ker je ostala ćela stvar popolnoma tajinttvena. Tako snajo Italijani toimačiti javno mnenfe in voljo istrske^a naroda. — ItaHjanske oblasti in njihovo vrhovno vojaiko 00-velistvo so izdali naredbo. % katero te postavljalo vsi denarnl zavodi v katc-rth previaduje jtucosiovanski kapital, ■od Doeelntv državno iitilaiaTaini nm mi PCHUMRAD PSED rADCEM. a^^e^^e^e) 4alHBK ele^eV e^^a^l ^^^^p^^ftt \i*^W^^e' * ^Pe>^pJey »Deutaste AUfeaMlM Zimnz* feTOča iz KopeaMsna: b StoeMolma |e do-spela veat da je «avjala četa tusldli prostovtMitv tako0vaat severte ar> made Marhof. Pri M$m* je Mio baie udelcžoad angleško brodevje. (Peter-hof leži Ie 21 km od PetTOfrada.) Ođpaflae proti dMatHH na veafeen* LDU Praga, 25. mala. (CT0) inter-ministertjalna konferenca, ki je Mla da* nes v rntalitrstvii ta aprovizacUo v na« vzočnoaH po slanca Jiraaka in kl se ie bavila s včerajšnjo vladno Izjavo o protiodredbah proti drafinjl, je skleni-la, pozvati vsa politična okrajna sa* stopniitva, naj ugotove vse zalosre blaga za perilo in obleko, nadalje zalose sukanca, oblek, izgotovljenega perfla, zalosre rovaren !n orodajalen, zalome ženskih in moikih klobukov in Cevljev.-Lastniki blaga so obvezani, tekom 48 ur naznaniti zalome okrajnemn jrospo-darskemu svetu, odnosno magistratu. Ukrajinci proti boljševikom. LDU Praga, 25. maja. (CTU) Izredna di-plomatična misija ukrajinske ljudske republike ie ravnokar sprejela od ti-skovnejra urada v Stanlslavovu nastop-no brzojavko- Dne 21. maja 1919 se Je začel na vseh frontah sploSen napad na boljševike. Oddelkl skupine malorja Kapovana so se prebili do Pruta. VCe-raj zvečer so zasedli Slobodko, Rych-no in Szurc ter zavzeli postojanije na črrl Rychna - rladilivka. KavalerJJske patrole so vkorakale v Kamence Po-dnlski ter zalele 100 vietnikov, dva to pova. §est strojnlc In veliko množino ročnih granat Napad pti Skali se na-daljuie. Socijalna demokracija ie mrtva. LDU Stockholm. 24. maja. (ČTU) Švedski listi javltsjo: LJenln je imei nedavno v Moskvi slovit govor, ki je vzbudil splošno zanimanje. Dejal je: Mednarodna socHalna demokracija je mrtva. Umrla je isti usodni avsrustov dan, ko je pr1se*el Schddemann z ojnijevitim navduSenjem zvestobo svojemu cesarju in ko so odgovorili fran-coski ^odrud na nasilno smrt Jauresa % generalno stavko. Kar se Imenuje še danes socijalno - demokratsko. Je nacr-Jmialtstično. V Francijl, "Anj?lii1, Poljski, Ceho - slovaški in Jujroslavlii, pa tuđi v NemClji in AvstrHi je ostala Ie skupina komunistov međnarodna. žal, da je Ie prelibka, da H mojtla zanetlti revolucijo._______ __ ____________ ZovwnlW. MEĐNARODNA ZVEZA PRAVOTKOV. LDU Lyon, 26. maja. (Brezžično.) Ravnokar je dokončala svoje seje med-narodna zveza pravnlkov, kateri je načeloval prvotno franeoski minlster za zunanje posle Pichon, nato pa Laur-naude, starosta pariške pravne fakultete. Ta odlična zveza učem'akov, ki šte-je med svojimi člani vladarje, ministr-ske predsednike. več ministrov za zunanje posle, Članov Instituta in delega-tov na mirovni konferend, proučuje dva izredno aktualna pravna problema. PROCES PROTI SKULUDISU. LDU. Lyo«f 26. maja. (BrezžiČno.) Iz Aten poročajo: Vsled odsotnostl mno-«ih prlč, zlasti iz vojašklh in poslanskth kromov, so zahtevali državni pravdniki odsroditev procesa proti kabinetu Sku-ludisovemu. ki se je ime! vršiti pred naj. v?šjim sodnim dvorom. Temu sklepu so pritrdili rudi zagovorniki. Proces je odgođen do 30. avfcusta t. I. Proti članom kabineta Lambros, ki so bili meseca januarja 1917 zapleteni v zavratnf napad na ansrleSke in franeoske mprnarje, so izdali tiralico. Japoniki Doslanlk v Prati Hiraya» ma za udejstvovanje Cehov in Jmtoslo-vanov na vzbodu. Japonski poslanik Hirayama v Pragi, o katerem smo že večkrat pisali, je imel razgovor z urednikom »Venkova«. Med drujtim je re-kel: Jaoonska je dandanašnji voditeljica držav na vzhodu in v interesu vsake evropske države je, da iSče ž njo dobrih stikov. Gotovo je, da je Nemčija izdubila svoj vplhtija vzhodu. Namesto Nemcev bi se mofcti gospodarsko razviti na vzhodu čehi in pa JuKoslovanl, katere poznamo za najbo!j§e pomor-Sfiake na svetu. Jaw>nci so zaveznikl Rusije in Cehi in Jusoslovanl so Slova-ni, kakor Rusi, ter najbolj razviti od njih, zato pa bi se mo*11 eni in drujri politično, kulturno in gospodarsko uvelja-vttl- Japond pozna i o iz Amerike Čehe in Jufcoslovano, da so inteligentni, mo-rajo pa svojo intelisrenco dokumentirati z dejstvl in intenzivnim sistematičnim delom KonČno ie dal Hirayama Cehom ?e ta - Ie nasvet: Ceh! naj pomagalo Jugoslovanom v boju z Lani. katere Japonci poznaio za neodkritosrčen hi zahrbten nar^i vedno in povsodi, kajti ta spor bi se ute^ni! razviti do od-prtega boja in je tuđi v Interesu Cehov, da «e Jugoslovani ne odpahnejo^d Ja-drana,_____________________________ Mirovno ftonfcrenciL ANTANTIN ODGOVOR NA NEMSKO NOTO. IDU Lym. 25. maja. (BrezžiČno,) Predsedniitvt) mirovn« tonftrenoe je poalalo v nedalio tjutraj grofu Brock-dorff - RaaUamt otfaovor na noto nem» fte delegacije glede terit©ryalnih vpra-§anj. zlasti glede doioA o Saarakt kot» linL Ta odgovor obravaeva ooaamejne točka* kl Uh vtebttj* omanjena nemlka noto, namrač raten odatofrftve Saarake kotline k Praacili tuđi odstopitev pra-akaca Moreaaeta, ter okroiU Cupena m AUtoe4ia Betettk Zimski iKOiaviier |a da se strtnjajo vse dolo£be, kl so jlh aklenili glede omenjenega ozemlja, po-potnoma z načeti predsednlka Wllsona. V Ma« treaodtu, to Se grof Brockdorff-Raatatt prejel ta odgovor na avojo nota Ie oddal novo noto (trinaitto), U vseMe oekak