6ul0U^O
OSB.EC
NJA Ki4J
\
■muriSKI DNEVNIK
^oitnina plačana v gotovini /-i	'a r\n *•
Abb. postaje I gruppo li6D3 4(HJ liT
Leto XXXVII. Št. 119 (10.941)
TRST, četrtek, 21. maja 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
MINISTRSKI PREDSEDNIK FORLANI BO DANES OBJAVIL SEZNAME ČLANOV SKRIVNE PROSTOZIDARSKE LOŽE j|'“"	^ ■
V «P2» številni ministri, politiki in generali IEMA TOMAZI£l
Gre verjetno za največji politični škandal v povojni zgodovini Italije
RLM — Vsa zadeva v zvezi s tajno prostozidarsko ložo »P 2» je že prerasla v ogromen političen škandal, bržkone največji v zadnjih letih. Predsedstvo vlade bo danes skupaj z drugim pomembnim gradivom objavilo seznam 953 imen. Že sinoči pa so krožile najrazličnejše domneve .napovedi in »nepredvidljiva« imena, kot so potrjevali razni poslanci. Trije ministri, demokristjana Foschi in Sarti (za delo in pravosodje), socialist Manca (minister za zunanjo trgovino), vse socialdemokratsko vod-
vse
stvo s tajnikom Pietrom Longom na čelu, 50 poslancev in senatorjev (demokristjanov, socialistov, socialdemokratov in republikancev), tri gosto natipkane strani visokih častnikov (karabinjerjev, finančnih stražnikov, sedanjih in bivših komandantov generalštabov, poveljnikov tajnih služb), visokih predstavnikov sodstva, finančnega in založniškega sveta (vsa skupina Rizzoli z dobršnim delom glavnih urednikov- dnevnikov). To naj bi bila v glavnem imena pripadnikov tajne framasonske lože «P 2», ki je vpletena v največje škandale zadnjih let, vključno s škandalom. ENI, ki so ga včeraj ponovno uradno odprli. Krožijo govorice, da gradivo ni samo goli seznam imen, temveč prava dokumentacija z lastnoročnimi pismi, članarinami... Preiskovalna komisija o zadevi Sindona, naj bi celo ugotovila značilnosti prave «protidržavne zarote*.
Sinoči je predsednik vlade Forlani, povsem nepričakovano, če upoštevamo njegovo izmikanje pred poslansko zbornico v prvi razpravi napovedal, da bo danes dal v javnost celotni seznam članov lože «P 2», seznam, ki ga je že pred dvema mesecema poslalo milansko sodstvo, ki raziskuje primer Sindona. Danes se bo iz Švice vrnil tudi predsednik republike Pertini. Marsikdo že domneva, da bo potrdil zamenjave v vladi tistih ministrov, ki jih obtožujejo pripadnosti loži «P 2». To je bila govorica, ki se je vztrajno širila pozno v noč v rimskih političnih krogih. Vsekakor je seznam imen Forlani že sinoči o polnoči izročil predsednikoma obeh .vejparlamenta
Sklep o objavi je včeraj popoldne sprejela tudi preiskovalna komisija o zadevi Sindona, ki se bo sestala danes dopoldne ob 9.30. Ob koncu včerajšnje seje, potem ko sta prebrala seznam, nista uspela dva komisarja prikriti svoje zaprepadenosti. »Globoko me je pretreslo. Vsak demokrat je lahko upravičeno zaskrbljena je dejal poslanec PDUP Luca Cassiello. Radikalni poslanec Teodori pa je samo dejal: »Resnično sem vznemirjen*.
Popoldne so se člani komisije o-grnili v neprobojni molk, zagotovili pa so časnikarjem, da bodo imena
sporočili že danes dopoldne. Forlani pa je sklenil drugače, bržkone da bi prehitel informacije take vpijoče vsebine — seznam je izročil kar sam.
Danes bomo torej imeli imena, spoznali bomo vseh 953 gospodov združenih v loži «P2», in to prav dan po aretaciji predsednika »Ban-co Ambrosiano» Roberta Calvija. Dva meseca sta že pretekla, odkar so milanski sodniki pozvali vlado in parlament na njune ustavne dolžnosti. ko so izročili predsedniku vlade Forlaniju gradivo, ki so ga zaplenili v vili «framasonskega velikega mojstra* lože «P2* Licia Gel-lija. Vse stranke, med njimi tudi najpomembnejše so se enotno izjavile za objavo vsega gradiva. Celo Forlani, kljub svojemu izmikajočemu poročilu pred zbornico, sedaj ne nasprotuje objavi. Vse to kljub grožnjam v brzojavki Forlaniju in v časopisnih izjavah »velikega mojstra* tajne lože «P2» Gellija, da bo objavil še navarnejše sezname.
R. G.
ZADNJA VEST
Objavljen seznam
V nočnih urah sta začeli tiskovni agenciji ANSA in AGI objavljati seznam članov lože P2. Do zaključka redakcije smo prejeli le prvi del seznama, v katerem je samo en Tržačan, dr. Carlo Fabricci.
Italija priznala Pinochetov režim
SANTIAGO — Kot je z zadovolj stvom sporočil čilski zunanji minister in bolj v zadregi potrdilo tudi italijansko zunanje ministrstvo, sta Italija in Čile ponovno vzpostavila diplomatske odnose na ravni odpravnikov poslov, kar predstavlja prvj korak k ponovnemu imenovanju veleposlanikov. Kot poročajo iz Santiaga je dejansko priznanje Pinochetovega fašističnega režima posledica »neverjetne rasti* trgovinske izmenjave med obema državama.
V ZAPORU RAZVPITI BANČNIK ROBERTO CALVI IN VES VRH FINANČNE DRUŽBE 4A CENTRALE*
Sodnik jih obtožuje, da so protizakonito izvozili 27 milijard lir
MILAN' — Pravi preplah je vzbudila v italijanskih gospodarskih krogih, močno pa je odjeknila tudi v političnih vrhovih, vest o aretaciji v zadnjih časih zelo razvpitega bančnika Roberta Calvija in drugih članov upravnega sveta finančne družbe «La Centrale«. Med njimi so imena znanih italijanskih finančnih mogotcev, protagonistov še zagonetnih, a velikih finančnih operacij zadnjih dni, kot je nakup 40 odstotkov delnic največjega italijanskega časopisa »Corriere della sera« (Calvi), prevzem državnega dele-
Roberto Calvi
prevzem
ža v največjem kemijskem podjetju »Montedison« (Bonom!) in nakup kontrolnega paketa delnte ene naj-večjih zavarovalnic, RAS.
Obtožbe, na osnovi katerih je sodnik D’Ambrosio izdal zaporne naloge za Calvija, Antonia Tonella, Maria Valeri Manero, Giorgia Cappu-gija, Aladina Minciaronija, Carla Banomija in Giorgia Cigliane ter poziv na zagovor tudi za Carla Ca-nesija in Massima Spado, so zelo hude: protizakonit izvoz valute in neizveden povratek kapitalov iz tujine. Dve imeni obtožencev še nista objavljeni, ker ju še iščejo. Postopek, ki so se ga pri tem posluževali in ga opisuje utemeljitev sodnikovih ukrepov je sila zapletena.
«La Centrale* naj bi v bistvu
prodajala poceni delnice italijanskih družb tujim finančnim družbam, ki so jih kontrolirali prav tako njeni upravitelji, nato pa jih od njih odkupovala nazaj po veliko višji ceni. Po mnenju sodnika so torej kupovali in prodajali delnice sami med seboj in so se pri tem posluževali goljufije, tako da je razlika ostajala v tujini njim samim na razpolago. Na ta način naj bi ustvarili v letih 1974 in 1975 v tujini sklad (oziroma protizakonito izvozili) 27 milijard lir, kar bi ustrezalo sedanji vrednosti več kot 50 milijard lir.
Goljufijo je prijavila že leta 1978 milanskemu sodstvu državna banka, ki je zadevo preiskovalo doslej nerazumljivo počasi in pri tem več-
•liiilHinnililiiiiuiiiimiiiHitiiiiliiiiiiiiilliHiiiiiiiiiiMmiHiiilililHiiiiimiiinnunHiiilmiiiiiiniiHiiliiHliiiimiiiHiniiiiiiiiiiiliiiiiiliiiinunHimHniiiiuiHiiimu
PO OČITNEM NEUSPEHU »KAMPANJE* CIRILLO
Rdeče brigade ugrabile direktorja petrokemijske tovarne Montedison
Petčlanski kpandos je z zvijačo vdrl v stanovanje Giuseppa Taliercia v Mestrah in ga odpeljal - Ogorčenje delavcev in sindikatov vMargheri
5$; v.tf:	, .	. ■	..
BENETKE — Spet ugrabitev rdečih brigad, tokrat na severu v Mestrah! Po ugrabitvi neapeljskega deželnega odbornika Čira Ci-rilla, katera je v svojih «ideološkib» postavkah, zaradi vztrajnosti neapeljskega podproletariata, ki se ni odzval posrednemu »pozivu« RB k odporu proti oblastem, dokaj klavrno propadla, so tokrat teroristi «poskušali srečo« v Venetu, kjer so že od nekdaj globoko zakoreninjeni. Obenem so verjetno hoteli dokazati,
da je njihova organizacijska sposobnost v tej deželi, kljub aretacijam in iztrebljenju beneškega voda RB Maria Ludmann - Cecilia, docela nenačeta.
......................
Volitve na Severnem Irskem
V izredno napetem vzdušju zaradi gladovne stavke pripadnikov IRA v jetnišnici Maže so Severnem Irskem upravne volitve, na katerih so Irci pozivali svoje rojake, naj ne volijo jetnikov«
bile včeraj na za »sovražnike (Telefoto AP)
Nova žrtev RB je direktor petrokemijske tovarne Montedison v Margberi Giuseppe Taliercio. Način, ki so ga uporabili je bil presenetljivo učinkovit. Peterica briga-distov, med katerimi je bil eden preoblečen v finančnega stražnika, je pozvonila na zvonec vhodnih vrat Taliercievega stanovanja, v elegantni hiši v središču Mester. Ko je žena opazila finančnega stražnika, jih je ničesar sluteč povabila, naj vstopijo. Zvijača je uspela. Iz žepov so se pojavili samokresi, v nekaj minutah so brigadisti zvezali ženo in dva sinova ter prijeli Ta-liericija. Ker se jim očitno ni mudilo, so še dobre tričetrt ure brskali po direktorjevih dokumentih in zapiskih. Preden so ga odpeljali, so ženi dejali »srno od rdečih brigad, bodite mirni*. Kmalu nato so odšli, ne da bi jih sploh kdo opazil.
Obupane klice svojcev ugrabljenega funkcionarja so sosedje zaznali šele pol ure po ugrabitvi. Ko so o dogodku obvestili policijo, je bilo seveda prepozno in vsa prizadevanja so bila zaman. Več sto policajev in karabinjerjev je nemudoma obkolilo mesto, teroristov pa seveda niso zasledili. Doslej ni še nihče uradno prevzel odgovornosti za u-grabitev, vendar pa hladnokrvna in natančna tehnika ter tudi izbira žrtve pušča le malo dvomov.
Petrokemijska tovarna Montedison v Margheri je bila že, od nekdaj tarča teroristov. Prvič šo se v tem kraju, središču ostrih delavskih in sindikalnih bojev, pretirane industri-jalizacije, onesneževanja in kričečih socialnih protislovij, pojavili leta 1976, ko so zažgali nekaj osebnih avtomobilov tovarniških funkcionar-
jev in jih ustrahovali. Višek svoje dejavnosti v Margheri pa so dosegli 29. januarja 1980 z umorom poddi-rektorja tovarne Sergia Gori ja, ko se jc ravnokar odpravljal na delo.
Ugrabitev direktorja Montedisona so z ogorčenjem obsodili tako e-notni beneški sindikati kot zveza beneških industrijcev. V noti, ki jo je izdala krajevna zveza CGIL - Čl SL - UIL je rečeno, »da je ponovno teroristično dejanje del strategije napetosti in provokacije, ki je, kot taka, uperjena proti delavskemu razredu. Ugrabitev prihaja prav v trenutku, ko si delavci in sindikati prizadevajo ohraniti delavna mesta in rešiti produkivne težave v pristanišču v Margheri*.
RIM — Po privoljenju ameriških oblasti je italijansko zunanje ministrstvo imenovalo Rinalda Petrigna-nija za novega veleposlanika v ZDA.
krat menjalo preiskovalnega sodnika. Februarja 1979 je preiskavo prevzel sodnik Mucci, ki je sicer lani julija zaplenil bančniku Calvi-ju potni list, a mu ga je nerazumljivo že septembra vrnil. Zakaj? Določena razlaga lahko prihaja iz dokumentov, ki jih je sodstvo zaplenilo v stanovanju in uradih pobeglega kolovodje skrivne framasonske lože «P2* Gellija, na podlagi katerih so sodniki iz Brescie poslali sodno obvestilo samemu načelniku
Papež že opravlja svoje funkcije
RIM — Najbolj zgovoren dokaz o izrednem okrevanju. Janeza Pavla II. je vest, da je papež včeraj že delno opravljal svoje funkcije poglavarja rimskokatoliške Cerkve. Poleg vljudnostnih obiskov:	včeraj
sta ga obiskala oba skopska škofa, pravoslavni in katoliški, so se včeraj zadržali pri papežu predvsem odgovorni v cerkveni hierarhiji, ki so ga seznanili s tekočimi posli. Dalj časa se je zadržal pri papežu tudi predsednik italijanskih škofov kardinal Anastasio Bal-lestrero.
Medtem pa italijanski preiskovalci ne morejo do živega papeževemu atentatorju. Meh-med Ali Agca nadaljuje s svojimi fantapolitičnimi izjavami, da so mu že zagrozili, da ga bock^ijremestili v kako jetni-šnieo. Agca povzroča težave tudi zahodnonemški zvezni policiji, ki je včeraj ogorčeno zavrnila turške trditve, da se niso v ZRN preveč trudili, da bi desničarskega terorista izsledili.
milanskega državnega pravdništva Grestiju in omenjenemu Mucciju.
Škandal torej zavzema čedalje bolj zaskrbljujoče razsežnosti, saj potrjuje sume o razpredeni mreži gospodarskega in političnega «pod-vladja*, ki brezobzirno izžema bogastvo države in ograža zaupanje v njene temeljne ustanove. Vsesplošna -je zato zahteva, da se afera razčisti' do dna in da se krivci zgledno kaznujejo. Sodnik D’Ambro-sio je pravilno sklenil voditi proces po hitrem postopku. Če jim bo krivda dokazana, tvegajo obtoženci več kot 6 let zapora in več kot 100 milijard lir globe.
Po krajši bolezni je včeraj sklenila svoje življenje Ema Tomažič, mati našega tržaškega narodnega heroja Pinka, simbol trpljenja in žrtev, ki so jih morale slovenske žene in matere, primorske še posebej, dati zato, da smo si lahko iz teme utrli pot v svetlobo.
Ob smrti mame Tomažičeve nam znova vstajajo pred očmi ponosni, čisti, vzravnani liki teh naših žena in mater, ti svetli vzori nedopovedljive ljubezni, ki se v najtežjih časih naše narodne zgodovine ni izčrpavala samo v ljubezni do svojih otrok in družine, marveč je svojo toplino prenesla na vso narodovo skupnost, se poistovetila z njo v hrabrem, strastnem hrepenenju po najvišji vrednoti — svobodi. Le tako je mogoče doumeti, kako so te naše matere in žene, ti naši simboli, mogle preboleti takšne strašne udarce zle usode in ostati sredi življenja kot svetilniki na nadaljni poti.
In vendar, kdo bi na začetku Emine življenjske poti mogel slutiti, da se bo nadnjo zgrnilo toliko gorja? Kljub revščini, ki je ob njenem rojstvu vladala na tržaškem Krasu, je v številni Coljev! družini v škrbini rastla v brezskrbnem otroštvu vse do svojega prihoda v Trst, ko ji je bilo komaj šestnajst let. Tu se je kmalu spoznala z Josipom Tomažičem, ki ga je. kot toliko druge slovenske krvi, vsrkal vabljivi Trst iz njegovega rodnega Jenežovega brda v Brkinih, V -/ikona sta si z marljivostjo in podjetnostjo, lastno našim ljudem, ustvarila trdne temelje za življenje. Potem je prišla prva svetovna vojna, moža so vpoklicali k vojakom in sama se je s komaj rojenim Pinkom prebijala skozi begunstvo.
»Mati, ki me je v vojni vihri nosila po svetu, je zame najdražji spomin, najljubša podoba moje matere, matere begunke«, je o njej zapisal Pinko na predvečer svoje nasilne smrti. ..
Po končani vojni in moževem povratku s fronte, sta se vrnila v Trst. Rodila se jima je hčerka Danica in življenje je počasi spet steklo v delu in skrbi za družinico, toda črni oblaki so kmalu začeli oznanjati nevihto.
Pinko je medtem odraščal v mladeniča, v marljivega in inteligentnega študenta in hitro zorel iz narodnega navdušenca v revolucionarja, v borca za delavske pravice, v borbenega protifašista in komunista. Svoj svetovni nazor si
•iiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiintniiiiiiiiiiitiiiiiiiimiimiiiiininiiininiiiimiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiimiiiiiiiHiiniiiMmimiiiimmiiiiniiiiiiiniiimii
DRAGINJSKA DOKLADA SLEJ KO PREJ SPORNA TOČKA
Vsedržavno sindikalno vodstvo se je razšlo brez sporazuma
V prihodnjih dneh posveti v okviru treh zvez in enotnih struktur v deželah in strokah
RIM — Tudi včerajšnje vsedržavno vodstvo enotne sindikalne zveze se je razšlo brez enotnega predloga o sklopu ukrepov za zajezitev inflacije in premostitev gospodarske krize, ki naj bi ga predstavili vladi kot alternativo na njeno gospodarsko politiko, oziroma na njene dosedanje raztresene ukrepe, ki bre-
nnnnm»unMnwi»m»imn»Mwmimimumninntnmmiimii»nitunniMHiinnn«niiiuiiunmiimnniniiiim
PO PETIH REFERENDUMIH
Še vedno polemike
RIM — Izidi referendumov so še vedno v ospredju politične razprave. Včeraj so o njih razpravljali republikanci, danes pa bodo obravnavala posledice zavrnitve vseh petih predlogov vodstva KPI. PSDI •n PLI. Sicer pa sta v razpravo včeraj posegla kar dva strankina tajnika. Tako je tajnik PSI Bettino Craxi, da si nihče ne more «prisvojiti* rezultata, ki je last vseh. Nobenega dvoma ni, je dejal Craxi, da je bil prispevek KPI v tem boju ta napredek odločilen, prippmnil pa Je. da je bila to dolžnost komunistov, ki se ji seveda niso odpovedali. Kar pa zadeva vlado je Craxi •menja, da rezultati referenduma
ne vplivajo na odnose med strankami vladne večine. Craxi je tudi odločno zanikal, da bi prišlo do nesporazumov med komunisti in .socialisti zaradi izida referendumov. Vsakdo je zagovarjal svoje stališče, je poudaril tajnik PSI in dodal, da nesoglasija nastanejo, kadar se sile. ki so skupno vodile politični boj. soočajo s porazom, česar pa sedaj ni mogoče trditi. Tajnik KD Flami nio Piccoli pa polemizira s komunisti, ko pravi, da mu ni jasno, kako je mogoče izvajati politične posledice po nedeljskem glasovanju. Komunistom je očital. ,da i>o-zabljajo, da hišo dosegli uspeha s svojo pobudo o ukinitvi dosmrtne ječe,	,
Asad zavrača dosedanje predloge za mimo rešitev «raketne krize»
TEL AVIV — Mirovno misijo posebnega Reaganovega odposlanca za Bližnji vzhod Philipa Habiba so podaljšali. To je edina pozitivna vest po predsinočnjim optimizmu, ki je vladalo v Bejrutu in Tel Avi-vu. Sirski predsednik Ilafez el Asad je namreč včeraj izjavil skupini a-meriških časnikarjev, da ne obstaja kaka ameriška kompromisna rešitev sirsko-izraelske raketne krize temveč samo predlogi Izraela, ki so za Sirijo, nesprejemljivi.
Kdor je torej upal v skorajšnjo rešitev krize, je doživel razočaranje. To pa še ne pomeni, da bodo besedo sedaj prepustili armadam obeh držav, saj Habib ostaja na Bližnjem vzhodu in. bo že danes
nadaljeval svoje pogovore v Bejrutu in verjetno v Damasku.
Prav v libanonski prestolnici, kjer so se boji nekoliko polegli, da se sliši le občasne topovske dvoboje, politični opazovalci predvidevajo postopno sirsko-izraelsko pomiritev, a obenem poudarjajo, da se bo libanonska kriza nadaljevala. Wa-shington je namreč sprožil svojo diplomatsko ofenzivo za odpravo raketne krize in ne za dokončno pomiritev v Libanohu. Predlogi o postopnem umiku sirskih protiraketnih baterij z libanonskega ozemlja, izraelska obveza, da ne bo več letalstvo preletavalo sirsko-libanon-Sko obmejno območje in zamisel,
da bi falanga po umiku sirske vojske iz doline Beka prepustila nadzorstvo redni libanonski vojski, so za libanonske politične opazovalce vse premalo, da bi lahko razvili libanonski klobčič. Nekaj več upanja polagajo na napore Saudske Arabije, ki je baje pripravljena nuditi Siriji milijardo dolarjev finančne pomoči, da prepreči vse večji sovjetski vpliv na Bližnjem vzhodu.
Nedvomno bo položaj nekoliko jasnejši po jutrišnji konferenci ministrov za zunanje zadeve Arabske lige v Tripolisu, a po dosedanjih izkušnjah bomo lahko le ugotovili, do katere mere so posamezne države pripravljene podpreti Sirijo v morebitnem spopadu.
menijo le najmanj premožne sloje, omejujejo investicije in zaposlenost, nimajo pa nobenega pozitivnega u-činka glede na omenjene temeljne smotre. Sporna točka je ostala slej ko prej draginjska doklada, kjer se glede njene vključitve v splošen okvir protikriznih ukrepov in same vsebine pri tem postopku, ločujejo sindikati, zelo na grobo vzeto, na stališče CISL in UIL ter na drugačen predlog CGIL.
Carniti in Benvenuto v bistvu vztrajata pri (nekoliko popravljenem) predlogu bivšega predsednika Confindustrip Carli ja o vnaprejšnji določitvi, v dogovoru z vlado in podjetniki, neke najvišje letne ravni inflacije in ustrezni omejitvi točk draginjske doklade z morebitnim obračunom ob koncu leta. Na tej osnovi naj bi se realni dohodki delovnih ljudi še počasneje prilagoje-vali naraščanju življenjskih stroškov. Toda tak predlog je hudo sporen v njihovi sami bazi, saj je ravno včeraj sindikat kovinarjev CISL odločno zavrnil vsako možnost omejevanja draginjske doklade.
Generalni tajnik CGIL Lama pa nasprotno predlaga, naj ostane draginjska doklada nespremenjena, oziroma naj jo vlada celo razbremeni davčnih odtegljajev (kar bi koristilo tudi podjetnikom), v zameno pa pristaja na «odgovorne» zahteve pri poviških plač ob obnovitvi delovnih pogodb (80.000 lir mesečno za vse, v povprečju nadaljnjih 80.000 na osnovi profesionalnosti). Hkrati pa
CGIL zahteva jasne odgovore na ostalih 9 točk enotne sindikalne platforme, ki jih vlada še ni dala.
Taka stališča so ponavljali zastopniki CGIL, CISL in UIL tudi na včerajšnji kratki razpravi, pri kateri Lama, Carniti in Benvenuto sicer niso osebno nastopili. Vsedržavni svet se je mogel torej dogovoriti le o postopku, ki ga bo sindi kalna zveza uvajala v prihodnjik dneh. Po vrsti bo najprej vsak sindikat izvedel v svoji sredi »preverjanje* dosedanjih stališč, sledili bodo posveti enotnih organov na ravni dežel in posameznih strok, nakar se bo spet (v 10-15 dneh) sestalo enotno tajništvo, šele potem se bo ponovno sestal vsedržavni svet CGIL - CISL - UIL, da odloča o vsebini in postopku širokega posvetovanja z delovnimi ljudmi.
