teto LXV1 rogtnina P1agana ▼ eotovim._V [jubilant, v pefeR, M 78. novemBrl 1938 _Stev. 266 g Cena 1.50 dlrt Naročnina mesečno ^^^^^ ^^^^ __^^^^^^ Ček. račun: Ljub- stvo 40 Din Kopitarjevi ul. 6/111 ce- ^^^^^^ B^m MmK MB* ■Mr m m Mr za ^^^^^^^ B^m ^^B jB| mKm m s^H^^M ^^m inozemstvo 120 Din ^ U^B BBŠ M MK M ^^B« ^Hf HHi 10.349 za inserate; jeva ulica štev. 6, Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po praznika Kralj Karet v Londonu Rdeča Španija prosi za premirje Nacionalisti so pri Ebru pokopali 13.275 nasprotnikov Ob priliki nekega izpada narodnih čet pri Madridu je bil ujet nek gotovi Castro Pineiro, to je eden od tistih madridskih stražnikov, ki je bil v policijskem fcvtomobilu štev. 17, s katerim je bil odpeljan poslanec Calvo Sotelo, voditelj španske narodne desnice, katerega so še tisto noč, to je 15 julija 1936. našli umorjenega na mestnem pokopališču. Pričakujejo, da bo omenjeni uetnik izpovedal važne stvari, ki so tvorile ozadje umora Calvo Sotela, ki je dal povod za začetek državljanske vojne. Poročila z bojišč Salamanca, 17. novembra. AA. Uradno poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi, da so nacionalistične čete zavzele v sredo na bojišču pri Ebru kraj Flix ter kraj Kibajora. Na ta način je sedaj ves desni breg reke v oblasti nacionalistov. V teku . bitke ob Ebru so republikanske čete doživele enega | izmed najtežjih porazov. Vsega skupaj je bilo ujetih 20.000 republikancev. Nacionalisti so pokopali 13.275 republikanskih trupel. Med bojnim plenom se nahaja 14 havbic, 15 metalcev, 181 težkih strojnih pušk, 213 lahkih strojnih pušk in 18 sovjetskih tankov. Poleg tega je bilo uničenih še 17 tankov. Z vso gotovostjo se je ugotovilo da je bilo med bitko sestreljenih 242 republikanskih letal, a verjetno je tudi to, da je bilo zbitih na tla še drugih 94. Pri bombardiranju pristanišča v Cartagcni je bila zadeta ena ladja. Saint Jean de Luzm, 17. novembra, AA. DNB.: Po vesteh iz Barcelone je bil odstavljen dosedanji poveljnik dosedanje milice na bojišču pri Ebru general Modesta zaradi poraza, ki ga je doživel. Večje število vojaških poveljnikov je bilo aretiranih. Včerajšnje poročilo republikanskega poveljstva pri?nava, da so se morale republikanske čete na bojišču pri Ebru umakniti na levo stran reke Ebro. Na bojišču pri Scgri so republikanci odbili vse nacionalistične napade. Kam z Judi Angleži ponujajo Gaayano v južni Ameriki Londonske »Times«, ki veljajo za poluradno glasilo angleške vlade, 6e takole izražajo o obisku romunskega kralja Karla in prestolonaslednika Mihaela pri anoleški kraljevski dvojici: »Kralj Karel prihaja v Anglijo v trenutku, ko on in njegovi eovladarji na jugovzhodu Evrope stojijo pred važnimi odločitvami.« Nikdo ne bo odrekal potovanju romunskega kralja v Anglijo vljudnostnega pomena, saj sta obe vladarski družini med seboj krvno povezani in je angleški kralj Jurij VI. takoj potem, ko je zasedel prestol, izrazil željo, naj ga kralj Karel obišče, da bi na ta način prišlo do izraza prijateljsko spoštovanje, ki ga gojita oba naroda drug do drugega. Toda glavni poudarek tega vladarskega obiska, ki je moral biti že dvakrat preložen zaradi notranjepolitičnih dogodkov v Romuniji, je brez dvoma na političnem polju. V tem nas potrjujejo ne samo razlage poluradnega tiska Anglije, Nemčije, Francije in Italije, ampak tudi dejstvo, da spremlja kralja Karla njegov zunanji minister Petrescu Comnen z mogočnim štabom diplomatskih in gospodarskih izvedencev. Na vprašanje pa, katerim političnim namenom služi ta brez dvoma izredno pomembni vladarski obisk, je težje odgovoriti. Pogledati bo treba nanj v svitu zadnjih srednjeevropskih dogodkih, ki so obogatili Nemčijo za 12 milijonov prebivalcev in potisnili njene meje daleč v osrčje podonavske Evrope, a so tudi vsaj za nekaj časa iz nje izločili vpliv zapadnih velesil. S tako označene razgledne točke pa bo treba potem presojati položaj Romunije, ki se je kar čez noč znašla pred nujnostjo, da se prilagodi novim razmeram tako, da njena politična neodvisnost ne hi trpela. Ogledati pa si je treba tudi položaj Velike Britanije, o kateri nikdo ne more trditi, da se je za vselej odrekla vsaki samostojni politiki v vzhodni Evropi, temveč je l>olj verjetno, da bo čimprej poskušala osvojiti si nazaj nekatere postojanke, ki eo za njeno politiko ravnotežja na vzhodu in jugovzhodu neobhodno potrebne. To bi bil »udi trojni okvir, v katerega bomo morali položiti romunski vladarski obisk v Londonu, če nam je na tem, da ga pravilno ocenimo in mu odmerimo pravi pomen v sklopu sedanjih zunanjepolitičnih premikanj v evropski in tudi v svetovni politiki. Srednjeevropski dogodki — priključitev Avstrije in razdelitev Češkoslovaške — so imeli za posledico, da so v vzhodnem delu Evrope ukinili ravnotežje med velesilami. Nemčija ee je tamkaj politično uveljavila kot vodilna velesila in ni nič čudnega, če si zdaj še prizadeva, da si politično postojanko utrdi z gospodarskim vplivom. Nemčija svojih načrtov ne prikriva. Njen gospodarski minister dr. Funk je hil zelo iskren in odkrit, ko je po svojem krožnem potovanju po jugovzhodu razodeval veličastno zamisel o Veliki Nemčiji z 80 milijoni prebivalcev, ki bi vzdolž Donave in na jugovzhodu imela na razpolago ogromno gospodarsko zaledje, ki bi lahko vse svoje pridelke prodalo Nemčiji in od nje sprejemalo vse, kar potrebuje na industrijskih izdelkih. Za zapadni velesili, Francijo in Anglijo, je prišel zdaj trenutek, da se odločila, če naj Nemčiji pustita svoboden razmah v nakazanem pravcu in 6 tem tudi seveda vnaprej sprejmeta vse politične posledice takšnega razvoja, ali pa da na kakšen način le poskusita postaviti na pot nemškemu razmahu ovire, ki bi razvoj zadrževale in ga morda sčasoma celo zaustavile. Prvo 6tališče ima pri velesilah svoje zagovornike, ki pravijo, da bi bilo najbolj modro obrniti Evropi hrbet in se brigati le za lastne kolonije. Toda takih je sorazmerno malo v primeru z onimi, ki so mnenja, da bi razmah nemške politične in gospodarske moči proti vzhodu imel v bližnji bodočnosti neugodne posledice tudi za ravnotežje in za varnost na zapadli Evrope. Zadnji zunanjepolitični razvoji zares tudi kažejo, da se velesile vzhodu in jugovzhodu ne bodo odpovedale, ker se jima v lastnem interesu odpovedati ne morejo in ne smejo. Kaj naj potemtakem storijo? Izbera sredstev tej nujnosti odgovarjajoče zunanje politike ni velika in se gotova pot kar sama od sebe vsiljuje, Na vzhodu in jugovzhodu je zdaj še nekaj držav, ki so svobodne, ki se nočejo vmešavati v politiko velikih, ki želijo ostati politično nevtralne in v dobrem prijateljstvu z vsemi državami skrbeti za lastno blagostanje. Te države so kmetijske države, ki morajo svoje pridelke prodajati, da se lahko oskrbujejo z industrijskimi potrebščinami. Te države je treba torej podpreti, in sicer njihovim potrebam primerno, odnosno jim nuditi vsaj enake ugodnosti, kot jih nudi Nemčija. Političnih in vojaških zavezništev jim ni treba ponujati. Teh ne potrebujejo. Pač pa gospodarskih ugodnosti, na katerih ne vise tudi politični računi. S primernimi gospodarskimi sredstvi se da — seveda, če bodo hitro prišla — ohraniti ravnotežje med velesilami tudi na vzhodu in jugovzhodu Evrope in bi takšno stanje vse države, ki žive na tem prostoru, pozdravile. Gotovo so bila ta ali podobna razmišljanja v ospredju, ko so angleški državniki pripravljali obisk romunskega kralja, kajti Romuniji pripada zaradi njeno zemljepisne lege v sedanji politiki križajočih se interesov velesil izredno pomembna vloga. Romunija zapira — in odpira — pot k Črnemu morju. Romunija je lahko obroč, ki bi medsebojno združil tako imenovani poljski blok in balkansko zvezo in uresničil zamisel trdnjavskega pasu od Baltika do Sredozemskega morja, za katero so se zadnje čase jako zavzemali poljski in italijanski časopisi, ker bi bil neprehoden tako za sile, ki hočejo iz Evrope proti vzhodu in od vzhoda proti zapadu. Romunija je danes tisto naravno središ*če, okrog katerega bi vsak diplomat, ki mu je na tem, da zajezi politični in gospodarski raz- Bilbao, 17. novembra, dl. Z osvojitvijo mesta Flix ob Ebru so Francove čete zasedle zadnje oporišče rdečih čet na desnem bregu reke Ebra. S tem je končana za Franca zmagovito največja bitka v španski državljanski vojni, ki je trajala nad tri mesece. V Barceloni, kjer je glavni štab rdeče vojske, je zaradi poraza ob Ebru zavladalo veliko malodušje. Vojaški činitelji so naziranja, da utegne že v prihodnjih tednih rdeča vojska na bojišču priti v velike težave, ker je vojaška in strategična premoč Franca očitna.. Zaradi tega so nasvetovali civilnim oblastem, da poskušajo, ako je mogoče, čimprej doseči premirje in mir ter s tem rešiti, kar se za boljševiško Španijo še rešiti da. Bivši predsednik baskiške republike A g u y r r e je bil zaradi tega poslan v inozemstvo in sicer z namenom, da v Parizu, Bruslju in Londonu pripravi ugodna tla za posredovanje v španski državljanski vojni in za dosego premirja. Razpoloženje v Kataloniji je zaradi zadnjih porazov na Ebru zelo ugodno, da se vojna konča. London, 17. novembra, dl. Chamberlainova izjava v parlamentu, da bo poizkusil iskati prostora za Jude v angleškem kolonialnem gospodarstvu, je vzbudila veliko pozornost. Anglija in Amerika se skupno zanimata za rešitev judovskega vprašanja. Uradno ni še ničesar znanega, kako daleč je to vprašanje dozorelo. V zadnjih dnevih sta obe državi stopili tudi v zvezo s sovjetsko Rusijo. Do sedaj so mnogi mislili, da bi se prostor za Jude naredil v britski G u a y a n n i. Vendar uradno o tem še ni ničesar znanega. Bogati Judi obljubljajo izdatno denarno pomoč. (Britanska Guayanna je dežela v Južni Ameriki, kjer na površini 231.700 kvadratnih kilometrov (skoraj površina Jugoslavije) živi 300.000 ljudi. Razteza se na obeh straneh reke Esequibo in ima 550 km dolgo morsko obalo. Glavno mesto je Georgetown. Dežela je obdelana le oh obali. V notranjosti pa so brezmejni pragozdovi. Dežela je bogata na rudah, pridelujejo pa tudi mnogo tobaka, kave in sladkornega trsa. V zemlji so ludi velika nahajališča rude.) ,Črni zbor" v Nemčiji piše: »Tisoč oči za eno nemško oko" Berlin, 17. novembra. TG. V Nemčiji je zaradi protijudovskih pogroniov v številnih krogih zavladalo nerazpoloženje, s katerim se bavi tudi uradno glasilo SS-četnikov (policija) »D a s Schvvarze K o r p s« (črni zbor). Ta list se zgraža nad tem, »da so se v Hitlerjevi Nemčiji mogli najti ljudje, ki ne odobravajo postopanja proti Judom in ki jadikujejo, kaj sC bo v Nemčiji zgodilo, če bo namesto prava zavladala surova pest in če bo mladim ljudem prepuščeno, da svobodno razpolagajo z zaščitnim imetjem.« Črni zl>or odgovarja na to, »da bo treba pač nastopiti proti tako imenovanim izobraženim stanovom, ki no drže discipline. Potrebno bo,« lako piše list dobesedno, da jim pokažemo pest pod nos in zapo-vemo, naj drže svoje gobce. Prišla jo ura, ko bomo vsem zakotnim kritikom obesili nagobčnike. .Tude bomo tudi še naprej zadrževali v Nemčiji kot talce. To, kar se je do sedaj zgodilo, jo samo svarilo. V bodoče bodo morali za vsakega Nemca jamčiti vsi Judje, ki žive v Nemčiji. Ravnali so bomo po besedah: Tisoč oči za eno oko, tisoč zob za en zob!« V isti številki pozdravlja »Črni zbor« tudi zaplembo cerkvenega premoženja v Avstriji, nn primer benediktinskih opatij St. Lambert in Admont, kajti država vendar ne more s prekrižanimi rokami gledati, kako »mrtva roka« uničuje in zapravlja dragoceno ljudsko premoženje. O sedaj vladajočem papežu pa pravi »Črni zbor«, da ga bo odslej imenoval samo še »papeža , Judov«. O protijudovskih pogromih je sedaj prvič iz-pregovorilo tudi uradno glasilo zunanjega ministrstva »Deutsche diplomatisch-politischo Korre-spondenz«, ki pravi, da so protijudovski pogromi bili samo »neobhodno potrebna samoobramba« nemškega ljudstva. V odgovor na proteste angleškega in ameriškega časopisja, k.! proli.judovske pogrome v Nemčiji v zelo hudi obliki napada, odgovarja nemški tisk z objavljanjem »angleških grozodejstev nad arabskimi borci za svobodo«. - — ■ *- . / r r r" , , r ' ' 0f. . ,. ' • ' I-.-. -„V • * 1 Gospodarski minister dr. Funk je objavil nekaj številk o judovskem premoženju, ki ga sam ceni na približno 7 milijard mar k. Od "tega mah Nemčije proti vzhodu, hočeš nočeš moral zgraditi ves obrambni načrt. Ako imata zapadni velesili — da o Italiji molčimo — zares namen, braniti ravnotežje na vzhodu in jugovzhodu, važnosti romunskega opornika ne moreta prezreti. Angleški državniki je tudi niso spregledali in obisk romunskega kralja v Londonu naj bi bila ta zaželena in posrečena priložnost in začetek nove angleške pol i ti ke na tem prostoru, ki ga v Londonu na kratko imenujejo: »za hrbtom Nemčije«. Angleški državniki so tudi pripravljeni na žrtve, ki so s tem zvezane, in Karlovim ministrom, ki svojega vladarja spremljajo, ne bo težavno z »romunskim ključem« odpreti angleških zakladnic ter iz. njih zajeti angleški prispevek za ohranitev ravnotežja veiesii v Romuniji in njeni okolici. To se kajpada ne bo zgodilo šumno sla v zadnjih mesecih prešli v nemško narodno last že dve milijardi. Eno milijardo morajo Judje plačati kot gloho za pariški atentat. Škoda, ki so jo povzročili protijudovski pogromi, so približuje dvema milijardama. Od poškodovanih trgovskih lokalov in uničenih hiš pa morajo Judje do novega leta še vedno plačati visoke najemnine in davščine. Nadalje morajo sami na lastne stroške popraviti vsa izložbena okna in vsa poslopja, ki so bila pri pogromih poškodovana. To je zopet nadaljnja milijarda mark. Globo za pariški atentat bodo Judje plačali na ta način, da ho država enostavno prevzela judovska zemljišča in judovske nepremičnine, kakor hiše, tovarne in jKidohno. Judje v Nemčiji so gospodarsko dejansko že uničeni. I \ J< > '•■» Rim, 17. nov. TG. V vladnih krogih potrjujejo vest, da 1m> zunanji minister grof G.ileazzo Ciano prihodnji mesec uradno o l> i s k a 1 Poljsko. V Varšavi bo ostal dva do tri dni in bodo pri tej priložnosti ugotovili smernice bodočega sodelovanja med Italijo in Poljsko. Na vprašanje, če bo grof Ciano v Varšavi nadaljeval razgovore, ki jih je že imel v Rimu z madžarskim in poljskim poslanikom o skupni meji med Poljsko in Madžarsko, ki bi jo bilo mogoče doseči na ta način, da bi se Karpatska Ukrajina porazdelila med Poljsko, Madžarsko in Romunijo, na uradnih rimskih mestih ničesar no povedo. Zelo verjetno pa je, da bo to vprašanje tvorilo predmet razgovorov med državniki, kajti italijansko časopisje še vedno s poudarkom zagovarja mnenje, dn je potrebno, da se Poljski in Madžarski omogoči skupna meja. Grof Ciano in polkovnik Berk se bosta tudi natančno dogovorila glede enotne politike do Češko- London, 17. nov. TG. Obisk romunskega kralja se razvija po programu z velikim sijajem. Vmes so številni resni pogovori med državniki. Kralj Karel je sprejel angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina, nadalje zunanjega ministra lorda Halifaxa in mnoge poslanike tujih držav. Veliko senzacijo je vzbudilo, ko se je v Londonu pojavil tudi grški kralj Jurij, ki je obiskal tako an- na javni pozornici, ampak v ozadju manifestacij prijateljstva med obema narodoma. Ako se ob priložnosti romunskega obiska v Londonu spomnimo na to, da se nahaja v Bukarešti že velika francoska gospodarska odprava, da pride prihodnji teden tja ol>sežno gospodarsko odposlanstvo Italije, da je svoj obisk tamkaj najavil tudi nemšši gospodarski minister dr. Funk in da poljska prizadevanja v Romuniji ne počivajo, potem nam bo jasno, da stoji danes Romunija v križišču evropskega zanimanja. Da temu ni jiovod izključno le romunski petrolej, kot bi nekateri radi vedeli, pade v oči. V Romuniji se merijo danes evropske velesile, in od te miroljubne, a vendar trpke borbe ho marsikaj odvisno v bodočih zunanjepolitičnih razvojih na vzhodu in jugovzhodu. Viktor Emanuel je papežu odgovoril Vatikansko mesto, 17. nov, dl. Na lastnoročno pisanje, ki ga je papež poslal radi nove plemenske zakonodaje italijanskemu kralju, je sedaj odgovoril Viktor Emanuel v tem smislu, da se bo fašistična država prizadevala, da se bo v tej kočljivi zadevi ozirala na pravice Cerkve. To novico potrjuje tudi »Osservatore Romano« s pripombo, da je napravila na cerkvene kroge ugoden vtis, ker vzbuja upanje, da se bo tudi to vprašanje rešilo v smislu konkordatnih določil. „S političnim katolicizmom prav tako kakor z Judi .. Dunaj, 17. novembra. Tukajšnje časopisje, med njim »Neue Feie Presse«, objavlja izjavo nižje-avstrijskega Gauleiterja Juryja o stališču narodnega socializma to političnega katolicizma. Gaulei-ter Jury je dejal v svojem govoru v Gerzendorfu dobesedno: »S političnim katolicizmom bomo obračunali na prav tako odločen način, kakor ,smo rešili judovsko vprašanje.