protiodgovor na vpraša-nje odgofvoraosti ta obnove. Načelnik neilllke delegacije vztraja pri svoji tr-ditvt da Je adina krivda Nemčije krii-tev belgijske nevtralnostl. NESOOLASJt MED ITALIJO IN ZA-VEZNIKI? LDU. Amsterdam, 24. maja. (Dun. KU.) Kakor poroda brczžičiia brzojavka Iz Novega Jorka« javljajo ameriSki listi o nesoglasju. kl je nastalo v svetu četvorice vsled te sa, ker so se baje Ita-lijanskc čete brez vednosti konierence izkrcale v Turčiji. Kakor poroča »Asoci-ated Press«, bodo Velika Britanija, Francima in Zedinlcne države v^aicmno zaprosile Italijo. naj razloži iz pofav. Po mnenfu ameriških I i sto v imajo Italijani namen varovati svoje interese na svojo pest. TESIN IN REKA IZVEN MIROVNIH POOAJANJ? LDU. Praj?a. ^5. maja. (CTU.) Vpra-Sanle TeSina in Slezije napreduje povoljno. Prec!sasrgre*sion^ v ods:ovnrn"ClemencemiJe-vem. NemSka nota priznava. da \t Nemčija dolžna povrniti škodo v Belpriji in v severni Franciji. stavlja pa enake od-škodninske zahteve tuđi za Nemčijo, in sicer glede škode, ki je nastala vsled blokade. Končno zanika odločno trditev, da Ie edinole Neinčiia sama kriva vofne in zahteva ponovno preiskavo po med-narođnem vojnem sodišču. AKO NEMCIJA NE PODPIŠE MIRU. LDU. Berlin, 26. maja. (Dun KU.) »Vorwarts« javlja iz Versaillesa: Kakor poroča »Dai!y Mail« iz Koblenca, so raspravljati ansleški in ameriški ar-madni poveljniki o ukrepib za primer, da Nemčija ne podpiše mirovne pogodbe. Pripravlja se baje stalno obstre-ljevanje večjih nemskih mest po letallh, predvsem Berlina in Monakovega, Veliko Stevilo letalskih častnikov se je že zbralo ob Renu. K tej vesti pripominja »Vorwart$«. da Nemčija ne namerava nikakih vojnih korakov. rudi ako mirovne pogodbe ne podpiše. Zato bi bilo obstreljevanje mirnih nemških mest zločin, ki bi ga svet ne mogel izpregle-dati. V Nemčiji bestijalno žitganje >Daily Maila« gotoyo ne napravlja na-meravanega utiša. Avstrljskl delegat ie samo Renner! LDU Curih. 25. maja. (CTU) Aliiran-ci so sporočili nemško - 3vstrijski delegaciji, da priznavajo samo državnesra kanclerja dr. Rennerja kot pravnove-liavno izkazanega delegata. Vsi drusn člani nemSko - avstrijske delegacije se smatrajo kot prisostvovalci, odnosno kot fivedenci. Italija. OBLETNICA VSTOPA V VOJNO. LDU. Rim/25. maja. (Duu KU.) Agencija Stefani poroča: Obletnica vstopa Italije v voino se je slavila v vseh večjih italijanskih mestih. Na kraškem bojnem ooliu so priredili svečanost v proslavo padlih junakov. V Milanu so spomenik »Grappa« okra-s\\\ z cvetkami. O patriotičnih slavno-stih poročajo tuđi iz Turina in drugih krajev. LDU. Frankfurt ob Meni 26. maja. (ČTU.) »Frankfurter Zettung* poroča iz Lugana: Kaka ozlovolienost vlada v Italiji proti ztveznikom, se Jasno zrcali iz dejstva, da je bila proslava oblet-q|ce vstopa Italije v boj, ki se Je imela vrUti v Kimu % obhodom po mestu in 'ljudskim zborovanjem, prepovedana. Bari se je bilo demonstracij proti sa-veinlkom. ki so bile tembolj mosoče, ker Je imel kot irlavni govornik nasto-piti D' Annunzio, ki je pred kratkim na nekem javnem nastopu zelo žaljivo go-vortl o Wilsonovi soprogi. Nacijonali-eH6no oasopiaie je zaradi te preooveOi skrafno ogorCenft. V tM zmtthi pisani članek lista »Idet Naztooale« Ie CeoziH ra zelo pobetlla, ITALI.IANSKBNADt t LDU. Beroitn, 25. meja. (CTU.) Zadnji italijanski ministrakl svet V Oubcu K kakor se čuje v diplomatskih kronh, preveril- Orlandov kabinet, da se naha-ja Italija skoraj v istem položaju kakor Nemčija. Radi tega podpira pariška {talijanska diplomacija skrivoma, italijan-sko časopisle pa očttno NemĆUO. Skrb oficijoznih llstov, da razpada polagoma svetovni blok. ni povsem neutemeljena, /ko pridobi Brockdorf! - Rantzau čt-sa, lahko Še veliko doseže. ITALIJANSKI STRAH. LDU. Curih. 25. mala. (CTU.) Iz italijanske meje se poroča: Pariiki do-pisniki italijanskih listov komentirajo z velikim vznemirjenlem nacrt carinske 2veze držav. k?. $0 nastale na ozenv Iju bivSe monarhije in ki ga^tahtevaf An-gliia in Franciia. Italija t2Wiačrt izpod* bija kar najostreje, ker vidi v tem na-Črtu vzpostavitev stare monarhije v novi obliki. Dopisniki trdijo, da nastopa minister za prehrano Crespi v Parizu 1 vso vehemenco proti temu nacrtu. Nemiri v NeapUa. LDU C u r i h, 25. maja. (CTU) O strasnih pocestnfli bojili v Neapliu doznava »Depeche de Tou-louse«, da so se karabinjerji pred mno-žico, med katero so se tuđi pomešali kaznienci, morali umakniti v vojašnico. Množica je zasedla sodnijsko poslopie, nakar se je vnel boi, y katerega je po-seclo vojaštvo. Oddali so veC kot 3000 strelov. Stevilo mrtvecev In ranjencev ^na.^a približno 50, Italijanski apetit narašč«- LDU P a-r i z, 26. maf a. (DKU) > Journal des De-bats« piše: Neposredna pogajania med Italijani in Jugoslovani se še nadaljuje-iot izpremenila pa so se popolnoma« italijani ne zahtevajo več tako trdo-vratno Reke in Dalmacije, zlasti ne te dežele. ker moreio pravice, priznane jim v londonskem dogovoru, uporabiti kot dragoceno menjico. Baje se bodo zadovoljili z Visom in nekaterimi mani-Šimi otoki na jugu in Cresom, kl ga po-trebuiejo za obrvladanie Reke. Kar t>* se tiče železnic, vodečih v Trst in v Re*-ko, so Italijani absolutno neizprosni. Jadranski problem se je premakniL Ne gre več za posest obal. marveč za po-sest dovoznih čest. Italijanske zahteve so se premaknile proti severu. Po londonskem dogovoru bi bili dobili samo gorenjo Soško dolino, sedaj pa zahtevajo doline gorenje Drave in Save 1 Beliakom vred, da dobe v roko vse zveze Trsta s srednjo Evropo in da se jim ne bi