Ni še gotovo, ali se bo sindikalni vrh v tem času spet srečal z vlado, da jo prisili k jasnim odgovorom in nedvoumnim obvezam glede 9 točk sindikalne platforme, o katerih so vsi trije sindikati soglasni,
BEOGRAD — Na včerajšnji seji sveta Zveze sindikatov Jugoslavije so dosedanjega člana predsedstva sveta Rada Galeba soglasno izvolili za novega predsednika sveta Zveze sindikatov Jugoslavije z enoletnim mandatom. Galeb se je v imenu sveta zahvalil dosedanjemu predsedniku Miranu Potrču za njegovo predano delo v izjemno težkem letu. (dd)
Mariboru in Zagrebu in si ob tem s študijskim poglabljanjem ustvarjal jasno vizijo bodočnosti slovenskega naroda in rešitve slovenskega nacionalnega vprašanja v okviru slovenske republike in v družbi svobodnih narodov in ljudstev vsega sveta. Po vrnitvi iz Jugoslavije se je ves posvetil organiziranju slovenske tržaške mladine in delavskih množic. Kmalu je postal priljubljena vodilna osebnost komunistične partije Julijske krajine vse do aretacije leta 1940 in do obsodbe na smrt pred posebnim fašističnim tribunalom na znanem drugem tržaškem procesu ter u-strelitve na openskem strelišču 15. decembra 1941, ko je seme njegovega dela in boja že poganjalo klice in z nastankom in razvojem O-svobodilne fronte slovenskega naroda naznanjalo veliko žetev.
Bolečina je stisnila srce mame Erne, nedopovedljiva bolečina matere ob sinovi smrti, a iz te bolečine se je kot biser v školjki utrdila v ujej zavest o smislu in veličini Pinkove žrtve in z zavestjo moč, da je obvladala bol.
«... zame ima življenje smisel le, če sledim določenim načelom«, je zapisal Pinko v enem svojih zadnjih pisem prod nasilno smrtjo. Poslej je tudi za Emo imelo življenje smisel le v izročilu sinove smrti.
Potem je prišel tisti turobni, strahotni 10. marec 1944, ko sta pod streli zločinske izdajalske roke v UL Rossetti padla hčerka Danica in njen mož, krščanski razumnik in pesnik Stanko Vuk neposredno po njuni odločitvi, da o-dideta na partizansko ozemlje, potem ko sta svojo zvestobo narodu in Pinkovi viziji novega sveta že plačala z zapori in konfinacijo.
Mami Emi je drugič, iz nove rane zakrvavelo še krvaveče srce in spet je zbrala moč, da je vzdržala, da je ni zlomilo.
In nato še zadn.fi udarec, natanko na isti dan tri mesece kasneje, ko so med prvim velikim bombardiranjem Trsta tako rekoč na pragu doma ruševine pokopale pod seboj njenega moža Pepija,
Mama Ema je ostala sama s svojimi štirimi bolečinami, štirimi krvavimi rožami: Pinkom, Danico, Stankom, Pepijem: s štirimi bolečinami in štirikratno zaobljube, ki jo je s hrabrostjo naših trdo preizkušenih mater in žena znala spremeniti v dejanje s tem, da se je tudi za ceno tveganja lastnega življenja vsa zapisala ciljem, za katere so padli njeni najdražji, najmilejši. Njen dom je še bolj kot dotlej postal varno pribežališče in zavetje ilegalcem narodnoosvobodilnega gibanja od Blaža Marušiča do Iva Pustiška - Imra, od Borisa Trampuža do Iva America s Korčule in toliko drugih, ki so izpolnjevali ukaze velikega, zgodovinsko usodnega časa. In ko smo se radostili svobode in po tolikih letih teme nazdravljali prvi resnično sončni majski pomladi, so nas solze v toplih, dobrih Eminih očeh spominjale, kako neizmerno drago nas je stala ta svoboda, koliko žrtev je bilo treba položiti na njen žrtvenik. In takrat smo se dobro zavedali, kako Emi nikoli ne bomo mogli vrniti kar je izgubila, pa čeprav jo bomo imeli še tako radi, čeprav ji bomo še tako iskreno izkazovali našo hvaležnost in spoštovanje.
Čas — pravijo — zaceli tudi najbolj boleče rane. Ema Tomažičeva je v vseh teh povojnih letih živela z nami in sredi nas, svoje bolečine je znala potopiti vase, živela je polno in zavestno z našim vsakdanom, z našim kulturnim življenjem in z našim narodnostnim bojem. Njene darežljivosti so bile deležne domala vse naše zamejske slovenske ustanov • in organizacije. Zdrava radoživost jo je vodila na prireditve in izlete, med ljudi In v naravo, med tiste ljudi in v tisto naravo, ki jo je njen Pinko tako neizmerno ljubil, da ji je poklonil svoje predposlednje misli in besede: «Lepo je bilo življenje, užival sem vsak njegov trenutek, vsak žarek sonca, najdrobnejšo kapljico dežja ...«.
S ponosno zadržanostjo in globoko hvaležnostjo obenem je sprejemala, kar ji je skupnost skušala povrniti: razglasitev Pinka za narodnega heroja SFR Jugoslavije, imenovanje šol po njem v Kopru in v Trebčah, poimenovanje komunističnega krožka za družbene vede in Tržaškega partizanskega pevskega zbora z njegovim imenom, visoko odličje, s katerim jo je počastila država našega matičnega naroda prav v teh dneh pred enim letom. V teh poslednjih mesecih je sama s prizadevnostjo sodelovala pri zbiranju dokumentarnega gradiva za obsežno monografijo o njenem in našem Pinku, ki bo izšla za letošnjo štiridesetletnico njegove mučeniške smrti.
Neizprosna smrt ji je v lepi starosti 84 let pretrgala življenjsko nit. Rada je živela, borila se jc za življenje in kakor smo občudovali njen pogum v letih grozot, tako smo bili vedno veseli te njene življenjske sile, ker nam je simbolizirala upornost in vztrajnost. Tega simbola tudi smrt ne bo izbrisala nikoli.
Hvaležni se klanjamo njenemu spominu.
JOŽE KOREN
SINOČI V MILJAH
Ob činski skupščini predložen proračun za poslovno leto 1981
Dokument predvideva 16 milijard 152 milijonov lir dohodkov in prav toliko izdatkov • Glasovanje bo prve dni junija
Sinočnja seja občinskega sveta v Miljah je bila v glavnem posvečena predložitvi proračuna za poslovno leto 1981. V začetku seje je župan Bordon ostro obsodil nedavni atentat na papeža ter naglasil nujnost stalne budnosti vseh demokratov ob čedalje jasnejših znakih podtalnega rovarjenja mednarodne teroristične mreže. Zatem je župan prešel k proračunu in obžaloval, da se zaradi stalnega odlašanja z izglasovanjem novega zakona o krajevnih financah proračun sprejema v trenutku, ko je praktično že pol poslovnega leta mimo.
Kljub temu je iz proračunskih postavk razvidno, da bo v miljski občini letos ohranjena in izboljšana raven javnih in socialnih storitev, medtem ko bo produktivnim naložbam namenjena doslej še nedosežena vsota 9 milijard lir. Hkrati s tem bo občina povečala število občinskih uslužbencev s 164 na 219, kar bo tudi bistveno pripomoglo k izboljšanju storitev. Kar zadeva nove investicije, je župan poudaril, da znašajo izdatki, predvideni za tako imenovano primarno urbanizacijo (razsvetljavo, ceste, vodovod itd.) 4 milijarde, približno enaki izdatki pa so predvideni za sekundarne strukture kot so šole, socialni in športni centri, javne zgradbe in zelene površine.
Župan Bordon se je nato dotaknil nekaterih političnih vprašanj in v tem okviru dejal, da si bo občinska uprava prizadevala, da bi bil še v letošnjem letu izglasovan zakon o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v deželi. Njegova nadaljnja izvajanja so se r.a-
Danes začetek proslav ob 50-letnici prve kompanije pristaniščnikov
Danes se bodo začele proslave ob 50-letnici ustanovitve prve kompanije pristaniščnikov v tržaški luki. V dvorani za konference v Domu pristaniških delavcev bo ob 17. uri konferenca na temo «Vloga pristaniške kompanije v razvojni perspektivi pristanišča ' ih' 'teritorija*. Uvodno poročilo' bo podal konzul enotne kompanije tržaških pristaniščnikov Paolo Hikel. Na konferenco so organizatorji povabili parlamentarce iz tržaške pokrajine, politične stranke, sindikalne organizacije, predstavnike porabnikov storitev tržaške luke ter voditelje pristaniških kompanij iz dvanajstih italijanskih luk.
Od danes do nedelje se bodo pristaniščniki iz teh luk in iz Zadra, Kopra i' Reke ter seveda iz Trsta, pomerili v novem športnem centru na Proseku v raznih disciplinah, glavna proslava petdesetletnice pa bo v nedeljo, ob 9.30 v Avditoriju, kjer bo na javni manifestaciji nastopil tudi Tržaški partizanski pevski zbor. V kinodvorani »Aldebaran* bo vse te dni na ogled tudi razstava slik, fotografij in pesmi, ki so jih ustvarili oziroma sestavili pristaniščniki.
bi tu nastale in ko se bo o tem vprašanju izreklo prizadeto prebivalstvo.
V zvezi z gospodarskim razvojem občine je župan nato omenil zlasti turistične dejavnosti in poudaril, da se odpira resna perspektiva, po kateri naj bi bivša ladjelnica Sv. Roka v kratkem postala obsežen navtični center. Velika pridobitev za miljski turizem bi bila tudi ustrezna uporaba bližnjega lazareta, kar pa bo menda težko izvedljivo. Na koncu je župan omenil, da bo občinska uprava do jeseni pripravila širši načrt za gospodarski razvoj občine, ki se bo nanašal na razdobje 1982-85. Tudi p tem načrtu se bo moralo predhodno izreči prizadeto prebivalstvo.
Odbornik za finance Rossini je nato podrobneje razčlenil posamezne postavke proračuna, iz katerih je med drugim razvidno, da bodo letos izdali za šole 1.999 milijonov, za javni promet 786 milijonov, za razne storitve 4.559 milijonov, za zdravstvo in socialno oskrbo 388 milijonov, za kulturo 95 milijonov in za šport 205 milijonov. Stroški za osebje pa bodo znašali 2.603 milijone lir.
O obeh poročilih se bo razprava v občinskem svetu kakor rečeno razvila prve dni junija, do končnega glasovanja o dokumentu pa naj bi prišlo na seji dne 5. junija 1981.
Sindikati za nove šole s celodnevno zaposlitvijo
Na tržaški občini so se v ponedeljek sestali predstavniki enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL, občinski odbornik za šolstvo, šolski skrbnik in zastopniki šolskih okrajev, da bi vzeli v pretres vprašanje šol s celodnevno zaposlitvijo na Tržaškem. Sindikalisti so poudarili nujnost ustanovitve novih tovrstnih šol na našem območju, kar zahtevajo zlasti številne družine, pri kate.-ih sta tako oče kot mati v službi. K temu so sindikalisti dodali, da morajo biti nove šole s celodnevno zaposlitvijo bolje opremljene in organizirane kakor dosedanje ter da je treba poskrbeti zlasti za ureditev ustreznih menz in za dodelitev zadostnega števila pomožnih delovnih moči. Tako šolski skrbnik kakor tudi občinski odbornik-za šolstvo sta se obvezala, da bosta skušala rešiti to pereče vprašanje, za kar sta sklicala tudi- že-npv sestanek .s sin-
dikalisti. Sestanek bo 3. junija. Sindikalisti so pozitivno ocenili izjave šolskega skrbnika in odbornika za šolstvo ter odpovedali protestno manifestacijo, ki je bila oklicana na nedavnem sestanku kovinarskega sindikata FLM o tem problemu.
• Združenje industrijcev tržaške pokrajine bo imelo občni zbor v sredo, 27. maja, ob 17.30 v dvorani trgovinske zbornice.
Rajonski sveti
Za gradnjo ceste iz luke na Kras
Do roka prijavljenih 63 podjetij
V okviru podaljšanega roka za prijavo podjetij, ki želijo biti povabljena na natečaj za izgradnjo prvih dveh odsekov nove hitre ceste iz pristanišča na kraško planoto (kakor znano, gre za odseka Pomol VII - Valmaura in GMT - Katina-ra) se je prijavilo nadaljnjih 17 gradbenih zadrug in podjetij iz notranjosti Italije. Tržaška občina, ki je objavila ustrezni razpis, mora sedaj pregledati skupno 63 prispelih prošenj (do zapadlosti prvega roka, se pravi do 30. aprila, se je bilo prijavilo 46 podjetij), med katerimi je samo eno prispelo iz naše dežele in vsa ostala iz notranjosti Italije, medtem ko se na razpis v vestniku Evropske gospodarske skupnosti ni odzvalo nobeno podjetje. Po predvidenem časovnem zaporedju posameznih operacij naj bi občinska uprava do 4. junija razpisala natečaj za oddajo del in povabila nanj podjetja, ki ustrezajo predpisanim pogojem, do same oddaje del pa naj bi prišlo pred koncem julija. V tem primeru bi se dela na obeh odsekih (pravilnik izključuje možnost, da bi gradnjo obeh odsekov prevzelo eno samo podjetje) lahko začela letos jeseni. Gradnja bo trajala približno tri leta.
TEKMOVALNA RADIJSKA ODDAJA ZA SREDNJE SOLE
Znanstveni licej «France Prešeren» zmagovalec igre «Med dvema ognjema»
Dijaki tretjih razredov znanstve nega liceja tFrance Prešeren iz Trsta in učiteljišča «Simon Gregorčič» iz Gorice ter prve klasične gimnazije so včeraj v avditoriju A deželnega sedeža RAl odigrali še zadnje kolo igre «Med dvema ognjema». Oddaja, ki gre v eter neposredno in ki ji v avditoriju, žal, sledi preskromno število poslušalcev, je tako prišla do svoje zadnje postaje in bo ponovno stekla spet jeseni, z obljubo, da bodo popravili pravilnik in postrožili kriterije, kar je seveda nujno opravilo.
Včerajšnje finalno kolo, ki ga je vodila Marjuča Oficija ob sodelovanju napovedovalca Gregorja Pertota in pianista Aleksandra Vodopivca, je torej odločalo o prvaku, oziroma o tistem ki bo odnesel prvo nagrado v znesku 500 tisoč lir, poleg tega pa še trofejo radia Trst A in grafiko Marjana Kravosa. Naj že tu povemo, da je letošnji zmagovalec «Med dvema ognjema» tretji razred znanstvenega liceja «France Prešeren» iz Trsta, ki je za las prehitel vrstnike iz klasične gimnazije in pa učiteljiščnike iz Gorice.
Na Opčinah se danes ob 18. uri sestane vzhodnokraški rajonski svet.
Med drugim bodo razpravljali o poletnih centrih ter o uporabi občinskih imovin in uslug.
PO SKLEPU PRISTOJNIH PRI TRŽAŠKI OBČINI
Letos v Slovenskem dijaškem domu ne bo otroškega poletnega centra
Slovenski otroci bodo imeli svoj center ali na Proseku ali na Opčinah Deljena mnenja pristojnega pri občini Orla in ravnatelja SOD Švaba
Tržaška občina bo tudi letos organizirala poletne centre za otroke od 6. do 11. leta starosti. Takih centrov bo letos skupno 12, razdeljeni pa bodo v dve izmeni: prva bo trajala od 6. do 24. julija, druga od 10. do 28. avgusta. Poletni centri bodo razmeščeni v šestih središčih, in sicer: po dva bosta v šoli s celodnevnim poukom pri Banih, po eden pa v italijanski psnov-ni šoli v Križu, otroškem vrtcu na Proseku (ti štirje poletni centri so delovali že v prejšnjih poletjih), otroškem vrtcu na Opčinah in šoli EnaoL pri Kampanelah (v teh dveh bodo letos prvič priredili tak center).
Zadnja tri leta so imeli slovenski otroci na razpolago otroški poletni center v Slovenskem dijaškem domu v Trstu-. Letos tega centra ni ,jia spisku pristojnih pri tržaški občini.-	-J“ IU.J-. ,
. Zakaj? — smo vprašali odgovor-
našala na razvoj gospodarskih dejavnosti in v tej zvezi je Bordon omenil tudi najnovejša predloga deželne uprave kar zadeva uresničitev industrijske cone, ki jo predvidevajo osimski sporazumi. Občinska uprava bo izrazila svoje stališče v zvezi z varianto doline pri Orehu, je dejal Bordon, ko bo znan pravni režim nove strukture, ko bo točno definirano, kakšne industrije naj
Sekcija KPI Devin-Nabrežina o sedanjem političnem položaju
Pred dnevi smo objavili mnenje | de na ostale referendume. Slovenske skupnosti o cupravljivo- Vodstvo sekcije je nadalje ogor-
sti* devinsko - nabrežinske občine. Danes objavljamo o tem vprašanju stališče vodstva sekcije KPI za devinsko - nabrežinsko občino, ki se zavzema za koalicijo KPI - PSI -SSk. Ker je tako v kombinaciji SSk kot KPI prisotna PSI, bi bilo zanimivo vedeti, kakšno je v tem vprašanju stališče socialistične stranke.
Tiskovno poročilo sekcije KPI se glasi:
Vodstvo sekcije KPI devinsko -nabrežinske občine se je sestalo dne 18. maja 1981 ter proučilo izredno pozitiven izid glasovanja za referendume, ki preko vseh najboljših pričakovanj dokazuje visoko stopnjo zrelosti naših občanov, tako gle de visoke udeležbe na volitvah, ka kor tudi glede izredno visokega odstotka NE. Odločilnega pomena je bilo delo, ki sta v teh tednih izvršili tako krajevna kot tovarniška sekcija KPI. Vodstvo je tudi kritično ocenilo izid referenduma o dosmrtni ječi, kjer je bilo kljub vsemu doseženo veliko število DA gle-
Hilli lIHtMIMIII M Hill MUH ••*	Milili Hill
VČERAJ NA KOL ONKOVCU
Buldožer spet zaoral na posest Luinovih
Včeraj je na Kolonkovcu prišlo inovno do dogodka, ki je razburil imačine. Že 17. maja je delavec idjetja Viside, ki skupaj s podjetni SEA (iz sklopa l.loyd Adriatico) ipravlja gradnjo stanovanjskih po-ipij, opozoril gospo Nerino Lah -lin, da ji bo z buldožerjem poru-I barako za spravljanje kmečke i orodja Luinova se je takrat očno uprla in o zadevi obvestila Kmečko zvezo. Po posredovanju Z so na mesto prišli redarji in :jali, da podjetje nima pravice dodati se lastnine Luinove. Dejstvo namreč, da je tržaška občina irejela varianto PEP, ki odvzema •adnji nekatera področja na Ko-nkovcu. eno izmed teh področij je •av zemlja na kateri je bila ba-tka Luinovih. Podjetje, ki priprav-a teren za zidavo ljudskih stano-inj, bi moralo imeti posebno za-isno dovoljenje, če bi želelo po-reti barako in si pridobiti prostor, služi za gradnjo zida (dovolje-je je začasno, ker ne gre za odjem zemlje, ampak samo za u-jrabo prostora med gradnio). No, umanjkanje dovolienia podjetja S A tokrat ni motilo in delavec je buldožerjem zaoral na posest Lui-Dvih in podrl barako. To seveda okazu.ie popolno brezobzirnost po jetja do zakonskih predpisov in do
zasebne lastnine (drugih seveda). Dogodek je droben, vendar le na videz, saj se vključuje v afero Kolon-kovca kot ponoven dokaz tega, kako si nekateri tolmačijo vso zadevo in tega, kaj jim pomeni tudi tista zemlja, ki po vseh predpisih pripada kmetom.
Še ena aretacija
zaradi mamil
Po štirih aretacijah v prejšnjih dneh, so tržaški karabinjerji včeraj aretirali še enega mladoletnika, ki naj bi bil vpleten v afero razpečevanja mamil. Gre za 17-letnega tiskarja Andrea G , ki je osumljen, da je izročil Carlu Anselmiju (enemu od štirih prejšnjih aretirancev) 400 tisoč lir, s katerimi naj bi ku pili dvajset dekagramov hašiša, ki je bil nato razprodan na drobno na tržaškem tržišču.
Spet samotna smrt
Spet samotna smrt starejše osebe v našem mestu upokojencev. Gre za 75-letnega Pietra Decarlija, ki so ga tržaški gasilci našli mrtvega v njegovem stanovanju v Ul. Meucci 6. Gasilce so poklicali na kraj sosedi. potem ko je bilo od nedelje slišati iz stanovanja pokojnika ra dip.
ceno ožigosalo nov nastop fašističnih mazačev, ki so z nesramnimi protislovenskimi napisi in ostudnimi znaki popacali cesto, ki pelje do slovenske srednje šole v Nabrežini. Ta dogodek po eni strani dokazuje nujnost po stalni budnosti vseh demokratov, po drugi pa neustrezno ukrepanje pristojnih oblasti proti fašistični drhali.
Predmet debate je bilo tudi tiskovno sporočilo pokrajinskega vodstva SSk, v katerem SSk načrtuje supravljivost* devinsko - nabrežinske občine v sklopu koalicije med KD, PSI ter SSk samo. V tem pogledu KPI poudarja svoje dosedanje stališče, da svetovalska skupina prepreči odstop sedanjega manjšinskega odbora do tedaj, ko bi se pojavila nova večina, alternativna ali ne, sedanji levičarski koaliciji. Vendar pa, če moramo upoštevati dosedanja stališča strank, ki so prisotne v občinskem svetu, ne izpade popolnoma jasno možnost, da bi se osnovala takšna koalicija, kakršno sedaj predlaga SSk. Krajevni predstavniki SSk so namreč večkrat izključili možnost sodelovanja s krajevno KD. Še odločnejše je bilo stališče socialistov, kateri so v zadnji volilni kampanji izrecno izključili vsakršno povrnitev k levosredinski koaliciji. Koalicija, katero danes napoveduje SSk, pa kljub vsemu ne bi bila večinska, kajti na e-den ali drugi način bi potrebovala pomoč Liste za D. N. ali MSI.
V tej situaciji KPI poudarja, da je edini možni izhod za resno in demokratično upravljanje devinsko-na brežinske občine dogovor med KPI, PSI ter SSk, kjer bi slednji bila zagotovljena pomembna prisotnost v odboru. KPI je namreč predlagala — je rečeno v tiskovnem sporočilu KPI — da bi v novem odboru SSk imela dva odbornika, na popolno izbiro SSk same. Na pokrajinski ravni je bila dalje izražena pripravljenost komunistov in socialistov za dogovor s SSk glede predsedstva kraške gorske skupnosti. Primerno je tudi podčrtati dejstvo, da je na pokrajinski ravni KPI podprla in o-mogočila izvolitev predstavnikov SSk v dveh važnih ustanovah, kot sta EZIT ter Tržaška hranilnica. Pre dloge komunistov ter gornje jasne dokaze volje do sodelovanja pa doslej SSk ni upoštevala.
Vodstvo sekcije poziva končno tovariše, ki sodelujejo v občinski u-pravi, naj svoje težko, vendar pa uspešno in pozitivno delo nadaljuje jo ter naj izključijo vsakršno hipotezo neutemeljenega odstopa odbora pred glasovanjem o proračunu. Če bo sedanji odbor ob proračunu poražen, bodo za to odgovorne druge oolitične sile. ki pa bodo prav tako morale sprejeti nase odgovornost za morebitno komisarsko upravo.
ko drugje kot v dijaškem domu.