« Slovaške in je želja Italije, da bi bila čim bnlj prijateljska, ker jo to v interesu mirnega razvoja sožitja narodov v Podonavju. (frol Ciano pa ima na progrnmu še druge državniško obiske. Tako bo v kratkem odpotoval v L o n don, kar jo zdaj, ko jo stopil v veljavo angleško-italijanski sredozemski sporazum, skoraj samo po sebi razumljivo. Italija bo zdaj na vsak način hotela imeti koristi od tega sporazuma ter doseči sodelovanje med seltoj in Anglijo na področjih, kjer imata oba imperija enako ali podobne interese. Italijanski zunanji minister se pripravlja tudi na potovanje v turško prestolnico Ankaro in bo ta pot zelo zanimiva prav zdaj, ko je po smrti Atatnrka in s prevzemom predsedstva republike po generalu Izmet Ineniju zunanjepolitični položaj Turčijo postal zelo zanimiv za vso evropske velesilo. glcškega, kakor romunskega kralja. V Londonu pričakujejo še en vladarski obisk, toda uradno o njem še ni bilo nič izdanega za javnost. Angleški kralj in kraljica sla bila včeraj zvečer gosta na banketu, ki ga je priredil njima na čast v romunskem poslaništvu kralj Karel. Večerje se jc udeležila ludi kraljica mati Mary t. drugimi člani kr. rodbine. Prav tako je bil navzoč tudi predsednik vlade Chamberlain s številnimi ministri, vodja opozicijc Attlce, romunski minister Pe-tresco Comnen in drugi. Po končani večerji sta se angleški kralj in kraljica odpeljala v Buckingham-sko palačo, kmalu za njima pa tudi romunski kralj in prestolonaslednik, katerima na čast je angleški kr. par priredil velik sprejem. Tega sprejema se je udeležilo okrog 700 ljudi, med njimi tudi člani diplomatskega zbora in druge ugledne londonske osebnosti. Angleški kralj obišče Romunijo London, 17. novembra. AA. Havas: Dopisniki romunskih listov so izvedeli, da bo angleški kralj Jurij vrnil obisk romunskemu kralju na jesen leta 1939. Angleški kraljevski par se bo odpeljal v Romunijo z bojno ladjo, a na povraiku se bo usiavii v Carigradu. Potovanja grofa Ciana V Varšavo — v London — v Ankaro Z Beckom razgovor o skupni meji med Poljsko in Madžarsko? Važni posveti v Londonu Sestanek vladarjev pri kralju Jurija Seja čsl. parlamenta Razprava o zvezni ureditvi češko-slovaške države Praga, 17. nov. dl. Ministrski predsednik general Syrovy je kot vršilec dolžnosti predsednika republike sklical za danes 17. novembra parlament k jesenskemu zasedanju. Poslancem bo predložen zakonski osnutek o avtonomiji Slovakov. Osnutek je izdelan kot iniciativni predlog čeških strank in slovaške enotne stranke. Zakonski predlog so izdelali od strani Čehov: Malypctr in dr. Černy (agrarca), inž. Nečas (socialni demokrati, dr. Klapka (narodni socialist), msgr. Stašek (ljudska stranka), Mlčoh (obrtna stranka) in Ježek (narodna zveza). Od Slovakov pa so bili zastopam: pravosodni minister dr. Durčanski, gospodarski minister Tcplanski, poslanca dr. Sokol in Sidor in senator Mederly. . Osnovna točka zakonskega predloga |e, da postane Slovaika samoupravna deže a Skupno s Češko bo imela: predsednika republike, nadalje narodno obrambo, zunanjo politiko promet, pošto, telefon in vodstvo državnih podjeti), ki delujejo na Slovaškem in Češkem. Vsi ostali posli spadajo v pristojnost slovaške pokra,inske vlade. V glavnem se predlog slovaške ustave naslanja na predlog ki ga je lani izdelal pokojni HUnka. Pri o.braz-lož tvi načrta nove ustave stop med drugim, da ima parlament nalogo izpeljati popolno P°mir,en,e Čehov in Slovakov, nato pa se poudarja, na, nova ustava češkoslovaške republike upošteva dejstvo da je češkoslovaška republika ustvar,,na z voljo dveh suverenih narodov, ki hočeta imeti iste pravice in iste dolžnosti. Seja Praga 17. novembra, b. Danes ob 3 popoldne le bilo otvorjeno jesensko zasedanje feškoslova-škega parlamenta. Sejo je otvoril sam predsednik Malvpetr. Prisotni so bili vsi Člani vlade z ministrskim pi prav tako pa r. i riMnni ^ ..............v . predsednikom generalom Syrovym na čelu, ko pa tudi vsi narodni poslanci katerih mandati so pravomočni. Diplomatske in časnikarske lože so bile nabito polne. Na prvi seji parlamenta po usodnih dogodkih so bili navzočm tudi predstavniki slovaške in podkarpatske vlade, ki so prispeli danes dopoldne z letalom v Prago. M čelu članov slovaške vlade je ministrski predsednik g. dr Tiso. od članov vlade podkarpatske Ukrajine pa ie navzočen samo notranji minister Bačinski, ker se predsednik vlade msgr. Vološin in prometni minister Revaj nista mogla priti zaradi važnih državnih poslov. ...,„, , Takoj po otvoritvi seje se ie dvignil Malvpetr 5n izrekel spominski govor za poslanci, ki so medtem, ko parlament ni zasedal, umrli. Posebno lep je bil govor o pokojnem voditelju Slovakov Hlinki, ki so ga vsi navzoči poslušali stoje. Izjava generala Syrovega Ministrski predsednik general Syrovy je nato prebral sledečo vladno izjavo: Mi smo se trudili 20 let, da zgradimo češkoslovaško državo na temelju državljanskih svoboščin in pravic v želji, da sodelujemo z vsemi narodnostmi, ki so živele na Češkoslovaškem. Na žalost se naše želje glede zadovoljitve teženj narodnih manjšin niso mogle uresničiti, ker danes v svetu vlada ideja držav, ki so narodnostno homogene. Nadejamo se, da naše žrtve .niso bile zaman in da srno našemu narodu nazadnje pridobili mir. Mi želimo živeti v miru z vsemi našimi sosedi a v prvi vrsti z Nemčijo. Želimo pndejati starim prijateljem šo mnogo novih Zahvaljujemo se vsem, ki so nam v težkih časih manifestirali svoje simpatije. V prvi vrsti mislimo na Romunijo in na Jugoslavijo. Delamo na to, da bi narodnostna vprašanja ne bila več razlog za spore, delamo pa tudi na to, da bi v srednji Evrope zavladal mir. Zaradi tega od naših bratov zahtevamo da so lojalni državljani v novih domovinah in jim' ni treba pozabljati na svoje poreklo in svoj ''eZ1 Zatem je general Syrovy govoril o težkih časih, ki jih je preživljala Češkoslovaška, dalje o avtonomiji Slovaške in Karpatske Ukrajine. To-udaril je, da bodo zakonski osnutki, ki se nanaša io na te avtonomije, predloženi parlamentu v cilju končne rešitve aspiracij Slovakov in Karpat. skih Ukrajincev. General Syrovy je naglasil, da bo parlament tudi reševal zakonske načrte, s katerimi bodo urejeni odnošaji med osrednjo vlado in avtonomnimi vladami, ter je. zatem izjavil, da bo v najkrajšem času, verjetno že prihodnu teden, sklican parlament zaradi izvolitve predsednika republike. Nazadnje je govoril o celi vrsti reform, ki bodo izvršene glede izvedbe nove organizacije države. V drugem delu svoje deklaracije se je general Syrovv posebno zadržal na zakonskem načrtu avtonomije na Slovaškem ter izjavil, da bodo volitve v prvi pokrajinski slovaški zbor dva meseca po sprejetju zakona o avtonomiji Slovaške. Po tem načrtu imenuje slovaško vlado predsednik češkoslovaške repuhlike na predlog predsedništva jio-krajinskega zliora. Slovaška je avtonomna ter integralni del češkoslovaške republike. Vprašanja zunanje politike, vojske, vojne napovedi, sklenitve miru, carin, prometa, pošle, telegrafa, najemanja državnih posojil, spadajo v pristojnost osrednje vlade. Vprašanje davkov, taks, šol, vere, gospodarstva. monopola spadajo v izključno pristojnost slovaške vlade. oz. slovaške pokrajinske zveze. Na koncu svojega govora je general Svrovy izrazil svoje upanje v lepšo bodočnost Slovakov. Predlog, da parlament da vladi posebna pooblastila, je bil sprejet nato z vsemi glasovi z izjemo komunističnih, ki so glasovali proti. Seja parlamenta je bila nato odgodena na jutri, ko se bo obširneje razpravljalo o posebnih pooblastilih vladi, ftele ko bo rešeno to vprašanje, bo parlament prešel na reševanje bodoče ustave, kar je v nasprotju s prvotno napovedanim dnevnim redom. Po včerajšnjih sklepih o grupiranju političnih strank ima praški parlament tole podobo: državna stranka narodnega edinstva 106 poslancev, slovaška zedinjena stranka 34 poslancev, socialisti 20 jioslanrev, komunisti 25 poslancev,' češka ljudska stranka 11 poslancev, podkarpatska zedinjena stranka 5 poslancev, nemški narodni socialisti 5 poslancev, slovaška narodna delovna stranka 4 poslance, nemški socialni demokrati 4 poslance. Parlamentarni klub državne stranke narodnega edinstva je največji parlamentarni klub, ki ga je doslej imela češkoslovaška republika. Komunistični parlamentarni klub bo še naprej sodeloval, dasiravno je bila komunistična stranka razpuščena. Komunistična stranka namreč ne sme delati zunaj na političnem polju, le v parlamentu je to dovoljeno. Izven kluba pa ostanejo še štirje poslanci, od katerih pripadajo 3 bivši madžarski stranki, 1 pa židovski stranki. češka ljudska stranka Praga, 17. nov. dl. Na včerajšnjem {»svetovanju vseh strankinih zaupnikov, ki jih je sklical'predsednik msgr. Šramek, je bilo sklenjeno, da se stranka ne pridruži tako zvanemu nacionalističnemu bloku, ampak da bo tudi v novih razmerah ohranila svojo samostojnost. Glavni razlogi, da hoče ljudska stranka tudi novih razmerah živeti samostojno strankarsko življenje, so idejnega značaja. (To novico je »Slovenec« objavil že včeraj v svoji drugi izdaji. Op. ur.) Danes pa se je izvršilni odbor stranke zopet sestal. Msgr. Stašek je dal svoje poročilo o programu stranke. Izvršilni odbor je sklenil pooblastiti nekaj svojih članov, da bodo vodili pogajanja 6 poslancem Be-ranom, ki je predsednik stranke narodne unije. Ce bi se ta pogajanja ugodno zaključila, bo češka katoliška stranka stopila v sestav stranke narodne unije. Praga, 17. nov. b. Do značilnih dogodkov Je prišlo zaradi stališča češke katoliške ljudske stranke, ki je včeraj sklenila, da bo ostala samostojna in da se ne bo fuzionirala z nobeno politično skupino. Krilo stranke iz Češke, ki ga vodi zastopnik msgr Stašek, je sklenilo na današnji dopoldanski seji, da se vendarle priključi novo ustanovljeni državni stranki narodnega edinstva navzlic včerajšnjemu sklepu vodstva. Gre za skupino 10 poslancev. Moravski klub češke ljudske stranke ostane še naprej samostojen. Ta skupina šteje 11 poslancev. Program stranke narodnega edinstva Praga, 17. nov. A A. Havas: Stranka narodnega edinstva je danes objavila po radiu svojo deklaracijo, ki se more v glavnih črtah smatrati kot program bodoče češkoslovaške vlade. V deklaracij se poudarja, da mora biti vlada vlada reda in discipline.. Nam je jMitrebna avtoritativna demokracija. Vlada mora biti narodna. Želimo živeti v miru in sodelovati z vsemi državami, zlasti pa s sosedami. Stara politika mora izginiti. V gospodarskem oziru smo pristaši zasebne pobude. Treba je preurediti našo socialno politiko, kakor tudi šolo in jo preobraziti v narodnem duhu. Končno poudarja deklaracija, da je treba prepovedati ustanavljanje novih strank in da je treba čimprej rešiti vprašanje judovske emigracije. Komunisti na češkem prepovedani Praga, 17. nov. AA. ČTK: Češkoslovaška vlada je v oktobru prepovedala delovanje komunistične stranke v ČSR. Sedaj pa je bila objavljena uredba, ki pravi, da bo vsak poskus komunističnega delovanja kaznovan tudi denarno. Denarna kazen bo znašala 5000 Kč. Položaj Slovakov pod Madžari Praga, 17, nov. AA. Havas: Aleksander Mach, šel slovaške propagande, je na radiu izjavil, da so dobili Slovaki, ki žive v pokrajinah, k: so bile pripojene Madžarski, pravico biti člani slovaške ljudske stranke, ter razobešati slovaške zastave. Kardinal Kaspar pri papežu Rim, 17, nov, AA. ČTK: Sv. oče papež Pij XI. je včeraj sprejel v zasebno avdienco, ki je trajala eno uro praškega nadškofa kardinala Kasparja, Kardinal se je sv. očetu zahvalil za simpatije, ki jih je papež izrazil češkoslovaški v njenih težkih urah ter nato poročal o probujanju verskih čustev v ČSR, Papež je izrazil upanje, da bo cerkev izšla kol zmagovalka skozi vse težave, v katerih se nahaja. Končno je podelil apostolski blagoslov vsej Češkoslovaški. Drobne iz češkoslovaške Bukarešta, 17. nov. AA. Štefani: Curentul prinaša vest, da bo ukrajinski notranji minister Bačinski obiskal prihodnji teden Bukarešto in se pri tej priliki razgovarjal z romunsko vlado o načinu preskrbovanja karpatske Ukrajine z romunskim žitom in ostalimi poljedelskimi pridelki. Praga, 17. nov. Zunanji minister Cchvalkov-sky je mislil te dni odjKitovati v Berlin, kamor je bil povabljen od nemške vlade, da se dokončno urede vsa vprašanja. Cchvalkovsky pa je odložil svoj odhod za 14 dni, to je po volitvah novega predsednika republike. Praga, 17. nov. c. Za predsednika nove velike enotne češke narodne stranke je bil izvoljen voditelj bivše agrarne stranke Rudolf Beran. V novo stranko je vstopila tudi češka katoliška ljudska stranka. Praga, 17. nov. AA. DNB: Tukaj je bil odstavljen šef mednarodne poročevalske službe »Orbis« Emil Otplatka, ki je Jud. Bratislava, 17. nov. e. Ker je sedaj izdelan okvir slovaške avtonomije, bo v enem mesecu sklican avtonomni slovaški parlament. Ukaz o otvoritvi zasedanja tega parlamenta bo že podpisal novi predsednik republike. Posledica sporazuma med Anglijo In Italijo: , Abesinija za Anglijo ne obstoja več London, 17. nov. b. »Daily Telegraph« poroča v zvezi s priznanjem italijanskega imperija po Angliji, da je abesinsko poslanstvo izbrisano iz diplomatskega seznama Foreign Officea. Cianom abesinskega poslaništva je Foreign Office na njihovo zahtevo priznal brez vsakih formalnosti britansko državljanstvo. S Haile Selasijein bo angleška vlada še nadalje postopala kot z vladarjem v izgnanstvu. London, 17. nov. b. Iz j>oučenih krogov poročajo, da bo prva posledica italijansko-britanskega sporazuma, da abesinska diplomatska delegacija in neguš ne bosta nikjer več zastopana pri uradnih sprejemih in ceremonijah. Za Veliko Britanijo je problem Abesinije zaključen, kakor je zaključen tudi problem Rdečega ter srednjega in vzhodnega Sredozemskega morja. Ostane.,le še Španija. Glede tega problema bo dal Mussolini Veliki Britaniji prav tako potrebna jamstva, da ne bo kršil dosedanjega stanja, pa naj zmaga v Španiji kdor hoče. Sedaj še sporazum med Francijo In Italijo London, 17. novmbra. b. Diplomatski dopisnik »Daily Telegrapha« poroča, da bo britanski ministrski predsednik Chamberlain pri svojem bližnjem obisku v Parizu med drugim govoril tudi. o možnosti zbližanja med Francijo in Italijo. Francija ne misli dati nobenih kolonij Pariz, 17. nov. dl. Zunanji minister Bonnet je imel včeraj dolg razgovor z ministrskim predsednikom Daladierom. Po razgovoru je zunanji minister na vprašanje, če misli Francija v kakršnemkoli pogledu ugoditi Nemčiji v njenih kolonialnih zahtevah, odgovril: »Mi nočemo dati nobeni h k o l o i j.« Poslanec Louis Marin pa je kot predsednik »republikanske zveze«, ki je najmočnejša desničarska skupina v parlamentu, naslovil interpelacijo na zborničnega predsednika, v kateri podčrtava sledeče točke: 1. Treba je absolutno odkloniti tudi vsako možnost, da bi se Francija pogajala o odstopu svojih kolonij komurkoli; 2. Parlament in senat absolutno ne moreta dovoliti, da bi ju vlada v tako važnem vprašanju postavila pred dovršeno dejstvo; 3. Napaka je bila v tem, da vlada ni že davno uradno objavila, da se o teh vprašanjih na bo z nikomer pogajala. Nujno je, da vlada čimprej poda uradno izjavo, da se o francoskih kolonijah z nikomer ne razgovarja. To velja tako za Nemčijo, kakor za Italijo; 4. Jasen zgled, kako je treba nastopati, so dale Japonska, Portugalska in Belgija, ki so od- ločno ln uradno odbile vsako razpravo o tem predmetu. 5. Treba )e spoštovati čustva domačinov, ki so dali že ponovno dokaze svoje zvestobe do Francije, Včerajšnja odločna izjava francoskega ministrskega predsednika Daladiera o kolonijah smatrajo politični krogi kot zaključno besedo v pogajanjih za skupno nemško-francosko izjavo, slično oni, ki sta jo podpisala v Monakovem britanski ministrski predsednik Chamberlain in nemški državni kancler Hitler. Ta pogajanja so se po mnenju omenjenih krogov končala negativno navzlic velikemu naporu francoskega zunanjega ministra. Pariz, 17. nov. b. Ve6 današnji francoski tisk obširno kolnentira včerajšnjo odločno izjavo francoskega ministrskega predsednika Daladiera o nedotakljivosti francoskih kolonij. »Petit Parisien« piše: Ta vladna izjava ima dovolj kategoričen značaj, da prepreči vsako nadaljnjo debato o kolonialnem vprašanju. Francosko kolonialno cesarstvo predstavlja Isto nedotakljivo področje kakor britansko ter ga je Francija sklenila braniti proti vsakim težnjam iz inozemstva. Kolonialna posestva, do katerih je Francija prišla za časa svetovne vojne, 60 za Francijo zapečatena s francosko krvjo. To so sadovi zmage in se zaradi tega o njih ne more govoriti. Krupp gradi v Zlatem rogu v Istambulu velik vojni arzenal Istambul, 17. nov. dl. Že pred časom je Tur« čija naročila v Angliji štiri podmornice in tri to.r-pedne rušilce. Te dni pa je razen tega naročila v Angliji še nadaljnjih 8 podmornic, dve križarki in 6 torpednih rušilcev. Kruppove tovarne pa bodo še do konca tega meseca Turčiji dobavile dve podmornici. V kratkem bo v Zlatem Rogu v Istambulu zgrajen velik vojni arzenal, in sicer pod vodstvom Kruppovih inženirjev. Do tozadevne pogodbe je prišlo v času, ko je bil minister Funk na, obisku v Ankari. V istambulšken^ arzenalu bodo spočetka gradili pet podmornic. Razen tega pa je Turčija naročila pri Kruppu tudi 7 trgovskih ladij, od katerih vsaka bo imela 5200 ton. Gospodarski blok Anglija-Amerika obvlada 35 odstotkov svetovne trgovine v 'fr r , \ *' irut»r-> y > • _ r Budimpešta, 17. nov. TG. Madžarski tisk nadaljuje svojo grdo borbo proti samostojni Karpat-ski Ukrajini ter dan za dnevom objavlja dolga, zlagana poro,čila o nemirih med Rusini. Madžarski tisk se očividno trudi, da bi med svetovno iavno mnenje zanesel prepričanje, da vlada v tej deželi nered in da je potrebno, da jo Madžarska zasede v interesu javnega reda in miru. Posebno vnet je v tej lažnivi borbi »Pester Llovd«, a '.r. i ; v » • s . C 1 y ' ' * \ ' 1 1 \ '» L*,*-/ « \ 'iS '.'