bilo treba bati ovir v nepo-srednem prometu z Nemčito. Ne zado-stuje itm crta preko Pontebe in Vidma« kakor tuđi ne možnost, vzpostaviti zve-zo goriske crte s trbiško. Avstrija ie sl-cer nameravala to zvezo potem pa se je zaradi blizine italijanske meje odlo-čila za gradbo karavanske ieleznice« Prav to hočejo Italiiani sedaj imeti. More se domnevati, da je zadnji napad na Koroškem, ki je dovedel do osvoiit-ve predora pri Podroščici po Avstrljan^ cih, imel Ie smoter, iztrgati to važno že-lezniSko točko Slovencem. »Journal des Debats«. ki piše vedno oštro proti Italijanom in Jugoslovanom prijazno, dodaj a, da po VVilsonovih načelih mo-rejo odločiti o posesti Ie Nemci in Slovenci, ker tam ne prebiva niti en Ita-liian, Slov* Sokolska Zv»sa» Se.ia tehnif- odseka v sredo, 29- t- m. ob 9- uri dopolđne -t žvezni eobi- I Novomeški Sokol je pod-(pisal pri mestni hranilnici t Xovem mestn 3500 K držav-nega, posojiia- Posnemajte! Dnevne vesti. Po*et regenta Aleksandra ▼ Ljubljani- Deželna vlada za Slovenijo Je rio vol i la vefji kredit za predpripravna dela za »lavnoetni sprejem regent« Aleksandra v Ljubljani- Prestolona-slednik poseti Ljubljano, Čim bo skle-njen mir- PVa>-i!C stadije — izpraSevatnii lćo-* misija- Sprejeta je naredba, po kateri se ustanovi v Ljubljani izpraševalna kom i e i.ta za pravoslovni in za državo^ «loTni držnvni izpit. K izpitom »e bode pripusealo Ie one. ki eo dovršili pravoslovne in državoslovn© studije na v»e-učiliš^u v bivSi Arstriji ali v Zagrebu ter ?e izkažejo o tem z absolutorijem-Tzpiti se vrše v slovonskem ali srbohr-vatj*kem jeziku- Tzvršitev naredbe je naročena poverjenistvu za uk in bogo-častje- Ci*, tehnlki, slušatelji začasnega vf-soko§olske^a tečaja v Ljubljani, se va* Lijo na v e 1 e v a ž 11 i sestanek. v sredo, J?8. t. m. ob pol 8. uri zvečer v Narodno kavarno. zadnja soba v I. nadstropju. Vprašanje na poštno ravnateljstvo. Čuje se, da ic dobila dosedanja poštari-ca v Dev. Mariji v Polju, zagrizena nemčurka, pošto v Zagorju ob Savi. S tem je odvzeto zavednemu Slovencu, kj je tri! marljiv, delaven. zlasti na kultur-hem polju. Vsa občina se je zazvemala za njega, toda ta klic Je bil klic vpijo-Čej?a v puŠČavi. Vprašamo poštno ravnateljstvo, odkod ta protekcija Nemčv-iem. ki že Itak posedajo mastna mesta, katera lim 5e bivSa birokratska Avstrijt podeljevala za njihovo nemčursko de* lovanje? Posestva Štajerske kranilnie«! De-želna Tlada za Slovenijo Je postavila pod nađzoratvo v njenem obrnocjn le* žefe imetje Štajerske bfanilnlee- %% nadzornika je imenovan Josip Zapane, I df Ž- yinaxaki iiidtniktOT v, Plote* rz*. frcr. .SLOVENSKI NAROD*, dne 27. mafa 1919. Sfran 3. Glavno tr*tfk* ▼ I4«M}»ai )• jft ^n&na uprav*, kakor ftnj—m, oddalp rdovam* g* Pomp*J*vi In Qollj*vi, ka-Isrih moia sta padla v vojni la xapu-stila Sterilno obi Uli Pivovamo Uniaa v SUkl f* vlada vfiled njenega, israsitega nsmlktfa. tnačaja stavila pod državno nadzof-•tvo- Vodstvo tega podjetj* kakor tildi delničarji sa Bami GradČanje, tako da to bila nevarnoet Škodovati nam ▼ soei-Jalnem, ekonomičnem in davčnero oziru velika- Prisiljena je bila vlada tem bolj, ker se ravnatelj in njega podrejeni organi vozijo teden za tednom v Gradec, ie kakšnih razlogov si lahko vsak misli-Nadzornikom je imenovan prokuriet slovenske eskomptne banke g- Josip Kramar Nova odvetoika- Odvetniik« zbornica je vpUala v imenik odvetnikor dr. Šandorja Hrašorca, ki se naata-ni v Kozjem, in dr- Jo«ipa H a c i n a, Vi se nastani v Ljubljani- Odvetništvn «te Je odpovedal bivši celjski župan dr. Henrik pl- J a b o r-negg- Odvetniška zbornica ga je izbrisala Iz imenika odvetnikov- — Tobak za 10.000 K, zaptenkn ▼ Ljubljani. V soboto zvečer sta 2 pol. agenta ustavila v Siškj zaprto kočijo, v kateri se je nahajal tobak in cigarete v vrednosti 10.000 K. Tobak so name-raval peljati v Škofio !oko. kier so ča-kali lastniki te dragocene travice in od koder potem tobak utihotapili čez demarkacijsko crto v zasedeno ozemlje. En član te delniške družbe za tobak, štefan Grosar iz Čcpovana, kateri je sedel pole£ kočiiažn na kozlu in sprem-Oal to drasroceno. tako željeno blago v Skofjo loko, je prosil, na? mu vendar tobak pustijo. vsaj je Isti namenjen za slovenske mučenike v zasedenem ozem-Hu. ni pa povedal. da bi delniška dnjžba zaslužila pri tej kupčiji naimanj 10.000 kron. Tobak je bil seveda zaplenjen in oddan finančnemu ravnatelistvu. -r- Aretovan je bi! po veččasnern iskanju Glažar France 36 let star iz Studenca pn Krškem in sicer zaradi umora storieneira na svojem svaku. Oddnlo se ea ie def.. *ndišeu. Spremembl fntea. Deželna vlada za Slovenije je dovolila crospodični Frideri-ki Hallegenevi premenitl svoje rodbin-sko ime v Cerne. oficijantki na južni že-leznici gdč. Leopoldi Grillz pa v Grilc. — Ukradenih je bilo Francetu Ču-den. stan. Sodna ulica Št. 6. 150 Jaje, vrednih 120 K. Jajca so se nahajala v Slov. Naroda« vsem onim naročnikom, ki so zamudili r maju rok nove narofi-ninske vposiatve, dasi smo jih opoz«v-rili in priložili jim Čeke- Kultura. Prvt mrite Pirčere »Kntfc* z*ođo-vinc Slovenccv, Hrratof In Srbov« Je razprodan. Ker so se tiskarski stroški povijali, je cena novemn natisu 2 K za komad. ^Jugoslavenska žena«. Upravo ie /zaSao 5. broj »Jugoslavenske žene« (prije »2ensW Svijetc) ovojt Jedinog mjesečnika za kulturne, socijalne in politične interese jugoslavenskih Žena sa wim sadržajem: Nikias: Heroteam naše rase. — Katica Bogdanović: Pesma proleču. — Kapetan Z. Stojanović: Kćerima Jugoslavije. — Dr. Josip Moden« srin: Jugoslavija. — Dr. špiro Santić: Ivan vitez Trnski i Jugoslavenska žena. — Bozo Lovrić: Djeteta svome. — Mileva Mllojevlć: DanaSnJl položaj U-ne u društvu. — Dr. Gavra V. Oojkovtć; lu^a za detlnjstvom. — Minka Oove-karjeva: Slovenke 1914.