Ob koncu moramo ponoviti, da za pade rok za prijavo prošenj za poletne centre nepreklicno - “u~ to, 23. maja. (šč)
sobo
nega za poletne centre pri tržaški občini dr. Giancarla Orla.
«Poletnega centra v Slovenskem dijaškem domu ne bo, ker smo letos poskusili pripraviti take centre zgolj v sklopu struktur, s katerimi razpolaga občina. Zato sploh še ne vemo, če bomo lahko priredili center pri Kampanelah. Če bomo pravočasno dobili pooblastilo dežele, bo center tam, drugače bomo prisiljeni Za Sv. Ano in Šv. Sergij je sveto-
Protest svetovalca SSk
Na sinočnji seji rajonskega sveta
izkoristiti prostora otroških vrtcev Naselja sv. Nazarija in Trebč. Dodati moram, da smo imeli ob koncu lanskih centrov sestanek s predsedniki rajonskih svetov, ki so nam predlagali, naj bi v bodeče prire dili centre raje na podeželju. Tc pa zaradi okolja in svežejšega zraka, kar je za otroke še posebej pomembno.*
«Bodo ostali slovenski otroci le tos torej brez poletnega centra?*
«To ne. " Občinska uprava ima namign pripraviti center tudi za slovenske otroke, ki naj bi bil ali na Proseku ali na Opčinah.*
«Kdaj se bo vedelo o tem kaj točnejšega?*
«čez kak teden, potem ko bosta vzhodno in zahodnokraški svet razpravljala o tem vprašanju*.
Toliko nam je o letošnjih centrih povedal odgovorni pri občini dr. Orel. Obrnili smo se nato do ravnatelja Slovenskega dijaškega doma Edvina Švaba, da bi zvedeli še za njegovo mnenje.
«V zadnjem času nas starši iz mesta pa tudi iz okolice sprašujejo, zakaj letos v dijaškem domu ne bo poletnega centra. Zanimajo se, nekateri so celo jezni, kakor da bi bila od nas odvisna organizacija takega centra. Prejšnja leta smo dali naše prostore v najem občini. Če bi nam občina kaj prispevala, bi bili tudi pripravljeni organizirati v našem domu poletni center. Mislim namreč, da so naši prostori za to kar najbolj primerni. Lahko bi i-meli en tak center pri nas, drugega pa na podeželju*.
Starši naših najmlajših se medtem sprašujejo, kaj bo letos s centrom; pa tudi otroci imajo pri tem svoje. Tisti (ne samo iz mesta ampak tudi iz okolice), ki so bili že v prejšnjih letih poleti v dijaškem domu, se hočejo po vsej sili vrniti semkaj, saj so si že ustvarili svoje male družbe, in tudi kraj z zelenjem in igrišči jim je po godu. Zato skoraj nočejo slišati o centru, ki bi bil lah-
vatec Slovenske skupnosti Cergol vložil resolucijo, v kateri ostro obsoja nedeljski dogodek na volišču 212, kjer je predsednik volišča strgal z zidov dvojezične lepake. Cergol v svoji resoluciji zahteva od oblasti ustrezne ukrepe. *
• Danes ob 9. uri bodo v palači Costanzi odprli fotografsko razstavo, ki so jo priprav.ili gojenci' občinskih rekreatori jev. ' Razstava bo odprta do nedelje in* sicer od 9. do 12. in od 16. do 19.
Predstavniki realne so zbrali 51 točk, klasične 50 in učiteljišča 46 točk. Že točkovni izkupiček kaže na ogorčen boj, v katerem so imeli tekmovalci znanstvenega liceja, med katerimi je nekaj «originalnih» in v mimiki «posebnih» tipov, več sreče.
Sicer pa je prišlo sredi oddaje tudi do ogorčenih protestov in do nekaterih pomanjkljivosti, ki so mogoče oškodovale klasike, ker jim je bilo prepozno sporočeno, da so zagrešili napako za napako, ko niso pisali s tiskanimi črkami. No, ne moremo trditi, da je prišlo do velikih neregularnosti, pa tudi, da je vse potekalo regularno ne moremo reči. Naj bo take ali drugače, tekmovalci so pokazali še kar dobro pripravo, čeprav ne moremo trditi, da obvladajo do potankosti vse tisto, kar so od njih v kvizih zahtevali. Dejstvo pa je, da so vsi prejeli bogate nagrade, tudi drugo in tretjeuvrščeni, katerim je šlo po 200 tisoč lir, priznanje radia Trst A in grafika Marjana Kravosa.
In ko smo že pri pohvalah, naj bo podčrtana tudi letošnja novost Med dvema ognjema». V vsaki oddaji je nastopil domači glasbenik, včeraj je bil na vrsti kitarist Marko Ferri, in priznani slovenski kantav-tor. Včeraj se je poslušalcem z mi-nikoncertom predstavil Tomaž Do-micelj.
Marjuča Oficija, ki oddajo vodi in si jo je tudi zamislila, je napovedala tudi tekmovalno sezono 1981/82, ko bo nastopalo deset šol s Tržaškega in z Goriškega. Takrat je upati, da bodo vse pomanjkljivosti odpravljene in da bo oddaja zaživela še bolj živo kot doslej.
Slovensko poštno osebje prejme posebno doklado
Slovensko osebje, ki je zaposleno pri tržaški poštni upravi, je preko sindikata Silulap končno doseglo tisto, kar nemško govoreči poštni u-službenci v Bocnu že imajo: «do-klado za tuj jezik*. Pripadniki nemške manjšine' prejemajo mesečno doklado 50.000 lir, naši poštni usluž-benc' pa bodo dobivali 30.000 lir na mesec.
Zunanji videz kaže, kot da gre zgol„ za denarno zahtevo, toda v resnici se zahteva cd tržaških slovenskih nameščencev pošte, ki traja že dobrih deset let, uokvirja v splošnejši narodnostni boj zamejskih Slovencev za pravice, ki jim priti-čejo po ustavi. Značilno pa je, da pristojna oblast smatra slovenščino kot tuj jezik, pa še to, .da mora tisti, ki želi dokladp,, .dokazati slovenstvo s posebnim, izpitom «za tol-‘trtača in prevajalca*. Poštno mini-
strstvo je javilo, ua bo izpit v kratkem, ne ve pa se, kdaj. Zelo verjetno čez 60 ali najpozneje 90 dni.
Morda pa je tale zadeva z izpitom le dobrodošla: pokazala bo, koliko je med poštnimi uslužbenci Slovencev, zavednih ali pa tudi ne.
Razna obvestila
Tržaški partizanski pevski zbor »Pinko Tomažič* sporoča, da bo jutri ob 19. uri vaja orkestra in ob 20.30 vaja vsega ansambla TPPZ.
Osnovna šola F. Milčinski, srednja šola Ciril in Metod, vrtec v Lonjerju, KD Rovte - Kolonkovec in KD Lo njer - Katinara vabijo na proslavo ob 190-letnici slovenske šole na Ka-tinari v nedeljo, 31. maja, ob 17. uri.
Narodna in študijska knjižnica v Trstu sporoča, da zadnja Gazzetta dei concorsi (štev. 9) objavlja pro sta mesta, ki so jih razpisali: Prosvetno ministrstvo: za univerzitetne tehnike, pomočnike, š. sluge idr.; Notranje ministrstvo: za sekretarje raznih stopenj idr.; Pošta in teleko munikacije: za tehnike, pismonoše, strojepisce idr. Poleg teh so razpisani še razni deželni natečaji. Gaz zetta je na voljo obiskovalcem v knjižnični čitalnici.
Občina Dolina razpisuje javni natečaj za mesto specializiranega inštalaterja. Rok razglasa zapade 23. maja t.l. ob 12. uri. Zainteresirani si lahko ogledajo razglas na občinski oglasni deski in dobijo vse in formacije v občinskem tajništvu v uradnih urah.
IJTFTM MMBBI
Ob 4. obletnici smrti dragega Jožeta Šturma daruje družina Franja Kosovela 5000 lir za Dijaško matico.
Ob pogrebu Lovrenca Bandija darujejo pevci 50.000 lir za KD France Prešeren.
Namesto cvetja na grob Karla Co-lonija darujeta Zdenka in Sonja 10 tisoč lir za pevska zbora Igo Gruden.
Sekcija KPI Devin - Nabrežina izreka globoko sožalje družini Viktor, ja Legiše ob tragični izgubi sina Nevi ja.
Ob tragični izgubi dragega prijatelja Nevija izrekajo njegovi prijatelji iskreno sožalje vsem domačim.
Združenje staršev osnovne šole «Karel širok« izreka svojemu predsedniku Jožku Baši iskreno sožalje ob izgubi drage mame.
Tržaški partizanski pevski zbor «Pinko Tomažič« se klanja spominu
Tomažičeve mame Eme
in izreka globoko sožalje svojcem.
Učiteljstvo, učenci in starši osnovne šole «Pinko Tomažič« iz Trebč se klanjajo spominu
Eme Tomažič
Aktivisti Osvobodilne fronte in bivši borci narodnoosvobodilne borbe iz Trebč se klanjajo spominu Eme Tomažič.
Ob smrti g. Eme Tomažič globoko žaluje družina Terčon (iz Slivnega).
Olga Franza z družino iskreno žaluje ob smrti g. Eme Tomažič.
Za drago Emo Tomažič žaluje in izreka svojcem globoko sožalje Cita z družino.
Ob smrti Eme Tomažič izraža globoko sožalje svojcem osebje bifeja «Tomažič».
iiiiitiiiMriiiiiiiiiiMiiiiitiiiiiiiiMiiiiitiiiiimmmiiiiiiuiiuiiiiMiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiimiiiiiiiiiiiim
ALI BODO RES KMALU USTANOVILI KINOKLUB?
V avli »Ferrero* tržaške univerze je bila sinoči tiskovna konferenca komiteja za ustanovitev deželnega kinokluba, o katerem je govor že več kot dve leti, a kljub temu ni prišlo do konkretizacije. Kaže, da se je stvar vendarle premaknila z mrtve točke in da bo kinoklub vendarle zaživel, še posebej, ko pomislimo, da sta podporo tej pobudi namenila tudi PSI in KPI, katerih predstavniki so se sinoči udeležili tiskovne konference. Stranki sta se torej s svojima zakonskima osnut koma pridružili ostalim silam, ki se v deželi borijo za ustanovitev kinokluba. Gre za reprezentančne organizacije, in sicer za odsek za kinematografijo, sociologijo in zgodovinsko metodologijo tržaške univerze, za Družbo kinematografskih kritikov, Cappello Underground. Kino atelje iz Gorice, Cineteco po-polare iz Humina, kino D’Essai A-riston, Goethe Institut, krožek CUC, Skupino 87, British film club, krožek Che Guevara, ENDAS, AIACE in Zvezo slovenskih kulturnih društev.
Že iz tega seznama je razvidno, da se za ustanovitev deželnega kinokluba potegujejo ustanove, ki v tej smeri tudi delujejo, čeprav je za tako dejavnost seveda potrebno veliko več sredstev. Na včerajšnji tiskovni konferenci pa sta spregovorila tudi predstavnika PSI in KPI in predstavniki vseh omenjenih u-stanov. Predstavniki političnih sil so seveda zagotovili vso podporo, KPI pa bo že prihodnji teden (v četrtek) predstavila svoj zakonski osnutek za ustanovitev deželnega kinokluba.
(Eva)
Avtomobil v suzuki
V Ul. Valerio sta včeraj malo po 8. uri čelno trčila suzuki in fiat 124. Skupil jo je motociklist, 22-let-ni Duilio Richter, ki si je v nesreči zlomil piščal leve noge ter se u-daril v glavo. Okreval bo v 40 dneh. Slednji je izjavil, da mu je med vožnjo proti središču mesta avtomobil, ki ga je upravljal 20-letni Massimo Tommasini, izsilil prednost.
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiifiiiiMiiiiiiiiiimiiiiimitiiiitiiiHtiiiiHiitiiMiiiimiimiiiiiiiimimMiiiitiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii
Smrtna nesreča 18-letnega Medvejca
Nevijo Legiša umrl nedaleč od kraja, kjer se je pred osmimi leti smrtno ponesrečil njegov brat
Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša draga
EMA COLJA vd. TOMAŽIČ
Pogreb bo v soboto, 23. 5. 1981, ob 11.15 iz mrtvašnice
v družinsko grobnico, i
j j £ij;j ub‘> j/oq3
Žalujoči: brata Just in Emil, sestri Olga in Berta z družinami, sorodstvo in Marica
drugo
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Trst, 21. maja 1981
Nevijo Legiša
Na poti, ki pelje od Medje vasi proti štivanu, se je včeraj zjutraj tragično končalo življenje komaj 18-letnega Nevija Legiše. Mladenič, doma iz Medje vasi 5, se je hudo ponesrečil v trčenju med skuterjem in avtomobilom. Najprej so ga v skoraj brezupnem stanju prepeljali v tržiško bolnišnico, nato v videm sko, kjer pa je nekaj minut po poldnevu njegovo srce prenehalo biti.
Nesreča se je pripetila približno
ob 7.30. Nevijo se je takrat odpravljal na svoji vespi 125 z rojstne vasi proti Štivanu, kjer bi kot vsak delovnik stopil na avtobus, ki bi ga popeljal na delo v Trst. Že dve leti je bil namreč zaposlen pri tržaškem kmetijskem konzorciju.
Prevozil je že kakega pol kilometra od vasi, ko se je na blagem ovinku v desno v hipu vse končalo. Domačini vedo povedati, da je prišlo na tem ovinku že neštetokrat do prometnih nesreč; večinoma lažjih, takih, ki sploh ne pridejo v časopise in pri katerih večkrat tudi ni potrebna prisotnost organov javne varnosti. Kljub temu ni bilo doslej nič storjenega, da bi bila izpeljava tega ovinka varnejša. Nevijo Legiša je zavozil v ovinek prav v trenutku, ko je iz nasprotne smeri privozil fiat 600, ki ga je upravljal 59-letni vratar Jože Pahor iz Štivana 15-C. Vespa je iz še nepoznanih razlogov trčila v prednji levi del avtomobila, mladeniča je vrglo silovito na cestišče, kjer je obležal.
Na kraj nesreče je malo zatem prispel rešilec Rdečega križa iz Tržiča, ki je nezavestnega fanta odpeljal v tamkajšnjo bolnišnico; medtem so karabinjerji iz Devina opravili izvide, da bi ugotovili vzro-
ke nesreče. Iz Tržiča so kmalu prepeljali mladeniča v Videm, kjer je nekaj ur zatem podlegel hudim ranam na glavi, oprsju in trebuhu.
Smrt mladega Nevija je v popoldanskih urah globoko odjeknila po Medji vasi in drugih bližnjih vaseh, kjer so mladeniča dobro poznali kot veselega fanta. Nevijo Legiša je po končani nižji srednji šoli v Nabrežini študiral na tehničnem zavodu Volta, zadnji dve leti pa se je zaposlil v mestu. V rojstni vasi je bil še posebno angažiran pri pripravah vaških praznikov.
Včerajšnja tragedija je priklicala Medvejcem kruto v spomin drugo prometno nesrečo, ki se je pripetila prav pred osmimi leti nedaleč od kraja, kjer se je pretrgala živ-ljenska nit Nevija Legiše in v kateri je izgubil življenje Nevijev brat, takrat 17-letni Fulvio Legiša. Bilo je 19. maja 1973 ponoči, ko je na križišču med cesto Devin - Tržič in cesto, ki se v Štivanu odcepi za Gorico, avtomobil silovito trčil v motorno kolo, na katerem se je peljal Fulvio. Mladenič je izdihnil nekaj minut po nesreči. Kruta igra usode je hotela, da se je osem let zatem na podoben način in nedaleč od tistega mesta smrtno ponesrečil njegov mlajši brat Nevijo^
Slovenski javnosti v zamejstvu sporočamo, da je umrla
EMA TOMAŽIČ
mati narodnega heroja Pirtka in simbol trpljenja in žrtev slovenskih žena in mater v boju proti fašizmu in za svobodo slovenskega naroda.
Ohranili jo bomo v spoštljivem in hvaležnem spominu!
Slovenska kulturno - gospodarska zveza Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju Zveza vojnih invalidov NOV na Tržaškem
Trst, 21. maja 1981
Slovenska skupnost se klanja spominu vzorne slovenske žene in matere
EME TOMAŽIČ
ki je svetel simbol trpljenja in neuklonljivosti primorskega ljudstva.
Zapustil nas je
MIRO MEZZOLI
Pogreb pokojnika bo danes, 21. maja, ob 10. uri iz cerkve Sesljanskega naselja.
Žalostno vest sporočata družini Brajkovič In Legiša
Vižovlje, 21. maja 1981


davki - davki - davki - davki - davki - davki - davki'
Zgradbe oddane v najem
Novost na knjižni polici
F. S. Finžgar:
Zbrano delo (II)
Morda se nam zdi že nekaj samo po sebi umevnega, da od časa do časa dobimo na knjižno polico novo knjigo iz zbirke zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev. Najbrž smo že prepričani, da tako mora biti., Pa če-prdv gre za knjigo, ki nosi številko 731. kar ni samo nekaj izjemnega v slovenskem merilu, temveč tudi na svetovnem knjižnem trgu. Izdati 131 knjig ene knjižne zbirke, pa čeprav gre pri tem za slovenske klasike, ni malo. Samo spomniti se je treba, koliko truda, uredniškega dela, organizacijskih sposobnosti in potrpljenja je 'treba, da je vsaka od teh knjig zagledala beli dan. In koliko truda je bilo potrebnega, da je ta zbirka ostala pri življenju in prebrodila vse težave, od organizacijskih težav no-manjlzanja papirja, do uredniških težav in smrti urednikov.
Knjiga, ki jo imamo zdaj vred seboj, prinaša drugi zvezek Finžgar jevega zbranega dela. Uredil jo je Jože Šifrer, ki je knjigo zasnoval po ustaljenih načelih. Najprej so objavljeni teksti, nato pa slede opombe z urednikovimi prispevki, ki razlagajo koncept knjige, genezo, odmev in pomen posameznih tekstov objavljenih v knjigi.
Druga knjiga : Finžgarjevega zbranega dela prinaša sicer pisateljeve novele in črtice, nastale od leta 1899 do 1905. Niso pa v knjigo vključeni nekateri teksti, ki so sicer nastali v istem času, pa jih je pisatelj pozneje vključil v cikla Spomini in Znan-
___________ ci..* poti..	• ■ •!;.
Izpolnjevanje okvira B zahteva še posebno pozornost v primeru zgradb oddanih v najem. Davkoplačevalec bo moral v tem primeru izpolniti, poleg vseh o-stalili razpn kolon 7 in 8 za katere veljajo že navedena navodila, tudi stolpiče štev. 4, 5, in 6.
a)	stolpič štev. 4.: sem mora lastnik zgradbe oddane v najem vpisati celotni znesek najemnin, prejetih med letom.
b)	stolpič štev. 5.: Predno se semkaj vpiše kakršenkoli znesek, je treba preveriti, kakšnemu namenu služi stavba oddana v najem.
—	V kolikor stavbo najemnik u-porablja za svoje stanovanje, se ravnamo tako: Znesek iz kolone 4 zmanjšamo za 25 odst. (odbitek za razne tekoče stroške med letom) ter tako dobljeni znesek vpišemo.
—	V primeru pa, da zgradbo na-
jemnik uporablja za kako trgovsko. obrtniško, industrijsko ali podobno dejavnost, znesek celotne letne najemnine (stolpič 4) zmanjšamo za eno tretjino ter (a znesek vpišemo v stolpič 5.	' '	|
c)	stolpič 6: Tu moramo upoštevati morebitna solastništva zgradbe. Če je prijavitelj njen edini lastnik, prepiše sem znesek iz stolpiča 5. Če pa ima zgradba solastnike, izračuna prijavitelj na podlagi svojega lastniškega deleža sebi pripa-
dajoči del dohodka. Kot osnovo pa mora upoštevati znesek iz stolpiča 5.
Poglavje zase predstavljata v primeru zgradb oddanih v najem zneska, ki naj ju obdavčimo v namene IRPEF in ILOR (stolpiča 7 in 8). Pri tej operaciji moramo med seboj primerjati zneska, ki smo ju vpisali v stolpič 3 (pripadajoči kat. dohodek) ter v stolpič 6 (pripadajoči dejanski najemninski dohodek). Da nam bo vsa stvar razumljivejša, naj podam nekaj primerov'
1. V kolikor znesek iz stolpiča 6 presega znesek iz stolpiča 3, povečanega za eno petino, si moramo obdavčiti (vpisati v st. 7 in 8) znesek iz kolone 6. Znesek stolpiča 3 = 1CO.OOO lir znesek stolpiča 6 = 200.000 lir
Rubriko o letošnji davčni prijavi sestavljata za KMEČKO ZVEZO ter za SLOV. GOSPODARSKO ZDRUŽENJE Edvin Ber-netič in Vojko Kocjančič.
znesek st. 3 + 20 odst. (100.000 lir + 20.000 = 120.000 lir) je še vedno manjši od zneska iz st. 6 (200.000 lir), torej vpišemo le tega.
2. V kolikor znesek iz stolpiča 6 vstopa v plus ali minus 20-
odstotni odklon zneska iz kolone 3, si moramo obdavčiti znesek iz kolone 3
a)	stolpič 3 = 100.000 lir stolpič 6 = 110.000 lir
znesek	st.	3	4-	20	odst.	=
100.000 + 20.000 = 120.000 lir znesek st. 6 =	100.000 lir
V takih slučajih si obdavčimo znesek	iz	st.	5	(100.000. lir)
b)	stolpič 3 = 100.000 lir stolpič 6 = 90.000 lir
znesek	st. 3	—	20	odst.	=
100.000	—	20.000	=	80.000	lir
znesek st. 6 = ■	90.000 lir
tudi v tem primeru v stolpiča 7 in 8. vpišemo znesek iz st. 3 (100.000 lir).
3. Oglejmo si še zadnji primer in sicer, da je prejeta najemnina zaradi določil zakona o pravičnih stanarinah, občutno manjša od kat. dohodka zgradbe.
stolpič 3 = 300.000 lir stolpič 6 = 120.000 lir znesek st. 3 — 20 odst. =
300.000	— 60.000 = 240.000 lir
znesek st. 6 =	120.000 lir
Zakon štev. 131 z dne 23. 2. 1960 nam v takih primerih dovoljuje obdavčiti si manjši dejanski dohodek zgradbe (st. 6). V vrstico, namenjeno pripombam ter beležkam, pa moramo -citirati navedeni zakon štev. 131. Tudi v primeru zgradb, katere so bile oddane v najem le nekaj mesečev v letu 1980. se ravnamo po zgornjih navodilih.
ZGRADBE KI V LETU 1980 NISO BILE ODDANE V NAJEM
Če smo lastniki kake zgradbe, ki je običajno namenjena najemnikom, ter med letom 1980 ni bila oddana v najem, lahko koristimo določene olajšave, pod pogojem, da smo davčni upravi v roku treh mesecev, odkar jo je zapustil zadnji najemnik, javili, da je zgradba prazna.
Na račun IRPEF in ILOR (st. 7 in 8) si obremenimo le 20 odst. katastrskega dohodka zgradbe (st. 3). Izjemo predstavljajo stanovanjske hiše. Za te si pa moramo obremeniti kar 80 odst. kat. dohodka. V kolikor pa je stanovanje ali stanovanjska hiša v popravilu, si v stolpiča 7 in 8 zopet vpišemo le 20 odst. kat. dohodka.
NOVE ZGRADBE
Dohodki novih zgradb so podvrženi obdavčitvi IRPEF in ILOR z začetkom njihove uporabe. Če smo se torej v novo hišo vselili v juliju, bomo prijavili le 1/2 dohodka.