ž, Ul * / « t _ j i i j J * J t ' i » » ^ - v f i + * ' * » t • * ' ' *, v <\ «< "> ■ - <•7,.» se na pnmcr ne sramuje poro- čati, da se je v okolici nove rusinske prestolnice Hust ljudstvo epuntalo, navalilo na češke (!) orožnike in jih kar naenkrat 40 poklalo, ostale pa pognalo v beg. Po vseh hribovskih vaseh Ukrajinci ne delajo nič drugega, kakor drug drugega napadajo in ropajo. Celo češko vojaštvo se je, tako ]?j|e , t ' na mnogih mestih spun- alo in pristopijo k upornikom. Drugod pa ie kar •ela vojna med vojaštvom in ljudstvom. V Berež-jalu, tako laže „,."'. T.. '.V. ie vojaštvo t A * t. kar na lepem začelo ofenzivo proti ljudstvu in jih kar 5000 pripodilo do madžarske meje, kjer so jih gostoljubne madžarske roke pritisnile na svoja vroča prsa. t » — < si izmišljuje dol- go pravljice o bedi in pomanjkanju v Karpalski Ukrajini. Ljudje baje nimajo ne kruha, ne soli, nc masti in niti vode ne. Dopisniki madžarskega uradnega tiskovnega urada so se baje razgovarjali z ukrajinskimi kmeti, ki so jim s solzami v očeh pripovedovali, kako lepi časi so bili nekdaj »pod cesariem« in kako neznosno da je danes »pod Čehi«. Sam se je baje na lastne oči prepričal, kako razjarjeni kmetje pač zgrabijo za vse, kar jim pride pod roke, ter udrihajo po čeških obla.stnikih. Najnovejša laž , » 'V '•'•*, 8 '•' ' - , ki jo je dobil nekje na Ukrajinskem, kjer »zastopniki Ukrajine« slovesno izjavljajo, da pod sedanjimi razmerami ni več mogoče živeti in da jc treba, da se Ukrajina hitro priključi k Madžarski, kajti sicer bo narod prisiljen, da si z orožjem V roki pribori pravico, da z Madžari živi v eni državi, ln takih laži kar mrgoli v m«^*'«-1"^ časopisju .,, London, 17. nov. b. Angleško-ameriška trgovinska pogodba, ki je bila danes podpisana, je podobna v 6vojem sestavu trgovinski pogodbi, ki jo je USA za časa delovanja Roosevelta in Hulla sklenila tudi z nekaterimi drugimi državami. Zaradi dejstva, da Velika Britanija in Zedinjene države obvladala 35% vse svetovne trgovine, se bodo bržkone pokazale ugodne posledice tega trgovinskega sporazuma tudi v ostali svetovni trgovini. V političnem oziru pomenja ta pogodba an-gleško-ameriško prijateljstvo. USA bo uvažala iz Anglije pšenico, mast, les, precizne aparate in avtomobile, medtem ko bo Anglija uvažala predvsem agrarne proizvode Zedinjenih držav. Za sporazum je značilno, da bo Anglija uvažala svoje agrarne proizvode tudi v Zedinjene države na račun Kanade, ki je dobila velike ugodnosti za izvoz živine in rib. Pogodba je bila podpisana danes dopoldne v navzočnosti Roosevelta. Za Zedinjene države jo je podpisal Kenedy, za Veliko Britanijo pa veleposlanik Lincay London, 17. novembra. AA. (Reuter.) Ministrski predsednik Chamberlain je izjavil v spodnjem domu. da ho kopija angleško-ameriške trgovinske pogodbe stavljena na razpolago članom spodnjega doma še pred koncem nocojšnje seje. Dejal je tudi, da ho odobritev parlamenta potrebna samo za neko kratko odredbo, ki se da vnesti v finančni zakon. Na vprašanje, ali bo Imel spodnji dom priliko razpravljati o določbah tega sjjorazuma, je ministrski predsednik odgovoril, da bo vesel, če bo mogel to doseči. Roosevelt in Nemčija TVashington, 17. nov, b. Po informacijah INS, ki jih je dobil od inerodajnih uradnih krogov, pripravlja predsednik Roosevelt trenutno gospodarske ukrepe proti Nemčiji. Končni sklep o teh ukrepih bo Roosevelt storil verjetno po razgovoru z ameriškim berlinskim poslanikom Hughesom VVilsononi, ki je že na poti v Ameriko. Roosevelt ima dovolj orožja proti nemškemu uvozu glasom carinske tarife, ki jo bila sklenjena 1. 1930. Po tako imenovani klavzuli o prepovedi uvoza lahko predsednik zviša carinske postavke za 50% na blago iz držav, ki diskriminirajo ameriško trgovino, lahko pa pojx>lnoma prepove uvoz iz teh držav. Zagovorniki teh ukrepov proti Nemčiji zastopajo stališče, da so Nemci s protižidov-skiini pogromi v Nemčiji kršili tudi ameriško lastnino, nemški posli z državami, ki so v konkurenci z Zedinjenimi državami, pa tudi predstavljajo takšno diskriminacijo glasom pogodbe iz L 1930 in so torej ukrepi Amerike povsem upravičeni. Vihar proti Daladieru Pariz, 17. novembra, c. Danes so se bivši bojevniki napovedali boj proti vladi zaradi njenih zasilnih ukrepov. Bivši bojevniki očitajo vladi, da s svojimi gospodarskimi odredbami ščiti samo kapitaliste in lastnike trustov, prav nič pa nc gleda na težave in skrbi malega človeka, to je obrtnika in malega trgovca in delavca. S svojimi ukrepi sili vlada državo v influcijo iu v popolno gospodarsko propast. Pariz, 17. nov. b. Pričakovana ostra opozicija socialistov in komunistov proti Reynaudovim načrtom prihaja sedaj do izraza tudi v stališču sindikatov. Položaj vlade je izredno težaven. »United Press« poroča iz dobro poučenih političnih virov o krizi, ki bo dovedla do daljnosežnih notranjepolitičnih sprememb. Zaradi tega se je že opazilo pesimistično razpoloženje na pariški borzi. Cela vrsta državnih papirjev, ki so še v nedeljo po objavi I!eynaudovih odlokov znatno poskočili, je sedaj padlo; tudi francoski frank je nekoliko padel. Navzlic temu pa gospodarski krogi poudarjajo, da bosta industrija in visoke finance podpirala vlado in ne nameravata spremeniti svojega stališča. Dunajska vremenska napoved: Pooblačilo se bo še bolj, nekoliko topleje, posebno v nižinah. Zagrebška vremenska napoved: Zelo megleno. Zemunska vremenska napoved: Oblačno in megleno. Ponekod bo rosila megla. Nekoliko vedro bo v južnih krajih. Toplota se ne bo spremenila. Osebne novice Belgrad, 17. uov. m. Prosvetni minister je podpisal odlok, s katerim so prestavljene naslednje učiteljice v Sloveniji: Ljudmila Ljubič z Bleda k Sv. Juriju ob Taboru. Marija Uhlir iz Komende v Kamnik, Frančiška Benedičič iz Železnikov v Loški potok, Elizabeta Žgur lz Toplic v Borovnico, Verena Militarov iz Št. Vida v Zg. Pirniče, Amalija Gnus iz Studencev v Maribor, Marija Tomec s Primskovega v Komendo. Belgrad, 17. nov. m. Premeščen je z okrožnega sodišča v Jajcu sodnik Vital Oblak na okrajno sodišče v Prevaljah, z okrajnega sodišča v Valan-dovem Oton Vičič na okrajno sodišče v Mursko Soboto. Zaradi disciplinske obsodbe sta premeščena sodnik Franc Rupar z okrajnega sodišča v Preval iah na okrožno sodišče v Jajce in sodnik Mirko Deželak z okrajnega sodišča v Šmarjem pri Jelšah na okrajno sodišče v Valandovem. Z odlokom pravosodnega minisfra je imenovana za uradniško pripravnico 10. skup. pri okrajnem sodišču v Ljubljani Ivanka Zoreč, dnevničar-ka okrajnega sodišča v Mariboru, ki je dodeljena pravosodnemu ministrstvu v Belgradu. Za pristava 8. skup. pri apelacijskem sodišču v Ljubljani je imenovana Vida Hribar, sodna pripravnica pri okrožnem sodišču v Ljubljani. Na Poljskem so razgnali framasone Varšava. 17. novembra, c. Vlada je razpustila vse framasonske lože na Poljskem. it Volivna pobratimija Prvi del volivnega boja se sedaj bliža koncu. Začenja se drugi del, ko bodo kadidati vseh strank in strančic morali pred volivci zastopati vsak svoj program. In tukaj se nam nudi obilno pričakovanje, kako bodo možje z liste dr. Mačka pojasnjevali volivcem, kako je z njihovo volivno pobrati-niijo. Na Hrvatskem že sedaj silno vre med radi-čovci, ker je na listo dr. Mačka, voditelja Hrvatov, 6prejeta tudi druga družba, ki ni nikdar spadala v okvir hrvatskega kmečkega gibanja. Hrvatski kmetje se že oikrilo puntajo, če« da ne pojdejo volit, ker je na listi njihovega vodje tudi Jeftič, ker je na njej Živkovič, ker so na tej listi ljudje, ki so bili do včeraj smrtni sovražniki hrvatskega narodnega gibanja. Uradni Mačkovi listi sicer skušajo razjarjene kmete tolažiti, Ješ -da nobenemu Hrvatu ne bo treba voliti Jeftiča ali Živkoviča. Vendar se taki pobratimiji upira zdravi čut naroda, ki je bil do sedaj vajen tudi v politiki čistih računov. Sicer pa je treba povedati, da bodo tudi zgolj za dr. Mačka in njegove najožje kandidate oddani glasovi utegnili na podlagi volivne matematike pomagati do zmage kakemu Jeftiču ali Živkoviču ali Banjaninu. Ljudstvo na Hrvatskem to čuti ter se upira iti na volitve. Kakor razumemo to ljudsko ogorčenje, ki ne prenese take javne politične nemorale, moramo vendarle povedati, da so nam škoda zdi, ker je dr. Maček s tako politiko tako rekoč sani začel razbijati enotne hrvatsko vrste. To je škoda za hrvatski narod, ki bi bil pod boljšim vodstvom vreden boljše prihodnosti. Komaj so je namreč našla vlada, ki je izpovedala, da je pripravljena po volitvah sporazumno rešiti »hrvatsko vprašanje«, ki je obenem vprašanje pravilnega sožitja Slovencev, Hrvatov in Srbov v močni skupni Jugoslaviji, pa se je nespretnemu vodstvu hrvatskega naroda posrečilo, kar se poprej ni posrečilo ne Živkoviču ne Jeltiču, da bi bil hrvatske vrste razklal. Še hujše bo seveda pristašem Živkoviča in Jeftiča, ki bodo sedaj morali glasovati za istega dr. Mačka, ki sta ga Živkovič in Jeftič zapirala in razglašala za veleizdajalca. Ta dva moža bosta, da bosta mogla dati glas sama sebi, poprej morala voliti dr. Mačka. Razumemo, zakaj se tudi njuni dosedanji pristaši upirajo. V tej zvezi leti glavna jeza vseh prevaranih pristašev te stranke na dr. Kramerja, ki je bil sposoben skuhati tako kašo. Usoda teh politikov ni niti več tragična, ker je namreč njihov položaj postal smešen. Kdor je smešen, ne uživa več niti sočutja, ampak zgolj zasmeh. In ta smešnost je edino, kar je tem vodjem ostalo. Dva pred vso državo osmešena diktatorja glasujeta za tistega, ki je bil edini cilj njune politike, uničevati ga. Ali se kdo čudi, da bivši pristaši ogorčeni izstopajo iz take stranke in izjavljajo, da ostanejo doma? Tudi med pristaši tiste nesrečne JNS, ki sicer ni bila velika po številu svojih pristašev, se dobe ljudje, ki 6e jim taka politična nemorala studi. Na Slovenskem pa smo doživeli še poseben zgled politične nemorale. Medtem ko so se druge mačkovske stranke vezale z Mačkovo listo ter bodo lahko z dr. Mačkom vred volile nazadnje morda če koga svojih ljudi, 60 se pa slovenski socialisti U VB V 1 »V ■■ Nasi zeleznicarjE Ljubljana. Članski 6estanek poverjeništva Kluba železničarjev JRZ za Ljubljano bo v petek, dne 18. t. m., ob pol 8. zvečer v dvorani Rokodelskega doma. Vsi člani vabljeni. Poroča med drugimi tudi naš tovariš kandidat g. Pavle Masič. Zalog. Članski sestanek poverjeništva Kluba železničarjev JRZ za Zalog bo v soboto, 19. t. m., zvečer v posebni sobi gostilne »Gradišek« v Zalogu. Naprošajo se vsi člani poverjeništva, da se v čim večjem številu udeleže tega sestanka. Poročajo člani upravnega odbora iz Ljubljane. Ribnica. Sestanek članov poverjeništva Kluba železničarjev JRZ v Ribnici bo v nedeljo, dne 20. t m., ob pol 11. dopoldne v gostilni »Onič« v Ribnici. Zaradi važnosti tega sestanka 6e pozivajo vsi člani tega poverjeništva, da se ga v čim večjem številu udeleže. Poročajo delegati upravnega odbora iz Ljubljane. Grosuplje. Članski sestanek članov poverjeništva Kluba železničarjev JRZ na Grosupljem bo v nedeljo, dne 20. t. m., ob 15. popoldne v gostilni pri »Tišlarju« na Grosupljem. Vabimo vse člane, da se tega sestanka v čim večjem številu udeleže. Č a k o v e c. članski sestanek članov poverjeništva Kluba železničarjev JRZ v Čakovcu bo v nedeljo, dne 20. t. m., ob 14. popoldne v prostorih hotela »Vajda« poleg postaje. Vabimo celokupno članstvo, da se tega sestanka v čim večjem številu udeleži. Poroča delegat upravnega odbora iz Ljubljane. KULTURNI OBZORNIK Alphonse Daudet: Pisma iz mojega mlina Poslovenil dr. Janko Tavzes, ilustriral in grafično opremil slikar-grafik E. Justin. — Založba »Satura«, 1938, str. 181. Zopet ena bibliofilsko bogato in krasno izdana knjiga, ki priča svetu o naši visoki knjižni kulturi. Knjiga je izšla v 800 izvodih v bibliofilski, 2200 pa v navadni izdaji. Velika naklada priča, da se je založnik dobro zavedal, da predstavlja slovensiieniu bralcu eno najlepših francoskih knjig, resnično klasičnih, ki bo za vedno ostala zgled preproste, a žive in sočne umetnosti. Sicer je v slovenščini že več teh »pisetn iz mojega mlina« izšlo sporadično po slovenskih dnevnikih in časopisih, toda dr. Tavzes jih je tu v novem prevodu izdal v celoti ter z lepim literarno knjižnim uvodom, kjer pojasnjuje genezo teh literarnih biserov 26 letnega pisateija, obenem pa tudi njih pomen v celotnem literarno duhovnem razvoju od romantike v naturalizem, med katerima skrajnostima se je Daudet pri pisanju teh črtic nahajal in jih združeval. Tako ta izdaja nudi tudi pogled v francosko književno zgodovino ter daje literarno zgodovinsko podlago bralcu, ki bo tako globlje doumel smisel in ceno »Pisem«. Toda tudi brez tega uvoda — knjiga sama po sebi — zajame bralca ter mu nudi veliko umetnostnega užitka. Daudetovo sočno provansalsko razpoloženje, njegov impresionizem, občutje rož, trave, planin in koč, pesem noči in zvezda, poezija ribjega lova, vonj starega pohištva, orisi markant-nih ljudskih tipov, pa tudi meščanskih ter toplota srra.ki je razlita po teh črticah — vse to je v teh idilah, pa tudi tragikah, še bolj pa humorističnih ironijah' naravnost "zgled pisateljskega mojstrstva. socialistov s fašisti ln JNSarjl tako zvezali, da bodo socialisti volili pristaše dr. Kramerja, ti pa bodo volili socialiste. Oboji skupaj so namreč uvideli, da niti enih niti drugih ni nikjer toliko, da bi bilo njihovih glasov dovolj za en mandat. Zato so sklenili volivno pogodbo, da socialisti ne postavijo svojih kandidatov tam, kjer jih postavijo Kramerjevi pristnši. Ti pa so se zavezali, da ne bodo kandidirali tam, kjer bo kandidiral kak socialist. Tako bodo eni in drugi svoje glasove združili drug za drugega. Da so kaj takega napravili Kramerjevi pristaši, se ni čuditi, ker je dr. Kramer iztuhtal tudi tragikomično zvezo med Mačkom in Jeftičem. Saj se mož tudi dobro zaveda, da bi brez vsakršne vo-Rvne zveze ostal pri volitvah tako sam in zapuščen kakor puščavnik v politični puščavi. Ni čuda, da se je pravočasno ogledal za politično to-varišijo. In njegov pogled je padel na socialiste. To so danes prav za prav že tudi tiste vrste poli-tičhi voditelji, ki jim že davno manjka armade, če bi ne imeli v mladih levičarjih svoje železne rezerve. Zato so ti anahronisti radi sprejeli za ponujeno jim roko, ne da bi bili kaj oklevali. Stranka, ki pravi, da se bori za demokracijo, ki je sama sebe toliko desetletij ponovno nazivala »socialna demokracija«, ta stranka je šla in se vezala z istimi ljudmi, ki so velikokrat s silo hoteli ustrahovati delavske ljudi, ki so pripravljali za svoje nasprotnike koncentracijska taborišča. Stranka, katero bodo sedaj socialisti volili, js ustanovila Orjuno, katera je streljala delavsko ljudi kakor pso na javnih cestah Vezali so se s stranko, ki je bila najhujša nasprotnica svobode in delavskega razmaha. Izdali so s tem vsa svoja nekdnja načela, če jih jim jo še kaj ostalo. Tudi to jc nemoralna pobratimija, ki delavec nanjo ne bo ostal dolžan odgovora. Eden izmed mačkovske trojice Včeraj smo poročali, da so dr. Mačku v Zagrebu predložili to sredo svojo listo tile trije slovenski mačkovci: gg. dr. Lončar, dr. Stanovnik in dr. Lado Vavpetič. Včerajšnji »Slovenski dom« dostavlja k temu poročilu tele besede: »Zanimivo je, da se v družbi dr. Ivana Stanovnika blesti ime dr. Lada Vavpetiča, ki je širši javnosti do sedaj skoraj neznan. Pač pa je o njem znano, da se je izkazal za velikega opozicionalca ob dneh evhari-stičnega kongresa v Ljubljani pred tremi leti s tem, da je ogorčen prepovedal hišnemu gospodarju, v čigar hiši ima odvetniško pisarno, obesiti najmanjšo vejico zelenja ali zastavo na zunanji strani obeh oken svoje pisarne na Šelenburgovi ulici.