^-1919. — V©-ra Keslerjeva: Spomin. — Vera Tkalec: Alkohol ! žene. — Ksaver Meško: D^-klici ob oknu. — Pajo MoaČanfn: Op-štinska ili državna osnovna škola. — Jovanka Hrvaćanln: Kasna — Rt*o-čvip« lm moifa doiMMft. — Om*m Krklec: Rmdost bcHh prstiju. — Rad fu-fo^aventkth ž#na: Zm mm** J^o«l«vu^ Ske taroblJtnilM « ItaML (ZotkiKve4*-Dem»troW6). — Akotta ta sabiranja knjlft kao dar opHačkmol SrWJ! (Zofki Kveđer-DtmetroviO. — Dijedno stani« naiih uateljfca (Katica DcbmcT. — Potreba solidarnosti medju tenam*. — O društvu služavka n Ljubljani I * IflB-skim domovima. — Lice i naličje prm* va (Imotus). — Miroslav Kritža ! njf-fovl trabanti i njihov »Plamen« (Z. Kveder-DenlLtrovi6). — Jol o žido^ skom pitanju (Vera Ehrlich). — Sa n»-šes: Sušaka. »Jugoslavenska Zona« ts-lazl svakog prvog u mjesecu i stoji godišnje 50 K. pojedini broj 5 K. Rukopisi, narudžbe, reklamacije i novine Šalju se na urednicu i vlasnicu lista: Zol-ka Kveder-Demetrovlć. Zagreb, Paa* tovčak 1-b.________________________ Vremensko porofllo. ffUM ni ■•€!«■ f+t Srttafl *nt* *+ IM — | . suijt g6 i ..MzV ^ |: Vttrovi Nebo | Titja. Vfftm ^ a 26 2. pop 737 0 1«-2 brexvet. poL obL . 9. xv. 7 S0 12 9 . oblačno 27 7. xj. 737- 8 99, . Pađavim v 24 urin 12 mm — Srednja včerafSna temperatura 13*0°. normalna 15 4°. — Vremenska napoved ta jutri: Večinomt lepo hladno in mirno vreme« GOSPOduTStVO. Z*mena kron t% dinarja In trgovci- >N- Pr< poroca. da hoč^sjo zagrebftki trgovoi pri zameni valut© držati a* ©•■ ne r razmerju 1 : 1- To je, z& blago ne mislijo v dinarski vrednosti računat! trotjino cene. maxv©Ć po Ini znemek, ki ga tuđi »edaj iahteva\o v kronski vred-nosti- Konsumenti bi bili tako grozno oškodovani, ako bi i.-todobno 2 zameno valute ne padle cene- Kmetje eo istega mnenja. kakor trgovci. V tem oziru treba najti izhod. da te prepreci izko-riš^nje kamene valute- Zgrađba stanovanjskili hlš. Kupfiiji poverjeni^tva za javna đela z mestnira magistratom v Ljubljani glede nakupa stavbnih parcel št- 136/1S, lfe't^ in 136/17 za zgradbo stanovanjskili pošlo-pij na prostoru nekdanjega vojaSkega prfskrbovali55a 5e pritrdi- Mesrni ob-čini ljubljanski ?e priporoči prodajo parcel 136/12 i »teg a kompleksa, trbo-veljski premogokopni družbi- Tobaftia tovaru*. V svrho raeSirje-nja obrata v tobainl tovarni t Ljubi jar ni leta 1916 zapo5eta stavbna dela. ka-tera »o se prekinila, se morajo po skle-pu deželne rla^ie nadaljevati- Milarna v Spodnji Siški- Predlog poverjeništrft za jama, dela za opustite v obrata in likvidacijo državne tovar-n© tb. milo v Spodnjl ŠiSki je odobren- Oddaja otroboir. Ker je stopila Po-slovalnica za krmila v likvidacijo, ie prevzel od daj o otrobov žitni zavoxL Otrobi se oddaiajo v prvi \Tsti žhipan-stvom in kmetijskim korporacijarn. Na-kazila se ođdajalo v plsarni Zitnega zavoda v LjubliarJ ob delavnikih od j 10.—12. dopoldne. Prodala mamfaktumesa Masa t Zagrebu. Prejeli smo in objavljamo: V St. 118. Je pisal VaJ list da se je trso-vina z manufakturnim blagom v Zagrebu silno razvila, da liučie beže od svo-^esa pokliča, da se služijo stotfsoci, da ie blago ogromno drajaro in se indirektno nam!s:ava oblasti, da res^Iira cene blajfu. Kot poznavalec razmer na tem v resnici velik em tržišču usrotavljam to - Ie: Oblasti, osobito pa mestna ob-čina zacrreb?ka. tolerira to rrsrovmo, kaiti občina dobi od te trgovine dnevno 2000—3000 K mestovine. ObCfna za» hteva od vsakesra prodajalca na dan za 1 meter proda jalne klopi po 16 K. Ćela dolžina teh klopf znaša po prfflkf 150 do 200 metrov. Občina dobi torej me-secno 60.000—90.000 K na mestovin!. V interesu mestne občine je torej. da si ta srotovo lep dohodek obdrž! In to tr-govmo Čim dalfe tolsiira. S to trjrovino se baviio po većini ženske. Blago nri-naiajo na trs: Primorci. Ličani, Dalmatinci in tuđi domaćini iz Zagreba. Med temi je rudi mnosro beguncev. So torej sami naši Jjudie. Da bi bile cene pretirane, se ne more trditi, ker je konkurenca med temi Jfudmi jako velika in se de!a z malfm doblčkom. Samo tako fe umljfvo. da je blajro v trsrovlnah dražfe, kakor na tr-jni- Bala zefira na Dr* stane v tnrovini meter po 16 K. 18 K. a na tri« se dobi Isto blaeo po 12—13 K. Obče znano je, da so vse tnrovlne v Zajrrebu polne maoiifakturnejra Ma^a In da so jiakoplčeni miHlonl v blaru. Trgovci neradi proda ja jo to blaco, a\o dobro ne zaslužilo, ker so si to blago nabavili za pocnelil Cas. za Sm on r#> gtjlacijl valute. Zdl se jffm bolje, da svoj denar nalofe v blteu. kakor tmeti to-tov denar ob času regulacije valute. Za-radltega tuđi ni sliSati od »trani tr*ov-cev nobene tožbe proti tej trrovini v Drasicovičevi ulici sicer bi se totovo in po vsejpravid prltofffl proti ftkl vehki Dopis v >51ov. Narodu* M more! biti samo v korist 2ldom. Ha tortu trtu-|e!o po vettni na§l Uadfc Kdo W tim ne prfvoSđl par kron zashtfkt? Ako se tem Uudem to sabrani ketim bo te ▼ korist? Zidom. Zakaj irvsemfi 3-4 ne-Židovske trgovce z manufakturo v Zagrebu, so vse tvrdke te vrste ▼ iid ks» Dtod . »^ ■ m* • 1 38S S90 Hrvatska Ivs^ltaa bavi 1 t sos ms Narodu baafca, Zaarab ■ 1 439 4B0 PolM^sIm tanka . i t te 100 Prva hrratskm Hedkmlom . . SISO 8300 RHaOca pu£lca banka, am đatniea .*•«•» 9M tld Zamaljska banka 1 » » . «5 €9% Slavonska lesaa isduitrtfa • — S0O 4%Vt salotBlca htpotafcara« banke....... 109 4VtV* Kadolfnic« Mpotakarae btnka, kofiranaln« ... 