EDVIN BERNETIČ
Prihodnjič:
DOHODKI
OD ODVISNEGA DELA, ODPRAVNINE TER ZAOSTALI DOHODKI PREJŠNJIH LET
V JULIJU BO STEKEL NOV VIR ELEKTRIKE
Centralo v Krškem so že začeli polniti
V aprilu so slovenski potrošniki porabili manj elektrike Manjša poraba gre na račun manjših zahtev industrije
Nuklearna elektrarna Krško se bo v doglednem-času vključila v jugoslovansko mrežo. Pred nedavnim, 6. t.m so namreč začeli teakior centrale pomiti z jedrskimi gorilnimi elementi. To polnjenje bi se bilo moralo začeti že prej, pa, so neke kontrolne komisije zahtevale nove anauze in ko so naprave nuklearne centrale izpolnile vse izredno stroge zanteve glede varnosti in glede okoicškili zaščitnih ukrepov, si je Vodstvo centrale izposlovalo . pri upravnih organih SR Slovenije m SR Hrvatske vsa potrebna soglasja za polnitev reaktorja.
Kakor je znano so bili gorilni elementi v jedrski elektrarni že od lanskega septembra in sicer v zgradbi za hranjenje svežega ter ža hranjenje izrabljenega goriva, Do pred nekaj dnevi so bili elementi v bazenih, torej potopljeni v kemično čisti vodi. V reaktor jih bodo sedaj prenesli po posebnih kanalih in no vodni poti.
Kot zanimivost je vredno omeniti. da ima voda v bazenih in kanalih zaščitno vlogo pravzaprav šele pri zamenjavi goriva, ko i? reaktorja cdštramjo izrabljeno radioaktivno gorivo in prenesejo elemente v nasprotno smer. kot jih bodo oziroma kot jih prenašajo sedaj. Izredno pomembno Pa je, da bodo ob sedanji polnitvi reaktorja opravili preizkus delovanja vseh transportnih sistemov. ker bodo ti uri kasnejših zamenjavah gorilnih elementuv morali delovati brezhibu.
Ro zakonu o varstvu pred jo-nizirajocimi sevanji se z vložitvijo goriva v jedrski reaktor prione poskusno obratovanje nuklearnega dela elektrarne. Glede kritičnosti, ki se s tem doseže, ■ie potrebno pojasniti, da gre '.a slanje, ko se je v reaktorju že Priče;a verižna reakcija, vendar Pa reaktor tedaj še ne proizvaja onergije. Nekoliko drugače ie začetek poskusnega obratovanja opredeljen po zakoni) o graditvi energetskih objektov. Po njegovih določbah se poskusno obratovanje ' čne s sinhronizacijo agregata z elektroenergetskim omrežjem, la sinhronizacija pa se bo začela v juliju, ko naj bi ali bqlie ko b° po daljnovodih stekla iz nu-k earne centrale prva električna Energija. Kot kaže. bo polnjenje Puteka'o brez večjih tgžav. iz česar' izhaja. da bo v juliju po slovenski in hrvaški mreži _ že te-k a k potrošnikom električna e-nergija iz prve jugoslovanske ,je-orske centrale.
Ko je že govor o proizvodnji nove električne centrale, ki bo dajala s svo; mi 600 megrvati zmogljivosti več milijard kWh e-"ttrične energije, bomo navedli £o nekaj podatkov, ki so zanimivi P ede porabe električne energije v Sloveniji. Po najnovejših podat-kj1 se poraba elektrike v Slove-11 1 krči, pač v smislu varčeva-11 >. ki pa niti ni vedno proslo-> l ilo. V letošnjem marcu se je Poraba električne energije pove-talo za 1,7 odstotka v primerjavi s oorabo elektrike lani v marcu. v aprilu letos pa ie bila skoraj za odstotek izpod lanske porabe.
izraziteje pa je aprilska poraba zaostaia'a za načrtovano no-ra'.)i, v' krogih elektrogospodarska so računali, da se bo poraba Prveča’a za 7 odstotkov, v resni-na so s'ovenski potrošniki po-rabi'i /a 6,7 odstotka manj kot so predvidevali. Sicer-pa ie skup* im poraba električno enoreiie v V ‘n'cm nprihi v Sloveniji zna-su.a le 644,4 milijona kWh,
V Sloveniji in v vsej Jugoslaviji se že dolgo dogovori, o varčevanju z energetskimi viri. Pred ča-sem je izšel tudi zakon, ki prepoveduje gradnjo central na tekoča goriva, kajti nafta je vedno dražja. Toda vzrok za tako majhno porabo električno energije v Sloveniji je treba iskati predvsem v pomanjkanju reprodukcijskega materiala in v določenih težavah, s katerimi se ubada industrijska
tako oebri^jMto
doslej. Tb potrjujejo podatki neposrednih uporabnikov. Tovarna glinice in aluminija v Kidričevem pri Ptuje npr. je v aprilu prevzela za 1.7 odstotka manj električne energije kot v lanskem a-prilu. Ker temelji proizvodnja a-luminiia na elektrolizi in torej na izredno veliki porabi električne energije, je 1,7 odstotka manjša poraba elektrike zelo značilna. Še veliko huje je v železarni Štore, kjer so ietos v aprilu porabili za 17 odstotkov manj elektrike kot v aprilu lani. isto velja za železarno v Jesenicah, kjer so v a-prilu letos porabili skoraj za 11 odstotkov manj elektrike >kot lani.
Sicer pa so slovenske hidroelektrarne imele aprila za 11,4 odstotka večjo proizvodnjo kot v aprilu lani, termocentrale pa so dale za 12,5 rdstofka manj elektrike kot v aprilu lani.
PO SLEDEH STAREGA PARTIZANSKEGA PRIJATELJSTVA
PROSVETNI DELAVCI IZ RIBNICE SO OBISKALI TOVARIŠE V MARKAH
Mestece Arcevia je bilo partizansko središče, kjer so se nekateri Ribničani in Slovenci uveljavili - Izmenični obiski prosvetarjev
Na sam praznični dan ob 40-letnici ustanovitve OF je skupina 49 prosvetnih delavcev iz Ribnice na Dolenjskem prispela v Marke, pravzaprav v pokrajino Ancona, kjer v podgorju osrednjih Apeninov leži mestece Arcevia. Skupino sta vodila predstavnik družbenopolitičnih organizacij France Grivec in nekdanji partizan v Markah Stane Nosan. Mestece
a haict um oct uuaua uiuum.u,|pna ivjcu tvau ijtauL jiupuh. .licuvvvv-
proizvodni«*	**tm*via	Hilo nekoč Rocca
^,njXTVict, >vi .F imivj
tudi po temi da se je tu rodil italijanski pisec in ustvarjalec italijanskega slovarja Fernando Palazzi, za naše ljudi, za Ribničane pa je bolj pomembno dejstvo, da je bilo mestece Arcevia eno izmed središč italijanskega odporništva in da so se tod kot partizani proslavili številni Slovenci, zlati nekateri Ribničani, med katerimi je bil tudi Stane Nosan, ki ga tod poznajo po imenu Stanko.
Stane Nosan je bil v skupini internirancev, ki so po zrušenju i-tali ja nske vojske septembra 1943 zapustili taborišče Renici in se začeli prebijati čez Apenine proti Jadranu, preko katerega naj bi našli pot na jugoslovansko stran, kier bi nadaljevali boj. Toda Nemci so vse dohode do morja zaprli in skupina se je zato napotka proti severu, proti Bologni, da bi nato preko Trsta prišla v do-
........................................‘,H
Patronat KZ -INAC svetuje
Novi zakon daje možnost za predčasno upokojitev odpuščenih delovnih moči
Vprašanje: «Pišem vam v svojem imenu in v imenu prijatelja, ki je delal z menoj. Že pred petimi leti naju je podjetje Vetro-bel. ki je jadralo, postavilo v dopolnilno blagajno, pred kratkim pa sva dobila dokončno odpovedno pismo. Sedaj sva na cesti, brez službe, brez dohodkov in vsakršnih pravic. Ker sva še precej'v letih, bova težko našla kako novo službo. Slišala sva, da je prišel nek nov zakon, da delavci podjetij v krizi lahko prej greda v penzijo in da jijn priznajo še vsa leta. ki manjkajo. Je to res? če je to res, bi lahko moj prijatelj in jaz prejela kar lepo pokojnino, Kaj pravzaprav pravi zakon in kdaj zapade rok?»
Odgovor: «V pismu se nanašate na zakon številka 155 z dne 23. aprila 1981, ki je bil objavljen v uradnem vestniku 27. aprila 1981. Omenjeni zakon sicer ne prinaša toliko opevane reforme italijanskega pokojninskega sistema, vsebuje pa nekatere novosti in sklepe. pri katerih sp velja ustaviti.
Eno izmed novosti vsebuje člen štev. 16, ki obravnava predčasno upokojitev. Vsi tisti delavci in uradniki, katere so odpustila iz službe industrijska podjetja (z iziemo gradbenih), za katero je ministrski odhod CIPI s sklepom odredil stečaj, lahko vložijo prošnjo za predčasno starostno upokojitev, če so dopolnili 55 (moški) oziroma 50 let (ženske). V tem primeru prište.jejo k skupni pokojninski dobi tudi leta, ki manj-
kajo do redne starostne upokojitve. Koristniki pa morajo že uveljavljati vsaj 15 let pokojninske dobe.
Interesenti pa morajo zadostiti še nekaterim drugim pogojem. Odločilne važnosti je namreč dejstvo, kdaj so vas odpustili iz službe: v poštev pridejo le tisti primeri, ki so časovno zapopade-ni med 14. februarjem 1980 in 31. decembrom 1981. S tem v zvezi zakon predvideva tudi, da morajo interesenti vložiti' prošnjo v roku 60 dni. od kar je zakon štev. 155 stopil v veljavo, oziroma v roku 60 dni po naknad-' nem odpustu.
Ker v pismu pravite, da sta bila s prijateljem pred kratkim odpuščena, potem morata predložiti prošnjo na INPS do vključno 26. junija. Izrecno je prepovedano kopičenje te pokojnine in neredne plače, oziroma odškodnine za brezposelnost.
Da ne bi prišlo do poznejših neprijetnih presenečenj, se moramo zaustaviti še pri odmeri in višini pokojnine. Če ste • bili že pet let v dopolnilni blagajni, potem so ves ta čas bili poravnani le ze'o nizki zavarovalni pri-spekvi na osnovi nižjih prejemkov. To pa pomeni, da bo povprečje treh najugodnejših let v zadnjem desetletju, spričo tolikšne inflacije, verjetno precej nizko in temu primeren bo tudi odgovarjajoči pokojninski znesek. Imate torej še dober me-ec dni časa, in preden se dokončno odločite, dobro proučite vse okoliščine.
movino. Toda tudi tod so bile poti zaprte in esesovci so lovili vse mlade moške in jih pošiljali v Nemčijo. Zato se je skupina vrnila v markezanske hribe in tu z domačini organizirala partizanske enote.
Nosan in njegovi tovariši so. tod partizanih 8 mesecev, toda 1944. leta se je Nosanu posrečilo priti v Gravino, v jugoslovansko' pfftizatpiKr bazo, v južni Italiji ln"od 'V^DalmftCijo, kjer ie' prišel v 26. dalmatinsko brigado, s katero ie nadaljeval borbeno pot vse do Tržiča. Takšna ie njegova zgodba, ki jo poznajo v Ribnici na Dolenjskem, pa tudi v Arcevii, kjer je duh odporništva še vedno živ in kjer vsako leto v začetku maja počastijo spomin padlih, slavnosti ob tem pa se udeležijo tudi predstavniki občine Ribnica.
Pred mnogimi leti, ko so se razmere med Jugoslavijo in Italijo izboljšale, so nekateri, med katerimi je bil Stane Nosan, vzpostavili stike z ljudmi iz odporništva v Markah. Pozneje pa je na občinski ravni prišlo do pobratenja med Ribnico in Arce-vio. Med številnimi delegacijami, ki so v zadnjih letih izmenično obiskovale, je lani septembra obiskala Ribnico delegacija sedemnajstih prosvetnih delavcev iz občine Arcevia. Ribničani, ki so jih lepo sprejeli, so jim sedaj vrnili obisk s številnejšo delegacijo.
Šolniki iz ribniške občine so i-meli tokrat priložnost, da so se neposredno spoznali z ustrojem in delovanjem italijanskega obveznega šolstva in z vzgojo nasploh. Na šolah, ki so jih obiskali. je bilo iz stika z učenci in vzgojitelji očitno, da tamkajšnji učitelji vlagajo v poklicno delo veliko naporov in domiselnosti, pri tem pa imajo vso pomoč v levičarski občinski upravi, ki jo vodi Enzo Giancarli, izvoljen na listi KPI.
Na prvem večeru ob prihodu Ribničanov, ki so se ga udeležili tudi domači prosvetni delavci, ie ob gostoljubni markezanski mizi vzklilo prisrčno medsebojno razumevanje in nova prijateljstva, kmalu so zadonele partizanske in revoluciqnarne' pesmi, bilo je več priložnostnih; govorov in zdravilc Jugoslaviji in Italiji, posebno slovesno vzdušje pa je zajelo vse. ko so zvedeli, da Slovenci prav ta večer slavijo 40-letnico OF. To slavje so povezali takoj s 25. aprilom, dnevom italijanske vstaje. Z velikim spoštovanjem so sc tako Slovenci kot Italijani spomnili tudi pred letom umrlega maršala Tita,
Naslednji dan je bil izpolnjen z delovnim spoznavanjem šolskih ustanov. Dnevni program je sestavila odbornica za šolstvo in podžupanja Mariša Abbondanzieri. Slovenska delegacija si je ogledala šolo v kraju Le Conce in v stiku s šolarji in učitelji ugotovila, da učitelji z izrednim u-spehom vzpodbujajo učenčevo dejavnost in iznajdljivost. Stene razredov so polne otroških risb. napisov in ponazoritev, s katerimi nazorno učijo logičnega mišljenja ih spoznavanja učne snovi ter življenja. Učitelji so slovenskim gostom pojasnili uspehe ih tudi težave, pa tudi zakonodajo, ki bi bila kar napredna, vendar pa silno zaostaja za šolsko prakso. Pritoževali so se tudi nad okostenelostjo osrednjih šolskih oblasti. Ob šoli so gostom iz Slo-
venije pokazali tudi pred meseci dokončan vrtec. Stavba je bila videti sodobna in prijetna.
Kot zadnje so gostje iz Ribnice obiskali še šolo s celodnevnim poukom v Arcevii, kjer so učenci višjih razredov pripravili gostom prijeten sprejem, s pravim pravcatim koncertom. Ob spremljavi Brune Aguzzi so si -ogledali vso stavbo. Čeprav učitelji trdijo, da nimajo večjih težav s šolo, se še vedno ne morejo načuditi nad' lepo telovadnico, ki jo ima šola v Ribnici.
Še in še bi lahko govorili o lepem sprejemu, o gostoljubnosti in zavzetosti učiteljev in šolarjev. Te bežne zapiske bomo zaključili le s tem. da so gostom iz Ribnice pripravili kosilo kar v šolski jedilnici, ki služi kot dvorana za prireditve. Kosilo .je bila prava «ohcet», vendar še bolj pomembno je bilo prijateljsko, tovariško vzdušje, ki se je pokazalo tudi na popoldanskem sestanku slovenskih in italijanskih šolnikov, na katerem so si v jedrnatih j»segih izmenjali mnenja m izkušnje. Ribničani so prisostvovali tudi začetku seje zavodskega sveta, . v katerem imajo precej besede tudi starši Izrečenih je bilo nekaj zanimivih predlogov, izraženih tudi več pobud.
TOMAŽ PAVŠIČ
Knjiga tudi ne prinaša romana h modernega sveta, nastalega v tem Obdobju. Finžgar je v teh spisih izpovedal svojo notranjo podobo in nosijo mnoge osebe njegove notranje poteze. Za to obdobje Finžgarjevega ustvarjanja pa je' značilen tudi močem Cankarjev vpliv. Čez 500 strani obsegajoča knjiga v standardni o-bliki in opremi pomeni torej prispevek k literarno-zaokroženi podobi F, S. Finžgarja, obenem pa prispevek k zbirki zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev, ki jo sicer prizadevno izdaja Državna založba Slovenije.
Zgodovina v slikah
Tudi knjiga Zgodovina v slikah (izdaja jo, Državna založba Slovenije po nemškem originalu založbe Holle Verlagj ni novost na našem knjižnem trgu. O posameznih knjigah smo že nekaj let, ko so izhajale, sproti poročali. Novost pa je dejstvo, da nosi sedanja knjiga številko 16 in da pomeni tako zaključek te svojevrstne knjižne edicije. Zgodovino človeštva od najstarejših časov ker nam je posredovala zgodovino šloveštva od mjstarejših časov pa do konca zadnje vojne predvsem v podobah, seveda ob istočasno spremljajočem najpotreb-neišem besedilu.
Zbirka je vzbudila tudi dovolj zanirAanja, morda pa tudi nekaj skepse. Zdaj je ta izdaja doživela zaključek in šestnajst lepih knjig, enotno opremljenih in napisanih ter urejenih po enotnem konceptu pomeni tehten prispevek poljudnemu ■ zgodovinopisju.
Knjiga, ki smo jo dobili kot zadnjo, obravnava časovno obdobje 1918-1945, prinaša torej najnovejšo zgodovino in jo simbolično zaključuje prispevek o našem osvobodilnem boju. Sicer pa ima tri dele po standardni, ureditvi, obilico slik, ki so sestavni del knjige, zgodovinski pregled, pojasnila, zemljevide, skratka vse tisto, kar naj ima dobra poijudno-zgodovinska knjiga, ki naj vri-tegne poprečnega bralca. Ker zadnja knjiga obravnava komaj minuli čas, bo še toliko boli zanimiva. Najpomembnejši pa je pri vsem gotovo tudi uspešen zaključek zbirke, ki je imela veliko naročnikov in še večje število bralcev.
Lev Kreft:
Berimo Marxa
V	zbirki Družboslovje z.a mladino (izdaja jo založba Mladinska knjiga) je izšla knjiga z naslovom Berimo Marsa. Knjiga predstavlja ponatis dveh del mladega slovenskega marksista in sicer Zgodovina in revolucija ter Berimo Marxa. «)bcrelW5k nista pč-benikh marksizma temveč hočeta ■ brplca, ki želi spoznati klasika marksizma uvajati y samostojno mišljenje iti. študij teorije. Prvi del podaja osnove marksizma, di-ugi del p>a nakazuje mlademu bralcu možnosti za samostojni študij marksistične teorije.
Anion Polenec:
Po sledeh razvoja
V
Človek
V	Pionirski knjižnici Mladinske knjige je v zbirki Po sledeh razvoja, ki jo piše znani prirodo-slovec dr. Anton Polenec, izšla knjiga, ki mlademu bralcu v besedi in sliki razlaga nastanek človeka in njegov razvoj v teku tisočletij.
Iz zamejskega vsakdana
Šolarji rojanske slovenske osnovne šole, ki nosi ime po bazoviških junakih, so imeli pred dnevi lepo zaključno šolsko prireditev, nato pa so obiskali tudi tiskamo, kjer se tiska naš Primorski dnevnik (gornja slika). Na spodnji sliki pa vidimo Borštane, ki «Na hribenci* pri Borštu z udarniškim delom pripravljajo prireditveni prostor. Z delom hitijo, ker se bliža tradicionalna borštanska kulturna prireditev, hkrati pa tudi razstava domačih vin.	>
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Vzgojna oddaja
13.00	Dan za dnem, rubrika Dnevnika 1
13.25 Vremenske razmere
13.30	DNEVNIK
14.00	Mathias Sandrof,
TV nadaljevanka po romanu J. Verna
14.30	Danes v parlamentu
14.30	Vzgojna oddaja:
We speak english
15.10	Evrovizija
64. «Giro d’Itaiia»
16.30	Doktor Who Robot — 3. del
17.00	Dnevnik 1 — Flash 17.05 3, 2,1.. . stik!
Topolinov klub Shirab — risani film
18.00	Vzgojna oddaja
18.30	Job — ročno delo
19.00	Italijanske kronike 19.20 240 Robert — TV film 19.45 Almanah in
Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK 20.40 FLASH
nagradno tekmovanje, vodi Mike Bongiomo 21.55 Dolly,
petnajstdnevno srečanje s kinom
22.10	Posebna oddaja Dnevnika 1 Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Drugi Kanal
12.30	Oddaja o potrošništvu
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Vzgojna oddaja
14.00	Popoldan, 1. del
14.10	ESP — TV nadaljevanka 15.25 Jezik za vsakogar,
francoščina
16.10	Kdo smo
16.30	Nekoč je bilo in je še
17.00	Dnevnik 2 — Flash 17.05 Popoldan, 2. del
17.05 Mnenje Vittoria Emiliajnja Program za mladino
17.30	Čebelica Maja, risanj film
18.00	Vzgojna oddaja
18.30	Iz parlamenta in Dnevnik 2 — Športne vesti
18.50 Dober večer s...
Paolom Ferrarijem vmes TV film «Rhoda»
19.35 DNEVNIK 2 20.40 Starsky in Hutch,
TV film
Povsem nepričakovano se pritepe bivša Hutchova žena Vanessa, ki je pred štirimi leti zapustila svojega moža, policijskega agenta, ki je po njenem mnenju premalo zaslužil, njej pa so brneli px> glavi drugačni načrti in hotela je čim prej obogateti, da bi si lahko pri-č voščila razkošja. Vanessa je zelo lepa ženska in tako rekoč vdre v stanovanje svojega bivšeg* «Hh. ♦Jutčh positlii*žaldstlW zffed-ho svoje /bivše žene, Iti tnu pove, da je globoko zabredla in sicer pri prekupčeva-, nju ■/, diamanti. Ker pa ji to-nečedno početje ‘ni prinašalo ddvolj dobička, vsaj ne toliko, kot si je ona želela, je svojim sodelavcem ukradla velik diamant, ki je imel izredno vrednost, da bi ga vnovčila nekje v Amsterdamu. Toda zadevo kmalu odkrijejo njeni «sodelavci», ki se poženejo na lov za njo. Pri tem pade v kašo tudi sam policijski agent Hutch, ki pa se s svojo spretnostjo in ob pomoči Starskega re-
ši in hkrati razkrinka druščino.
21.35	Misli, besede, glasba in dvomi Edoarda Bennata, H. del
22.00	Knjižne novosti Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
Tretji kanal
16.35	Vabilo v gledališče
17.30	«Dal collasso delle stelie allesplosione delTuniverso*. dok. oddaja
19.00	in 19.30 DNEVNIK 3 in Deželne vesti
20.05 šolska vzgoja:
Kmetijsko zadružništvo in mladinska zaposlitev
20.40	Roberto Vecchioni:
Glasba in besede
21.35	in 22.05 Tedenska oddaja in Dnevnik 3
22.40	Kolesarske dirke
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.00,11.00 in 17.20 TV v šoli:
TV koledar: Telesna rast Življenje v mlaki; Računal nik; Umetnost:	Risanka
Združeni narodi; Risanka Predšolska vzgoja; Zvok v filmu; Kondicijska vadba
18.20	Poročila
18.25 Tehtnica za natančno tehtanje
16.55	Mozdik kratkega filma: Ivana, jugoslovanski film
19.20	OBZORNIK
19.30	Mladi za mlade:
Dijaška samouprava
20,10 Risanka
20.22 TV nocoj
20.24 Zrno do zrna
20.30	TV DNEVNIK
20.55	Vreme *
21.00	Mednarodna obzorja Današnja oddaja uredništva zunanjepolitičnih oddaj TV «Mednarodna obzorja* bo a-friško obarvana. Razen mesečnega preseka mednarodnih dogodkov, ki je močno pritegnil pozornost gledalcev in ga v uredništvu snu-jejo skozi očala človeških-doživetij in dojemanj mednarodnega utripa (tokrat ga pripravlja Janez Čuček), bosta oddajo zapolnili dve analitično-dokumentarni oddaji:
Zimbabve — prvo leto (avtor Uroš Lipušček) in Afriški začarani krog (avtor Blanka Doberšek), ki vsak iz svojega zornega kota raz krivata utrip današnje A-frike. Oddaja, ki je bila posneta v Zimbabveju, analizira prvo leto izkušenj te najmlajše neodvisne države črne celine, ki je po splošnem prepričanju zelo spret no in uspešno prestala svoj izpit zrelosti in jo imajo r mnogi za zgled, kako bi ka-šiti zadnje odBv% fje- afriškega koio-- Namibijo. Oddaja o afriškem začaranem krogu pa razgrinja manj znan, a zelo pereč problem današnje Afrike: vprašanje beguncev in lakote.