« JNS od vseh prezirana Belgrad, 17. novepibra. Važnih političnih posvetovanj v Belgradu ni bilo. S pripravo volivnega gradiva je pričela tudi opozicija. V ta namen je danes prispel v Belgrad sarajevski odvetnik dr. Šutej ter je prinesel iz Zagreba kandidature, ki jih je v posameznih okrajih postavila bivša SDK. Kakor smo že poročali, je bivša SDK postavila povsod svoje kandidate proti kandidatom JNS ter je svoje ljudi tudi pozvala, da morajo voliti samo kandidate bivše SDK in rušiti povsod kandidate, ki jih postavlja JNS. Dr. Šutej se je danes sestal s člani delovnega odbora izvenskupščinske opozicije. Sestanek je bil zaradi bolezni Davidoviča na stanovanju bivšega ministra Grola. JNS kljub sporazumu z dr. Mačkom na sestanek sploh ni bila vabljena. (In to zasovraženo 6tranko bodo volili slovenski socialisti!) Ob zadnjih volitvah in danes V svojem sarajevskem govoru je voditelj muslimanov dr. Spaho med drugim tudi tole povedal: »Ob zadnjih volitvah, ko nam sila ni dopuščala, da bi se shajali, ko se niti dva nista smela pogovarjati o ljudsidh zadevah, smo se lili vendar razumeli, ne da bi bili spregovorili med seboj besedico. Tedaj ste se odzvali mojemu pozivu ter ste tedaj složno glasovali za politiko, ki sedaj, kakor vidite, donaša dobrih sadov. Tedaj ni bilo nobene svobode. Pred 5. majem se hrvaško vprašanje sploh omenjati ni smelo. Danes pa o teh vprašanjih javno govorimo na 6vojih zborovanjih. Vsi lahko to politično zadevo svobodno obravnavajo. Državi smo vrnili normalno politično življenje. Le poglejte, koliko je v teh treh letih bilo sestankov in političnih shodov, pa sami sodite, kako se je politično življenje v tem času normalno razvijalo. Vrnili smo ljudem zaupanje v pravico, ker na pravici počivajo temelji države. Tedaj ni bilo dovolj pravice, ker ni bilo svobode. Danes pa imamo pravico, svobodo in ravnopravnost. Še so vprašanja, ki smo se zanje morali brigati, ker od same pravice in svobode človek ne more živeti. Ljudem je bilo treba dati kruha. Državi, ki je celih 7 let V teh pismih ni Daudet še v naturalizmu seksualnega senzualizma, kakor v »Sapho«, temveč je v začetku tistega zdravega realizma, polnega globokega pogleda v življenje, ostrih potez", zdravega humorja in poezije, poezije, ki jo diha ta pokrajina ob morju in v planinah; čudežna Provansa, dežela Mistrala in Daudeta. Njegova umetnost stoji na nebu knjižnih znamenj med veselo ironijo Angleža Dickensa ter med prirodno poezijo Rusa Turgenjeva — oba ta dva, prenesena na francoska tla, dasta Daudeta, kakor se kaže v teh slavnih »Pismih iz mojega mlina«, v katerih je po mestnih barvah zopet zaživela poezija podeželja. S to smerjo in ljubeznijo za starino raste Daudet iz romantike. Vsako pismo pokaže v kratkih potezah in ostrih opazovanjih ter še krepkejšem oblikovanju usodo človeka, s katerim pride pisatelj slučajno v slik. Pa naj bo to tragična ljubezen mlinarja Cor-nilla do mlina na veter, ljubezen pastirja na gorah, usoda koze gospoda Seguina; ljubezen in prezir v enem srcu, ki se zato zlomi, kukunjanski župnik, tip, ki jih jo pri nas ustvaril tudi Pregelj. In potem čudovita idila dveh starcev, ki gotovo še nadkriljuje Gocthejevo, ali baladi v prozi, poročilo o kobilicah, hrepenenje po vojašnici ali lepe turgenjevske prirodne skice »V Kamargi«. Vsako to pismo je pisano s takim srcem in takim vonjem, da bi jili današnjim našim pisateljem priporočal v branje kot malokatero knjigo. V teh črticah pride najbolj do veljave Daudetova ljubezen do narave in do provansatskega človeka, ter do tragike v človeškem srcu. To je poezijal Toda značilne zanj so tudi druge črtice, ki so morda oblikovno še boljše kot imenovane, markantnejše in bolj zapomljive, črtice s humorjem, z drastiko, z ironično ostjo, ki pa gredo zelo rade na duhov-ništvo in redovništvo. Taka je zgodovinska črtica iz časa renesančnih papežev v Provansi >Papeže-va mula«, kjer so prikazani papež in ves njegov kardinalski dvor kot ljubitelji vinca; so naivneži, ki jih pretkanci znajo varati. V »Treh tihih mašah« je ost na požrešnost mašnlkov, »Lek preča- ostala na mrtvi točki, smo morali dati gospodarskega in kulturnega pogona. Dne 5. maja so iz letal metali lističe, na katerih so obljubljali, da bodo ljudstvu dali eno milijardo dinarjev, česar noben človek ni veroval. Mi pa nismo nič obljubili, pač pa smo res izdali milijarde za javna dela, s čimer smo ljudstvu napravili velike javne naprave in mu zraven dali zaslužka in kruha.« Na koncu jo minister dr. Spaho sprožil vprašanje, kaj je s samostojno muslimansko organizacijo, katero zahtevajo nekateri Mačkovi pristaši, prav kakor dandanes nekateri meJ Slovenci zahtevajo bivšo SLS. V tem oziru je Spaho odgovoril takole: »Na listi dr. Mačka se je poleg naših zatiralcev prikazal tudi Hakija lladžič, ki zahteva, naj se Jugoslovanska muslimanska organizacija obnovi. če ima kdo pravico obžalovati, da Jugoslovanske muslimanske organizacije ni več, sem to jaz, ki sem 15 let bil njen predsednik. Pravico obžalovati, da te naše organizacije ni več, imate tudi vi, ki ste vsekdar bili zvesti člani te organizacije. Toda Hakija lladži nikakor nima te pravice, on nima pravice, da bi o naši organizaciji le besedico zinil, ker nikdar ni bil njen član. Ko je naša organizacija bila najmočnejša, je la mož poskušal našo organizacijo spraviti v Mačkove vode.« Kaj pa g. Ljotič? »Samouprava« piše, da v Petrovgradu izhaja Ljotičevo glasilo »Novi put«, ki ga ureja neki g. Mojič. Nato pravi »Samouprava«: »Ta list »Novi put« čez celo prvo stran prinaša naziranje Ljoti-čeve stranke ter trdi, da jo Ljotič za* rešitev »hrvatskega vprašanja«, kar je dokazal že v svojih govorih. Kolikor pa se mi spominjamo, je gosp. Ljotič v Šibeniku samo zaradi tega povzročil lanske spopade zoper sebe, ker v svojem tedanjem tamkajšnjem govoru ni priznaval hrvatskega vprašanja in ker je za g. Mačka zahteval drakonske kazni. Na drugem kraju list trdi, da bi bil Ljotič že leta 1935 lahko postal poslanec, ko bi bil hotel. Večna pa je skrivnost, kako neki bi se bilo to moglo zgoditi, ker ga na svojo listo tedaj ni hotel sprejeti niti Maček, niti Jevtič, niti Maksimovič... Sredi oktobra meseca letošnjega leta je skupina zborašev prišla k Ljubi Davidoviču na stanovanje, da bi se pomenili o skupnem nastopu. Znano pa je, zakaj ni bilo skupnega nastopa z Ljotičem. Od Ljotiča so zahtevali, naj prizna vse tisto, kar je priznala združena opozicija, v zameno za tisto priznanje pa ni bil Ljotiču priznan niti en gotov mandat. A g. Ljotič ni tako neumen, da bi kupoval mačka v žaklju. Zato so pogajanja zastala. Smešno pa je trditi, kar trdi list, da ima Ljotič kje kako večino. Pred dvema letoma so bile občinske volitve za podeželske občine, na katerih se je prikazal tudi g. Ljotič. In tedaj kljub vsemu terorju, ki so ga njegovi pristaši izdatno uporabljali v volivnem boju. in kljub ogromni propagandi ni mogel dobiti več ko 6000 glasov. In to po vsej državi! Če pa vemo, da po sedanjem volivnem zakonu najmanj 50.000 glasov daje možnost, da je kaka lista deležna razdelitve mandatov, je jasno, da je trditev »Novega puta« dovolj neresna. Sicer pa list na naslednji strani sam pravi, da Ljotičev zbor nima pristašev. Tolaži pa se s tem: če ni članov, je pa pri nas kvaliteta t Pa tudi tukaj ga ne moremo zavidati! Če sodimo po ljudeh, ki so za Ljotičem nosili palice in se pretepali z mirnimi ljudmi po raznih krajih države, je ta »Zborovat kvaliteta precej sumljiva!« Kakor poroča zagrebški »Obzor«, kf piše za opozicijo, Ljotičev! »zboraši« v vsej Dalmaciji ne bodo dobili niti 200 glasov. Slaba druščina za Hrvate V Zagrebu izdajajo tisti radičevci, ki so s sedanjo Mačkovo politiko nezadovoljni, svoj list »Ne-zavisnost«. Ta list je o Mačkovem volivnem bloku prinesel te dni tale članek: »Hrvatska 6loga nikakor ni sloga ln ne more biti sloga z Živkovičem in Jevtičem! To, kar sedaj dr. Maček zbira okoli sebe, to je sloga političnih špekulantov brez programa, brez ideje, sloga hinavskih šarlatanov, trgovcev z ljudsko kožo, sloga medsebojnih sovražnikov, ki so drug drugega preganjali, se zapirali, pobijali, sedaj pa se zlagajo zoper tretjega, da se bodo jutri znova drug drugega plenili in pobijali. To je politika gangsterjev, podzemeljskih razbojniških klubov, ne pa politika naroda, ki se bori za svoje državno pravo... S politiko Maček-Zivkovič-Jevtič-Pribičevič-Stanojevič-Davidovič-Jovanovič hrvatski narod nima prav nobene zveze. Ko bi hrvatski narod odobril tako politiko, bi izgubil še zadnje, kar ima, svojo čast.« Prosimo, naj nam naši bralci odpuste, ker smo navedli te najhujše besede, še hujše smo morali iz ozirov na okus izpustiti. Hočemo pa s tem po- stitega gospoda Levičnika« je satira na samostansko življenje in odpustke, dočim se v Beaucairski pošti smeši mimogrede na nelep način Marijino češčenje. Toda prav te črtice so najbolj značilne za Daudeta in njegovo nazornost ter krepkost; z njimi posega v naturalizem. Knjiga sicer ni na indeksu kot je nekaj drugih knjig Alfonza Daudeta, kljub temu bi je za navadne ljudske knjižnice ne priporočal, dasi bi jo priporočil vsem, ki si žele zgledov klasičnega pripovedovanja, takega, kot ga nam sedaj tako manjka. Naš Pregelj se je veliko pri Daudetu učil, to sc vidi na prvi pogled, in ta šola je bila plodna in dobra. In kdor zrelih bralcev hoče prebirati lepo knjigo, šopek svetovno priznanih novel, v katerih je sicer mnogo renesančnega duha, pa tudi mnogo romantične poezije in razodetih mnogo skritih, komaj vidnih usod, naj bere to knjigo, ki je tudi po izdaji ena najlepših slovensko izdanih knjig. Deset celostranskih umetniških prilog poleg neštetih grafičnih okraskov v knjigi je delo grafika-slikarja E. Justina. Toda v liku kukunjanskega župnika je brez dvoma obranil stirovejše poteze, kakor pa mu jih je dal pisatelj. Kot grafično delo bi knjiga zaslužila posebno oceno. Prevod jo lep in sočen. ♦oslovili od Marije Pomagaj, obogateni z novimi milostmi in novimi idejami. Sleherni se boji umreti, pa vendar se vsak sam ugonablja! Prvi jesenski prehlad je najnevarnejši I Kupite si original WIMPASSING, na nov način ioplo vulkanizirani termofor! Ne bo Vam žal Drogerija Gregorič dr. z o. z. Ljubljana, Prešernova ulica 5 — Razširjenje tekstilne industrijo v Medvodah. Tvrdka Medič-Miklavc, tekstilnoindustrijska družba z o. z. Ljubljana-Vič, ki je pred leti zgradila tekstilno tovarno v Medvodah, odnosno na Preski, je pokupila sedaj mnogo sveta od raznih kmetov iz Preske, da razširi tovarno. Od 5 posestnikov je družba kupila v kat. občini Preska ležeče zemljiške parcelo v nkupnem obsegu 15.310 m3 za 211.600 din. Samo posestnik Karel Kavčič iz Medvod je prodal družbi 8047 mJ cveta za 10.240 din. — Igrokazi za Miklavža: Miklavževi angelčki (p. Krizostcm, Otroške igrice I. zv.) 2 din; Lah, Miklavž prihaja — trije prizori s glasbenim: točkami (Šolski oder III. zv.) 4 din; Roje, Tončkove sanje na Miklavžev večer, igra v 3 dejanjih s petjem 15 din; Miklavževo, uvodna mladinska igrica pred obdarovanjem otrok (Ribičič, Igrice) 6 din; Vembergar, Nebeška storija — igra za Miklavža z nastopnim govorom, 32 din, v čemer je všteta že tantijema; Vombergar, Re bel j on v peklu — igra za Miklavža z nastopnim govorom, 32 din, v čemer je všteta že tantijema; Heinan, M i -k 1 a v ž a čakamo, enodejanka (Ljudski oder IV. letnik, 12 din; Moder, Na križpotju, enodejanka (Ljudski oder IV. let., 12 din. Vse te igrice in nastope dobite v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Smrtna motociklistična nesreča v Medmurju. Blizu Mačkovcev pri Čakovcu v Medmurju sta — Gospodinje! Za Vaše perilo uporabljajte odlični domači izdelek »Oven« terpentinovo inilo, ki bo tudi Vas prav gotovo vsestransko zadovoljilo. — Zimsko kopališče v Splitu. V velikem letnem kopališču »Bačvice« v Splitu bo zgradilo Gradsko poglavarstva stavbo zimskega kopališča z velikim športnim plavališčem. ne da bi sc ustavil. Nenico je to tako užalilo, da je stekla skozi zadnja vrata v očetovo hišo, 6nela s stene lovsko puško ter se ustrelila v glavo. Bila jc takoj mrtva. — Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Joselova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje. Ogl. reg. S. br. 30474/35. — Najprej obsojen na pet let robije, potem oproščen. Veliki 6enat okrožnega sodišča v Subo-tici je te dni obravnaval primer mestnega agenta Sredoja Boržačkcga iz Sente, ki je dne 25. febr. t. 1. v neki gostilni ustrelil Savo Zivanoviča. Prvotno je okrožno sodišče obsodilo Sredoja Bor-žačkega na pet let robije. Kasacijsko sodišče v Novem Sadu pa je to sodbo razveljavila in zahtevalo novo obravnavo. Boržački je izpovedal, da je ustrelil Živanoviča v samoobrambi. Zivanovič je bil namreč piian ter je hotel pometati nekatere goste iz gostilne. Gostje so prosili agenta Borža-čkega za zaščito, toda tudi na tega je skočil Živanavič z bajonetom. Boržački je izvlekel revolver in Živanoviča pri priči ubil. Branitelj dr. Uraševič jc zahteval oprostitev Boržačkega, državni pravd-nik pa jc umaknil tožbo, nakar je sodišče oprostilo Boržačkega krivde. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 9. t. m. je objavljen »Zakon o konvenciji o zračni plovbi med kraljevino Jugoslavijo in republiko Nemčijo«, dalje »Izmena ralifikacijskih listin za konvencijo o zračni plovbi z Nemčijo« in »Popravek Kino Sloga telefon 27-30 Ob 16., 10. in 21. uri Danes poslednjIC IGNAC!! Vesela vojaška burka z priznanim francoskim komikom Fernandelom. Jutri premiera veselega glasbenega filma Gospodična Mozart v glavni vlogi Danielle Darrieux — Radost z lepimi belimi zobmi je običajno večja kakor skrb za njihovo ohranitev. Varujte oboje: lepoto in zdravje, poslužujte se zjutraj in zvečer znane kvalitetne Chlorodont pasle za zobe! — Prva sled za vlomilci v Šoštanju. Poročali smo pred tedni o velikem vlomu v Šoštanju. Tam so neznani tatovi vdrli v stanovanje odvetnika g. dr. Ferdinanda Majer ja ter mu odnesli večjo množino stare zlatnine, zlasti starinskih umetnin, v vrenosti 30.000 do 40.000 din. Ta tatvina je bila zagrešena v času od junija do novembra. Za tatovi ni bilo nobenih sledi, edino okradoncc je mogel kolikor toliko podati precej točen opis ukradeno zlatnine. Te dni pa je ljubljanska policija zaplenila pri nekem človeku v Ljubljani zlalo ov-ralno iglo v obliki orlovsko glave, v katere očesu je tičal ruhinček, v kljunčku pa majhen safir. Policija je dognala, da je bila ta igla ukradena pri dr. Majerju. Zlata ovralna igla sicer ni Bog ve kaj vredna, morda nekaj sto dinarjev, toda policija je našla s tem prvo sled k pojasnitvi vloma v Šoštanju. Mož, kateremu so to iglo zaplenili, je namreč povedal, od koga je to iglo kupil, tega pa trenutno ni v Ljubljani. Ko bo policija zaslišala še tega, bo nemara kaj kmalu šošlanjski vlom pojasnjen. — Tatvina na Koroški Beli. Pred dnevi je bilo vlomljeno v župnišče na Koroški Beli. Vlomilec je odnesel 2000 din gotovine in pa 2000 din vreden fotografski aparat, ki je bil last kaplana g. Franca Do-bovška. Vloma je osumljen neki znan potepuh, ki se jc prejšnji dan potepal po Koroški Beli, po vlomu pa je naenkrat izginil ter ga sedaj išče orožništvo. — V smrt, ker starši niso marali ženina. V mostu Mokrinu v Banatu je najbogatejša družina Milan Novaka. Ta bo,gati posestnik je imel krasno 24 letno hčerko Ncnico. Dekle je bilo že dalj časa zaljubljeno v nadzornika železniške proge Rador vana Dtidiča, ki jo je nameraval poročiti, čemur je dekle z navdušenjem pritrdilo. Starši pa niso o, tem hoteli nič slišati. Ko je Nenica to videla, je sklenila, da pobegne in se tajno poroči z Dudičcm, kar je tudi storila. Nato je sklenila, da z Radova-nom obišče 6tarše ter si izprosi blagoslova. Prav ko je prišla pred hišna vrata, jo je srečal ače, ki pa 6C je obrnil stran ter jc nadaljeval svojo pot, v navodilu za izvrševanje pravilnika o pogojih, po katerih se daje dovolitfcv za plavljanje in splavljanje gozdnih proizvodov, glede cenitve in plačevanja odškodnin«. — Ivustošja so priključi Zagrebu. Tik Zagreba je veliko predmestje Kustošja, ki ima samostojno občino. Zagrebška mestna občina proučuje sedaj načrt, kako priključiti to občino mestu, kamor dejansko spada. Posebna komisija proučuje gospodarsko stanje, imovino in njene obveznosti, nakar bo izdelala poročilo, na podlagi katerega bodo oblasti obravnavah vprašanje priključitve. — Naši muslimani sc udeleže Ataturkovega pogreba. Med misli mani Bosne in Hercegovine vlada veliko zanimanje za pogreb pok. predsednika turške republike Keniala Ataturka. Na pogreb odide velika skupina naših muslimanov. Kino Kodeljevo tel. 41-64™ Danes in jutri ob 20. uri Junaštvo poročnika Perrya (Robert Tay/or) Carski sel (Adolf Wohibruck) Popolnoma nova kopija filma — Naša nova trgovska ladja. »Prekomorska plovidba« na Sušaku je kupila v Angliji velik tovorni parnik, ki obsega 8000 ton. Parniku bodo dali ime »Lika« ter bo postavljen v službo naše trgovinske mornarice. — Pokolj in požar zaradi veselice. V vasi Stari Brod pri Sisku so kmetje priredili veselico, ki so je jo udeležilo zelo mnogo ljudi. Tamburaši so igrali tudi tako imenovane >solo plese«, to je plese, ki jih sme plesati samo po eden, ki za to posebej plača. Ta običaj je povzročil krvav pokolj. Kmet Gjuro Slublič se je vmešal v ples, ki ga je naročil in plačal neki drugi krnet. Takoj je bila veselica prekinjena in nastal je strašen pretep in pokolj. Pritekel je tudi Gjurov brat Ivan s sekiro v roki in začel besno udrihati. Ko se je pokolj nehal, so bili na tleh smrtno ranjeni Štelan Zebič, Joso Djumbir in Ivan Slublič. Prvi jo dobil dva udarca s sekiro v boke, drugi je nevarno ranjen v hrbet, tretjemu pa so zlomili obe roki. Vso tri so prepeljali v bolnišnico v Sisek. Ob istem času je izbruhnil požar na staji Ivana Stubliča. Zagorela so tudi tri gospodarska poslopja Stubli-čevega brata Mika in še nekega kmeta. Gasilci so komaj zadušili požar, da ni zgorela vsa velika vas. Orožniki so aretirali več pretepačev in nasilnežev, požar sam je povzročil 100.000 din škode. — Žena umorila moža in soseda. V Kuli pri Novem Sadu je neka ženska te dni zagrešila strašen zločin. Kmet Rado Krnjec se je spri s svojo sosedo Ilono Kirmanovo. Med prepirom je Kirma-nova pograbila sekiro, ga dvakrat usekala po glavi ter ga tako nevarno ranila, da je v novo-sadski bolnišnici umrl. To ni prvi umor te nasilne ženske. Kirmanova je namreč 1. 