10Ž 106 4K*U caloifiica eskomptaa banka ..... v ^ ne 4%% £a(o£nice semallsk« banke . . . . . !«^ 109.9 4H#/* rafofnice prre hrvatske Štedionice .....100 10S 4PW» rađolfniee mesta Za-ffeht .... * — no NafrtoveiSa porolila. (Naša t*vtrna poročffaJ) DEMANTL MtlmtL 23. maja. Vest da se sesfa-neta italijanskf tninisrrsk! predsednik Orlando in Jusroslovansld minister zuna-njh del dr. Tntmblc*. ne odgovarja resnici. LASKF MIN1STKSKI SVET V OULXU, Mflan. 23. maja. Lfsti poročajo «elo malobesedno o ministrskem svetu, ki se je \T§fl v OuIjcu. Večina listov se ome-ju!e na pre\1dne komentarie. I« clank razni židovski in ukrajinski elementi, ki bi radi izzvali nerazpoloženie proti Poljski. V »Time-su< je priobčil neki Cohen Olanek, v katerem očita Poljakom, da postopajo nasilno rroff 2\ćom ter stavi tele zahte- [ ve: Popolno noodvisnost židovskega življa na PoUskem. kulturno in politično avtonomijo. vsa narodna prava za Side itd.; poseben židovski državni tajnik bi nar ime! najvTSJo oblast nađ vserni 7\đ\ in bi naj velia! rtidi kot židovski pred- | stavitdi napram inozemstvu: on bi naj imel zakonodajno pravico v gotovih vprašanjih v poljskom državnem zboru. *Times*, raznravljajoč 0 teh propozid-?ah v svojem uvodnik«, arajajo oštro te zahteve židovskih nacijonalistov in po vdarjaio, da se Zid je morajo odpovedati misli, da bi naj tvorili posebno drživo v poljski državi; največ kar morejo zahte-vafi, |e verska avtonomUa. Zldfe naj ne nozabijo. da so državljani poljske republike in da ni mosoče troeti. da bi se v državi osnovala oblast, ki bi tisurpiraft gotove drža\Tie po*\e- List končno na-glasa. da bi bilo morda umestno osno-vati v Poliskf komisarijat Zveze naro-dov. ki b! nal posredmral med poljsko vlado in med narodnimi njenimi manjši-nani kl te nahajajo nt Poljskent Ta predloc amdeskera lista odkianjejo vsi poljski politični krogi, ki pa sicer prizna-vaio daha koncilJantnosti. kl ye|e \z uvodnika v njrlediieii! londoaskem listu. VROCITCV MIROVNIH POGOJEV AVSTRIJL Pariz, 24. maja. »Chicago Tribune« javlja, da bo mirovna pogodba« na-našajoča se na Nemško Avstrijo, izeo-tovljena v torek ter v sredo popoldne izročena avstrijskim deleptan. At-strlfskl delegaciji se dovott rok 8 M za odgrovor. DELNA REVIZIJA MIROVNIH PO-OOJEV. ParU, 24. maja« Grof Brockdorft, ki bi se imel vrniti v Pariz v nedeljo* je.brzojavno sporoćil. da se vrne s svo-jimi delegati, ki ga spremljajo, Se Ie danes zvečer. Sabo prinese znane nem- m^— ^^^^^^——^^^^^ KAki^ 4m^A^a ^^kl_ mmm PvflPIimPi m^mam mm v«^^ cago Tribiany soa zaveznikl^rtorav- spodarski režim ▼ saarsld premogovnf ketlini, vendar pe vstreiajo pri tem. da aetaae ie oeeurii« v rokah fai v ornefl rrnicUe. NemčUa ne bo imela nad ten oieraijem nobene kontrole. In izraba premojcovUkov ostane 15 let rrandjt Orof Đrockđorff bo te spremenjenc po-ftoje gotovo sprejet ker ni dvoma, da bollSih im bo moff»l doMČL PKANCOSKI PKOTCST PROTI MI-ROVNI POOODBL Pttis, ZA. maja. Pariška trgovska zbornica je poslala mmlstrskemu pred-sednfktt Clemenceaua pismo, v katerem se pritoluje. da ne nudi versaillska do-godba zadostnih gospodarskih garandi In ne vZDostavija mei izza leta 1815. ki so obsegale tuđi prusko Obrenjo In Paladjo. Tuđi razne korporacije v Lo-renl so poslale mlnistrskemu predsed-nlku dopise slične vsebine. ODBOR PETORICE. Pariz, 24. maja. Zvcčcr se sestane odbor petorice v svrho, da pretresa o fi-nanofjelnih po?ojfh ki se nalože Nem5ki Avstriji. Zjutraj fe svet Četvorice raz-pravljal o gospodarskia pogojih iz te pogodbe. VPRASANJE DRŽAVNIH DOLOOV AVSTRO - OCiRSKE. Pariz, 24. maja. Delegacije Poljske, Romnnije in Ceho Slovačke so v pone-deljek povabliene pred komisijo za vojne od^kodnine. Na tej konferenci se bo razpvavljalo vpraSanje, da-li bodo te države participirale ražen na državnih dolfrovih bivše Avstro-Ogrske tuđi na odškodnini. ki se zahteva od stare monarhije. Odbor Četvorice Je odločil, naj zastopata na tej konferend general Smuts in Kexne$ Anglijo, Tardjeu in Loucher pa Frandjo. ^ DELEGAT AVSTRIJE JE SAMO DR. RENNER. Pariz. 24. maja- Odbor za verifikacijo pooblastil se je danes zjutraj sestal v palači ministrstva zunanjih đel pod predsedstvom Cambona. Odbor Je konstatiraj, da je edino dr. Renner upra\i-čen podpisati mirovno pogodbo. *vsl ostali avstrijski delegati figuriralo zgol kot svetovatd. JTALUAN5KO . MADŽARSKA POGAJANJA. Laeem, 25. maja. Indirektnim potom smo prejeli iz Budimpešte z dne 24. tole od dobro informirane strani izvira-jočo vest: Grof Mihael Karolyi, ki biva sedaj v Budimpešti, razvija znova živahno politično delovanje. Po njegovem posredovanju se vrše pokajanja med knezom Borghese, načelnikom italijan-ske in sedaj edine antantne misije v Budimpešti, in predsednikom sovjetne madžarske vlade Belo Kunom. Ta poga-janja imaio namen ustvariti intimno Izvezo med Rimom in med sedanjimi mađžarskimi vlacbiimi krogi v svrho. da se preprečijo ožji stiki Madžarske z Avstrijo. Jugoslavijo ali s kakšnokoli drugo sosedno državo. Istočasno delu-ie italijanska diplomaciia z vso vnemo na to, da bi imela za slučaj, da bo strmoglavljena sovjetska vlada, v rokah Se drugo žezlo, s katerhn bi lahko pre-prečila predružitev Madžarske k even- Itualno med tem osnovani gospodarski federaciji s sosednimi državami. General Segrć, načelnik italijanske misijev je imel na Dunaju opetovano Dosveto-vanja z irrofom Teodorom Batthya-nyom. Grof Batthyany je dotočen za misistrskega predsednika za slnčai. da bi moral odstopiti Bela Kun. On je prevzel obveznost da v tem slučaju zaklju-Ci poseben italijansko - madžarski ugo-vor. Tzjavljamo v naprej. da ie ta informacija popolnoma avtentična, ako bi se Jo rodi skušalo s kakršnekoli strani dementiratf. Naša đanašnfa poroČUa H Beograda 1n Zagreba. ZDRAVNISKE KONTERENCE V ZAGREBU. Zasreb. 