22.35 625
23.15	V znamenju
Koper
17.30	Ponovitev filma
19.00	Visok pritisk, glasbena oddaja
19.30	Aktualna tema
20.00	Risanka
20.15	TV D - Stičišče Dve minuti
20.30	Vaja za pet prstov — film
22.00	TV D — Danes
22.10 Dokumentarna oddaja
TRST A
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00,
17.00,	19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Slovenska društva v Trstu in okolici; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert simfonične glasbe; 10.45 Oddaja za drugo stopnjo osnovno šole; 11.30 Beležka; 11.35 Paleta orkestrov;
12.00	Iz sveta umetnosti: Likovna umetnost: 12.40 Melodije od vsepovsod: 13.20 Glasba po željah;
14.10	Mladi pred mikrofonom;
14.45	Problemi slovenskega jezika; 15.00 Glasbeni revival; 16.00 Psihologija predšolskega otroka; 15.20 Jazz v Italiji; 17.10 Mi in glasba: Deset abonmajskih sezon tržaške GM; 18.00 Četrtkova srečanja: 18.30 Kulturne rubrike naših tednikov.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 9.30,10.30, 11.30,12.30, 13.30, 14.30: 16.30. 17 30, , 18.30. 19.30 Poročila: 7.00 Glasba aa dobro jutro: 9.32 Lucianovi prisjiev-: ki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Knjiga po radiu: 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11:00 Do-re-mi;
11.10	Leteči zmaj; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba jjo željah;
15.00	Včerajšnje piesmi; 15 33 Glasbeni kolaž; 16.00 Leteči zmaj;
16.45	Mini juke box; 17.00 V razgovoru s slovenskimi pesniki in pisatelji; 17.10 Izbrali smo jih za vas; 17.32 Crasb: 17.55 Knjige v izložbi; 18.00 Glasbena oddaja; 19.15 Poje Lello Pugliese.
KOPEP
(Slovenski program)
7.30, 8.25. 14.30. 15.30 Poročila;
7.00	Glasba za dobro jutro; 7.06 Jutranji koledar; 7,15 Obvestila in reklame: 7.37 Kinosjx>red: 8.15 Najava sjtoreda; 14.05 Popevke se vrstijo: 14.40 Mladi izvajalci: posnetek koncerta ob 25-letr.ici GŠ Piran; 15.00 Mali koncert lahkih not; 15.37 Glasbeni notes: 16 00 Dogodki in odmevi: 16 30 Glasba r>o željah; 17.00 Mladinska oddaja; 17.10 Vaš telefon, naš mikrofon; 17.30 Primorski dnevnik; 18.45 Zabavna- glasba.
RADIO .
7.00, 8.00, 10.00. 12 00. 13.00,
14.00,	15.00, 17:00, 19.00 Poročila ?
6.00	Glasbena kombinacija: 9.00 Radio anch’k>; 11.00 štiri četrti-
ne; 12.05 Pulcinella, ljubezen mo ja; 12.30 Ulica Asiago Tenda;
13.25	Poštna kočija; 13.35 Master:
14.30	Predvčerajšnjim; 15.05 Popoldanska srečanja; 16.30 Radijska priredba: 17.05 športne vesti; 17.15 Star gags; 17.20 Blu Mila no; 19.30 Glasbeni odmor: 19.40 Radijski oder; 21.05 Glasbena Ev ropa 81; 22.00 Objektiv Evropa:
22.35	Glasba včeraj in jutri.
RADIO 2
7.30,	8.30, 9.30,10.00,11.30. 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila; 6.00 - 8.45 Dnevi:
9.05	Radijska priredba: 9.32 -10 12
radio 2 - 3131; 11.32 Saint-Vin-cent:	pesem za vaše poletje;
12.45 Kontakt radio; 15.00 - 15 42 Radio 2 - 3131; 16.32 Disco club; 17.32 Glasbene ure: 18.32 Bili smo prihodnost f 19,50 ^Šolska vzgoja;' 20.10 Spazio X, glasba za vse o- ‘ kuse; 22.00 Milan ponoči.
LJUBLJANA
6.30,	7,00, 7.30, 8.30. 9.00. 10.00,V 11.00. K.00. 13:00, 15.00 20.00 Po ročila; 7.10 Prometne informacije: 7.20 Rekreacija; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8,30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober, da,n; 9.30 Mladina poje; 10.05 - 11.00 Z radiom na poti: 10.-10 Turistični napotki za naše goste’ iz tujine;
11.05	- 11.35, Rezervirano za...:
12.35	Znano in priljubljeno; 13.10 Znane melodije; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi;
14.00	Danes do 13.00 Iz naših krajev; 14.20 Zabavna glasba:
14.30	Priporočajo vam. . .: 15.05 Enajsta šola: 15.20 Koncert za mlade j>oslušalce; 15.40 Jezikovni pogovori; 16.00 Dogodki in odmevi; 16 30 Zabavna glasba; 16.50 Radio danes, radio jutri!; 17 0C Vrtiljak; 18 00 Studio ob 17.00;
19.00	Makedonske partizanske pesmi; 19.15 Lokalne radijske bo staje; 19.35 Mezzosopranistka F.va Novšak Houškova; 20 25 Zabavna glasba; 20.35 Lahko noč. otroci!: 20.45 Minute z ansamblom Franca Puharja; 21.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov;
22.05	Literarni večer - Afriška srečanja - XIII; 22.45 Lepe melodije;
23.25	Iz naših sporedov; 23.30 Plesna glasba iz .jugoslovanskih studiov; 0.05 Lirični utrinki; 010 Paleta pojrevk jugoslovanskih avtorjev.

KULTURNO
DRUŠTVO
klance o^iebeten
BOLJUNEC
Gledališče F. Prešeren Boljunec
SOBOTA, 23. maja 1981, ob 20.30
PROSLAVA 80-LETNICE DELOVANJA KD «FRANCE PREŠEREN* BOLJUNEC
SPORED: — slavnostni govor
—	recitacije
—	nastop učencev osnovne šole «F. Venturini* Boljunec s petjem, plesom in recitacijami
—	nastop harmonikarskega ansambla «SYNTHESIS 4» šole GM podružnica Boljunec pod vodstvom Klavdija Furlana
—	nastop mešanega pevskega zbora «F. Prešeren* in tamburaškega ansambla pod vodstvom Draga Žerjala
Vabljeni
Izleti
Gledališča
SLOVENSKO , STALNO,,
; GLEDALIŠČE V TRSTU
PRODUKCIJA IGRALSKE ŠOLE
ŽARKO PETAN
OBTOŽENI VOLK
Danes, 21. maja, ob 20,30 v dvorani Igo Gruden v Nabrežini.
VERDI
Jutri ob 20.30 in v soboto ob 18.
uri simfonični koncert. Kot dirigent bo nastopil mladi Poljak Antoni Wit, poleg njega bo na koncertu na stopil eden najbolj znanih mladih pianistov Rus Boris Bloch. Na spo redu bo najprej uvertura k operi »Paria* poljskega skladatelja Stanislava Moniuszke, nakar bo Bloch izvajal Chopinov Drugi koncert, v drugem delu večera pa bodo izva jali Cesarja Francka simfonijo
Kino
La Cappella Undergruund 18.00 «Dra cula*. Režija Tod Brovvning
Arislon 18.00 22.00 «Tre fratelli* Režija Franceseo Rosi.
Eden Zaprto.
Jutri ob 17.00 «Gente comune*. Režija Robert Redford.
Ritz 17.30 «11 signor Robinson: mo-struosa storia daraore e di avven-ture*. Barvni film za vsakogar.
Excelsior 17.00 «Taxi driver*. Prepovedan mladini pod 14 letom.
Grattacielo 17 30 «La ragazza di Naschville*. Barvni film za vsa-JSpgar.	't“. "
*--,y-»ce 17.00 «Tre uomini da abbat-tere*. A. Delon. Prepovedan mla dini pod 14. letom
Aurora 17 00 «Bronco Billy». Clint Eastwood
Crlstallo 17 00 «Proibito erotico*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16 30 «L'amante in gorda». Prepovedan mladini pod 18. letom
Capitol 16 30 «Riromincio da tre»
Moderno 16.00 «Un'uomo chiamato čavallo*.
Lumlere 16. (K) «Magic». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Mignon 16 30 «Candy, Candy e Te renče per sempre uniti*. Drugi del.
Nazionale 15 45—22 20 «Iris e l’amo re» Prepovedan mladini pod 18 letom
Filodrammatieo 14 30 22 00 «Sex fa scinatinn*. Prepovedan mladini pod 18 letom
Radio 16 30 «l,a zia svedese*. Prepovedan mladini pod 18 letom
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 21. maja IVON
Sonce vzide ob 5 27 in zatone ob 20.35 — Dolžina dneva 15.08 — Luna vzide ob 22 49 in zatone ob 7.18
Jutri, PETEK, 22. maja
MILAN
Vreme včeraj: najvišja temperatu ra 25,3 stopinje, najnižja 15,8 sto pinje, ob 18. uri 23 stopinj, zračni tlak 1020.5 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 62 odstotna, nebo skoraj jasno s slabo vidljivostjo, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,4 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Roberto Sicilia no, Alessia Čermelj, Silvio Mauri.
UMRLI SO: 59 letni Luigi Fonta not, 61 letni Sisto Koveredo, 77-Ietni Giorgio Branchi, 58 letna Lidia Cre vatin vd. Mikulicb, 65 letni Mauro Di Pinto, 84 letna Giuseppina Bas sa. 63 letni Carlo Zabbia, 76 letna Paola Daneu por. Cerouenich, 61 letni Salvatore Millo, 72 letni Giu seppe Benvenuto. 66 letni Vittorio Mastronuzzi, 87 letni Luigi Bentivo glio, 89 letni Mario Verozzi.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN tod 8.30 do 20.30)
Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172.
(od 8 30 do 13 in od 16. do 20.30) Corso Italia 14, Ul. Giulia 14.
NOČN \ SI.UžBA LEKARN <od 20 30 dalje)
Corso Italia 14, Ul. Giulia 14
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel 732 627. predpraznična od K do 21 ure in praznična od 8. A 20 ure tel 68 441
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124. Bazovica: tel 226 165; Opčine: tel. 211 (Kil: Prosek: tel 225 141; Božje polje Zgonik: tel 225 596. Nabrežina; tel 200 121.' Sesljan: tel 209 197; Žavlje: tel. 213137; Milje; tel 271-124.
PLANINSKI ODSEK ŠZ SLOGA
vabi na predstavitev nove knjige dr. RAFKA DOLHARJA
MOJI KRAŠKI SPREHODI
ki bo danes, 21. t.m., ob 20.30 v prostorih Bazoviškega doma v Bazovici.
Uvodno misel bo podal prof. IVAN PETERLIN Nastopil bo tudi pevski zbor bazoviškega kulturnega društva LIPA.	Vabljeni!
MLADINSKI ODSEK KD VESNA
priredi danes, 21. t.m., ob 20.30 v domu «Albert Sirk* v Križu predavanje na temo
AMERIKA:
DEŽELA PROTISLOVIJ
s predvajanjem diapozitivov. Vabljeni!
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje
SKLICUJE
izredni občni zbor danes, 21. t.m., ob 19. uri v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/3.
Dnevni red:
1.	sprememba točke 7 statuta
2.	razno


• SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE
priredi danes, 21 t.m., ob 17. uri v Gregorčičevi dvorani diskusijo o temi
Stavke Sindikata slovenske šole
Ob tej priliki bo SSŠ predstavil svoj stavkovni pravilnik.
Sindikat še zlasti vabi k udeležbi predstavnike CGIL-CISL-UIL in dijake višjih srednjih šol.
SLOVENSKO KULTURNO
------------- DRUŠTVO ?
TABOR “
prireja v soboto, 23. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah
koncert
Veselina Damjanova
baritonista drž. Opere Iz Sofije
Pri klavirju
Aleksander Vodopivec
Vabljeni!
DRUŠTVENA GOSTILNA NA OPČINAH
OBVEŠČA
da je redni letni občni zbor preložen na ponedeljek, 25. maja.
Odbor vabi vse člane, da se ga udeležijo v čim večjem številu.
Razstave
brij i pr,reja v okviru programa Športne šole v nedeljo, 24. maja, za osnovnošolsko mladino in starše izlet na Vremščico in srečanje mladih planincev Primorske ob dnevu mladosti. Zbirališče ob 8. uri na železniški postaji na Opčinah. Povratek ob 117.15. Prinesite prepustnice ali potne liste.
Zveza vojnih invalidov NOV
iz Trsta obvešča izletnike v Beograd, da je zbirno mesto ob 18.30 na Foro Ulpiano (sodna palača) - Trst. Odhod avtobusa je točno ob 19. uri. Zamudnikov ne bomo čakali!
Kmetovalci iz Gročane organizirajo dne, 24. maja, izlet v Kočevje in okolico z ogledom raznih modernih hlevov. Ob povratku ogled Sv. Urha pri Ljubljani. Cena izleta 15.000 lir - kosilo vključeno. Vpis pri telefonistki občine Dolina telefon: 228110 ali 228127.
Derinsko-nabrežinska sekcija SSk
priredi 23. in 24. maja dvodnevni izlet v Kranjsko goro. na Vršič, k izviru Soče in v Dolino Trente. Vpisuje Antek Terčon (209 509), O. Žbogar (208-592) in M. Kralj (200 310 ali 200-771).	‘
KD Valentin Vodnik iz Doline priredi v nedeljo, 31 t.m., enodnevni izlet v Kumrovec in Donjo Stubico. V Kumrovcu si bodo izletniki ogledali rojstno hišo tov. Tita in mla dinski dom, v Gornji " ubici pa muzej kmečkih uporov in spomenik Ma tiji Gubcu. Cena izleta 23.000 lir. Vpisovanje še naprej sprejemajo Fabio Smotlak, Anaroža Slavec in Boris Pangerc.
f Čestitke
Danes praznuje 10. rojstni dan SONJA KRALJ iz Trebč. Vse naj boljše ji želijo vsi, ki jo imajo radi.
Mali oglasi
telefon*(040) 7946 72
TRGOVINA AUTOSPR1NT (Trg Garibaldi 9) išče vajenca ali trgovskega pomjčnika z znanjem slovenščine. Telefonirati na št. 763420 ali se direktno zglasiti v trgovini.
UPOKOJENKI oddam opremljeno sobo proti mali hišni pomoči. Za informacije tel. (040) 576-596 od 8. do 9. in od 15. do 17. ure.
PRODAM po ugodni ceni drogerijo v Ul. Settefontane 15. Široka licenca, trije vhodi, začetne zaloge. Telefonirati v opoldanskih in večernih urah na št. 911-079.
ODDAM V NAJEM opremljeno sta novanje (tri spalnice, dnevna soba, kuhinja, kopalnica m shramba) z lepim razgledom na morje v Vi-žovljah št?'9/IV zb poletni čas ali r za dobo šdštih hVesčcev. Ana Žu žek, tel. -209-285 ob delovnem urniku.
PRODAM fiat panda 30. Prevoženih 6 000 kilometrov, 6 mesecev star. Tel (0481) 78 100.
OSMIUO je odprl Mario Smotlak — Mačkolje 55. Toči belo in črno domačo kapljico.
OSMICO je odprl Karlo Sancin -Dolina. Toči belo in črno domačo kapljico.
VV1NDSURFE originalne, nove, kate rih maloprodajna cena je 900.000 lir dobite pri Cupi za 550.000 lir. Za informacije telefonirajte na št. (040) 212-267
TRŽAŠKA kreditna banka sprejme v službo telelonista/ko. Pogoji kan didatov: L diploma nižje sredice šole; 2. opravljena vojaška služ ba, 3. popolno obvladanje sloven skega in italijanskega ter po možnosti kakega tujega jezika; 4. sta rost do 35 let. 5 italijansko dr žavljanstvo. Pri sprejemu v služ bo bodo imeli prednost invalidi Lastnoročno napisane prošnje od dati do 31 maja 1981 Tržaški kre ditni banki. Ul. Filzi 10, Trst.
IŠČEMO hišno pomočnico za pomoč v gospodinjstvu Odlični pogoji. Telefonirati v popoldanskih urah na št. (040) 794664.
DAJEM V NAJEM tri sobe za ura de v strogem centru Gorice (o-premljene ali pa ne) Prošnje zainteresiranih sprejema uredništvo PD v Gorici (Ul. XXIV Mag gio 1/1). telefon 833-82.
OSAMLJENA žena išče družino, ki bi jo sprejela v oskrbo proti pla Čilu. Telefonirati ob urah kosila in večerje na št. (040) 771-485.
V SOBOTO ZANIMIVA SKUPŠČINA V GORICI
Vlogo mostu naše dežele naj opravlja tudi letališče
Poleg cestnih in železniških povezav je potrebno v mednarodne tokove vključiti tudi letalski promet
Prilagoditi vlogo deželnega letališča navzven obrnjeni usmeritvi dežele Furlanije - Julijske krajine, bo naloga skupščine, ki jo stroka delavcev v civilnem letalstvu (FILAČ - CISL) sklicuje za soboto, 23. maja, ob 13.30 v sejni dvorani trgovinske zbornice v Gorici. Na to skupščino je organizator povabil politične predstavnike strank, dežele, izvoljene predstavnike, gospodarske operaterje, skratka, vse tiste, ki lahko pomagajo opredeliti novo vlogo deželnega letališča.
Kaj je prireditelje skupščine napotilo k tej odločitvi?
Deželno letališče v Ronkah je sodobno opremljeno in sposobno prevzeti večji potniški in tovorni promet. kot ga ima sedaj. Poleg treh poletov v Rim in dveh v Milan, bij z ronskega letališča lahko vzletelo več letal. Če ne proti zapadu, v notranjost Italije, pa proti vzhodu in severu. Na politični ravni je bila sprejeta vloga mostu, ki ga naša dežela mora opravljati do svojih vzhodnih in severnih sosedov.
V opravljanje te vloge so vključili ne le mednarodne stike na področju politike, kulture, gospodarstva itd., ampak so temu primerno okrepili in krepijo cestne, železniške in druge infrastrukturne objekte, Zakaj ne bi tudi letalski promet postavili v funkcijo zbliževanja s sosednjimi regijami in državami.
Na skupščini bodo izpostavili načrt letalskih povezav z Avstrijo, Jugoslavijo in drugimi državami v teh dveh smereh. Spregovorili bodo o spodbudnih ukrepih, ki naj pospešujejo osebni in tovorni letalski promet proti vzhodni in srednji Evropi. Ni mogoče dopuščati, pravijo organizatorji te zanimive pobude, da bi puščali vnemar z vsemi potrebnimi napravami o-premljeno letališče. Tako ravnati pomeni delovati proti ekonomskim principom .pomeni ne izkoriščati velike naložbe v izgradnjo tega sodobnega letališča.
znanjem slovenskega jezika. Za o-menjeno mesto je predvidena uvrstitev na šesto stopnjo plačilne lestvice uslužbencev krajevnih ustanov. Rok za predložitev prošenj za pripustitev k natečaju poteče 30. junija letos, predložijo pa jih lahko kandidati v starosti od 18 do 35 let, (razen izjem, ki jih dopušča zakon) ki imajo italijansko državljanstvo in ki izpolnjujejo predpisane pogoje.
Kandidati bodo morali opraviti predhodni izpit znanja slovenščine in sicer pismeno (prevod iz slovenščine v italijanščino in obratno) ter v kolokviju v slovenščini. Predhodni izpit o znanju slovenščine je predpogoj za pripustitev k drugemu delu preizkušnje.
V Ronkah javni natečaj za knjižničarja-animatorja z znanjem slovenščine
Tudi na področju občine Ronke, kjcr ^ijV^^repe^MŠih ljudi, dobiva slovenščina mesto, ki., Ji pnpadg. Tako je županstvo v Ronkah te dni razpisalo javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov za mesto knjižničarja kulturnega animatorja z
GORIŠKI
GOSTINSKI VEČERI 1981
prirejeni s pomočjo in pokro teljstvom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja
GOSTILNA
«PRI ZGUBINU»
TEREZIJA MOVERN
ŠKRLJEVO DOLENJE TEL. 60 371
v soboto, 23. maja 1981 Vam nudi:
omlet z zelenjavo in pršutom ipasticcio» z gobami cmok po naše gove'a ribica m srna z jurčki mešane priloge sadna kupa s sladoledom zavitek
torta iz rezancev kava
domače vino — domači kruh
Slovenski klub in loto krožek trsi 80 vabita na ogled fotografske razstave članov krožka, ki je v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, ob uradnih urah in zvečer.
V Občinski galeriji. Trg Unitit
razstavlja, samo še danes, svoja dela Livio Officia.
Prosveta
Društvo Slovencev miljske občine
vabi na veselico s kulturno zabavnim sporedom, ki bo v nedeljo, 24. maja, ob 16. uri v kinodvorani Verdi v Miljah .
SKD Tabor Opčine prireja v soboto, 23. t.m., ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah koncert Veselina Damjanova, baritonista drž. Opere iz Sofije. Pri klavirju Aleksander Vodopivec.
V	OKVIRU PRAZNOVANJ «DNCVA MLADOSTI>
V	GORICI SREČANJE SLOVENSKE MLADINE IZ VSEGA ZAMEJSTVA
Razširjena seja Mladinskega odbora SKGZ V večernih urah pester kulturni program
V	soboto, 23. maja, bo v Slovenskem dijaškem domu v Gorici (Svetogorska ulica — Montesanto 84) s pričetkom ob 20. uri srečanje mladih iz vseh treh pokrajin, kjer živi slovenska narodnostna skupnost v Italiji in sicer s Tržaškega, Goriškega in iz videmske pokrajine.
Mladinsko srečanje, ki ga organizira prvič v tej širši obliki Mladinski odbor Slovenske kulturno-gospodarske zveze v sodelovanju z mladinskimi krožki in odseki, spada v okvir praznovanj «25. maja — Dneva mladosti*
V	večernem kulturnem programu srečanja bodo nastopile mladinske kulturne skupine iz vseh treh pokrajin.
Sobotno mladinsko srečanje v Dijaškem domu se bo sicer pričelo že ob 15.30 s košarkarskim turnirjem, na katerem bodo nastopile članske ekipe goriškega Doma (organizator turnirja) ter Poleta z Opčin in Kontovela.
Nato se bo ob 16. uri pričela razširjena programska seja Mla dinskega odbora SKGZ; zvečer pa bo ob 20. uri, kot smo že omenili, osrednja mladinska manifestacija s kulturnim in priložnostnim programom. Po kulturnem sporedu sta predvidena prosta zabava in prijateljsko srečanje mladih. Zato pozivamo mladinke in mladince iz vseh treh pokrajin, da se polnoštevilno udeležijo sobotne, prve mladinske skupne manifestačije, ki naj bo tudi dokaz povezanosti slovenške mladine in vse naše narodnostne skupnosti, ki živi na območju od Kanalske doline pa do Miljskih hribov,
Beg kvalificirane delovne sile iz malih podjetij
Na sestanku med predstavniki pokrajinske sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL ter predstavni-
ki združenja industrijcev, obrtnikov in malih industrijcev, so razpravljali o begu kvalificirane delovne sile iz manjših podjgtij v velika podjetja z državno udeležbo. Tako so samo v tržiški ladjedelnici na novo zaposlili že preko 50 kvalificiranih delavcev, do konca leta pa naj bi nudili delovno mesto še okrog 200 delavcem. Podobne možnosti se odpirajo v podjetju Ansaldo. S splošnega vidika gre vsekakor za ugoden pojav, ki dokazuje, da dolgo trajna kriza najbrž popušča in da je mogoče že govoriti o poživitvi gospodarstva, vsaj kar zadeva velika podjetja v naši pokrajini. Po drugi strani pa ne gre spregledati negativnih posledic, ki jih «beg» kvalificirane delovne sile povzroča zlasti v manjših podjetjih.