1034. prav tako ubila svojega moža, toda ker je imela tri male otroke, je bila obsojena samo na dve leti ječe. Bila pa jo izpuščena že po 14 mesecih iz zapora. L. 1937. pa je svojega priležiiika v navalu jeze polila z raztopino sode in ga nevarno ranila. Togotno žensko, ki je sedaj ubila soseda zaradi malenkosti, so dali za zapahe. — Regulacija Mure in Trnave. Za javna dela v Medmurju je nakazan znesek 1 milij. dinarjev, ki je določen za regulacijo Mure in potoka Trnave. Mura in Trnava poplavljata skoraj sleherno leto obširno polje ter povzročala veliko škodo. Z regulacijo bo ta stalna nevarnost odpravljena. — Nemški izletniki v Splitu. Na svojem potovanju po Jadranskem in Sredozemskem morju je priplul v Split nemški parnik »Oceania«, na katerem je 670 potnikov, ki jih je na to potovanje poslala nemška ustanova »Kraft durch Freude«. Nemške izletnike so v Splitu lepo sprejeli. Nemci so si ogledali mestne znamenitosti ter so tudi filmali nekaj prizorov. Krvava slava zemunskega zdravnika V Zemunu je zdravnik dr. Mita Papovič slavil te dni svojo slavo. Pri njem je služila za kuharico neka Ivanka Pelrič, ločena žena mesarskega pomočnika Petra Santa. Na slavi je obiskal Santo dr. Popoviča in mu želel srečno slavo, Dr. Popovič je Santa pogostil, ker ni slutil, kaj namerava na videz mirni mož. Ko se je dr. Popovič zabaval 6 svojimi gosti, je Santa odšel v kuhinjo, da obišče 6vojo bivšo ženo. Pri ženi je bila tudi njena sestra Jelena Schwciger. Ko je prišel v kuhinja, je Santo pozval svojo ženo, naj sc vrne domov. To jc Ivanka odbila. Santa je to tako razjezilo, da je pograbil za velik mesarski naž, ki ga je imel za pasom in se pognal za ženo. Med vpitjem obeh žensk je Santa neusmiljeno mahal z nožem in končno svojo ženo zaklal, svojo svakinja pa je nevarno ranil. Pritekel je dr. Popovič in ko ga je Santa zagledal, je hotel še sam sebe zabcieti. Toda Popovič ga je zagrabil za roko, pri tem pa ga jc Santo lažje ranil v roko. Pet nečakov razmrcvaril V va6l Grgur pri Prokuplju v Srbiji se je pripetil strašen zločin. V hišo kmeta Radoša Rado-6avljeviča je vdrl Radošev brat Milorad z železnimi vilami in nožem v roki, Tam je našel le pet bralavih otrok, katere je pričel neusmiljeno pretepati z železnimi vilami in jih bosti z nožem. Najstarejšemu sinu Svetozarju je z vilami tako razbil lobanjo, da je bil deček takoj mrtev, nato pa jc pričel pretepati in mesariti ostale štiri otroke. Najmanjši štiriletni Paunko je pokleknil pred svo-jega gro,zncga strica in ga milo prosil, naj ga ne tepe. Toda Milorad sc ni dal preprositi in je še naprej mrcvaril uboge otroke. Grozni stric je tako ubil pri priči enega otroka, dva smrtno nevarno ranil, tako da umirata sedaj v bolnišnici, cvstala dva pa sta tudi dobila nevarne rane. Ko so bili starši obveščeni o tem strašnem zločinu, se |e nesrečna mati onesvestila pri pogledu na raz-mrcvarjene otroke. Po krvavem zlačinu je morilec nedolžnih otrok pobegnil v gozd ter ga orožništvo 6edaj išče. Ranjeni otroci so bili prepeljani v bolnišnico v Niš, z njimi pa je prišel tudi oče, ki stalno čaka in med jokom upa, da mu bodo zdravniki rešili vsaj katerega izmed štirih ranjenih otrok. Zločinski stric je to strašno dejanje izvršil iz maščevanja nad svojim bralom, s katerim sta imela 6tar družinski 6por. pot: ni šla navzven, ampak se je krotila na znotraj. Za tega umetnika je ta podoba važna. Njegovo preprosto ženo je izoblikovala ga. P. .luvano-va s prijetno domačnostjo; gdč. A. Levarjeva je v hčerki Elzi pokazala vnovič, da dobiva njen pri-rodni dar vedno večjo izrazno širino in da prehaja povsod v toplo pristnost, (ia. Nablocka in gospod Daneš sta kot sorodnika v gostih dala tisto lahkotno in igralsko zanesljivo okolje, ki upodab-blja in zabava obenem, ki pozna vedno mero pa tudi učinek svoje igre. V manjših vlogah jo posebno prijeten Sever s svojim izvirnim podajanjem podjetnega, vendar še ne posebno trdnega mladeniča, kakor je llarold Rtiss; g. Jerman igra policijskega inšpektorja s kabinetno skrbnostjo in čistostjo v vsem izrazu; g. Potokar je značilen kot mirni skrivni tovariš med razpečevalci denarja in g. Presetnik precej glasen stražnik, ki doda koncu neprostovoljni in neosvobodiltii smeh. F. K. Življenjepis sv. Janeza Boska Izšla je krasna knjiga, ki zasluži vso pozornost ne samo v cerkvenih in redovniških krogih, temveč tudi pri širšem občinstvu. Ju to »Življenje sv. Janeza Boskaustanovitelja Salezijancev in hčera Marije pomočnice in Zveze salezijanskih sotrudnikov. Avtor te knjige je Janez Lemoyne, poslovenil pa jo je tukajšnji salezijanski duhovnik g. Tone Vode. Knjiga je krasno delo in imponira že po svoji zunanjosti v zelo okusnih platnicah z zlatim robom. Knjiga obsega 515 slrani ter je opremljena s sliko tega svetnika. Knjiga sc bere kakor napet roman, kar je umevno, ker je bilo življenje tega velikega dobrotnika mladine in ustanovitelja enega najmočnejših redov, oziroma družb, tudi kakor roman Na mnogih straneh naleti človek nn izredno ganljiva mesta in ko človek prebere vso knjigo, dobi šele pravi vtis o veličini tega čudovitega moža, katerega delo se močno pozna tudi med slovenskim narodom, tako na kulturnem, vzgojnem in karitativnem polju. Prevodu je dodan tudi popis čudežev, ki jih je po smrti pripisati temu svetniku. Zanimivi so tudi podatki o Salezijanski družbi, ki so dodani knjigi. Tako beremo, da ima družba 803 zavode ali redovne hiše po vsem svetu. Salezijancev je 12.224, od teh približno tretjina duhovnikov, tretjina klerikov, ostali so pa pomočniki in novinci. Salezijanci imajo 14 lastnih misijonskih pokrajin, ki štejejo nad 24 milijonov prebivalcev. Salezijanskih cerkva je 251, dalje imajo 73 tiskarn in izdajajo 510 periodičnih publikacij v vseh mogočih jezikih ,medtem štiri v slovenščini. Prevod je zelo lep, tisk rakovniške tiskarne zelo čeden, knjiga stane 50 din in se dobi v vsaki boljši knjigarni ter v zavodu na Rakovniku. Častilci lega svetnika bodo nedvomno radi segali po tej lepi knjigi. K. * »Prntpus«, ilistriran časopis za poljudno pri-rodoznanstvo, prinaša v svoji 6. številki V. letnika bogato in zanimivo vsebino: Dr. I. Pinlar razpravlja o nprašitvi kaktusovega cveta in razlikuje raznovrstne tipe kaklusovih cvetov, ki sq se prilagodili na razno živali opraševalce in so med njimi pravi specialisti za čebele, kolibrije, nočno metulje, netopirje itd. Ljubitelji kaktusov bodo našli v tem članku mnogo pojasnil glede Čiu sa cvetenja in čudovitih cvetnih oblik teh svojih eksotičnih gojencev, zanimala pa bo razprava tu'd i vsakega prijatelja lepega cvetja iu ljubitelja pri-rode, — Dr. R. U. poroča v zelo zanimivem članku, kako je dvoje perns (iz glavnega nakita kongo-škega poglavarja) pomagalo odkriti novo ptičje pleme — afriškega pava (Afropavo congensis). To znamenito odkritje ameriškega ornitologa I. P. Chapina, združeno z velikim znanstvenim naporom in s srečnimi naključji, dokazuje, da tudi še danes lahko preseneti znanstveni svet kako nepričakovano odkritje celo v kraljestvu najvišje razvitih živali (vretenčarjev), hkrati pa zastavlja znanstvenikom nad vse zanimivo in težavno vpra- šanje: Domovina našega navadnega pava (Pavo eristatus) je Indija, domovina afriškega pava pa Srednja Afrika. Kako naj si razlagamo bivanje obeh pavjih plemen v dveh tako oddaljenih in strogo ločenih predelih zemeljskega površja? V pradavnih časih sla morala tvoriti oba predela eno samo neprekinjeno ozemlje. Kdaj v zemeljski zgodovjni se je lo ozemlje razcepilo in kako? Inž. Fr. Premeri razpravlja o teoretično ln praktično važnem vprašanju, na čem temelji trdnost rastline. Pojasnjuje nam, da je rastlinsko telo zgrajeno po vseh mehanskih gradbenih principih, ki jih mora poznati in se po njih ravnali vsak inženir pri konstrukciji vsakovrstnih zgradb (mostov, poslopij itd.) Ta princip gradbene mehanike je obsežen v zahtevi: z najmanjšo porabo materiala doseči največjo trdnost. Izredna smotrnost v zgradbi rastlinskega telesa nas navdaja z občudovanjem in s spoznanjem, da je narava neizčrpna zakladnica koristnih naukov za človekovo življenje in delovanje. V rubriki drobnih vesti so poročila o najnovejših znanstvenih izsledkih na področju prirodo-slovjn: Kako znajo tudi slanice piti tekočino (I. II.), Nov znkon za razdalje v osončju (L. Čcrnielj), Ultramikroskop (B. H.) itd. Proteus, naš edini časopis za poljudno priro-doznanslvo, se tako po svoji pestri in bogati vsebini, kakor ]>o svojem lepem namenu, širiti zanimanje za prirodue pojave in poglabljati prirodo-slovno znanje, že sam najbolje priporoča raznim krogom izobraženstva, zlasti še učileljstvu in di-jnSlvu. — Naroča se za letno naročnino 50 din (za dijake 40 din) pri Prirodoslovnein društvu v Ljubljani, Beethovnova ulica 2. — Kdor pridobi enega novega naročnika, se mu pošilja list za polovično ceno, kdor pa pridobi dva, prejema list zastonj. M. W. Guillaume ApolllnRire. — V Četrtek 0. t. m. je minilo 20 let, odkar je umrl v starosti 58 let Giilllniinin Apnllinaire. Nj še natančno preiskano njegovo življenje in delo, dasi je po revijah mno- go raztresenega « njem. Wilhem Apollinaris Ko-strowicki se je rodil 26. avgusta 1880 v Rimu, baje od neke nič manj skrivnostne Poljakinje, kot je on sam. Mladost je preživel po raznih mestih, leta 1808 je prišel v Pariz, kjer jo začel s svojimi somišljeniki izdajati revijo »Lo Festin d'Esope«, pozneje »Les Soirees do Pariš«. V tem času je tudi izdal svojo prvo zbirko »L'enchauteur pourissant«. V bohemski bedi je napisal svoje najboljše delo »L'Acook. Prišla je vojna, vstopil je v armado, bil ranjen, a je še ozdravel, potem pa jo obolel za gripo, ki ji je tudi podlegel. Po njegovi smrti jo Ambrifere odkril še precej neobjavljenih pesmi, med njimi »Chanson du mal-aimč«,o kateri trdo nekateri, da jc to poezija našega stoletja, kot sla »Le Lac« in »Tristesse d'01ympio« poezija prejšnjega stoletja. Napisal je tudi zbirko pravljic »l.'Hčresiarque e! Cle«, o kateri pravi Billy, da so »delo čudovite invenrije in tako transparentnega in fluidnega sloga, da to vzame človeku pogum za analiziranje«. S svojimi literarnimi aventurami je budil občudovanje in zasmeh. Brez dvoma pa so poloma kubizma bolj krivi neta'.entirani epigoni kot pa Apollinaire, ki je prodrl k primitivnim vrelcem poezije in ki je res imel zmožnosti za literarno preosnovo. Bi! jc zanimiv literarni revolucionar, vplival je zlasti na francosko, nemško, italijansko in češko poezijo. K nam ni prodrl, gotovo nimamo zaradi tega nič zgubiti, čeprav je Max Jakob imenoval naše stoletje »Apollinairovo stoletje«. Njegovo 20 letnico beležimo le kot kronisti. , _ Tone Čokan. Petindvnjsetlelnico svojega umetniškega dela v zagrebškem gledališču je praznovala odlična igralka ga. Ela Hnfner-Gjcrmnnovič. Začela je kot Ofclija v »Hamletu«, za svojo jubilejno vlogo pa je igrala Elizabeto v Jossctovi petdejanki »Elizabeta, žena brez moškega«. Zanimiva psihološka drama je bila solidno pripravljena in jo lahko štejemo med boijšc stvari zagrebškega gledališča. Občni zbor Prosvetne zveze v Mariboru Maribor, 17, novembra. Danes dopoldne je bil v dvorani Zadružne gospodarske banke redni občni zbor Prosvetne zveze v Mariboru, katerega so se udeležili številni zastopniki včlanjenih prosvetnih društev in razni odličniki. Občni zbor je pričel predsednik zveze bogoslovni profesor dr. Josip Hohnjec in pozdravil zastopnika zadržanega g. škofa stolnega dekana dr. F r. C u k a 1 o , zastopnika g. župana in mestne občine podžupana Fr. Z e b o t a in zastopnika ljubljanske Prosvetne zveze g. ravnatelja Z o r a. Nato je g. predsednik nadaljeval: Govor predsednika dr. J. Hohnjeca Sredi relevažnib mednarodnih dogodkov teče Sa« jadrno naprej. Včasih ustavi človek svoj korak za nekaj hipov, da obrne svoj pogled nazaj in naprej. Ob pogledu nazaj vstajajo pred našimi očmi veličastni prizori, ki jih je to leto ljudstvu nudila naša prosveta. Naša mladina je pokazala našemu in zunanjemu svetu prav lepe rezultate duševne in telesne vzgoje. Na mladinskih dnevih v Ljubljani je dosegla slavje, ki je pomenil prijetno presenečenje tudi za njene resnične prijatelje, ki skoraj nismo mogli pričakovali, da bi se dalo v tako kratki dobi toliko doseči na področju organizacije, vaje in discipline. Pred tremi leta nas le ni bilo. Pred 6 leti je naše prosvetne organizacije uničila politična nestrpnost laži-svobodomiselne klike v Sloveniji. Letos pa je korakala skozi Ljubljano mogočna armada slovenske krčanske mladine, zbrane iz vseh pokrajin naše domovine. Njen nastop je bil poln zanosa, ne zaradi zmage, ki si jo je priborila nad nekulturno ozkosrčnostjo privilegija vajenih laži — svobodomiselnih in nazivno — nacionalnih krogov v Sloveniji, marveč zaradi visokih ciljev, ki si jih je izbrala in ki jim je postavila v službo vse sile svojega prosvetljenega duha, plemenitega srca in zdravega, krepkega telesa. V tem letu je mladina pred našo javnostjo mogočno izpričala, da je v polni meri to, za kar jo označuje prislovica: np naroda, domovine in države. Sredi leta so se potem začeli ter se vrstili do jeseni veličastni tabori v proslavo dvajsetletnice naše jugoslovanske države. Za njihovo smotrno pripravo in sijajen potek so si naše prosvetne organizacije pridobile največ zaslug. Državna obletnica je bila hkrati jubilej naše prosvete, ki je izpričal njeno stvarilno delo. Razstava naše Prosvetne zveze, ki je tvorila gotovo najizrazitejši del lepe kulturne razstave v Mariboru, prirejene za državno obletnico, je na nazorno-slikovit način predočila, kako je naša prosveta z izobrazbo in vzgojo našega naroda Jugoslavijo pripravljala in kako jo sedaj v duhu in srcu našega ljudstva gradi. Letošnji tabori so dali narodu priliko, da izpove pred svetom svojo zvestobo in ljubezen do naše države. Ta izpoved je privrela z elementarno silo na dan iz globokega prepričanja in pristnega čustvovanja. Nismo oboževatelji države, da bi videli v njej z nemškim filozofom Heglom »na svetu prisotnega boga«, ki dobiva vidno obliko v državni vsemogočnosti fašističnih in narodnosocialistič-nih sestavov, kateri ponižujejo, kakor je nedavno krepko poudaril papež Pij XI., dostojanstvo po-edinca in naroda. Nismo tudi tako nestvarni in ozkosrčni, da bi stranko istovetili z državo, kakor so to delali naši politični nasprotniki, ki so nas ovajali za protidržavne elemente. Resnica je namreč, da je država ves narod. Globoko pa smo prepričani, da je država ena največjih dobrin naravnega reda ter da je za narod glavno jamstvo trajnega obstoja, narodnega življenja in iastne kulture. Zgodovina slovenskega naroda je dokaz za to, in sicer v negativnem smislu tista doba, ko naTodne države še nismo imeli, sedanja doba pa v pozitivnem smislu. Kolika vrednota je zlasti za maloštevilen narod lastna država, smo doživeli letošnjo jesen, ko smo doživljali v svojem srcu bol bratov Čehov in Slovakov, ki so trepetali za usodo svoje narodne države. Več kot četrtino državnega ozemlja in ljudi so izgubili, državo pa so le rešili ter jo bodo uredili in obnovili s tisto visoko kulturno sposobnostjo, ki je svojska tej trdoživi veji slovanstva. Ob pogledu na bodočnofrt se prikazujejo pred našimi očmi naloge, ki jih ima naša prosveta vedno na dnevnem redu. To je podrobno izobraževalno in vzgojno delo v posameznih društvih, odsekih in krožkih. Manifestacije same ne zadostujejo, ker so predvsem namenjene za javnost. Prosveta pa mora smatrati vsakega pocdinca za predmet svoje skrbi ter mu dati kot članu določenega stanu pouk in vzgojo. Poudarjam potrebo stanovske izobrazbe. Neka splošna, brezoblična, svetovnjaško-brezizrazna izobrazba ne zadostuje za sodobne potrebe. Potrebna je stanovska izobrazba in vzgoja, ki daje človeku (kmetu, delavcu, obrtniku) poleg znanja tudi stanovsko zavest. Naloga, ki jo moramo opravljati, je vzvišena. Nam ni šele treba polagati najosnovnejših temeljev ljudske prosvete. Toda na položenih temeljih moramo smotrno dalje graditi. Idejnega programa nam ni treba delati. Očrtali so ga ter nam sporočili veliki prosvetitelji našega naroda, v prvi vrsti naš svetniški škof Slomšek. Prva bistvena točka v tem programu je in ostane verski duh. O njegovem pomenu se je prav lepo izrazil presednik Zedinjenih držav Franklin Roosevelt v svojem pozdravnem pismu, ki ga je poslal sredi preteklega meseca evharističnem kongresu v mestu Ncw Or-leansu. V tem pismu pravi: »Vsa težka vprašanja sedanjosti najdejo najboljšo rešitev v evangeljskih besedah Kristusovih v njegovem govoru na gori. Največje dobro, ki ga moremo želeti ameriškemu narodu, je, da se dvigne verski duh med narodom.