27. maja. V Zasrebu se bo vrtila zdravniška konferenca, na kateri se bo razpravljalo o nacrtu zdrav-stvenega zakona za kraljestvo SfIS. Konferenci bo prisostvovalo tuđi več zdravnikov fz Beosrada. INKOMPA1TOILITETNO VPRASANJE. Zagreb, 27. maja. »Hrvat« javlja iz Beograda: V vestah srbske radikalne stranke se je razpravljalo vprašan-Je* da se skleae zakon o mkompatibili-teti narodnih poslancev. Narodni klub je imel pred nekoliko dnevi važno sejo pod predsedstvom dr. Lagfnje. Dogovori so bili včeraj dovršeni in se bo rezultat objavi! javnosti. PARLAMENTARNO ZASEDANJE. Zaglefe, 27. maja, Danes se bode v parlamentu vršila razprava o interpelaciji ministra Korača radi zabrane proslave prvega maja. Ker v Sloveniji proslava prvega maja ni bila zabranjena, dočlm je bila ▼ drugih pokrajinah iabranjena, se pfliakuje z velikim Interesom, kak odgovor da minister Pri-bičević. — Ker Je v Četrtek praznik, ne bo pertament zasedai — Ta mesec iziđe zakon o kreditu fn se bo moralo razpravljati 0 indemniteti. V finančnem odboru Narodnega Predstavništva se bo pretresa! zakon o davku na razne dobitke. Ta zakon se bo razpravljal pred vsenri ostalim!. Vesti LDU. FOBAZ UKEAJDTCmr. LDTJ BMia, 95- maja- (Dim- to* urad.) >B6r©enB«itung< prhiate vest lista >Đaeler Nationalseitungc, da |* prišlo med poljskimi in ukrajinskim! ćetami 40 km seremo od Lvova do odleAme Mtfce* Hferajteeka ▼ojelca« je bite iepeMi fes ee< MAeJe> ▼ popotoevi • ■ ■ ■*"- PADBRc wskj.' V PRAOT* LDU- Praca, 26. maj*. (Dna- fow^ mr»l) PndMdnik pollmkm r«fmbltk« P*d«r«Wftld, ki se ie te dni nrađU ▼ l*i^-Ci in kj«r so ga. sprejeU % reliki^ e^Atmi, j« odpotOTai- ODOOVOR ZAVEZVIKOV KA MM* SEO KOTO. LDU. VmaHle«, 98- aa|a- r(Dmm kor- urad.) deneneeMl Je odgo^rff; nemSki delegaciji na obe noti, ki *4 tićeta. nemžklh zapadnih me] In eaank« kotline- V tom odgovora povdarja* d* se bodo vpoštevale Želje prebiralsbra1 lasedenih pokrajin. Modalitele ee bode sestavile s veo ekrbnostjo- V pokrajt-nah, ki ao se odatopile Belgiji, ima ja^; no mnenje popolno prošlost in se more-prebivalstvo izjaviti v roka isstih m#-secev- Kar se tiče Slezvikm, se bavi mi* rovna konferenca s tem vpraAairJeni Ba prošnjo danske vlade in danskega ljud-etva- Glede saarske kotline smo ixr?oUlt posebno obliko povrafcila odškodnine, ker je bilo razdejanje rudnikov v 8e»j verni Franciji zločin, kl sahter4 ekaemplarično kazen* Dobara določena^ ali nedolodene množine premoga bi nš\ sadostovala- Popolna in tako|3nja od-daja v blizini franeoske meje nahajajo-l čili se rudnikov J« nsipriproetejsm In najučinkovitejža resitev problema «l-j škodnine za razđejane rndnike- Da ••] izognejo pomotam in težkočam, so ali-; irane in asociirane vlade sklenile. jfta.) to dolocbo deloma izpremene* Predlsr^ gajo, da dobi zadnji paragraf omenjene! določbe nastopno obliko: »Obveznost] NemSije, da izvrSl svaja plafiila, bo ras>' motri vala odškodninska komisija. Nam-i čija mora dati prvo hipoteko na svojoj glavnico in svoje dohodke na način, klj ga bo odškodninska komisija odobrila-^ Ako Nemčija ▼ enem teta poten, ko mora ta platila izvršiti tega ne stari,! bo komisija skrbela, da resi to vpraie/ nje po določilih zveze narodov, ali, 3*J bo potreba, potom 1ikTidaci|e dq)a omjs^ njenili rudnikev< \ AGRARNA REFORMA-\v ,, LDU. Beograd, 26- maja- PA 8a-j našnji seji agrarnega odoek* mm j* vr-j šila debata o reUtvi agramegs rpr«-] sanja v Bosni- Stavljeni so Mli trij« predlogi: 1- Predlog soclalistov, da s#j đoeedanjim posestnikom zemljišž aplolffl ne plača ođškođnina; % predlog 8r4 Hrasniee. da se plača popolna vrednosti po kata str alnem zakonu, ki je t Bosafi v veljavi od ieta 1917-; 3. predlog ii-1 Marinkoriča, da se piaoa tt% vse n^A-nosti. ker zenilusče ni več vredno 15* većino glasov je bil sprejet pfedloc ftr* Marinkoviča. da mm poeestnikom tem-l]i&6 ne plača popom« fesiastralne; vrednost teh zemljiSČ. nego Ie gotovf^ odstotki- Poiskati je treba fe točniK ekonomskih, političnih in stadstičnihl podatkov- Za predlog dr Hrasnioe & glasoval Suljaga Salinagia (radikalec), dočim so glasovali vsi drugi radikafctj sa predlog dr* Marinko^tča. Za ref»-] renta agrarnega askona prodlaga cdsek-Danila SimoviČa- zakon o pdsLovnteu- LDU- Beograd, 96- maja- Ođfcv m| zakon o poslovnika narodnega pred-j stavnižtva je zakljnčll svoje delo in se seđaj pripravlja kontoa redakcija za*, kon^e osnove* V glavnem je spreje? nacrt vlade. Referent 1» dr- Čorovi5-ODOODITEV POGAJANJ Z AV- STRUO^ ^ -> LDU: Lyon, 27. maja- ?B^r0E«*io.f V krogih ameriške delegacije pri mi? rovni konferenci vlada veliko rasola*! ranje in nezadovoljstvo, ker se je !zro4 čitev mirovne pogodbe nemško - av* |strif«ikim delegatom Se »opet odgodihi na neđoločen čas- Društvene vesti in priredHve* št- Pavel v Savinj- dolini- Radi ne> stalih vojnih razmer preloži se TOoelioai pevskega društva Št- Pavel v Savinjskf dolini od četrtka 29. maja na nedotodsn čas- Odbor- Društvo državnih nslufbencev tet-, ljestva SHS na slovenskent ozeisjUa ima odborovo selo n e na praznik, 29. t mj i temvec v soboto, dne 31. t m. ob pol 12,t 1 uri v posvetovalnici mestnega masri-* strata. * Aprovfiaclia. '~f Aproviracija jui- želesnles Ima' v troji zslogi sopsi amerikansko masi! in slanino-__________ ^ Pdzvedbe. J Dotični gosiiod, ki je neupravan? ottnesel v soboto popoldne iz Marije Tefl režije ceste št. 16 salonsko suknjo, atej pozivlja, da jo nemudoma prinese nasaP sicer se zadeva fzroči poHcfjL ^ UdajatsU in odeovond oredsik: Valentin Kopitar« . Lasteim hi tisk »Narodne tisfcafs^ Prehlakflja ne morejo grla ikodc^ vati. če Tellerjev »Elsa-fluid« rabimo1 sa grrranje bi vđrsnjenje. 