O teh vprašanjih, posebej o prekvalifikaciji delavcev podjetij, ki so v krizi, o strokovnem izobraževanju ter o rednem načinu zaposlovanja (preko uradov za zaposlovanje) bodo razpravljali na sestanku, ki bo na deželnem odborni-štvu za industrijo.
V BRDU V TERSKI DOLINI
Jubilejno srečanje planincev iz zamejstva in matične domovine
Prireditev bo v nedeljo, 14. junija, na pobudo Beneškega planinskega društva
Deseto, jubilejno srečanje članov zamejskih planinskih društev s planinci iz matične domovine, bo v nedeljo, 14. junija v Brdu v Beneški Sloveniji. Tako so odločili pri Beneškem planinskem društvu, ki bo srečanje organiziralo. Brdo v Terski dolini so izbrali ker je ta kraj razmeroma lahko dostopen tudi za avtobuse in ker se bodo planinci iz matične domovine lahko na lastne oči prepričali, kako je bila uporabljena pomoč, ki jo je po potresu nudila SR Slovenija, o-ziroma Jugoslavija. V Brdu je bilo namreč zgrajeno naselje mon tažnih hiš, obnovljen zadružni dom pa še kaj.
Od 25. maja do 5. junija bodo vpisovali v otroške vrtce.. Prijave sprejemajo na didaktičnem ravnateljstvu ,v Gorici ter v Doberdobu. Prijave sprejemajo tudi v otroških vrtcih.
Vpisovali bodo otroke rojene leta 1978, ki bodo v jeseni prvič stopili v vrtec in tiste, ki pouk že obiskujejo.
miiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiMtiiiiiiiiuiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiii
POD POKROVITELJSTVOM POKRAJINE
Junija simpozij o preprečevanju in zdravljenju alkoholizma
Seminar bo vodila zdravniška ekipa dr. Hudolina iz Zagreba
V	pristojnost pokrajinske psihiatrične službe sodi tudi skrb za preprečevanje alkoholizma ter zdravljenje in rehabilitacijo alkoholikov. Na tem področju se goriški zdravstveni delavci z uspehom poslužujejo izkušenj in spoznanj specialistične klinike iz Zagreba, ki jo vodi prefosor Hudolin s svojo ekipo. Pravzaprav je prišlo med o-bema ustanovama že pred leti do tesnega sodelovanja in izmenjave izkušenj glede zdravljenja in ponovnega vključevanja alkoholikov v družbo.
V	okvir takega sodelovanja se uvršča tudi seminar, ki bo v pričetku junija v Gorici, pod pokroviteljstvom pokrajinske upra,ve ter v sodelovanju z gonško občinsko' u-pravo ter goriško„ Splošno bolnišhi-čb, Seminar Jjo vodila zjdr^vni^ka ekipa dr. Hudolina, osnovni namen pa je seznaniti, tako zdravstvene delavce, kakor širšo javnost. s problemom alkoholizma, ki je, čeprav manj izrazito, kakor v drugih krajih, prisoten tudi pri nas.
Na seminarju bo po vsej verjetnosti govor tudi o organizaciji posebne službe za zdravljenje al koholikov ter posebnega razisko-, alnoga centra o zdravljenju in preprečevanju alkoholizma. Pri tem velja poudariti, da so se alkoholiki iz naše pokrajine doslej lahko zanašali le na pomoč centra v Vidmu, po terapevtskem zdravljenj i pa so se lahko vključili v dva kluba, od katerih eden deluje v Za-graju, drugi pa v Gorici.
Osemdcsd let Luize Velentinekove
Imeti 80 let in biti pri dobrem zdravju in vedrem razpoloženju je zavidljiva redkost. Prav toliko let ima danes Luiza Vižintin vdova Lavrenčič s Poljan. Rodila se je v Opatjem selu v Ivančevi hiši in se nato z družino priselila v Dol. Po povratku iz begunstva se je primožila k Velentinčkovim na Poljane. kjer živi še danes z družino najmlajšega sina Bruna. Mož Adolf Lavrenčič se je v mladih letih u-kvarjal s kmetijo, naposled pa se zaposlil v ladjedelnici. In prav na poti v službo so ga Nemci zajeli in ga odpeljali v internacijo od koder se ni več vrnil. Mama Luiza je v partizanih izgubila tudi sina Adolfa. Kljub grenkim spominom minulega časa ji družinske topline ne manjka. Saj ima poleg sina s katerim živi. še enega sina in štiri hčerke, ki so si postavili domove v bližnjih vaseh in Laškem.
Naši zvesti bralki želimo še obilo srečnih dni v krogu svojih najdražjih.
V Gradišču razstava angleških pip
Vest za kodilce pip in ljubitelje tega za užitek potrebnega pribora. V Gradiški bodo namreč razstavili »čudovito sedmerico*, kolekcijo sedmih angleških pip, imenovanih charatan, ki so last angleške muzejske hiše. Pipe so unikati in niso naprodaj, ampak bodo na o-gled v trafiki, ki jo Gianna in Remigio vodita v Gradišču. Pipe imajo naravno barvo, klasično o-bliko in izvrstno vlečejo. Dasirav-no so nekoliko večje oblike, pa dajejo videz lahkotnosti.
Kolekcijo sedmih pip so prvič razstavili novembra lani v Rimu, še pred tem pa so jih pokazali predsedniku Sandru Pertiniju, ki se, kakor vidimo, od pipe ne more ločiti in je njegova zvesta spremljevalka.
♦Čudovito sedmerico* bodo v naši deželi prvič občinstvu pokazali 23. maja, na ogled pa bo (v zgoraj
omenjeni trafiki) do 6. junija. Dostojen okvir tej izredni zbirki bodo predstavljali italijanski obrtniški izdelki.
Ju ri in v soboto pokrajinski kongres sindikata UIL
V Gorici se bo jutri pričel 7. pokrajinski kongres sindikata UIL, na katerem bo sodelovalo okrog 100 delegatov. V skladu s preureditvijo sindikalnih struktur, bo to obenem tudi 1. področni kongres. Zasedanje bo v Palače hpteli^prKj^kflm /*?, 16. uri in se ga ba predvidoma udeležil tudi član vsedržavnega tajništva Antonie* 4wq. ..m*. - ,iajicX Uvodno poročilo o osnovnih smernicah sindikata ter o gospodarskem položaju na Goriškem, bo imel dosedanji pokrajinski tajnik, Bregant. Kongres se bo zaključil v soboto.
0 Na goriškem zavodu za ljudske hiše so razpisali natečaj za sprejem v službo funkcionarja z diplomo pravne fakultete. Nastavili ga bodo v službi za upravljanje stavb. Prošnje je treba nasloviti na IACP, Gorica, Ul. Pitteri, do 15. junija. Tam se dobe tudi potrebne informacije.
n | si* ov.ialo* lEnmrmdDO ;
• V 'sodnlnerti isrWlšču v Carduc-
fcljčtf mi bo	četrtek, 21.
maji;	vslfjd1-' rajonskega
sveta. Govorili bodo o otroških vrtnih. o občinskem pravilniku za trgovino in o središču za rekreacijske dejavnosti na njihovem območju.
Danes in ju'ri stavka v ladjedelnici
Po krajšem zatišju bodo delavci tržiške ladjedelnice danes in jutri spet stavkali. Sindikalni koordinacijski odbor za ladjedelništvo je namreč za danes in jutri oklical eno-inpolurno razčlenjeno stavko ladje-delniških delavcev. Izvedli jo bodo med 7. in 18. uro po posameznih obratih, medtem ko bodo uradniki zapustili delovno mesto ob 15.30, to je eno uro in pol pred koncem dnevne izmene.
Nepravično terjanje denarnega zneska
Pred dnevi so politični preganjanci, ki se potegujejo za prizna-valnilno, prejeli od »Informative romane* pismo, v katerem jih poziva, naj prispevajo 30.00 lir za »hitro upravno ukrepanje*.
Vsedržavna zveza nekdanji’.: političnih preganjance-, v nacističnih koncentracijskih taboriščih sporoča, da ni dala takšnih navodil in da njeni predstavniki v Rimu brez kakršnihkoli dodahvh stroškov spremljajo zaključni del postopka
Praznik špargljev v Štandrežu
V	štandrežu so v polnem teku priprave na tradicionalni praznik špargljev. ki se bo začel v soboto, 30., in se nadaljeval v nedeljo, 31. maja. ter 6. in 7. junija.
V	nedeljo, 31. maja, bo v popoldanskih urah slikarski ex tempore, zvečer ob 19.30 pa nastop mladinskih skupin s pesmijo, glasbo in igro.
Prvo nedeljo v juniju bo nagrajevanje slikarskega ex tempore ter nastop pevskih zborov in veseloigra «Podlaga zakonske sreče* v izvedbi članov prosvetnega društva «štandrež».
Vse štiri večere bo plesna zabava in seveda bodo na voljo o-dlični šparglji, domača pijača in jedača.
Manifestacija v korist handikapiranih
Pokrajinski odbor rdečega križa bo 23. maja, pod pokroviteljstvom občinske uprave iz Gorice in v sodelovanju z združenji ANFFAS, UILDIM, AIAS ter pokrajinskim konzorcijem za rehabilitacijo, priredil veliko javno manifestacijo v korist handikapiranih oseb. Prireditev se bo pričela s srečanjem v veliki
dvorani Unione Ginnastica Gorizia-na, nastopom folklorne skupine ter rokohitrca Luisa ter razstavo knjig in tiskov. Na Battistijevem trgu bo tudi tekmovanje oseb, ki so priklenjene na voziček, na ogled pa bo tudi razstava keramičnih izdelkov, ki so jih pripravili handikapirani otroci.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Trži ču dežurna lekarna bolnišnice, Ulica Terenziana 26, tel. 44-387.
Dijakinje in dijaki klasičnega liceja »PRIMOŽ TRUBAR* v Gorici vabijo na
ZAKLJUČNO ŠOLSKO PRIREDITEV
ki bo v soboto, 23. maja, ob 20. uri v Katoliškem domu v Gorici.
Spored:
recital partizanskih in socialnih pesmi — glasbene točke — Burka o jezičnem doh tarju.
Režija Jožko Lukeš.
Prispevajte za
DIJAŠKO MATICO
Glede poteka prireditve same, žal še nimamo točnih podatkov o sporedu, vendar že danes lahko zapišemo, da se bo 14. junija v Brdu zbrala množica planincev iz Gorice in Trsta ter Benečije in Celovca, zlasti pa iz raznih krajev Gorenjske. Ne gre namreč pozabiti, da so pobudo za tovrstna srečan.a dali prav Jeseničani, pred enajstimi leti na Vršiču.
Celovečerni koncert zbora Lojze Bratuž
Prihodnji petek, 29. maja, ob 21. uri bo mešani pevski zbor Lojze Bratuž, ki ga vodi Stanko Jerici-jo, priredil koncert v Katoliškem domu v Gorici. Na sporedu so poli-jonske, narodne pesmi, dela domačih ustvarjalcev in umetnine in slovenske zborovske literature. Mešani zbor, ki deluje domala tri desetletja, je doslej nastopil v naši ožji domovini, v Sloveniji, po i(o-lijanskih mestih in v drugih evrep-skih deželah.
V prvem delu programa so poli-jonske skladbe. Kakor je razvidno iz kratke predstavitve zbor že vrsto let daje prednost neizčrpnemu zakladu klasičnega polifonskega ustvarjanja. Tako bodo izvajali dela T. L. de Victorie, Gallusa, Las-susa in Scarlattija. V drugem delu bodo poleg Brahmsove skladbe zapeli še pesmi Gerbca, Merkuja, Vodopivca in Jericija, v tretjem delu pa prirejene skladbe naslednjih avtorjev: Dev, Jericijo, Kramolc, Qualizza, Merku in Vrabec.
Predavanje
o pridelovanju črnih vin
Nadaljuje se ciklus strokovnih predavanj za vinogradnike, ki jih prireja konzorcij za zaščito kakovostnih briških vin. Jutri ob 18. uri bo o pridelovanju črnih vin govoril Giacomo Tachis, priznani strokovnjak kleti Antinori. Predavanje bo v sejni dvorani goriške trgovinske zbornice.
Prireditve
V domu Andreja Budala v Štandrežu bo jutri ob 20.30 nastopil mešani zbor Igo Gruden iz Nabrežine s celovečernim koncertom. Vabljeni!
Izleti
Slovensko planinsko društvo vabi
člane ‘Ih prijatelje, da se v nedeljo, 23 t.m., udeležijo netekmovalnega pohoda iz Sovodenj na Vrh in nazaj, z ogledom jamarske koče.
Kino
(i or Ivu
VERDI 17.30—22.00 «A qualcuno pia-ce caldo*. M. Monroe in T. Curtis.
CORSO 17.30—22.00 «Gente comune*. D. Shuterland in D. Tylermoore. Barvni film.
VITTORIA 17.00-22.00 «Pornomanie licenziose*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Irsh'
EXCELSIOR 18.00-22.00 «Si lo vo-glio*.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Shocking».
Gorim m okni ir o
SOČA 18.00—20.00 «Bližnja srečanja tretje vrste*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 «Močni in zločinci*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 «Drakula». Angleški film.
DEŽURNA- LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna- lekarna Provvidenti, Travnik 34, tel. 84-972.
V okviru «25. maja* — Dneva mladosti
MLADINSKI ODBOR SKGZ
prireja v soboto, 23. maja, ob 20. uri v Dijaškem domu v Gorici (Svetogorska ulica 84)
MLADINSKO SREČANJE
slovenske mladine s Tržaškega, Goriškega in iz Beneške Slovenije.
VABLJENI!
001. JUNIJA PRIJAVE DOHODKOV
Rok za predložitev prijave dohodkov za leto 1980 zapade letos 1. junija (31. maja je namreč nedelja). Ustrezne pole — model 740 z ovojnico in z dodatnimi obrazci A 1. A bis, itd. — so na voljo na sedežih rajonskih svetov, ali pa jih lahko kupimo v trafikah.
Na sedežih rajonskih svetov tudi sprejemajo izpolnjene prijave, in sicer vsak delavnik od 8.30 do 13. ure. V tem primeru mora biti ovojnica odprta. Prijave je mogoče poslati po pošti, in sicer priporočeno, na naslov «Ufficio Distrettuale delle Imposte Di-rette*. Obrazce 101 izročimo na sedežih rajonskih svetov brez o-vojnice, če jih pošljemo po pošti pa zadostujejo navadne (»komercialne*) ovojnice. Upokojenci, ki so v lanskem letu prejemali le eno pokojnino, niso dolžni predložiti obrazca 101.
Nameščenci javnih uprav (države, dežele, krajevnih ustanov, itd.) lahko izročijo prijave v pristojnih uradih, ki jih bodo nato posredovali davčni upravi do 10. junija. Podjetja, gospodarske, stanovske in druge podobne organizacije lahko zberejo prijave svojih nameščencev in članov ter jih nato izročijo «komulativno» v sob) štev. 195 na županstvu. Tu sprejemajo tudi obrazce 750. 760. 770 in 770-bis posameznih davčnih zavezancev. Urad je odprt vsak delavnik od 8.15 do 13. ure.
Pri finančni intendanci sta občinstvu na razpolago za vse informacije v zvezi s sestavo letne prijave dohodkov dva urada, in sicer v sobi št. 5 v drugem nadstropju ter v sobi št. 96 v tretjem nadstropju. Oba urada delujeta vsak delavnik od 8.30 do 12.30
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
KOLESARSTVO
6. ETAPA «GIRA D’ITALIA»
SARONNIJU ETAPA IN ROZA MAJICA
Včeraj je v končnem sprintu osvojil že tretjo etapno zmago in odvzel Moserju prvo mesto na skupni lestvici - Danes zahtevnejša proga
BARI — Giuseppe Saronni je včeraj osvojil že tretjo etapno zmago in tako prvič na letošnjem «Gi-ru» oblekel roza majico. «Beppe» je seveda tudi včeraj zmagal v Končnem sprintu in to po dokaj nezanimivi etapi, v kateri so se kolesarji praktično kot navadni turisti preselili iz kraja Rodi Garga-oico v Bari.
Saronniju je tako v šesti etapi uspelo odvzeti roza majico svojemu največjemu tekmecu Moserju, ki se v sprintu seveda ne more enakovredno kosati s hitrejšim Sa-ronnijem. Sploh pa Saronni nima
16.00	— drugi nogometni polfinale;
17.00	— drugi košarkarski polfinale.
NOGOMET
SINOČI V AMSTERDAMU
Pokal UEFA za lpswich Tovm
AMSTERDAM - Sinoči je v povratnem finalnem srečanju nogometnega tekmovanja za pokal UEFA nizozemska ekipa AZ 67 Alk-maar premagala angleško enajsterico Ipswich Tovvn s 4:2 (3:2).
Postavi:
AZ 67: Treytel, Reijnders, Spel-bos, Metgod, Hovenkamp, Arntz, Peters, Nygaard, Jonker, Welzl (v
Giuseppe Saronni
enakovredne konkurence v končnem sprintu na tem »Giru* in tako so njegove zmage v podobnih etapah kot je bila včerajšnja, povsem pričakovane in skoraj logične.
Da je bila včerajšnja etapa »dolgočasna*, so se gledalci pred - TV ekranom lahko prepričali, ko je kolona kolesarjev »turistično* vozila proti Bariju in je v določenem trenutku Američan Mount potegnil iz žepa orglice in zabaval kolesarje z veselimi motivi...
Vsa glavnina je ob takem tempu seveda skupno prišla na ciljno ravnino, tu pa je Saronnijevo moštvo pripravilo svojemu kapetanu pot do zmage.
Upati je, da se bo danes »Giro* le razživel, ko bodo kolesarji vozili od Barija do Potenze in se bodo morali spoprijeti tudi z nekaterimi zahtevnejšimi vzpetinami.
ATLETIKA
V TRSTU IN GORICI
Tudi Bor na deželnem naraščajniškem prvenstvu
V	soboto bo v Gorici in v nedeljo v Trstu deželno ekipno prvenstvo za naraščajnike in naraščajnice. V moški konkurenci bo nastopilo dvanajst, v ženski pa enajst društev.
V	obeh konkurencah bo nastopilo šest društev in med temi bo tudi Športno združenje Bor.
Obe tekmovanji bosta v popoldanskih urah.
80. min. Talan), Tol (v 46. min. Kist).
IPSWICH: Cooper, Mills, Osnan, Butcher, McCall, Muhreb, Wark, Thijssen, Gates, Brazil Mariner.
SODNIK: W. Eschvveiler (ZRN)
STRELCI: 4. min. Thijssen; 7. min. Welzl; 25. min. Metgod; 31. min. Wark; 40. min. Tol; 73. min. Jonker.
GLEDALCEV: 20.000
Ker je v prvem srečanju Ipswich Tovvn zmagal s 3:0 je pokal UEFA osvojila angleška ekipa.
Sinočnje srečanje je bilo izredno živahno in prava poslastica za ljubitelje nogometne igre. Hitre in lepe akcije so sj sledile na obeh straneh, le da so bili Angleži pri streljanju na vrata prisebnejši od gostiteljev, ki so se tako morali zadovoljiti z drugim mestom.
TAKO NA CILJ««
Ba
6. etapa Rodi Garganico ri (225 km)
Giuseppe Saronni 6 ur 19’0” (odb. 30") s poprečno hitrostjo 35,62 km
Peter Kehl (ZRN) (odb. 20") Paolo Rosola (odb. 10”) Benny Schepmans (Bel.) Stefan Mutter (Švi.)
Pierino Gavazzi
7.	Dietrich Thurau (ZRN)
8.	Mario Noriš Alberto Minetti Palmiro Masciarelli Giuseppe Martinelli Giovanni Mantovani Daniele Tinchella Fiorenzo Favero Salvatore Maccali Filiep Vandenbrande (Bel.) Serge Demierre (Švi.)
Alessio Antonini Dante Morandi
Giovanni Moro — vsi s časom zmagovalca.
SPLOŠNA LESTVICA
1.	Giuseppe Saronni 32 ur 27’27”
2.	Francesco Moser z zaost. 24”
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
1L
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
Gregor Braun (ZRN) Godi Schmutz (Švi.) Serge Demierre (Švi.) Josef Fuchs (Švi.) Roberto Visetini Fiorenzo Aliverti Dietrich Thurau (ZRN) Knut Knudsen (Nor.) Giovanni Battaglin Beat Breu (Švi.)
Enrico Maestrelli Silvano Contini Tommy Prim (Šved.) Bruno Leali Alfredo Chinetti G. Battista Baronchelli Valerio Luaidi Alessandro Pozzi itd.
Danes 7. etapa Bari — Cosenza. Na 140 km dolgi progi se bodo morali kolesarji spoprijeti s prvim resnim vzponom za veliko gorsko nagrado. Tudi cilj je na rahlem vzponu.
...........,,| itiinm UH 11 um n II HI I m „ m i n iiiii,i„,,,mi n mi nm m im im iniiiMilm m iiii.imiuuiti,i mi 111,11111111111111111.tiiiiiiiiiimimiiiimimiimmiimiiiitiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiliimmmiiiiiliimmiiHiii..
V okviru delovanja Športne šole Trst je Slovensko planinsko društvo Trst priredilo zelo uspel izlet k Be-lopeškim jezerom, kjer so lahko naši osnovnošolci uživali prelesti spomladanske gorske narave. Na sliki: skupina mladih izletnikov z vodiči na obali jezerca pod Mangartom
-dih,,..miimmimmimmimimmimmmmmmmimiiiinmimmii.................................iimiiimmraiiiimiiiiiiiiiliiiimimmmmiimi..miimimi«
NOGOMET
POKAL MESTA TRST*
F-JK visoko premagala Slovenijo
Hrvaška odpravila reprezentanco Goriške
FJK — Slovenija 4:0 (1:0)
STRELCI: v 6. in 46. min. Dio-dorico, v 72. min. Favento, v 78. min. Doria.
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA: Cortiula (od 70. min. Brada-schia), Corso, Nordio, Parpinel, Virgilio (od 70. min. Michelin), Sa-varin. De Anna, Fedel, Diodorico (od 65. min. Favento), Contino (od 70. min. Agosto), Brugnolo.
SLOVENIJA: Obad, Šramel (od 75. min. Črnac), Kunst (od 37. min. Zubič), Milanič (od 70. min. Lazar), Bačič, Salvestrini, Cigan, Podobnik (od 56. min. Grbave), žiža, Toškan. Kocjančič.
SODNIK: De Ros (Krmin).
GLEDALCEV: 300.
V sinočnji prvi tekmi mladinskega turnirja za «Pokal mesta Trst* za nogometaše letnikov 1963 in mlajše je reprezentanca Furlanije - Julijske krajine povsem zasluženo visoko premagala Slovenijo, ki pa so jo sestavljali le nogometaši Deka-
nov, Pirana in Izole, povrhu pa so bili še mlajši od svojih nasprotnikov.
Domačini so bili v vseh elementih igre boljši od Slovencev, pa tudi telesno močnejši, že zlasti pa so se izkazali Savarin, De Anna in Diodorico. V slovenski reprezentanci pa sta bila boljša Cigan in vratar Obad, ki ima velike zasluge, da Slovenija ni utrpela še hujšega poraza.
Danes se bosta ob 20.30 v Trstu spoprijeli Slovenija in reprezentanca Lacija, (bi)
Hrvaška — Goriška 2:1 (1:0)
V prvi sinočnji tekmi B skupine v Pierisu je Hrvaška zasluženo premagala reprezentanco Goriške z 2:1. Gola za Hrvaško sta dosegla Rado-lovič in Jankovič.