« Verski duh se mora dvigniti ludi med našim narodom. Zato mora biti prva naloga naše prosvete, da s poukom in vzgojo ojači verskega duha, da po- stane prva životvorna sila med ljudstvom. Iz tega duha je prava rast naroda. Tudi meje naše slovenske domovine »o zožene. Naš življenjski prostor je razmeroma majhen. Ta prostor pa mora naše ljudstvo visoko ceniti kot najtrdnejšo naravno podlago svojega narodnega bitka. To svojo zemljo mora braniti, Jo ljubiti ter njeno lice izpopolnjevati s pravim kulturnim delom. Naša slovenska zemlja je naš veliki dom. Če njo izgubimo, nam preti kot narodu usoda desetega brata. Iz ljubezni do rodne zemlje klije in vzrašča ljubezen do vseh tistih, ki so nam bratje v velikem domu naše od božje previdnosti nam dane zemlje, do njih, ki so nam od vseh ljudi najbližji po vezeh krvi, jezika, duha in kulture. Tako pojmovana narodnostna ideja predstavlja največjo tvorno in obrambno silo v življenju našega naroda. Naj bi naša prosvetna organizacija to idejo med našim ljudstvom gojila in krepila. Naj bi zlasti naši mladini vcepljala to životvorno idejo, razčlenjujoč jo v duhu sodobnosti v njene naravno-sestavne dele. Tako bo naša prosveta najbolje dokazala, da služi z vsem svojim delom narodu, zemlji, domovini in državi. Pred prehodom na dnevni red so bile sprejete z aplavzom brzojavke, ki jih je predsednik predlagal. Vdanostni brzojavki sta bili odposlani Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. kralj. Vis. knezu-namestniku Pavlu, pozdravni brzojav pa častnemu predsedniku zveze notranjemu ministru dr. A. Korošcu. K besedi se je nato oglasil zastopnik prevzviše-nega g. škofa stolni dekan dr. Cukala, ki je občnemu zboru sporočil pozdrave Prevzvišenega in njegove želje za uspeh občnega zbora in delo celotne zveze, V imenu g. župana dr, Juvana je zbor prosvetnih delavcev pozdravil podžupan Fr. Žebot, od ljubljanske Prosvetne zveze pa je prinesel pozdrave njen ravnatelj g. V. Zor. Uvodnim fonmalnostim in pozdravom so Bledila poročila odbornikov in raznih pododborov, iz katerih je odsevalo vse ogromno delo, ki je bilo v preteklem poslovnem letu izvršeno v zvezi in njenih organih. Tajniško poročilo Tajnik g. dr. Meško je poročal: Prosvetna zveza v Mariboru je v teku pretekle poslovne dobe v prvi vrsti posvečala pozornost zgraditvi času primerne organizacije. Uredila je svojo centralno pisarno. Prosvetna ekspozitura v Celju je omogočila tudi v tem letu uspešno delo prosvetnih društev na ozemlju, ki ji je odkazano. Stiki centrale z odborom ekspoziture so jamčili za enotno delo. — Prosvetna zveza je nadaljevala organizacijo prosvetnih okrajev oziroma okrožij, ki jih je trenutno 11. Okrožja niso bila samo ustanovljena, ampak deloma že tudi izšolana za delo. Tečaj za okrožne odbornike, ki je bil tukaj v Mariboru včeraj, je služil kot začetek načrtnega šolanja okrožnih odbornikov za naloge, k: jih imajo. Prosvetna zveza je spoznala potrebo ustanovitve in ureditve posebnih pododborov v okviru centrale. Tako smo nadaljevali z organizacijo Zveze dekliških krožkov, Zveze ljudskih odrov in Pevske zveze. Podzveza fantovskih odsekov je sicer samostojna, vendar je smatrala za potrebno ohraniti tesne stike s Prosvetno zvezo. V načelu je Prosvetna zveza sprejela predlog Kmečke zveze v Ljubljani, da se uredi sodelovanje Kmečke zveze in obeh Prosvetnih zvez z namenom stanovske izobrazbe kmečke mladine. V podrobnostih še ni sklenjen dogovor, gotovo pa je, da bo naše prosvetno delo na ta način mnogo pridobilo, ker bo dana možnost zajeti še večje število naše mladine. Razstava Prosvetne zveze V preteklem poslovnem letu je Prosvetna zveza podala sliko svojega celotnega dela od ustanovitve do danes in še za nazaj s svojo razstavo v prvi polovici meseca avgusta t. 1. Razstava je poleg drugih razstav bila kot jubilejna razstava v proslavo 20 letnice osvobojenja. Razstava je imela namen prikazati, kako je Prosvetna zveza s svojimi društvi vzgajala slovensko narodno in jugoslovansko državno zavest. V tem celotnem razvoju izobraževalnega dela so bile na razstavi prikazane razne dobe. Razstava je pokazala tudi to, da čas 20 let po osvobojenju slovenski katoliški prosveti ni bil vedno naklonjen, prikazala pa končno tudi zmago slovenske katoliške prosvete in njeno sedanjo moč. Razstava sama je zahtevala veliko dela in gmotnih žrtev, uspela je pa med vsemi najbolje. Zahvala gre tajnku dr. Aleksiču, pa tudi njegovim vnetim sodelavcem, enako prosvetnim društvom, ki so rade volje dala na razpolago gradivo in podatke. Razstava bi služila dobro propagandi, ker je pa bil odpovedan veliki narodni tabor v Mariboru, je razstavo videlo razmeroma malo ljudi. Pričala je pa prosvetna razstava kljub temu o velikem delu, ki ga je opravljala skozi desetletja prosveta na bivšem Spodnjem Štajerskem. Knjižnica Prosvetna knjižnica v Mariboru, ki je nekakšna centrala naših društvenih knižnic, obhaja letos desetletnico svojega obstoja. — V preteklem letu je nabavila knjižnica 424 novih knjig, izločila jih je 252, tako da ima trenutno 8367 knjig. — Rednih bralcev je bilo 1629: od tega izobražencev 190, dijakov 668, meščanov 437, delavcev 263, delavske mladine 22, kmečkih 49. — Obiskali so knjižnico 13.481 krat in si izposodili 24,072 knjig. — V tem poslovnem letu je bilo ustanovljenih devet potovalnih knjižnic, ki so bile izposojene 15 krat. Delo odbora Prosvetne zveze V preteklem poslovnem letu je imel odbor 10 sej. Odbor za prosvetno razstavo je imel več sej posebej. Pisarna izkazuje 610 došlih in 596 odposlanih pisem, poleg tega 12 odposlanih okrožnic. Prosvetnih okrožij je 11, društev 222, od teh jih je bilo 12 ustanovljenih v pretekli poslovni dobi. Prosvetnih domov je 37, knjižnic 162, vseh članov 16.900. Mariborska Prosvetna zveza je bila v prijateljskih stikih s Prosvetno zvezo v Ljubljani, saj je imela kot skupen z njo Vestnik Prosvetnih zvez, Pevska zveza je v okviru mariborske Prosvetne zveze začela to leto z načrtnim delom. Pripravljala je nastop ob priliki mariborskega tabora, ki jc pa bil odpovedan. Pripravljenih je bilo za nastop 27 mešanih pevskih zborov s skupaj okrog 770 pevci. Vršil se je v avgustu tudi pevski tečaj, ki se ga je udeležilo 12 zborovodij. Nastopi združenih pevskih zborov so bili v Ptuju in Črešnjevcu. — V bodoče namerava Pevska zveza posvečati pažnjo načrtnemu delu in posebej še šolanju dobrih zborovodij in izdajanju pesmi. Ugotoviti je rreba, da je Prosvetna zveza v Mari boru pri razmeroma skromnih sredstvih, ki so ji na razpolago, opravljale svojo dolžnost, zavedajoč sc, da ima njeno delo v tem obmejnem delu naše domovine še prav posebno važno nalogo. Za njim je poročal zastopnik Prosvetne ekspoziture v Ceiju, ki onsega dekliško in iantovsko podzvezo. V preteklem letu jc bilo vse delo predvsem posve- čeno mladinskemu taboru v Ljubljani. Fantovska podreza je priredila 5 tečajev za predsednike odsekov in vodje mladcev, na njenem teritoriju je bilo 15 prosvetnih taborov, duhovne vaje so bile prirejene v 31 župnijah. Lepo je uspel tečaj za duhovnike, sedaj je Eodzveza že pričela s pripravami za mladinski tabor, i bo prihodnje leto v Mariboru. Podzveza je organizirala 11 okrožij, ki imajo nad 70 odsekov. Dekliška podzveza je pozornost posvečala versko obnovitvenemu, prosvetnemu in tehničnemu delu med dekleti. V podzvezi je včlanjenih 64 dekliških krožkov, za katere so bili prirejeni tečaji za predsednice. Odborniki in odbornice ekspoziture so izvršile mnogo obiskov in revizij, po številu blizu 200. Za Pevsko zvezo je poročal prof. Gregor Zafoš-nik. V preteklem letu je imela zveza pripravljen skupen nastop pevskih zborov ob priliki mariborskega tabora, ki pa je bil odpovedan. Zato je tudi pevski nastop odpadel. V prihodnjem letu bo vsa pažnja posvečena organizaciji zveze in pevskemu nastopu, ki bo ob priliki mladinskega tabora v Mariboru. Zveza bo skrbela zlasti za to, da se bo petje narodne pesmi med našim ljudstvom sistematično gojilo, poskrbljeno pa bo tudi za to, da se bodo zbirale narodne pesmi, ki še niso vse zbrane in je nevarnost, da njih dobršen del zapade pozabljenju. Poročilo o delu Vodstva dekliških krožkov v Mariboru je podala gdč. Kotnikova. Teritorij zveze dekliških krožkov obsega vso lavantinsko škofijo. Pod njenim okriljem deluje tudi dekliška podzveza v Celju. Vodstvo dekliških krožkov se trudi za versko obnovo deklet in za njihovo duhovno in telesno vzrojo. V preteklem letu je priredila dva velika osrednja tečaja, prosvetnega in tehničnega, tečaje po okrožjih in volik dekliški tabor, katerega se ie udeležilo 2500 deklet. Poročilo vodstva podzveze fantovskih odsekov Tajnik Kotnik je poročal: V teku minulega poslovnega leta je tudi naša podzveza fantovskih odsekov storila za razvoj svoje organizacije na severni meji, kolikor ji je pač v teh danih prilikah bilo mogoče. Gotove posle je opravila centrala, podzveza pa je opravljala potom podrejenih okrožij podrobno delo. V ta namen se je vodstvo podzveze redno sestajalo tedensko. Tajniško delo se pokaže, ako povemo, da je podzveza prejela v teku te dobe 387 dopisov, ne vštevši tiskovin in revij. Odposlala pn je 197 posebnih dopisov. K temu pa prištejemo še številne okrožnice, ki so skupno dale 1235 pisem. Odposlala je torej nad 1400 dopisov. V tem času je bilo tudi več tečajev, posebno je uspel dvodnevni tečaj za duhovne vodje odsekov, ki se ga je udeležilo 50 do 60 duhovnikov. Odborniki podzveze se sestanejo štirikrat na leto na sedežih okrožij z odsekovnimi zastopniki. Letos je bilo takih okrožnih svetov 28. Poleg tega pa so nastopili tudi kot predavatelji po odsekih in govorniki na akademijah ter javnih nastopih. Slednjih je bilo v naši podzvezi 6. Članstvo pa se je udeležilo še številnih narodnih taborov. Naša podzveza ima sedaj 8 okrožij z 9t odseki in skupno okoli 2400 člani. Kot doslej bomo ostali s posameznimi odseki v stalnih stikih. Pripravljamo se že na veliko drugoletno podzvezno prireditev v Mariboru. Sodelovala bo celokupna zveza in smemo pričakovati za takrat velike udeležbe s strani članstva in ljudstva. Začetne priprave so že v teku. Prav posebej bo podzveza posvetila mnogo skrbi organizaciji mladcev in naraščaja. O poslovanju zveze ljudskih odrov je poročal dr. J. Meško, blagajniško poročilo pa je podal g. J. Maležič. Zvezina aktiva znašajo 48.028.62. Ravno toliko tudi pasiva. Ves blagajniški promet je znašal 305.046.48. Za prosvetno knjižnico je bilo izdanih 32.674.75 din. Odrska garderoba se je povečala za vrednost 3.485.25 din. Za preglednike računov je poročal stolni kanonik dr. Mirt, ki je odboru predlagal aabsolutorij, katerega je občni zbor nato odobril Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom dr. J. Hohniecem in tajnikom dr. Josipom Meškom. Vlak ga je do smrti povozil Celje, 17. novembra. Danes ob 4. zjutraj se je vračal 28 letni hlapec Mrzdovnik Rudolf, doma iz Št. Vida nad Valde-kom, uslužben v Pečovju pri Teharju pri posestniku Kovaču, iz Teharja domov. Ril je precej vinjen. Ko je šel ob progi, ga je blizu lesne industrije dohitel vlak in ga butnil. Mrzdovnik je padel in si prebil lobanjo ter mrtev obležal. Progovni preglednik, ki ga je kmalu po odhodu vlaka našel ob progi, je sporočil orožnikom in nato teharski občini. Pripeljali so ga na teharsko pokopališče. sredstvo za čiščenje pri slabi prebavi. 2 kom Din 1-50,12 kom. Din 8-—, 60 kom. Din27'—. Ke*. S. br. 31888m Pomagajmo pogorelcem! Kakor smo poročali v »Slovencu«, je etrašna požarna katastrofa uničila vas Laporje pri Turjaku, da so ostali ubogi ljudje tik pred zimo brez strehe. Pogorele jim pa niso samo stanovanjsko hiše in gospodarska poslopja, ampak tudi vsa obleka in vsi pridelki. Po razvalinah hodijo lačni, raztrgani in bosi olročički, ki si ogledujejo pogorišča svojih domov. Žalost in obup vladata med otročički v Laporjah, in mislimo, da ni človeka, ki bi se mu ne smilile številne družine, ki so ostale popolnoma brez sredstev goli in bosi in ki bodo znirzovali, če jim ne pomagamo mi. Ta prošnja je naslovljena na vsa usmiljena srca, posebno pa na dobre gospe mamice, da bi priskočile na pomoč ubogim otročičkom, da ne bodo žalostni ob Miklavžu. Vse pride prav: pono-šene oblekce za deklice in dečke, čevlji, perilo — sploh vse, knr more kdo darovati nesrečnim otrokom za Miklavža. Bog vam bo tisočkrat povrnil za darove, ki jih bonte dali ubogim siromakom. Darovo sprejema uprava »Slovenca« v Ljubljani. Štefan Eržen na zadnji poti Včeraj popoldne ob 2 je nastopil svojo zadnjo pot upokojeni sprevodnik državnih železnic gospod Štefan Eržen. Pogrebne obrede je opravila duhpvščina šempetrske župnije. Ko so bili blagoslovljeni zemski ostanki blagega pokojnika, se je razvil izpred hiše žalosti izredno dolg sprevod, ki je pokazal, kako zelo priljubljen in spoštovan je bil rajni. V sprevodu so korakali številni stanovski tovariši, prijatelji in znanci rajnega g. Štefana, ki ga bodo ohranili v častnem in trajnem spominu. Naj mu sveti večna luči — Pri zaprtja, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josel« grenčice. Ker so mu prodali posestvo, se je hotel maščevati Celje, 17. novembra. Celjski odvetniki ne pomnijo takega dogodka, kakor se je dogodil v neki odvetniški pisarni v Celju. Žrtev maščevanja je skoraj postal advokat, ki je branil nekega posestnika proti 51 letnemu bivšemu posestniku Mihi K. iz Št. Jurja ob juž. železnici. Pred sodiščem je šlo za 4500 din. Odvetnik se je res potrudil na razpravi in Miha je pravdo zgubil. Že ta dan si ga je prav dobro zapomnil. Čez nekaj dni pa so Mihu, ki je bil zelo zadolžen, prodali njegovo posestvo. Ves obupan je hodil okoli, povsod so ga šo preganjali upniki. V sredo je Miha prišel v Celje. Ves razburjen je hodil po celjskih ulicah in kaj kmalu je našel pisarno doličnega odvetnika. Junaško je. stopil v pisarno in stopil pred odvetnika. Oči so se mu iskrile in kar bruhni je besede polne sovraštva proti odvetniku, češ da je vse njegove nesreče kriv edinole on Odvetnik se je branil, a Miha je bil kar divji. Zahteval je od njega jurja, sicer ga ubije. Odvetnik je uvidel, da gre za res, zato mu ni kazalo drugega, kakor da se je zaklenil v sosednjo sobo in čakal. Toda Miha ni odnehal. Čez nekaj časa je zapustil pisarno, skozi vrata pa je povedal odvetniku, da se vrne kmalu, a z nožem. Čez nekaj časa se je vrnil kmet nazaj v pisarno. V mestu je kupil velik nož. Takoj ob vstopu gn je pokazal odvetniku in mu dal par trenutkov časa, da se pripravi na smrt ali pa da mu da 4500 din. Odvetnik pa je ostal miren. Navidezno se je vdal, prosil je le, da mu pusti, da gre po denar v sosednjo sobo. Kmet se je ujel. Miha je mirno čakal in pričakal policijo, ki je prišla, ga aretirala in « odpeljala na policijsko stražnico. Tudi tu se dolgo j časa ni pomiril. Grozil je, da bo že našel izhod in i tega odvetnika pošteno zašil. Izročili so ga okrož-1 nemu sodišču. Učit. pevski zbor »E. Adamič« nastopi v Mariboru V soboto 19. t. m. ob 20 bo nastopil v novi sokolski dvorani (prej Union) v Mariboru Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič«. Nastopilo bo pod vodstvom Milana Pertota 80 slovenskih učiteljev in učiteljic s koncertnim programom, ki ga je zbor izvajal letos meseca januarja v Ljubljani. Na programu so skladbe Emila Adamiča, Ivana Grbca, Antona Lajovca, Ivana Matetič-Ronjgova in Slavka Osterca. Posebno značilni sta skladbi komponista Ivana Matetič-Ronjgova »Čače moj« ter »Roženice«, Zadnja skladba, v kateri nastopijo mešan, moški, ženski zbor ter bas solo, je odlično delo v naši zborovski literaturi in traja nad dvajset minut. Tudi ostale skladbe na programu so dela naših najboljših skladateljev, kar znači, da bo imelo poslušalstvo dovolj umetniškega užiika. Opozarjamo občnstvo na ta zanimivi nastop. Predprodaja vstopnic v Učiteljski knjigami v Mariboru, Ljubljanske novice 1 Dolomiti so najbolj privlačna točka za ljubitelje naravnih krasot. Odkar so izpeljane izredno lepe ceste iz središča Dolomitov, Corline d'Am-pezzo na vse mogoče prelaze, kamor hodijo ne samo turisti, temveč izletniki z lepimi avtomobili, pa tudi obiskovalci vojnih poljan O tem predelu Alp bo govoril priznani planinski pisatelj in predavatelj g. prof. Janko Mlakar danes zvečer ob 8 v beli dvorani hotela Union. Predavanje spremljajo krasno skioptične slike, ki kažeio najlepše prizore iz Dolomitov. Pot bo vodila e Toblacha v Cortino, dalje čez prelaz Falzarego v skupino Sela, Col de Lana, Pordoi pas, Kararski prelaz v liozen in od tam v skupino Brenta. Ker je pri zadnjem predavanju zmanjkalo vstopnic, zato opozarjamo obiskovalce, da jih pravočasno preskrbe v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 7. 