6 dvojnsUh ali 2 spedafni steklinici veUaJo samo 19 kron. Lekarnar E. V. FeUer, &*-bića, Elsatrs: št 238 (Hrvatsko). Od mnogih zdravnikov priporočeno. lOdOOO zahvalnih pišem. Naj bi bilo vedno pri hlil Omot in poštarina se dod«5e m* računaju posebno, ali najjeftfnflc H» «e «* *&m >dw> —a, Vm ft Stran 4. jaLunmn narod*, *» 27. maja 1919. tgVlam nj- mm mesto »vilje na dom, «11 v ral « trgovino. Naslov nove uprava g*. Naroda. *" F5493 Ibtki* tu enonadstropna hBa * vrtom rllH K in kletjo Pcrtava tt na OHacah 81 ari Ljabijtat. 5404 m i H ii I na41m po aalBi*|Ih caaab Jtupujon snke gobc in dobre vrcEt H. RBNT, KRflNJ. Iaila I« bretvm: Za naše meje. Priuorrtri Stoveaci estaaej« zvesti Jigo-slatfji. Vsebuje sijajni govor Dr. Dinko Pača \- Narodnem predstavništvu. Ccna \ K 50 v. Čisti dohodek je namenjen Sol-stvu v zasedenem ozemlju. Naročuje se v knjigarni Schventnerja. aaW al HBIMV aft BfDflUS« IHMMC* kega vas 35. 5517 In Matm M • Jelovnikom Tn LQ ■Ha in klakom popolsoaa btez napak se poetrđ actia. Potive ae v opravnfStvu »SI. Naroda« 5515 |0g n uradniSka moč W Jt ¥ lemi Mm H strokl popohioma veSEa. Na-ttop takojšen. Prijaviti aa aaabna: „la»ex, Maaim htta I aaiatafja". »11 Ifnislfr dovršen Jurist il£* ahifbc 11191111 kot knjigoveža aK let} tU-Čnega. Ceni. ponudbe pod „Jvtot/H«** na uprav. Slov. Naroda. 5606 ttanamia 5 sob v Mariboru se ia-vtfluOfulje menja s stanovanjem 4—6 sob v Ljubljani Ponudbe na upravni JNo pod „Staia?aaje v Martom S471 5471 Ifffl ffl prazna ev. tnablovaaa soba i lilB Hi dvema poata ljama za novo-noročenca. Pismene ponudbe pod »Na-▼oporoteaca 5452« na upravnlitvo »Slov Naroda«. 5452 Vrfnar v^jen vseh vrtnarsklh atrok flllntl it\ službe v kaki graSČini, topi ka h aM v kaki tovarai. Ponudbe na upravmštvo »Stov. Naroda* pod Vrinir'5503. 5500 Tvrđka Aut. Ktisper, Meslal trg, javlja tem potom tulao vast, da je nje zvesta ter marljiva kontoiistinja, gospodična Leopoldina Pikel po doigi ter mučni botezni, prejemši sv. zakramente za omira-JoČe, vceraj. 25. t. m. ob 11. uri dopoldne preminula. Pogreb blage pokojnice bo jutri, 27. t m. ob 4. uri popoldne od hiSe Žalosti, Florjanska ulica St. 6, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 2*. maja !919. "* 5502 Globoko potrti javljamo pretorno vest, da nas je zapustila i na?a preblaga, nađvse ljubljena mamica, oziroma taš£a, go.«pa Marija Widmayer hilna posestnica. Umrla i« danes, t j. 36. maja ob 12. uri opoldno po kratki in mučni bolezni. Krutost nernškega koroSkega moritca ji je natančno pred 4 m«saci in ob isti uri ugrabila tako Ijubljenega, edinega sina, nemike tolpe so jo pregnale iz njenega zadnjega bivaliSča, iz kToga njenih otrok, — oboje je pospešilo njeno, 2al tako rano smrt. Pogreb nepozabne bo dne 28, majnika 1919 ob 4. uri popoldne iz hiSe žalosti, Resljeva cesta 5t. 3, v lastno srobnico na pokopališču rr' Sv. Križa i Sv. maše zadušnice se bodo brale v Ljubljani in Vuzenid. Počivij sladko, predraga mamica '. Ljubljana — Vuztnica, dne 26. maja 1919. 2 ! Aaa Elarmas, Irmi WagnerB hčeri; Halaalc« W««a«r, \ vnakinja ; Vlktar SlftrauiB, nadrev. juž. fe!, zet. Ć508 rm^i ■ fMlai jotajatirelaka). Da pove oprava. «Stov. Harate« uto nM ateMfuK a tat* at 1$ lat m attfta daCht. Pmnđba ta uprav. Slov. Naroda pod „»atak/taM* M i fltafe inu K«rTŽ itvo tega ttata. «45« tj|| mabiovatt aB tamablovataiia awM iaCa aa. ptaafBO- Panodba vod •Saaa 6459^ mi oprovBiaivo »Slov Naroda«.___________________ 5458 Itttffl ^1^ "^10*** w aprejela v UICII popotao oakr^o za prihodnic Soisko leto gospodično, ter tjcacga 10 letnega bratca z dc2cle ? Posudbe pod Ofeajet W aa uprav. Slov. Naroda ffnlaft (i "nosna RI|iP'IBlBI)i vsah piaarni$klh dcl in kerespendence, se spreime v veletrgovino v Ljubljani. Sprefm* so Isto-tam dobro Icveibana prbitfafta Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in z zahtevo plafe (stanovanje, hrana zunaj biie> pod Stala« aieata/Hti na upr. SI. Naroda. 5501 tairtaa ltiiiha Obrtnik in triovac UlUll PURU. 40 l«t «tar. fn>«ga znaffa)a. samee, ker ima tud! nekal premo2«n]a, se Želi v svrho poroCltve seznaniti i d«klt«o v starosti od 21—» 35 let, ni iavsete vdova z ani« ali dvema otro kom z neka] premotanje«n. Le resne ponudbe s sliko, katara se resno tuđi vrnejo, n»l se poiiljajo na oorav. Slovenskega Naroda pod Šifro „Sreč»^M6" 550* „Srna" je razmeroma najcenejs« milo, ker Je najpopolnejie kakovoati. Tvornica mila in sode I«mae Fatk, Svta|- Poskaa- nl saboji a 4Vi kg vtebine. 4990 nukinšuk! za prodajo »Slovenskega Naroda* v Ljubljani in vseh večjih krajih Jugoslavije se sprejmejo takoj. Več se izve v upravntštvu „itovciisiccoa haropa" Kupujem i irtknt tabje treslo, tes iq jiDis. Prosim Dmnidbt s skrtjtt ctat! IMi Mi Žala ni Mrt I Uh I^Mkl HiaaMtokaađoaaM-raM ■■U Naatov tava uprav, aiatvo »Slov. Naroda« S5U f^k kaL 16 se proda. Na- PM stav pova oprav. Slo- vfka^a Naroda _________SMT Tmmi am nov ili aulo rabljen *e-Uaao kop* Pontide rvrtd Scavarazl ■■^a* *v> rmsBvnaava ■• aoti fffM|«««ffdaM apw|aii valaobrat s slad-umIHi kttalBi blaMtL Mktr ■anavavt nvai ■«• ■avanHi w» •«• ___________8W___________ MUm v oriftnalnnj zabolih a MU 1440 komadov proda po 70 vtnar)«v 1 komad pri osebnem prevzcmanju ali ptaCIlo naprej Cbl Saa-•aas. tagatac St. Stajaraka. 