Hrvatje bodo drevi v San Canzia-nu dTsonzo igrali drugo srečanje proti reprezentanci Toskane. Tekma bo ob 20.30.

nogomet
ZA POKAL ALTIPIANO
Trt nase enajsterice za točke in prestiž
V organizaciji polisportive Opici ne se odvija na Opčinah sedmi pokal Altipiano, ki bo trajal do 6. junija. Sporedno s tekmovanjem članskih ekip se odvija tudi tekmova nje za začetnike, v katerem nastopajo tudi tri slovenske ekipe in sicer Gaja, Primorje in Breg. Ekipe so razvrščene v 4. skupine. Pr-vouvrščena ekipa iz vsake skupine bo igrala v polfinalu 2. in 3. junija Finalni tekmi bosta 5. in 6. junija ob 19.30. Program je 3ledeč:
danes, 21. maja
PRIMORJE - DOMJO
petek, 22. maja
KRAS - BREG
sobota, 23. maja
ROIANESE - PRIMOREC ponedeljek, 25. maja
O. SUPP1RCAFFE'
DOMJO
DANES NA PROSEKU
Prislaniščniki Trsta in jugoslovanskih luk na športnih poljanah
V okviru proslav 50-letmce Zdru Ženja pristaniščnikov v Trstu bo da nes v novem športnem središču pristaniških delavcev na Proseku srt Čanje med pristaniščniki iz Trsta in Jugoslavije.
Spored bo obsegal te nastope:
9.00	— dama in šah, balinanje, te
ms:
9.30 — prvi nogometni polfinale;
10.30 — prvi košarkarski polfinale:
15.00	— dama in šah, balinanje, te
nis;
•mn,,,,,..„„„„„„„„„..................................mm,mm......mm,
NA TURNIRJU V RIMU
torek, 26. maja
S. ANDREA - GAJA
sreda, 28. maja
ZARJA - BREG četrtek, 29. maja
POL. OPICINA - PRIMOREC petek, 30. maja
CAMPANELLE - S. ANDREA Vse tekme so na igrišču «Nereo
TENIS
Ostoja-Panatta danes v 3. kolu
Jugoslovan je v 2. kolu izločil svojega rojaka Franuloviča, Panatta pa Američana Culliksona
_	.	.	■	::_l	:_„1	I/Vc
RIM — Na mednarodnem teni škem prvenstvu Italije so se, med drugimi, uvrstili v tretje kolo posameznikov tudi Jugoslovan Ostoja ter Italijana Panatta in Barazzutti.
Marko Ostoja je na svoji poti v tem delu tekmovanja naletel na svojega rojaka Željka Franuloviča in °čitno je v tem srečanju prevladala mladost: Ostoja je namreč zma-Sal s 7:6 in 6:4 ter je tako pritrdil, da je trenutno v dokaj dobri torto*, saj tudi Franulovič ni igral slabo.
Panatta je imel z? nasprotnika A meričana Toma Gulliksona, ki pa se razigranemu Italijanu ni mogel enakovredno upirati, saj je podlegel s 6:0 in 6:2
Nenavaden potek jr imelo srečanje med Barazzuttijem in Američanom Gottfriedom. Italijan je nam-feč prvi set izgubil kar z 0:6, nate ps je ostala dva dobil razmeroma gladko s 6:3 in 6:3.
Smolo pri izbiri partnerja v dvo-
jicah je imel Jugoslovan Franulovič, ki se je želel vsaj v dvojicah oddolžiti za svoj včerajšnji neuspeh med posamezniki. Njegov partner bi moral namreč biti Francoz Tu-lasne, ta pa je prišel na igrišče z zamudo in ga je žirija diskvalificirala (in s tem tudi Franuloviča). Ameriška brata Gullikson sta tako prišla v drugo kolo dokaj poceni.
Italijan Ocleppo je skupno z Britancem Mottramom premagal italijansko - ameriški par Baiardo Barr s 6:3 in 6:4.
Med današnjimi zanimivejšimi srečanji tretjega kola bo tudi dvoboj med Ostojo in Panatto, v katerem Pn ie Italijan faVorit
nogomet
SAVONA — V prijateljskem mednarodnem nogometnem srečanju a materskih reprezentanc «under 21» je v Savoni Italija dosegla proti Švici neodločen izid 4:4 (2:2).
Rocco* v Ul. Alpini s pričetkom ob 20.30.
Kras — Zarja 3:1 (2:0)
(odigrana v ponedeljek)
KRAS: Pavlina, Škabar, Mujesan, Puntar, De Bernardi, Guglia, Blaži-na, Terčon, Lanza, Ferfolja, L. Milič.
ZARJA:	Puzzer, Gatti, Grgič,
Franko, Macor, KrižmančiČ, F. Ra-žem, Mosetti, Lenarduzzi, Samese, G. Ražem (v 15. min. 2. pol časa Tognetti).
STRELCI: De Bernardi v 15. min. p.p., Lanza v 35 min. in 30. 2. p.p. Mosetti iz 11-metrovke v 48. min. drugega polčasa.
V okviru 7. pokala Altipiano sta se v ponedeljek zvečer na Opčinah [»merili enajsterici Krasa in Zarje. Igralci Krasa so čutili pomembnost tega srečanja, ker so se na vsak način hoteli oddolžiti Zarjanom za pekoč poraz, ki so ga utrpeli v prvenstvu. Igralci Krasa so bili boljši in so premagali vrstnike mnogo bolj prepričljivo kot je razvidno iz izida. V tej tekmi sta ojačila Kresove vrste tudi dva igralca tržaškega Stocka. Prav De Bernardi je v 15. minuti dosegel prvi gol. proti koncu tekme pa je Lanza z diagonalnim strelom povišal rezultat. V nadaljevanju je Zarja skušata rezultat znižati, vendar je v 17. minuti Paulin lepo ubranil strel Le-narduzzija. V 30. minuti je Lanza dosegel tretji gol, malo nato pa je preigral vso obrambo z vratarjem vred, žoga pa je oplazila vratnico in končala v autu. Zarja je dosegla častni zadetek po izteku regularnega časa (sodnik je pomotoma podaljšal tekmo za 5 minut) z Mosetti jem, iz enajstih metrov.
Z. S.
SMUČANJE
PO TEČAJU NA LOKVAH
alpinizem
ZARADI NASTOPA MONSUMA
Jugoslovani odnehali pri naskoku na Lotse (8.511 m)
Jugoslovanska himalajska alpinistična odprava se je umaknila iz južne stene Lotseja. Tako je po radiu sporočilo vodstvo odprave, kajti tudi zadnja naveza (Franček Knez, Vanja Matijevec) ni uspela premagati izrednih težav in ovir, na katere je naletela tik pod Vrhom.
Zadnja naveza je krenila iz (najvišjega) tabora 6 proti vrhu v zelo slabem vremenu. Zaradi izrednih težav, ki jih je prejšnjim navezam povzročal stolp, ki je v zaključnem delu vzpona predstavljal ključno točko, sta se skušala Knez in Matijevec tej oviri umakniti, plezala sta levo od stolpa in res prišla do samega roba grebena, po katerem bi nato z lahkoto prišla na 8.511 ta. visoki...vrh Lotseja, toda preko tega grebena so visele tako velikanske snežne opasti, da bi bil 'vsak- pošk-us- vzpona preko njih smrtno nevaren in torej izredno tvegan. Zato sta se vrnila v dolino, potem ko je jugoslovanska odprava premagala že 95 odstotkov južne stene, ki sodi med najtežje alpinistične probleme na svetu.
Čeprav odprava ni dosegla takega uspeha, kot si ga je začrtala (z vzponom ni mogla več nadaljevati zaradi prihajajočega monsuma), pa je vendarle opravila že s tem, kar je dosegla, tako težak podvig, kot ga ni v himalajskem pogorju pred njo še nobena druga odprava. Poznavalci tega športa namreč menijo, da je vzpon preko južne stene Lotseja tako težak, da ga ne bo v tem stoletju uspelo opraviti nobeni odpravi.
AVTOMOBILIZEM
MARANELLo - Na preskusni progi tovarne Ferrari v Maranellu sta včeraj Pironi in Villeneuve preizkušala tri nove dirkalnike, s katerimi bo hiša Ferrari nastopila na skorajšnjem tekmovanju za VN Monte Carla.
» * »
TURIN — V nedeljo bo v Niir-burgrinu 4. vožnja za svetovno avtomobilsko prvenstvo »endurance*. Dve vozili za to tekmovanje je prijavila tudi italijanska avtomobilska hiša Lancia.
Trenutno vodi na tem tekmovanju Porsche, pred Lancio.
Diplome dvanajstim goriškim tečajnicam
Dekleta so se teoretično in praktično spoznala s smučarskimi veščinami
Prve dni marca se je na Lokvah zaključil praktični del smučarskega tečaja, ki ga je organizirala Komisija za STV pri ZSŠDI v sodelovanju z Občinško zvezo telesno-kul-turnih organizacij iz Nove Gorice. Tečaj je bil ob sobotah popoldne in . ob nedeljah ves dan. Kljub temu. da tečaj ni bil strnjen kakor običajno v sedmih zaporednih dnevih, so se naša dekleta veliko naučila. Predelali so začetne elemente in delno tudi program nadaljevalne šole smučanja.
Ob zaključku praktičnega dela tečaja so dekleta imela tudi preizkus znanja. V aprilu so vaditeljice, ki poučujejo otroke po slovenskih vaseh v telesno vzgojnih in športnih spretnostih, poslušala še teoretična predavanja o preprečevanju nesreč
na smučeh oz. v smučarskih tečajih, o nevarnostih visokogorskega smučanja, o prvi pomoči, o izbiri smučarske opreme in o zgodovini smučanja v Sloveniji. Tečaj je vodil priznani strokovnjak, smučarski učitelj Karlo Vončina.
Prejšnji petek so dekleta na kratki slovesnosti v športnem centru v Gorici ob prisotnosti predsednika ZSŠDI Igorja Komela in načelnice komisije STV Mije Ušaj - češčuto-ve, prejele diplomo. Priznanja so prejele Franka Devetak, Luisa Ger-golet. Lučka in Andreina Tomšič, Katjuša Osbat, Elizabeta Marušič, Nadja Grusovin, Elena Humar, Damijana češčut, Verena Buzzi, Zvonka Koršič in Nevenka Klanjšček.
MUC
Iz planinskega sveta
Bližnje delovanje SPDT
To nedeljo je bilo na Trstelju nad Vipavsko dolino tradicionalno srečanje članov zamejskih planinskih društev s planinci iz Nove Gorice, katerega se je udeležilo tudi lepo število planinskih navdušencev iz Trsta. Ob lepem vremenu se je pred Stjenkovo kočo na vrhu Trstelja v dopoldanskih urah zbralo mnogo Tržačanov, Goričanov, planincev iz Sežane ter tudi iz Koroške. Slavnostni govor je imel predsednik PD Nova Gorica Cveto Hvala, v imenu SPDT pa je spregovorila častna predsednica dr. Sonja Mašera. Med kulturnim sporedom so nato še nastopili osnovnošolci iz Dornberka, sledil je ples, pa tudi za jedačo in pijačo je bilo poskrbljeno. Izlet na Trstelj je bil primeren za vse, saj je bilo hoje od vasi Lipa do vrha le kake pol ure. Ob tej priliki je bil prvič tudi javno razobešen novi prapor SPDT.
» * »
V nedeljo, 24. maja bo spet na sporedu planinska akcija Športne šole Trst. V okviru Dneva mladosti bo namreč, kot že mnoga leta, tradicionalni izlet in srečanje mla-
			
ODBOJKA
ZA MOŠKO BALKANSKO PRVENSTVO
, /\ uc bJt»i .vet..
m	I ♦Oj3VK\yj iuri*fJOi©u /
V Novem mestu vse pripravljeno
Poleg Jugoslavije bodo nastopile še reprezentance Bolgarije, Grčije in Romunije
Le teden dni je še do začetka. Četrtek, 28. maja, ob 16. uri: Ju-balkanskega prvenstva v odbojki' goslavija - Romunija (televizijski
Madžari dohiteli Anglijo
OSLO — Madžarska je premagala Norveško z 2:1 (0:0) v 4. skupini kvalifikacijskega tekmovanja /a svetovno nogometno prvenstvo 1981. S to zmago je Madžarska na lestvici te skupine dohitela Anglijo. Lestvica je namreč taka: Anglija in Madžarska 5 točki Romunija 4, Norveška 3 in Švica 1 točko. (Vse ekipe v tej skupini so odigrale po 4 tekme, le Madžarska in Švica po 3).
KAJAK IN KANU
Rekreacijski spust
V okviru akcije »Spoznavajom primorske reke* organizira komisija za rekreacijo pri kajak klubu Soške elektrarne, dne 24. maja drugi rekreacijski spust po reki Idrijci, na katerega vabijo tudi zamejske ljubitelje tega športa.
Zbor bo v nedeljo ob 8.30 (po jugoslovanskem času) in ob 10.00 pred hotelom Soča v Mostu na Soči.
za moške, ki bo od torka, 26. maja, do vključno petka, 29. maja, v. Novem mestu, kot največja športna prireditev v dolenjski metropoli doslej. Dokončno je znano število prijavljenih držav: Bolgarija, Grčija, Romunija in Jugoslavija; žal, manjkata prijavi Turčije in Albanije. Navzlic okrnjeni udeležbi bo prvenstvo zelo zanimivo in na visoki kakovostni ravni, saj sta Bolgarija in Romunija dobitnici srebrne in bronaste medalje na olimpijskih igrah v Moskvi, Grčija je zad-j nji balkanski prvak (in trenutno precejšnja neznanka), Jugoslavija pa je v dobri formi, kot je dokazala z zmagami in prvim mestom na turnirju za »Lovoriko Jugoslavije* v Zagrebu. Boj za balkanskega prvaka bo vsekakor hud.
Znan je tudi dokončen spored tekmovanja, ki ga bo odprl član častnega predsedstva balkanskega prvenstva, generalpolkovnik Stane Potočar. Spored je tak:
Torek, 26. maja, ob 17. uri: svečana otvoritev; ob 18. uri: Jugoslavija - Grčija.
Sreda, 27. maja, ob 17. uri: Bolgarija - Romunija.
prenos na ljubljanskem in zagrebškem H. programu); ob 18. uri: Bolgarija - Grčija.
Petek, 29. maja, ob 16. uri: Jugoslavija - Bolgarija (TV prenos); ob 18. uri: Grčija - Romunija.
Po končani zadnji tekmi bo svečan zaključek in podelitev kolajn, pokalov in diplom.
Organizacijske priprave potekajo po načrtu. Delno je obnovljena športna dvorana, okrepljena razsvetljava, natisnjeni plakati, izdelane značke, zastavice, oznake itd. Urejujejo tudi press center, ki bo imel na voljo teleprinter in najmanj pet direktnih telefonskih linij (tudi pošta je oddaljena od športne dvorane le 100 m).
KOŠARKA
KADETSKA INTERLIGA Polet - Bor 100:57 (39:19)
POLET: Tavčar 9, Vremec 51, Kralj 9, Malalan 6, Kalc 19, Hrovatin 6.
BOR: Maver 14, Langan 23, Volk Pavel 10, Volk Peter 8, Furlani 2.
Včeraj sta se na igrišču Prosvetnega doma na Opčinah pomerili ka-
detski ekipi Poleta in Bora Domačini so premagali nasprotnika brez večjega truda, čeprav gre omeniti, da je med gosti manjkalo nekaj ključnih igralcev. Prvi polčas je bil dokaj dolgočasen, v nadaljevanju pa sta se obe ekipi razigrali. Daleč najboljši mož na igrišču je bil Vremec, dobro pa sta igrala tudi Kalc in Langan.
B. Bajc
OBVESTILA
ŠK Kras, KD Kraški dom in KD Rdeča zvezda organizirajo za otroke od 4. do 12. leta starosti 2. spomladanski sprehod v naravo v nedeljo, 24. t.m. Zbirališče ob 8.20 pri trim stezi - Saležu. V primeru slabega vremena
sprehod odpade.
« • •
SZ Bor - atletski odsek
sporoča, da bo seja odbora sekcije jutri, 22. t.m., ob 20.30 na
stadionu «1. maj*.
• « •
ŠZ Bor - atletski odsek
sporoča, da bo v nedeljo, 24. t.m., sekcijski izlet na Nanos. Odhod bo ob 7. uri z Oberdankovega trga.
dih planincev zamejskih in obmejnih PD na vrhu Vremščice, nad Vremsko dolino. Ob tej priliki se bodo tudi otroci Športne šole Trst, skupno s svojimi starši (zaradi prepustnice oz. potnega lista) podali na prijeten izlet, ki bo trajal največ kako uro in pol hoje. Zbirališče izletnikov je ob 8. uri na železniški postaji na Opčinah, povratek pa je ob 19.15. Vlak bo peljal do Košane, tu pa se bo začel vzpon. Zbor vseh udeležencev slavja bo na vrhu ob 11. uri po krajevnem času, proslava pa se bo začela pol ure kasneje. Na sporedu bodo, med drugim, razne igre za otroke, hrana pa bo iz nahrbtnika.
» * »
Teden dni kasneje. 31. maja, priredi SPDT avtobusni izlet v dolino Zajzere. Odhod avtobusa je ob 6. uri izpred tržaške sodne palače (Foro Ulpiano). Tri ure kasneje bo že v Kanalski dolini srečanje z avtobusom članov PD Viator iz Ljubljane, s katerimi je naše društvo pobrateno. Avtobusa se bosta nato dokončno ustavila na koncu doline Zajzere, od koder je kakih tri četrt ure hoje do koče Grego. Tu boco imeli prisotni možnost dveh izletov in sicer vzpon na Poldašnjo špico (Vrh prijateljstva, kaki dve uri hoje od koče) ali pa kratek, polurni sprehod do jezerca nad kočo Grego. Na povratku si bodo planinci ogledali Dom'Mangart v Žabnicah. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2, tel. 767304) od 11. do "12.'Ime do vključno srede, 27. t.m.
• o *
Delovanje mladinskega odseka SPDT
Mladinski odsek SPDT, ki ga vodi Zlatko Jelinčič, je v zadnjem obdobju zelo aktiven. Po dobro u-speli organizaciji tradicionalnega »Pustnega ponedeljka SPDT*. so se na Veliko noč. točneje 19. in 20. aprila podali na zahteven dvodnevni izlet v Bohinjski kot. Na njihovi poti jih je stalno spremljal sneg. prvi dan pa so prehodili pot iz Stare Fužine ob Bohinjskem jezeru do Vogarja, od tu pa na planino Jezero ter spet nazaj na .Vo-gar, kjer so v koči prespali. Naslednjega dne so opravili zahtevnejši vzpon na Pršivec v pravih zimskih razmerah. Vrnili so se mimo triglavskega Črnega jezera in Komarče spet k Bohinjskemu jezeru.
Člani mladinskega odseka so nato aktivno sodelovali na akcijah športne šole Trst (izlet otrok na Videž nad Zgonikom in izlet k Bp-lopeškim jezerom), ter se udeležili raznih orientacijskih pohodov, med katerimi izstopa osvojeno četrto mesto v Saležu, kjer je sodelovalo na nočnem pohodu kar 20 ekip. Mimo teh nekaj podatkov bi omenili še, da se mladinci SPDT srečajo na sestanku enkrat na teden in da že sedaj pripravljajo poletne akcije.
k„,„i,i<ii„,„ii,„„„i„„„„.h............................mmmmmimimmmiimmimmmmimm.mmimmmmimmmimmimmmmmimimmmimimimmmmimu
OB ZAKLJUČKU PRVENSTVA SKUPINE F 2. AMATERSKE LIGE
Vesna odlično, Zazja še kar zadovoljivo
Kriška enajsterica se še vedno poteguje za prestop v višjo amatersko ligo
VESNA
Križani so osvojili letos kar 43 točk in s tem končali na drugem mestu (lani 31 točk na šestem mestu). Vesna si je v prvem delu zagotovila naslov zimskega prvaka: »plavi* so namreč zbrali kar 22 točk (9 zmag, 4 remije, 2 poraza).
V nadaljevanju je Vesna v Križu premagala CGS, Libertas, Kras in Čampi Elisi, točko pa je prepustila Domiu, Zarji in "Staranzanu. Zbrala je torej 11 točk, dala 11, prejela pa samo 4 gole. V gosteh, so Križani premagali Op. Supercaffe, Gia-rizzole, S. Marco in ,Baxter, remizirali proti Costalungi ih Bregu, s pičlim 1:0 pa klonili Rosandri in Campanelam. »Plavi* so torej odnesli 10 točk, dali 10, prejeli pa samo 3 gole. Skupno je torej Vesna v povratnem delu prvenstva osvojila 21 točk, dala 19, prejela pa 7 golov.
Na domačih tleh so torej Križani v teku prvenstva zbrali 24 točk (10 zmag, 4 remije, 1 sam poraz) dali so 26, prejeli pa 11 golov. V gosteh pa so osvojili 19 točk (4 zma-
ge, 2 remija, 3 porazi), dali so 18, prejeli pa 9 golov. Skupni obračun letošnjega povsem uspešnega prvenstva Vesna je torej 43 zbranih točk (17 zmag, 9 remijev, 4 porazi), 44 danih in 20 prejetih golov.
Vesna je od samega začetka odlično startala in dokazala, da sodi med favorite za končno zmago. V prvem delu prvenstva skoraj ni imela tekmeca, saj so »plavi* zbrali že štiri točke prednosti. V nadaljevanju se je pojavila utrujenost in trener Mandanicci, ki letos sicer ni imel mnogo nogometašev na razpolago, se je večkrat znašel v težavah. To je seveda izkoristila Co-stalunga, ki je bila prav v zaključnem sprintu spretnejša od Vesne, ki pa ima še vedno možnost, da prestopi v l.AL.
V povratnem delu prvenstva je Vesna imela na razpolago pet 11-metrovk. Proti CGS, Libertasu (2) in Baxterju je bil uspešen Candotti, proti Čampi Elisi pa Starc. Dvakrat se je Vesna zaradi izključitev znašla v 10 na igrišču: proti Costalungi je bil izključen Purič, proti Baxterju pa Russignan.
Trener Mandanicci je na igrišče poslal 18 nogometašev, od katerih je le Bortolotti igral vse tekme. 30 odigranih tekem Bortolotti (2), 29 Acquavita (1). Pribaz, Vpcchio (1), 28 Starc (13), Candotti (12), 27 Purič (1), Pipan (2), 26 Bub-nich, 23 Perissutti, 22 Zucea (3), 16 Doglia (4), 13 Russignan (1), 11 B. Tence (2), 5 Kostnapfel (1), 4 D. Košuta I, D. Košuta n, 2 Querci (1).
ZARJA
Bazoviška enajsterica je s 33 točkami končala prvenstvo na 7. mestu (lani so se Bazovči s 26 točkami rešili izpada zaradi boljše razlike v golih).
V prvem delu prvenstva je Zarja zbrala 20 točk in končala na drugem mestu skupno s Costalungo (8 zmag. 4 remiji, 3 porazi). V nadaljevanju je Zarja doma premagala Domio, Giarizzole. S. Marco in Cam-panelle, podlegla pa Costalungi, S. Marcu in Čampi Elisi. Bazovci so torej osvojili 8 točk, dali 10, prejeli pa 11 golov. V gosteh so premagali le Kras, remizirali proti Rosandri, Vesni in Bregu, podlegli pa CGS,
Libertasu, Staranzanu in Baxterju. Odnesli so torej 5 točk, dali 10, prejeli pa 13 golov.
V drugem delu prvenstva je torej Zarja osvojila 13 točk (8 zmag, 2 remija, 5 porazov), dala 17, prejela pa 16 golov. V Bazovici je Zarja v 15 nastopih osvojila 18 točk (8 zmag, 2 remija, 5 porazov), dala 17, prejela pa 16 golov. V gosteh pa so zarjani osvojili 15 točk (5 zmag, 5 remijev, 5 porazov), dali 20, prejeli pa 17 golov. Prvenstveni obračun Zarje torej znaša 33 osvojenih točk (13 zmag, 7 remijev, 10 porazov), 37 danih in 33 prejetih golov.