1 Križanska moška kongregaoija se udeleži jutri, v 6oboto, 19. novembra celodnevnega češče-nja v Križankah (god ev. Elizabete) z molitveno uro od 1 do 2 popoldne. V nedeljo 20. novembra obhaja družba svoj drugi glavni praznik. Cerkveno opravilo zjutraj in zvečer ob šestih. Zjutraj med sv. mašo skupno obhajilo. Vabimo družbene člane, da se obeh pobožnosti udeleže v polnem številu. 1 Karitativna pobožnost v čast sv. Elizabete bo danes v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ob četrt na sedem bo govor, |x> govoru litanije z blagoslovom. Vsi člani, članice, dobrotniki in prijatelji karita-tivnega gibanja so iskreno vabljeni! 1 Slovo ravnatelja jetnišnico g. Arka. Z včerajšnjim dnem so je poslovil od jetniškega osebja, od sodnikov in sodnih uradnikov pred tedni upokojeni jetniški ravnatelj g. Adolf Arko, rodom Ljubljančan. Po končanih srednješolskih študijah je stopil v prakso kot jetniški uradnik. Avgusta leta 1912 je bil imenovan za jetniškega pristava in je služboval v veliki moški kaznilnici v Gradiški ob Soči. Prav 31. oktobra 1918, prod 20 leti, je prevzel vodstvo ljubljanske kaznilnice in je postal ravnatelj zavoda. Vodstvo kaznilnice je sedaj začasno prevzel upravitelj g. Spreitzer. G. Arko je bil koncilianten iu pravičen uradnik. 1 Oficirski dom v Ljubljani priredi v soboto 19. novembra v spodnjih prostorih hotela »Metro-pol-Miklič« družabni večer. Začetek ob 9. Obleka poljubna. Rezervni častniki in prijatelji so vabljeni, da se tega družabnega večera udeleže. — Uprava. 1 Lepa škofjeloška jabolka. Iz škofjeloške okolice, zlasti iz Dorfarjev, katerih prebivalci elove kot najumnejši sadjerejci, dnevno dovažajo na ljubljanski trg izredno lepa, prvovrsna jabolka. Neki kmet je pripeljal do 100 kg gorenjskih voščenk, jabolk, ki so znana kot najokusnejša in najboljša sorta. Prodajal jih je po 6 din kg. 1 Posestne spremembe. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice je prodala Kongregaciji šolskih sester v Slovenski Bistrici bivšo Kmetovo posestvo na Celovški cesti s hišo št. 98, kjer je bila nekdaj sloveča Čonžkova, pozneje Kmetova gostilna, z vrtom in dvoriščem. Posestvo spada pod vložno štev. 648 kat. olvčine Zgornja Šiška. Kupnina znaša 450.801.65 din. — Marijanišče je prodalo gdč. Veleni Meškovi, zakebnici, stanujoča v Dalmatinovi ulici št. 13, dve parceli št. 1952/1 in 1952/2 kat. obč. Rudnik v skupnem obsegu 10.688 kv. metrov za 55.500 din. 1 Združonjo jugoslovanskih inženirjev in arhitektov - sekcija Ljubljana - vahi člane na sestanek, ki bo v torek 22. novembra 1988 ob pol 21 v društvenih prostorih v Kazini. Na dnevnem redu je razgovor o važnih vprašanjih, ki se bodo obravnavala na letošnji glavni skupščini v Splitu. Hkrati prosimo, da se prijave za udeležbo na tej skupščini pošljejo vsaj do 18. novembra. Ponovno opozarjamo, da je glede na pomembnost te skupščine potrebna številna udeležba zastopnikov naše sekcije. 1 Namočena polenovka vsak petek pri »Bo- benčku«. 1 Pijanost izdala zločinca. V sredo zvečor je v nekem ljubljanskem javnem lokalu v pijanosti razsajal mlajši možak. Prišel je stražnik, ki je nasilneža aretiral. Na policaji pa so si pijanca bolj natančno ogledali in spoznali v njem znanega in iz Ljubljane že večkrat izgnanega vlomilca in tatu J. J., doma iz Spodnje Dobrove, starega 25 let. Obenem pa so so na policiji spomnili, da moža že dolgo išče s tiralico okrožno sodišče v Ljubljani. Mož bo moral sedaj na sodišče, kjer se bo zagovarjal zaradi vlomne tntvine, zaradi prepovedane vrnitve v mesto in tudi zaradi javnega izgreda. 1 Garderobo kradejo. Nastopil je čas, ko imajo tatovi največjo piko na tujo garderobo, to jc na plašče in suknje, pa tudi na obleko. V tem mrzlem času gre namreč tako blago najhitreje v denar. Včeraj sta bili prijavljeni dve taki tatvini. Iz stanovanja Antona Bokala in Josipa Matjana v Vošnjakovi ulici je izginila siva moška obleka brez telovnika, par nizkih rjavih moških čevljev ter še nekaj drugih oblačil. Oškodo-vanca trpita 1180 din škode. Nekemu delavcu pa je bil v nekem prenočišču v Florjanski ulici ukraden čmosiv suknjič in hlače, vredno skupaj 200 din. Gledališče Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Začetek ob 20: Petek, 18. ob 15: »Izpiljena ženitev«, »Ljubezen zdravnik«. Dijaška predstava. Izven. Cene od 14 din navzdol. — Sobota, 19.: »Žene na Niskavuoriju«, Izven. Znižane cene. — Nedelja, 20. ob 15: »Labodka. Izven. Ob 20: »Trideset sekund ljubezni«. Izven. — Ponedeljek, 21.: »Brezov gaj«. Red B. Opera: Začetek ob 20: Petek, 18.: Zaprto. — Sobota, 19.: »Kapljice za ljubezen«, Izven. Znižane cene. — Nedelja, 20, ob 15: »Gejša«. Izven. Znižane cene. Ob 20: »Aida«. Gostuje ga Ljubica Karena. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 21.: Zaprto. Prireditve in zabave Bežigrad — dramatični odsek prosvetnega društva — uprizori v nedeljo 20. novembra 1938 ob pol 8 zvečer v prosvetni dvorani pri Sv. Krištofu Niccodemi-Grudnovo komedijo v treh dejanjih »Učiteljica«. »Danes boste nekaj videli...« V nedeljo zvečer bo Rokodelski oder na splošno željo občinstva ponovil J. Novakovo veseloigro »Danes boste nekaj videli«. Igra je polna veselih dovtipov in prav tako polna tudi lepe vsebine. Oskrbite si vstopnice v nedeljo dopoldne od 10 do 12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Predavanja K problemu meščanskih šol. Pedagoško društvo priredi v petek 18. t. m. ob 20 na učiteljišču (Resljeva cesta) diskusijski večer s temo »K problemu meščanskih šol«. Uvodoma bo povedal nekaj svojih misli g. dr. Stanko Gogala, nato pa bo sledil razgovor s posebnim ozirom na anketo v »Slovencu«. — Vsi, ki se zanimajo za aktualen problem, so vljudno vabljeni. Vstop prost. Sestanki Fantovski odsek Trnovo ima drevi ob osmih svoj redni sestanek, na katerem bo imel zanimivo predavanje g. dr. Brumen. Člani in prijatelj:, pridite v obilnem številu! Cerkveni vestnik Kongrcgacija za gospe pri sv. Jožefu ima jutri 19. t m. zjutraj ob pol sedmih sv. mašo s skupnim sv. obhajilom, v torek 22, t, m pa ob štirih popoldne slovesen shod. Lekarne Nofnn službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 4; mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31. Mestna zastavljalnica Maribor, 17. novembra. Pred več leti smo sprožili v »Slovencu« predlog, naj bi se ustanovila v Mariboru mestna zastavljalnica. Poudarjali smo takrat, da bi bil takšen zavod za Maribor velike socialne važnosti. Prejšnja občinska uprava pa ni pokazala za to stvar potrebnega razumevanja ter je ostalo še nadalje vse po starem. Te dni pa smo brali v ljubljanskih časopisih zanimive številke o prometu tamošnje mestne zastavljalnice. Lansko proračunsko leto je dala zastavljalnica 22.074 strankam 3,520.000 din posojila. Zastavljalnica je izrazito socialna ustanova, ki računa za svoja posojila zelo nizke obresti. Kljub temu ima vsako leto lep prebitek, ki pa gre ves v mestni ubožni sklad. Kako pa jo v Mariboru? Imamo zastavljalnico, last zasebnika, ki si je pridobil z njo voliko premoženje. V zastavo sprejema sedaj samo še zlate predmete in razne dragocenosti. Druge zastav-ljalne posle pa opravljajo nekateri mariborski starinarji. Razumljivo, da vsi ti ljudje gledajo samo na čim večji svoj dobiček. Obresti v zastav- ni Lavantinskim župnijskim uradom se sporoča, da se ho izseljenska nedelja praznovala kakor lansko leto. G. župniki naj v nedeljo poprej razglasijo svojim laranom. Točna navodila in 6iiov za govore sledijo. m Za akademijo v proslavo 20 letnice Jugoslavije kupite vstopnice v predprodaji v obeh prodajalnah Tiskarne sv. Cirila! Na akademiji, ki bo na predvečer narodnega praznika 80. novembra v Narodnem gledališču, bodo nastopili člani in članice lantovskih odsekov, dekliških krožkov, Ljudskega odra In pevskega društva »Maribor«, čigar mešani zbor bo s sodelovanjem vojaške godbe izvajal Parmovo kantato »Povodni mož«. m Na običajni letni inšpekciji moške kaznilnice se je te dni mudil v Mariboru načelnik ministrstva pravde g. M. Pašič. m Preselitev barakarjev in vagonarjev v nove mestne hiše v Pregljevi ulici se bo začela predvidoma 20. t. m. in bo trajala ves teden, ker bo treba pohištvo in drugo opremo vseh strank, ki se vselijo v nove zgradbe, temeljito razkužiti. Kakor smo že poročali, bodo po izselitvi strank barake in vagone zažgali. To ho storila mariborska gasilska četa, ki bo pri sežiganju barak sosedne objokte stražila, da prepreči vsako možnost, da bi plameni preskočili tudi nanje. m Mariborski jahalni klub je imel v srpdo zvečer svoj ustanovni občni zbor. Za predsednika Zboljšanje prometnih razmer na gorenjski progi Jesenice, 17. novembra. Gotovo ni železniške proge v državi, ki bi bila vsaj v gotovih dobah tako frekventirana, kot je gorenjska proga. Vzemimo samo kot primer jeseniško postajo, skozi katero gre dnevno nad 100 vlakov. Že sam tovorni promet je zaradi industrije na tej progi močan, poleg tega še izvoz, v katerem prednjači Bolgarija, ter dalje gost osebni promet in še izredni vlaki. Železniškim uslužbencem je treba priznati, da izvršujejo težko službo. Ko večkrat beremo obreganje v zamude vlakov, nič ne pomislimo na zatrpunost te proge in prav nič na to, da nam tud i Nemčija pošilja vlake z velikimi zamudami, katerih posledica je potem vsa nadaljnja zamuda na progi. Železniška uprava sc trudi, da odpravi ves nered in izdelani so načrti, da se pristopi še k nadaljnjim izboljšanjem. Znano je še, kako slabo je vplivalo, ko smo z naše strani pobrali drugi tir skozi tunel. Sedaj se na novo postavlja ta tir od postaje do tunela, da se pridobi prostor za postavitev vlakov. Na drugi strani pa Nemčija že dela nn obnovi drugega tira in bo tako tudi naša stran prisiljena, da ga obnovi do sredine tunela. Tako bo odpravljena prva napaka. Dalje sc na vsej gorenjski progi delajo nove postaje in izogibališča. Tako postane postaja Žarnica. ki ic bila do sedaj samo postajališče. Grade že postajo v Bcsniri pod Pod-nartom. dalje bo nova postaja v Globokem nad Otočami, razširi sc postaja v Žirovnici kot pred- postaja Jesenic, postaja postane tudi Javornik. Ko bo vse to izvedeno že v prihodnjem letu, liodo odpadla čakanja na progah, ker bo več izogibalisč. Akcijo železniške uprave pozdravljajo prav vsi. Tc dni je bila na Jesenicah tudi anketa za novi vozni red. Anketo je vodil ravnatelj Potnika dr. Žižek, od železniške direkcije je nnketi prisostvoval inšpektor Erjavec ter nad 20 zastopnikov občin in tiijsko-prometnih ustanov visoke Gorenjske. Zastopnik K ID gosp. Bernhard je predlagal na anketi, da se delavstvu, ki prihaja na delo z vlaki, dš malo več časa za pot s postaje na kolodvor. Večina vlakov prihaja tako tesno pred začetkom dela na postajo, da morajo delavci potem teči v tovarno. Zahvalil pa se je železn. direkciji in vsem, ki so pomagali, da so delavci dobili do sedaj že precej ugodnosti. Ravnatelj dr. Žižek je uvidel potrebo in je tudi za bodoči vozni red predlagal, da se delavccm olajša kolikor mo- foče, da bodo lahko pravočasno prišli nn delo. n uvidevnost so vsi pozdravili. Pripomnil pa ie, da pri vseh vlakih tega ne bo mogoče, ker ni potem moral trpeti ostali promet. Vinki bi morali predolgo čakati na jeseniški postaji, kar pa bi zopet napravilo slabo kri. Kar se da urediti, sc bo uredilo. Predlogi so bili tudi za prenovitev postaje v Žirovnici in v Kranjski gori. Po tem načrtu hn postalo potovanje po Gorenjski res udobnejše in lepše. A. K. Na sprehodu umrl Maribor, 17. novembra. Današnji lepi jesenski dan je privabil obiskovalce v lepo naravo. Okrog štirih popoldne so sprehajalci v Magdalenskem parku videli starejšega moškega, ki je na klopi negibno sedel. Približali so 6e mu in videli, da je mrtev. Obvestili so takoj policijo, ki je poklicala policijskega zdravnika dr. Zorjana. Zdravnik je odšel z dežurnim uradnikom v Magdalenski park. Komisija je ugo tovila, da je starček umrl zadet od možganske kapi. Je to 80 letni čevljarski mojster, ubožec Henrik Kostanjšek, stanujoč v vagonarski koloniji v Dajnkovi ulici. Odredili so prevoz trupla v mrtvašnico. V Zagrebu prljei ljubljanski vlomilec Znano je, da so večje policije v Jugoslaviji sedaj moderno opremljene ter med seboj zvezane tudi s sprejemnimi in oddajnimi radijskimi postajami. To omogoča hitrejše medsebojno obveščanje in opozarjanje. Včeraj dopoldne je zagrebška policija po radiu obvestila ljubljansko policijo, da so v Zagrebu aretirali nekega Iranca Lukniana, znanega tatu, doma iz okolice Varaždina. Pri Luk-manu 60 v Zagrebu našli nekaj zlatnine in eno zimsko suknjo. Ko so ga ostro zasliševali, je Luk-man priznal, da izvira to blago iz nekega vloma, ki ga je pred dnevi zagrešil v Ljubljani. Vlomil je namreč, kakor je sam pravil, v bližini cerkve sv. Jakoba. Policija v Ljubljani je pregledala vse ovadbe zadnjih dni in po opisu ukradenega in zaplenjenega blaga ugotovila, da je Lukman izmaknil znatnino in obleko pri nekem državnem uradniku na Opekarski cesti. Tedaj se je v Ljubljani pripetilo več sličnih vlomov in verjetno je, da je vsaj del teh zagrešil Lukman. Zagrebška policija bo odpremila Lukmana v Ljubljano in mu bodo tu temeljito pretipali vest. škocijan pri Turjaku Poroka. Preteklo nedeljo se Je poročil gosp. Janez Žnidaršič >z Malih Lipljen z gdč. Alojzijo Koščak iz Bičja pri St. Juriju. — Obilo sreče! Umrla je gospa Uršula Kraljič iz Medvedice. Naj počiva v miru! Žalujočim naše sožalje. Delo pri zniianju velikega klanca v Skočijanu je končano v največje zadovoljstvo vseh. Sedaj imamo skozi Škocijan zelo živahen avtomobilski promet. Divje svinje še vedno razsajajo po naših gozdovih. Lovec Jakič iz Ločnika je zadnjič zopet ustrelil velikega merjasca. v Mariboru je potrebna ljalnici so neprimerno višje, kakor so v ljubljanski ter znašajo okrog 40%. Se veliko večje obresti plačujejo ljudje v raznih starinarnah. Zaradi teh visokih stroškov marsikdo ne more več odkupiti zastavljenega predmeta, ki potem zapade v korist lastnika zastavljalnice. Je pa danes že tako, da niso navezani na zastavljalnice samo tisti, ki res nimajo drugega izhoda. Danes so pri denarnih zavodih potrebne takšne formnlnosti za manjša posojila, da je najetje takega posojila skoraj onemogočeno. Marsikdo, ki se nahaja v trenutni zadregi, si pomaga potem z zastavljalnico, dasi bi v denarnem zavodu posojilo kmalu lahko vrnil. Vse to bi lahko izkoristila mestna zastavljalnica. Ustanovila bi jo lahko Mestna hranilnica, ki ima sedaj dovolj sredstev, da bi investirala v tak zavod primeren kapital, ki bi se dobro obrestoval ter bi prinašal tudi lep dohodek. Povrhu pa bi mestna zastavljalnica preprečila delovanje tudi raznih skrivnih oderuhov, ki se sedaj pečajo s takimi dobičkanosnimi posli. Takšna mesina zastavljalnica bi bila za Maribor velikega socialnega pomena. Je bil Izvoljen industrlalec J. Rajh Iz Teznega, za podpredsednika ravnatelj podružnice »Karitas« Tone Kovačič, tajnik bančni uradnik Dušan Kralj, za blagajničarko zas. uradnica Metka Tominškova, za tehničnega vodjo pa ravnatelj Julče Novak. m Mestno poglavarstvo sporoča, da bo jutri, v soboto, ob 9 na tržnem prostoru, na vogalu Štrossmajerjeve in Smetanove ulice, javna dražba 14 komadov zaplenjenega manufakturnega blaga. m Prošnjo za božično obdarovanje. Društvo državnih in samoupravnih upokojencev poziva svoje člane, da vložijo prošnja za božično obdarovanje, ki ga bo društvo priredilo v mesecu decembru. Prošnje je oddati v društveni pisarni na Rotovškem trgu med uradnimi urami najkasneje do 1. decembra. m Ukradeno in najdeno kolo. Ključavničarju Martinu Pongračiču je bilo na Vodnikovem trgu ukradeno moško kolo znamke »Wanderer«, v vrednosti 1200 din. Na kolesu je bila tudi aktovka z dvema vrečama. Poldrugo uro nato pa so kolo že našli v Gajevi ulici prlslonjeno na plot. S kolesa je zmanjkala aktovka in dinamo z lučjo. m Zopet tatvino v »Trgovskem domu«. Trgovec Ivan Pregrad je že od meseca februarja opažal, da mu iz trgovine in skladišč zmanjkuje razno manufakturno blago. Sedaj se mu je posrečilo Izslediti tatu v osebi enega njegovih pomočnikov. Pomočnik je ukradeno blago povečini razpečaval po deželi. Tat doloma svojo krivdo priznava. m Vlom v letovišče. Hotelir Ognjeslav Trop v Laškem ima na 