3411 ffja«afi kakor todi več a£eacav se ICMjl sarejaie proti dobremu pUčilu v tnfno dalo. teta* Stataaff, aittlal ittartkl statelav, LJftsttast, Java> W&WB wMm M. 19 4844 UH Uljtt veCIatno prakso, dobrim! spričevali. pomaga tuđi delati, iiCa službe. Ponodbc na upravniStvo .SI* Naroda« pod .DaattU bojtć/5401.« 5401 KnH iA iihi tonmi nntir-■il InteL ifftiMUn inns inet- antika vaake vrste za koksa, motorje MIB in avtomobila. — na«l«ut6M Sckaastffava aflea *. 4273 i—i«it>i Dolgotetnlm odjemalcem ■IHBHI nainasitamo, da jim ne smtmo kva«« poslati, kajti je ves lz-delak kvasa od deftln* vlade zaple niat. tar smtmo samo onim gosp. od-jesulcem poitljatl kvas, kateri se na-hajafo v razdelilniku okrajnih glavar-stev. To radi reda aasnanjamo tem pot«mf kajti nemofoče nam je obve-stlti vsakega posamazao. Tmnt krati ,tmt*«_______________ 5498 RUM slfvovko, vermut vino, razna vina v sodlh fino beio In Crno, ttaro vino za steklenice prodaja po ugodnih cenah tvrdka Br. HfaktfM, LfmkHas«, Mavtf« Ttrmti*' —w** ta, (bliaal) 637S 1000 kron n dam temu :: kdor mi dobi stanovanje obstoječe iz 2 — 3 sob s pritiklinami v Ljubljani ali pa v najbližji okolici. Ponudbe pod „M«iatVft90*'v na upravo ,Sl. Naroda" 5509 metrska in na drobno klana, suha, trda in mehka, v vsaki — — :-: množini :-j -— — -<^-;p n. o na eele vagone oddajt po dnev- — — :: nih cenab :: — — F. 6 A. Uher =—= LIvMfaaav x=-= Pisana: Mlaatarfava aL 4. Salaaja: Slamikava «L it 12 I Talalaa M. U7. Kmetska posoJHnlca ljubljanske okoUoe v Llabllanl naznanja žalostno vest, da je preminul dne 25. maja 1919 gospod OTON BAYR i ravrnatall v pakafn. Bodi ohranjen zaslužnemu možu prijazen spomin. LJUBLJANA, dnć 27. maja 1919. M MflKSa aa dakle v 16. lete in brez Tlaaaarilhia dobro zmožno sioven-starstv prostor kot učenko v •ftCH|liimi ske stanografjje is^cfo strogi tigovski kiai, najraje na defeli. slušatelji tehniSnih korzov. Naatop ta-lma 6 rasredov in je izurjena v go- koj. Plača po dogovor«. Ponudbt pod spodinjatvu. Naslov: L ZcHasr, Kaauik. •,ttbaiit/UltM na upmvniStvo »Slo-_______________5490_________________venskega Naroda*______________5513 Stanistaw Sćdl^k Lea Hrovatova zaročena. Jeaenice, dne 22. maja 1919. Brec poaebnaga obveatita. Prima bosanske slive v ■•■ pradafa ▼ konl«U|l9 dokler traja zaloga, trs> Cnnin *•■*• *» ^^^ d#L ****** „Balkan11 po ceni tjUMIII K 530 za Ntto kg. Leseni sodi po K 30*— se ne sprejmejo nazaj. 5416 r^ Srbeflco, hraste, lišaie *— 1 I odstrani prav naglo dr. Plesch-a tzvir. postav, varovano ^UMJkMM^ ■ rOaM*4- ■■»"• Popolnoma brez duha In ne maie. Poskusni ■ lonček K 3—, veliki K 5*—» porcija za rodbino K 12-—. ■ = Br. L Rasch's KrMen-Mpotnaka (6y6r), Raab Ogrska. = I Zaloga aa LjuMjano In okolico: Laksram „pri alsteam falam", I ____ Munlfaiu, Marlfln trg. 5958 ■ a^T Pozor na varstveoo znamko 9lISAaAf ORU*4 "Va B ! SUETLA ! Batarlf«, tarotecv •UktrotahnleBl prtdsmaU. (izddek svetovne slovtnske tvornice.) Generalna reprezentanca za en groš v kraljestvu SHS JANKO POGACAR, ZAGREB, iw: žačnoo Ljubljan«! Ilirska alie* M. «9 1. I Prva hrvatska tovarna za električno industrijo Zagreb I lAitfrTF* Tovarna Ni poalovalnlca aunduatova uaUa 41« I Prevzema urejenja električnih pogonov. Velika zaloga električnega pri-I bora. Zažulje na veliko in malo. Specijalno olje za mazanje električnih I strojtv. TovarniSko popravljanje električnih strojev. Tovarna žepnih I baterij »CROATU« Sielo kinini mko in im otrabe razptHiji n timu izkazaia, U a tanji Hitim niltiiti Sjedinjeni paromlini i. ž. u gjelovarn. 5: TREBAMO H za promt dobavu više vagona vapna, cementa, čavlje (žeblji) i prutnog Željeza, kao i ćnkovnog lima (pločevine). Ponude slati na t i Kovač i Stančić, Pitomaca (Hrvatska). # Obvestilo! * Vljudno naznanjamo, da smo prevzeli trgovino in delavnico od eosp. J. Hlavke v Ljubljani, PreŠernova ulica 5, kjer bodemo kot prej prodajali in tzdelovali kirurgične instrumente, vse vrste ortopedičnih protez In bandal, po zmernih cenah. Priporočamo se gg. zdravnikom v Ljubljani in na deželi kakor tuđi slav. občinstvu za nadaljno naklonjenost. jK. V LJUBLJANI, dne 15. maja 1919. 6. Besednik in drugovi Znataika B. P. B. Veletrgowina Isidora Schollera sin Zagreb, Vlaška ul. 21. Ustanovljeno 1888. Telftf on 108. !!■ uli svoje bogato skladlžče: stearinskih sveČ, Šved-IIUOI skih vžlgalic žvepla (Floristella dvostroko rafi-minne) smokev, mandljev namiznega olja, limon, rozint popra, kave, suhih sljiv, metel itd. | C«n« zmtrnt I Zahtevajta canlko« I ad St. 7740/16. Razglas. Meseca iwal|a 1919 se bode vršilo v Mestnem domu Y88k tarak la patak popoidne ob polu 4. uri javno hemitin rojiile prati kozan (osepnean) Z* Sp#^Bl8 ftika), v sredo, 4. junija v ljudski Soli. Za ▼•4aiatfl v sredo, 18. junija v raestni ubožnid, vsakokrat ob polu 4. uri popoldne. Pozivljajo se resno vsi starši, kojih otrpci še riiso cepljeni, da prinesejo te k cepljenju in k praglado, ki se vrši t«alam kaa> aa|a na istem kraju in ob istem času. Pri pregledu izroče te tuđi apntatala a atpllaalVf ki so potrebna pri sprejemu otrok v solo. Z ozirom na nevarnost, ki preli v aadjajajafli teaa glede aaalapa kasi (osepnic), opbzarja mestni magistrat, da je cep-ljenje najuspeSnejle sredstvo zavaravanja proti tej bolezni ter nujno poztvlja tuđi vse one, ki morda alaa bili še nikoli cepljeni, in vse tište, pri katerih je že preteklo več let po zadnjem cepljenju, da se dajo sedaj ctpiti, oziroma na novo cepiti proti kozam. Utstnl magistrat IJablJaiisU, dne 22. maja 1919. ym