Zarjani so letos startali brez posebnih ambicij. Že v začetnem delu pa je bilo razvidno, da Zarja ne misli igrati podrejene vloge. Velike zasluge za ta podvig Zarje nedvomno nosi napadalec Lenarduzzi, ki je bil, vsaj v začetnem delu prvenstva, prava uganka za nasprotno obrambo. Ob koncu prvega dela se je Zarja celo postavila med kandidati za končno zmago. Dva poraza v začetku drugega dela prvenstva in nato kar štirje po-
razi v zaključnem delu prvenstva so nekoliko pokvarili peležaj Zar.e na lestvici, ki je vsekakor povsem uspešno zaključila letošnje prvenstvo, brez strahu pred izpadem, kot se je že dogajalo bazoviški enajsterici.
V povratnem delu prvenstva pa so imeli nogometaši Zarje precej zrahljanje živce. Zabeležili smo kar 6 izključitev in sicer D. Grgič (CGS), I. Grgič (Libertas in S. Marco), Franko (Čampi Elisi), Macor in D. Marc (oba proti Giariz-zolam). Napadalec Lenarduzzi pa je proti S. Marcu zastreljal 11 -me-trovko.
Tudi letos je bazoviško enajsterico povsem uspešno vodil Vojko KrižmančiČ. ki je obenem igral edini vse tekme. 30 odigranih tekem KrižmančiČ (1), 29 F. Ražem (8). 28 L Grgič (2), Lenarduzzi (18), Samese (2), 26 Puzzer (1), Macor, Danna (1), V. Ražem (1), 24 Franko (1), Mosetti, 22 Fonda (2), 20 Žagar, 11 Lupidi, 4 Cecchi, Sancin, 3 Crociatti, D. Grgič, 2 R. Marc, 1 D. Marc, Primožič.
, BRUNO RUPEL
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul Montecchl 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linl|e)
Podružnico Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnino
Mesečna 7.000 Ur — celoletna 84.000
V SFRJ številka 5,50 din. ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100.00, letno loooioo.
Poštni tekoči račun zo Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374	Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADlT» DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., teleron 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul 'šir. 1 st., vlš. 43 mmf
27.000 lir. Finančni 900, legalni 800, osmrtnice 300, sožalja 400 lir zo mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddalku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
21. maja 1981
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal in tiske I
im
I Trst
Član Italijanska Zveze časopisnih Julcžnikov FIEG
ZAMENJA V A V ELIZEJSKI PALAČI
OD DANES FRANCOIS MITTERRAND URADNO NA PREDSEDNIŠKEM MESTU
Barrovo poročilo o gospodarskem stanju - Skromna umesti-tvena slovesnost - Se pred poletjem parlamentarne volitve
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
PARIZ — Vseh 36 članov vlade v ostavki se je včeraj dopoldne zbralo na poslednji seji ministrskega sveta. Popoldne je predsednik Gi-scard s polaganjem venca pri slavoloku zmage opravil zadnje uradno dejanje svojega mandata, a zvečer. potem ko se je na dvorišču Elizejske palače poslovil še od republikanske garde, so z droga spustili državno zastavo, ki je z Gi-scardovim osebnim emblemom — liktorsko butaro šibja — sedem let
Vrhovec odpotoval na Daljni vzhod
BEOGRAD — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec je včeraj odpotoval na uradne obiske na Japonsko, DLR Korejo in na Kitajsko. Z zunanjimi ministri in drugimi visokimi osebnostmi teh držav se bo pogovarjal o nadaljnji okrepitvi dvostranskih stikov in sodelovanja ter izmenjal mnenja o mednarodnih političnih in gospodarskih razmerah ter perečih problemih, ki bremenijo sodobni svet.
V zvezi z obiski Vrhovca v Beogradu z zadovoljstvom poudarjajo, da se dvostranski stiki Jugoslavije z omenjenimi državami nenehno krepijo in da vsestranski razvoj stikov temelji na odločnem spoštovanju načel neodvisnosti, suverenosti in nevmešavanja v notranje zadeve drugih držav, (dd)
plapolala nad rezidenc; državnega poglavarja.
»Napravili smo to, kar smo morali in kar je bilo v naši moči.. .j Tak je povzetek Giscardovega nago vora na zadnji seji ministrskega sveta, podobnega njegovemu predsinoč-njemu »poslovilnemu sporočilu*, katerim je državljanom po radiu in TV «vrnil nedotaknjene največje dragocenosti francoskega občestva: mL\ svobodo in naše inštitucije* ter izjavil, da «ostaja na voljo svoji deželi*. Raymond Barre, premier v ostavki, je na tej kratki, a po priznanju samega elizejskega predstav nika za tisk »močno čustveni seji* razgrnil naročeno poročilo o »pra-vem gospodarskem položaju Franci je», zgoščeno analizo, obsegajočo natanko 610 številk in oprto na najnovejše statistike iz domačih ter tu jih virov.
Barrove podatke je težko spodbijati, pač pa jih bodo ekonomisti Mitterrando"e ekipe, ki pripravljajo podobno -<bilanco», razlagali v drugačni optiki. Premier v ostavki se je skrbno izognil analizi, ki bi obsegala evolucijske elemente sedemletnega predsedniškega mandatu oziroma njegovega petletnega vodenja vlade, nanizal je le osnovne ekonomske kazalce sedanjega trenutka (točneje 30. aprila 1981). Pač pa je poskrbel za precej primerjalnih preglednic, vpetih v ožji okvir EGS oziroma v širši kontekst OECD, t.i. 24 najbolj razvitih dežel — s takim poskusom apologetike «gi-s'-ardizma» in «barrizma» je hotel prikazati, da je Francija samo na področjih zaposlovanja in. cen na zelo povprečnem mestu, medtem ko je v skoraj vseh drugih ozirih svetovno krizo prebrodila veliko bolje kot njeni partnerji.
»Inventura* Raymonda Barra obsega 12 točk: Franciji se letos obeta 0.5-odstotna. a prihodnje leto 2,5-cjstotna gospodarska rast: povečevanje števila brezposelnih je počasnejše kot pri večini članic EGS; ples cen se umirja: osebni dohodki rastejo sicer počasi, vendar kupna moč socialno najšibkejših slojev ni prizadeta: kipenje denarne mase j; obrzdano: proračunski primanjkljaj je čedalje manjši; rast obveznih dajatev so «stabilizirali»; Skladi socialnega zavarovanja so zdravi: po-
kritje v menjavi s tujino je po dveletni krizi spet zadovoljivo (93,7-od-stotno v prvem trimesečju, 95,7-od-stotno aprila); dolgovi tujine več kot uravnotežijo najemanje tujih posojil; državne rezerve obsegajo 363 milijard frankov; nacionalna valuta je trdna in v okviru evropskega monetarnega, sistema stabilna.
Danes ob 9.30 bo Giscard torej v elizejski' palači sprejel naslednika in mu predal oblast. Pričakujejo, da bo Francois Mitterrand brž po skromni slovesnosti podpisal prvi dekret — odlok o imenovanju novega premiera, ki bo skoraj zanesljivo Pierre Mauroy. 53-letni socialistični Aaron* s severa. Novi predsednik bo skupaj s premierom pri slavoloku zmage položil venec, a na kosilo je povabil — v skladu z drugačnimi vetrovi, ki bodo zaveli v Elizejski palači — le najbližje sodelavce in socialistične stranke. Iz svojega burgundskega volilnega okrožja in županstva, iz pokrajine Lan-des, kjer stoji njegov podeželski dom, in iz tujine, toda samo prijatelje iz socialistične internacionale. Po popoldanskem obisku Panteona, nekropole francoskih velikanov, se bodo po vsej deželi začela ljudska slavja.
V štabih političnih strank se medtem mrzlično pripravljajo na skupščinske volitve, kajti novi predsednik bo sedanji parlament najkasneje v petek razpustil in za 14. in 21. junij, a morda šele za zadnji nedelji v juniju, razpisal predčasne volitve. V desničarskem taboru se je Jacques Chirac uveljavil kot nesporen voditelj: kar v 300 volilnih okrožjih bo Giscardovo gibanje UDF moralo privoliti v njegov predlog o skupnem kandidatu desnice. Mobilizira se tudi levica: stranka novega predsednika skuša bodočo parlamentarno koalicijo zasidrati pri »levem centru*, se pravi, izoblikovati poslansko skupino, sestavljeno iz predstavnikov socialistične stranke, levih radikalov in formacije tako i-menovanih «Levih golistov*. KPF se nasprotno krčevito trudi, da bi težišče prenesla bolj hrbti levemu krilu, in danes sg bodo kpmupisti in socialisti na kra’evni ravni prvič sestali, da bi se dogovorili o skupni taktiti. Medtem ko ima socialistična vrtnica samo kakih 30 trnov, se pravi majavih sedežev, oslabiieni KPK nasprotno grozi, da bo izgubila nemara celo dve tretjini sedanjih poslancev . . .
VILKO NOVAK
stranko (ČVP) in italijansko KD. Italijansko delegacijo bo vodil politični tajnik Piccoli.
Komunistični občinski svetovalec težko ranjen v atentatu
NEAPELJ — Neznanca sta včeraj težko ranila nekega komunističnega občinskega svetovalca v Otta-vianu. Žrtev je 38-letni Raffaele Le Pietra, katerega sta atentatorja pričakala pred njegovim stanovanjem okoli osme ure zjutraj. Občinskega svetovalca sta ranila s tremi streli v prsni koš in v glavo. 7. novembra lani so neznanci prav tako smrtno ranili komunističnega svetovalca v tem mestu.
Giscard odhaja. Tako se je končala televizijska oddaja, v kateri se je bivši francoski predsednik urad-
(Telefoto AP)
no poslovil
PULJSKI KOMUNISTI SKUŠAJU KUNČATI PREISKAVO D ZLORABAH PRED KONGRESUM
Bivši prvi sekretar CK PZDPEdward Eierek na zagovoru pred posebno partijsko komisijo
Krivdo zvrača na vlado, na področni partikularnem in na pomanjkanje nadzorstva
BENEŠKI DNEVNIK
Zanimiv ex tempore o Nadiških dolinah
Organizira ga Društvo beneških likovnih umetnikov od 6. do 21. junija
ŠPETER SLO VENOV - Društvo | do malih gorskih vasi, ki so že od beneških likovnih umetnikov bo od zdavnaj zapostavljene.
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
RIM — V okviru sodelovanja mednarodnega gibanja demokristjanskih strank bo 25. in 26. maja v Celovcu srečanje med Avstrijsko ljudsko
VARŠAVA — Posebna partijska komisija, ki so jo ustanovili na 10. plenumu CK Poljske združene delavske partije, da bi pregledala in pospešila preiskavo o odgovornosti oseb na vodilnih mestih, je kot prvega med odstavljenimi funkcionarji zaslišala bivšega šefa poljske partije Edmarda Giereka. Na zahtevo temeljnih-partijskih organiza-; no odgomrnost 2a samovotjo v druž_
2,2	££0,1:	***.*
Medtem vlada v partiji prepričanje, da je odnos do bivših voditeljev vse preveč liberalen, tisk pa odkrito navaja imena zglavnih kriv-
Giereka bodo Še zaslišali, ko bo komisija poslušala ostale bivše partijske voditelje. Vrhovni nadzorni svet jo do sedaj ugotovil in pre-
cev» — Edivarda Giereka, premie- gledal preko tri tisoč zlorab in spro-
ra Piotra Jaroszeivicza, namestnikov premiera Jana Szgdlaka in Ta-deusza Pyke ter drugih partijskih voditeljev vključno z Gierekovim sinom Adamom.
Že 7. plenum CK PZDP je ugotovil. da ima Edtvard Gierek «oseb-
pred izrednim kongresom PZDP, ki bo čez slaba dva meseca.
no nespoštovanje gospodarskih zakonitosti in kritičnih stališča ter za •mvajanje odnosov in metod dela v Posebna komisija, ki jo vodi član | vodstvu, ki so bili nasprotni partij-politbiroja in sekretar CK Tadeusz i skim načeloma Zamerili so mu tu-Grabski, izvaja preiskavo na teme- i di, da je številna pomembna vpra-
Iju smernic osrednje kontrolne partijske komisije, vrhovnega nadzornega sveta poljskega parlamenta in državnega tožilstva. Osrednja in vojvodske partijske komisije pa so do sedaj izključile iz partije 768 priznanih aktivistov, med katerimi je
sanja reševal brez vednosti centralnega komiteja, politbiroja in sekretariata CK PZDP.
V odgovorih na obtožbe in vprašanja članov komisije je Gierek s« mokritično ocenil svoje delo, se pa je istočasno branil s trditvami, da
niMmiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitMitiiiiiiiiiiiiiiniMti
iiiiiiiitiimmiiiimiiiitmiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii
Pertini z izseljenci
Predsednik republike Sandro Pertini svojega obiska v Švici, srečal tudi Ijenci
bilo 282 oseb na vodilnih položajih, mu je bilo glavno gibalo v gospo-
I darski politiki zagotavljanje tiovih
.... delovnih mest v položaju presežka
delovne sile in potreb modernizacije proizvodnega potenciala.
Po njegovem mnenju so gospodarski neuspehi posledica slabega vodenja vladnega aparata, toleriranja področnega partikularizma in odsotnosti uspešnega nadzorstva. Vse to je prihajalo do izraza v nenadzorovanem prejemanju tujih kreditov (preko gospodarskih možnosti države), v nevzdržnem širjenju investicijske fronte in v večletni praksi, ko so več delili kot proizvajali. Gierek obenem brani upravičenost raznih ogromnih investicij od železarne «Katou>ice» do tovarne traktorjev «Ursus», ki jih v zadnjem času odločno kritizirajo.
Bivši prvi sekretar CK PZDP je samokritično ocenil svojo odgovornost za kadrovsko politiko. Posebno pozornost "pa je sprožilo Giere-kovo priznanje, da je napravil hudo napako, ko ni po delavskih nemirih v krizi leta 1976 sklical seje centralnega komiteja PZDP.
Nedavno je najbolj razširjeni poljski dnevnik «Trybuna robotnicza» objavil dolg člančk o zlorabah na katotviškem območju, o gradnji luksuznih vil za Giereka, njegovega sina in f druge partijske voditelje. Sedaj pa Gierek zagotavlja, da ni nikoli smatral te vile za svojo osebno last.
se je včeraj, na zadnji dan s številnimi italijanskimi izse-(Telefoto AP)
žil postopek proti 267 bivšim visokim funkcionarjem, med katerimi so odstavljeni ministri, sekretarji vojvodskih komitejev PZDP, državni in krajevni vodilni funkcionarji.
Posebna komisija CK PZDP je zaprosila tudi za pomoč priznane pravne izvedence, ki ji. bodo pomagali pri določevanju meje med politično in kazensko odgovornostjo, ko se ta nanaša na osebe iz najvišjega partijskega in državnega vod-
stva. V poljski javnosti je bilo več predlogov o ustanovitvi posebnega sodišča, ki bi sodil «odgovornim za prizadeto materialno, moralno in politično škodo državi in ljudstvn». V partiji pa prevladuje mišljenje, da je izključitev iz PZDP premila leazen, obenem pa. da niso sodni procesi v raznih primerih edino merilo pravičnosti. Razni člani partije so zato prepričani, da bi bila temeljita ocena vzrokov krize in ostra javna ocena Jiapak in krivde članov vodstva iz sedemdesetih let dovolj smotrni ukrep, da se ne bi kaj takega ponovilo.
ILIJA MARINKOVIČ
6. do 21. junija priredilo likovni ex-tempore na temo «Prizori iz Nadiških dolin*, na katerega vabi umetnike iz naše dežele, Slovenije in Koroške. Na platna bodo žig posta v-ljali vsako soboto in nedeljo — v omenjenem obdobju — od 8. do 12. in 16. do 20. ure v špetrski »Bene-ški galeriji*. Umetniki bodo svoja dela morali izročiti najkasneje do 20. ure 21. junija. Izvajanje teme je seveda prosto, kot tudi izbira tehnike in velikosti slike. Pokroviteljstvo za pobudo Društva beneških likovnih umetnikov naj bi prevzeli Gorska skupnost Nadiških dolin in špetrska občina. Društvo bo na osnovi ocene posebne žirije poznavalcev nagradilo najuspešnejša dela, vsem udeležencem pa podelilo priznanja. Najlepše slike bodo razstavili v špetrski nižji srednji šoli ob priliki praznovanj sv. Petra in Pavla.
Zanimive likovne prireditve se lahko udeležijo tudi otroci iz vrtcev, osnovnih in nižje srednjih šol. Društvo beneških likovnih umetnikov bo tudi njim podelilo posebne nagrade. Vabilo pa je obenem namenjeno tudi vsem umetniškim združenjim in posameznim ustvarjalcem, ki bi s svojo udeležbo želeli na originalen način počastiti Nadiške doline.
Protestno pismo za župana
SEVČE — Prebivalci iz Sevč so naslovili županu občine Praprotno protestno pismo, ki so ga podpisali prav vsi, v katerem ugotavljajo, da občina zanemarja njihovo vas: manjka namreč javna razsvetljava, kilometer dolga cesta, ki povezuje vas z r 'avno cesto še ni asfaltirana in smetarska služba ne pobira odpadkov. Krajevno prebivalstvo je še toliko bolj razjarjeno, ker meni, da je občina poskrbela za asfaltiranje le tistih odsekov ceste, ki jih običajno uporabljajo le nekateri občinski svetovalci.
Zamude SIP v Polavi
POLAVA — Prebivalci Polave se hudujejo, ker „. državpai,, telefonska služba SIP že dolga leta ni poskrbela za vzpostavitev telefonske zveze z vasjo. Krajani ugotavljajo, da je to nedopustljiva diskriminacija
Pevski zbori v Sentlenartu
ŠENTLENART — Pred dnevi se je v sentlenartu končala pevska prireditev «Tutti-cori», ki jo je organiziral krajevni pevski zbor ob sodelovanju združenja zborov naše dežele. Letošnje pomembne manifestacije so se, poleg krajevnih slovenskih zborov udeležile tudi nekatere furlanske in celo avstrijske skupine. Največ pohval je požel zbor «Pod lipo* iz Barnasa.
Predsednik tolminske občina
gost Gorske skupnosti
ŠPETER — Predsednik izvršnega sveta tolminske občine Lucijan Rejec je bil gost Gorske skupnosti Nadiških dolin. Uglednega gosta sta sprejela predsednik skupnosti Giuseppe Chiuch in odbornik ter špetrski podžupan Claudio Adami. Dogovorili so se za vrsto skupnih pobud, ki jih bodo v kratkem uresničili, obenem pa so potrdili datum skupne plenarne seje, ki bo 8. junija na sedežu Gorske skupnosti v Špetru Slovenov.
V Zagrebu odprli nov italijanski kulturni krožek
ZAGREB — Znani igralec, pisatelj in režiser Eduardo De Filippo je uradno odprl nov italijanski kulturni krožek v Zagrebu. Slovesnega odprtja so se udeležili številni predstavniki družbeno-političngga in kulturnega življenja ter tudi nekateri gostje iz Italije. V svojem pozdravnem govoru je De Filippo poudaril, da bo krožek odločilno prispeval k utrjevanju kulturnih vezi, pa tudi sodelovanja in prijateljstva med obema državama.
Eduardo De Filippo je v Zagreb prispel že v soboto na povabilo znanega zagrebškega gledališkega ansambla «Komedija», ki je uprizoril £UQ fljggpvih najbolj znanih del »Glumačko umjetnost*. ki je veščim vodstvom režiserja Bogdana^ Jerkoviča, želo pohvale gledalcev in kritike, (eo)
centificati di credito del tesono
veljavnost 3 leta
zapadlost 1. junija 1984
...............................................................................iiiiiiiiiiiiiiinmiiimiMiiiiiiiiiiimiimii......................................................................................„„„„...........
Nadaljuje se obisk Limanna v Jugoslaviji
BEOGRAD — Ganski predsednik dr. Hilla Limann je včeraj dopoldne v svoji rezidenci sprejel predsednika ZIS Veselina Djura-noviča in z njim izmenjal mnenja o dosedanjem sodelovanju med državama. Sogovornika sta poudarila predvsem pripravljenost Gane in Jugoslavije, da bi to sodelovanje v prihodnje bistveno razširili, tako v medsebojnih odnosih kakor na mednarodnem prizorišču, zlasti v okvirih dejavnosti gibanja neuvrščenosti.
Posebej pozorno sta se pogovarjala o možnostih za razvitejše gospodarske odnose, ki so precejšnje v kmetijstvu, energetiki, gradbeništvu, izgradnji prometnih objektov in lesni industriji. Soglasno sta menila, da bodo razviti gospodarski odnosi dodatno utrdili vezi prijateljstva in sodelovanja med državama. In ne samo to — sta poudarila — sodelovanje med neuvrščenimi državami in deželami v razvoju na gospodarskem področju v današnjih zapletenih razmerah ter opiranje na lastne sile sta konkretna prispevka v boju za novo mednarodno gospodarsko ureditev, obenem pa v skladu in v duhu odločitev najpomembnejših snidenj neuvrščenih in dežel v razvoju.
S tem sta predsednik Gane in predsednik ZIS vnovič, kot že privrženost načelom in ciljem neuvrščene politike, (dd) privrženost načelom in ciljem neuvrščene politike .(dd)
Končano sojenje zaradi sovražnega delovanja
PRVI ŠESTMESEČNI KUPON
KI ODGOVARJA LETNEMU DONOSU ZA PRVO ŠESTMESEČJE CA 21%
SKOPJE — Po zaslišanju prič, I sklepni besedi okrožnega javnega' tožilca in obrambe obtoženih se je včeraj v Skopju končalo sojenje peterici obtoženih z? kazensko dejanje združevanja z namenom sovražnega delovanja, ki je tri dni potekalo na skopskem okrožnem sodišču.
Priče so pred sodiščem opisale, kako so jih organizatorji te sovražne skupine iredentistov in nacionalistov vključili v organizacijo »Narodna stranka dela* in kako ■ nekateri prisegli vernost, disciplino in tajnost. Priče so tudi priznale, da so jih novačili in da so jim voditelji omenjene iredentistične In nacionalistične organizacije govorili o podrejenem ppložaju Albancev
v Jugoslaviji in da niso enakopravni z drugimi narodi ir narodnostmi.
Predstavnik okrožnega javnega tožilstva v Skopju je ob koncu sojenja izjavil, da so na podlagi zaslišanja obtoženih, prič in dokaznega materiala ugotovili, da so vse navedbe obtožnice resnične. Dokazano je, da so se člani te sovražne skupine od leta 1979 do februarja letos v Tetovu, Gostivaru in okoliških vaseh ukvarjali s sovražno dejavnostjo, ki je ogrožala ozemeljsko celovitost SFRJ in ki je bila usmerjena proti razvijanju bratstva in enotnosti, enaJcopravnosti narodov in narodnosti in ustavne ureditve Jugoslavije, (dd) . ...
naslednji kuponi
Šestmesečni
DONOS BOT +
0,40
odstotka
emisijska cena za vsakih 100 lir nom. vrednosti
99,00 lir
□ Kuponi, ki sledijo prvemu, so določeni z dodatkom 40 stotink povprečnega donosa šestmesečnih blagajniških zapisov □□□ Minimalni sveženj 1 milijon lir □□□ Kreditni zavodi, zavodi zg posebna kreditiranja, menjalni a-genti in drugi pooblaščeni operaterji jih bodo lahko rezervirali pri zavodu Banca d’ltalia do 27. maja □□□ Obračun bo bo 1. junija po ceni 990.000 lir za milijon □□□ Občinstvo jih bo lahko zahtevalo v bankah in pri menjalnih agentih za nakup po emisijskih cenah plus provizija □□
'	* k*,
oproščeni vsake sedanje in bodoče davščine