1'avlovskem vrhu svojo letovišcar-sko hišo, v katero mu je sedaj vlomil neznanec ter mu odnesel razne moške in ženske obleke ter vina in žganja v vrednosti 8000 din. m Rezervno kolo tovornega avtomobila je na cesti v bližini Konjic našel šofer Edvard Jurič. Lastnik dobi kolo pri mariborski policiji. m Sama sta se pobotala. Na cesti med Kun-goto in Sv. Jurijem ob Pesnici je prišlo do ka-rambola med kolesarjem in niotoclkllstoni. Gostilničarjev sin Ivan Hlade od Sv. Jurija se je s kolesom vozil proti domu. V trenutku, ko je hotel zaviti čez cesto, je za njim privoz.il kovač L Kreps s Kozjaka ter s precejšnjo silo zadel vanj. Illadeta je sunek vrgel v jarek in si je poškodoval roko in nogo. Kreps pa je padel na cesto ter se močno potolkel po obrazu Krepsova hčerka, ki je sedela na zadnjem motorjevem sedežu, je ostala brez poškodb. Hladetovo kolo je popolnoma razbito. Oba vozača sta se po karambolu sama prijateljsko pobotala. m Iludn nesreča pri podiranju kostanja. Poslovodja pri tvrdki Blatnik Zorko Ribaril ki stanuje v Počehovi, je v bližini doma podiral kostanj. ki se je zvrnil nanj ter mu stisnil pršni koš in zlomil levo roko. Nezavestnega so takoj prepeljali v bolnišnico. Gledališke Petek, 18. nov.: Zaprto, fkibota, 10. nov. ob 20: »Boeearrio«. Red D. Nedelja, 20. nov. ob 15: »Hudičev učenec«. Znižane cene. — Ob 20: »Pokojnik«. Znižane cene. Celje c Gostovanje ljubljanske opere v Celju. V torek, 22. novembra, bo gostovala v celjskem mestnem gledališču ljubljanska opera z Gotovčevo opero »Ero z onega sveta«. Opera je imela na vseh večjih odrih velik uspeh. Predstava je za abonma. c f Jožef Koren. V Zadobrovi pri Celju je umrl 15. novembra posestnik g. Jožef Koren. Bil je blagega značaja in pri vseh priljubljen. Kot vzoren družinski oče je vzgojil svoje otroke v strogo krščanskem duhu in eden njegovih sinov je postal duhovnik. Pokoj njegovi duši I Žalujočim naše iskreno sožalje! cGasilska četa na Babnem uprizori v nedeljo ob 3 popoldne v zakurjenih prostorih ge. Janičeve spevoigro »Svojeglavček«. e Novi grobovi. V celjski bolnišnici so umrli: 28 letna hčorka posestnice Angela Mastnak iz Pečice pri Kostrivnici, 49 letni vdovec, tesar Dobro-tinšek Pavel iz Vojnika, 40 letna žena posestnika Pestevšek Kristina iz Slivnice pri Celju in 31 letni Ciril Novak iz Globokega pri Šmarju. Na Dečkovi cesti je umrla 68 letna zasebnica Voršič Amalija iz Celja. Pogreb drage pokojnice bo jutri, v soboto, ob 4 popoldne na bolniškem pokopališču. — Naj jim sveti večna luči c Stražnik prijel tatu. V sredo zvečer okoli 10 je zapazil službujoči stražnik v Gubčevi ulici nekega moža, ki se je sumljivo vedel ter jo z zavitkom mahal skozi ulico. Ker se mu je zdel sumljiv, je stražnik podvizal korake in ga dohitel. Moški je bil zelo presenečen, ko ga je stražnik ustavil ter je takoj priznal, da ima v zavoju ukradeno blago, ki ga je ukradel pri tvrdki Ster-mecki. Je to 35 letni tesar Ivan B. iz Ljubljane, ki je bil v službi pri gradnji novega poslopja. V zavoju je imel pet kosov spodnjih hlač in pet kosov srajc v vrednosti 500 din. c Usoden padec vlomilca i 10 metrov visoke streho. Na Trati pri Št. Jurju pri Celju se je dogodil poseben primer. Jevnikar Ivan, 25 letni dninar, brez stalnega bivališča, je hotel vlomiti pri nekem posestniku. Presenetili so ga pa domači in ga prepodili. Ivan je zbežal pred preganjalci na streho sosednega posestnika v zavesti, da ga ne bodo ujeli. Pa so ga dohiteli. Ni mu kazalo drugega, kakor da je skočil z 10 metrov visoke strehe, da bi zbežal. Pa je imel smolo. Pri padcu si je zlomil desno nogo v členku in obležal. Preganjalci so mu zaenkrat seveda prizanesli ter ga celo poslali v celjsko bolnišnico. c Trije vlomi v eni noči. V noči med ponedeljkom in torkom so neznani zlikovci vlomili na Ar-clinu pri Celju v trgovine gg. Marina, Antloga tn Mravljeta. Škoda je precejšna, krivcev pa še niso izsledili. c Tatvine v tovarni Metalnega akcijskega društva. V sredo smo poročali o tatvinah v cinkarni. Resnici na ljubo poročamo, da je bilo vlomljeno v tovarno Metalnega društva in ne v cinkarno. Trbovlje Predavanje o BvhRristlčnem kongresu v Budimpešti. Prosvetno društvo v Trbovljah priredi v petek 18. t. m. ob 6 zvečer v veliki dvorani Društvenega doma poučno in zanimivo predavanje, spremljano s skioptlčnimi slikami o Evharističnem kongresu v Budimpešti, ki je bil meseca majnika letošnjega leta. Predaval bo g. ravnatelj Prosvetne zveze v Ljubljani g. Vinko Zor. Vstopnina za osebo je samo 1 din, zato se predavanja lahko vsakdo udeleži. Shod g. ministra Cvetkovila v Trbovljah,, ki je bil napovedan za 20. t. m., je preložen na drugo nedeljo, 27. t. m., zjutraj ob 8. Vseh volivcev v Trbovljah je 4749 in so razdeljeni na 7 volišč. ltlel v Zrele napravi tukajšnji Krekov pevski zbor to nedeljo z avtobusom. Priredil bo v Zrečah pevski koncert in veseloigro »Dve nevesti« ter obiskal velikega posipeševatelja tukajšnjega petja, bivšega kaplana g. Radanoviča, ki se še vedno zanima za naše društveno delo. Kino Društveni dom predvaja v nedeljo veseli film »Kraljica lutk«. Dopoldne ob 10. je mladinska predstava. Skofja Loka Cerkveni koncert v župni cerkvi »v. Jakoba v Skofji Loki bo v soboto popoldne ob 15. Šolski upravitelj iz Sorice, poznani skladatelj in mojster v igranju na orgle, S. M, Železnlk bo zaigral več Bachovih skladb ter 6vojo fantazijo in fugo. Nastopili bodo pevci solisti in pa vokalni kvartet, ki bo zapel več umetniško visoko stoječih glasbenih del. Vstopnine nil Javnost, ki želi resne glasbe, vabimo, da se koncerta udeleži. Mladina nima dostopa. Varjena tramvajska proga Ljubljančani, ki se vozijo s cestno električno železnico na pokopališče, so že opazili, da je vožnja na tem odcepu progo izredno elastična in pri-jotna, ker teko kolesa tramvajskih voz od Kolin-ske tovarne naprej po navadnih železniških tračnicah, ki so položene na lesene pragove. Sveto-kriška tramvajska proga na Ljubljanskem polju je torej navadna železniška proga, sestavljena iz poedinih tračnic, ki pa niso vezane med 6eboj z vežicami kot navadno, med katerimi se nahaja vedno po nekaj praznoga prostora, temveč so med seboj varjene deloma po starem termitnem postopku, deloma pa po najnovejšem načinu, a pomočjo avtogenega varjenja. Ta postopek, ki ga tudi pri nas pozna vsak kovinar, je za železniško panogo docola nov in izredno zanimiv. S tem postopkom se moremo pri gradnji kontinulrnih tračnic tudi popolnoma osamosvojiti od inozemstva, ker proizvajamo za avtogeno varjenje potrebne pline — acetilen in kisik — doma, in ker razpolagamo tudi že z domačimi strokovnjaki varilci, ki posel te vrste obvladajo. Pri avtogeno varjenih tračnih stikih so noga, vrat in glava obeh tračnih koncev zliti v homogeno celoto, tako da prehaja ena tračnica neopa-ženo v drugo, kot da bi imeli dolgo tračnico, ki bi bila izvarjena iz enega samega kosa. Ker se oblika prolila pri avtogeno varjenih tračnih stikih nikakor ne menja, vibrira tako zavarjen stik, kadar gredo preko njega kolesa tramvajskega voza, docela enako kot ostala tračnica. Od tod mehka, mirna vožnja brez sunkov in udarcev. Ker je cena avtogeno zvarjenih stikov ugodna In ker se more|o taki stiki variti na terenu brez posebnih dragocenih strojnih pripomočkov, se je avtogeno varjenje tračnih stikov v poslednjem letu zelo razširilo po vsem svetu ter imamo v inozemstvu žo mnogo normalnotlrnih železniških prog, ki so zvarjene s pomočjo acetilena in kisika na precejšne razdalje. V Ljubljani bomo imeli pri liko, da se s to tehnično zanimivo novostjo še pobi iže seznanimo, ko bodo v bližnjih dneh varili podaljšek proge od dolenjskega kolodvora do Rakovnika. Za ta odsek se bodo uporabljale zopet navadne železniške tračnice, katere bodo varilci zvarili s pomočjo acetilena in kisika v en sam komad. Nova tovarna Zorke v Šabcu bra letos ter ]e bil tam tudi ministrski predsednik r. dr. Milan Stojadinovič v spremstvu trgovinskega ministra inž. Nikole Kahalina. Nova tvornica je stala približno 100 milij. din ter bo izdelovala žvepleno kislino, dušečo žvepleno kislino (ki so imenuje »oleum«), modro galico in umetna gnojila. Priobčujemo dve sliki, ko sta bili stavbi Se nedovršeni. Prva slika predstavlja vodni stolp tvornice, druga pa naprave za izdelovanje žve-plene kisline. Ta dva objekta sta iz armiranega betona ter je zanimivo, da je vse železobetonske konstrukcije projektiral in vodil izvršitev Slovenec inž. S. Lapajne. Nekaj večjih lesenih konstrukcij jo prevzela neka dunajska tvrdka. Železne konstrukcije so dobavile delono iznozemske tvrdke, deloma pa tudi domačo, vendar se je zopet pokazalo, da lahko vsa tovrstna dela izvršujemo v državi sami. Želeti bi bilo, da se pri enakih pogojih vsekakor upoštevajo v prvi vrsti domače tvrdke, ki lahko izvršujejo tudi največja investicijska dela v naši državi. Vodni stolp tvornice v Šabcu Poročali smo že o novi kemični tvornlcl družbe >Zorka<, ki jo je zgradila v Šabcu. Svečani začetek dela v novi tovarni je bil dne 8. novem- Tovarna za žvepleno kislino. 30 letnica Kreditnega društva Mestne hranilnice ljubljanske Ljubljana, 17. novembra. Danee popoldne je bila v sejni dvorani Mestne hranilnice ljubljanske mala slovesnost ob priliki 30-lfttnieo Kreditnega društva Mestne hranilnice ljubljanske. Predsednik društva g. Anton Pauli je pozdravil vso navzočne goste, posebno pa zastopnika banske uprave inšpektorja g. Borštnerja, predsednika Mestne hranilnice ljubljanske g. dr. Josipa Kamušiča in ravnatelja g. Frana Cerneta ter ostale goste. Nato je v daljšem govoru opisal razmere, v katerih je bilo ustanovljeno Kreditno društvo kot dopolnilo obstoječemu kreditnemu sistemu Mestne hranilnice ljubljanske, posebno pa se je zahvalil vsem sodelavcem pri društvu, ki so pripomogli k uspešnemu razvoju društva tudi v težkih gospodarskih časih. Prečital je čestitke, ki jih je prejelo društvo od bivšega ljubljanskega župana g. Ivana Hribarja, sedanjega župana g. dr. Jura Adlešiča, kanonika g. Alojzija Stroja kot predsednika Društva rokodelskih pomočnikov ter Mestne hranilnice mariborske. Iz podatkov o delu je posneti, da je društvo do konca leta 1922 dalo 104.5 milij. kron posojil, od leta 1923 do 1938 pa 83 5 milij. din; ves promet je znašal od ustanovitve 1908 do 1922 184 milij. kron, od 1923—1938 pa 164 milij. din. V imenu Mestne hranilnice ljubljanske Je spregovoril njen predsednik g. dr. Kamušdč. Dejal je, da je društvo uspešno služilo naši gospodarski osamosvojitvi in da je zgodovina društva ozko povezana z zgodovino gospodarskega dviga našega obrtništva. Tudi po vojni je društvo uspešno delovalo. Zborovalce je tudi pozdravil v imenu Obrtnega društva predsednik g. Josip Rebek. Vloge se vračajo v denarne zavode V Nemčiji so se v hranilnicah v teku meseca septembra zmanjšale hranilne vloge za 148.5 milijonov mark na 16.978 milij. mark, v oktobru pa so zopet narasle za 243.3 milij. na 17.222 nnlij. mark in tako dosegle rekordno stanje. Francoska Caisse nationale d'epargne je imela v drugi polovici oktobra 608.8 milij. vlog in 287.7 milij. frankov dvigov, tako da je znašal čisti prirastek vlog 321.1 milij. frankov. Po podatkih madžarskega statističnega urada so se vloge pri budimpeštanskih bankah in Poštni hranilnici povečale za 46.1 na 1.386.8 milij. pengo (630.2 milij. na hranilne knjižice in 756.6 milij. pengo na tekoče račune^ Stanje naSega vinarstva v oktobru t. L dozorevanje grozdja, kakor za trgatev je bilo letos izredno ugodno vreme. Zaradi zadnjih deževnih dni konec septembra se je pričela splošna trgatev dne 3. okt. skoraj v vseh predelih banovine z izrazito kvantitetno produkcijo. Ker je bilo grozdje mestoma močno nagnito, je tudi sililo vinogradnike k predčasni trgatvi. Takrat so imeli mošti 14—16% sladkorja. — V kvalitetnem predelu bivše mariborske oblasti se je pričela splošna trgatev j>o 10. okt., v glavnem pa šele po 15. oktobru ter se je končala v najlepšem vremenu okoli 25. oktobra. Mošti so imeli od 17—21% sladkorja. Letošnji mošti imajo prilično tudi mnoga kisline, in sicer od 8—14%. — Kvantiteta ja v bivši mariborski oblasti splošno zadovoljiva, v bivši ljubljanski oblasti pa samo, kjer ni bilo pomladanske pozebe in drugih uim preko poletja. Posebno so bili prizadeti brežiški, novomeški in deloma krški okraj. — Mošti ranih trgatev so hitro povreli, mošti poznih trgatev pa še vrejo. — Cene mostov se gibljejo po kakovosti od 2.50 din navzgor. Cene starim vinom so ostale stalne. Pričakovati je, da bodo cene mladim vinom splošno ugodne, ko se prične s kupčijo. Mednarodni borzni indeks. Od 5. do 12. nov. Re je mednarodni borzni indeks zvišal od 64.2 na 65.5. Na posameznih borzah je znašal dne 12. novembra indeks (v oklepajih podatki za 5. nov.): Berlin 47.9 (48.7), London 61.9 (60.8), Pariz 57.5 (53.8), Bruselj 44.4 (42.7), Amsterdam 59.1 (57.4), Stockholm 28.3 (28.0), Curih 61.8 (61.6), Milan 124.4 (123.4) in Ne\vyork 92.2 (87.9). Občni zbori. Gostilničarska pivovarna v Laškem 7. decembra 1938 v hotelu llenke (med drugim so na dnevnem redu volitve 3 članov uprave in 3 članov nadzorstva); Greinitz, industrija železa, d. d. Železarna Muta v Mariboru, Aleksandrova cesta 18 5. decembra 1938. Žitni trg Pšenica. V zasebnem prometu Je bila tendenca za pšenico slaba. Kupcev je bilo manj kot v minulem tednu. Mlini v vsej državi so rezervirani, ker imajo velike zaloge pšenične moke, za katero je neverjetno majhno povpraševanje. Ponudbe so neprimerno večje od povpraševanja, in to pri vseh proveniencah. Dovozi pšenice so se izboljšali, po- sebno še na razširjene vesti, da obstoji možnost znižanja odkupnih cen Privilegirane izvozne družbe. Zaradi takega razpoloženja je bila Prizadu avizirana večja količina pšenice in so bili dnevi, ko je bilo tudi preko 300 vagonov pšenice najavljene. Razen šlepovskega blaga je bilo avizirane dovolj vagonske pšenice, ker je ta v ceni v zasebnem prometu precej nazadovala izpod cen Privilegirane izvozne družbe. Cene Prizada so ostale nelzpremenjene. V zasebnem prometu pa so za pšenico zaznamovani naslednji tečaji: bačka pšenica iz okolice Novega Sada in Somliora 148—150 din, gornje bačka 150 do 152, bačka bankutska 80/1% 152—154, bačka potiska, okoliša Starega Bečeja in Srbobrana 153 do 155, bačka kanalska 155—1B6, bačko-banatska (šlepovska) 155—156, gornje banatska 150—152, srednje banatska 150—152, južno banatska 149 do 151, šremsko-slavonska, pariteta Indjija, 148—150. Koruza. Tendenca za koruzo je stalna. Obstojalo je povpraševanje za umetno sušeno šlepov-sko blago od strani Prizada in je bilo tudi več šlepov zaključenih. Istotako je bilo zanimanje za vagonsko blago z 18% vlago, pariteta Vršac-držav-na meja od strani Prizada. Za promptno vagonsko blago je stalno manjše povpraševanje od strani domačega konsuma, pa tudi to razmeroma malenkostno povpraševanje je težko kriti, ker so ponudbe majhne. Poedine sušilnice, ki so še v obratu, ne dobe zadostnih količin surovin, večinoma so pa sušilnice svoj obrat ustavile, ker se jim sušenje ni rentiralo. Le 6labemu povpraševanju po umetno sušeni koruzi je pripisovati, da ni nastopil večji porast cen. Ni se še dogodilo, da bi v času po žetvi koruze bili tako slabi dovozi. Ter-minske kupčije s koruzo se tudi ne morejo pravilno razvijati in je le od časa do časa nekaj zaključkov od strani špekulacije, vendar so pa še najboljši kupci trgovci iz Srbije. Ostali pasivni kraji kupujejo zelo majhne količine koruze. Stara koruza notira 120—122 din, umetno sušena, pariteta Indjija, 98—99, pariteta Vršac 99—100, 17% vlage pariteta Vršac-državna meja je bila zaključena po 102 din, umetno sušena koruza, šlep, pariteta Dunav-Tisa, plačuje Prizad po 100 din, ter-minska koruza času primerno suha za dobavo december-januar, pariteta Indjija, notira 87—88, dobava marec, april, maj, junij 105—106, bela, su šena koruza, pariteta Vršac, 100—112 din. Moka. Tendenca je slaba, ponudbe so velike, povpraševanje je slabo, cene so nazadovale za 2.50 din pri stotu. Bačko-banatska pekovska moka notira 245—250 din, potiska in begejska, franko vagon Sisak 257.50—262.50, stara merkantilna moka 240—245 din, na bazi nularice. Otrobi. Tendenca je nespremenjena, povpraševanje je od strani domačega konsuma in od strani izvoznikov za madžarski račun. Vagonsko blago: bačka notira 97—98 din, banatska 90—92 sremska 96—97 din. Ječmen. Manjše količine ozimnega ječmena so bile prodane po nespremenjenih cenah. Po spomladanskem ječmenu v minulem tednu ni bilo povpraševanja. Ozimni 65/66 kg težak bački ječmen notira 150 din. Oves. Tendenca za oves je nespremenjeno čvrsta, ker je še vedno povpraševanje od strani vojnih dobaviteljev. Sremsko-slavonski oves notira 143—144 din. Borza Dne 17. novembra 1938. Denar V zasebnem kliringu je ostal angleSM funt neizpremenjen na 237.20-238.80. Nemški čeki so nekoliko popustili v LJubljani na 14.22—14.42, nadaljnje blago je bilo po 14.32. V Zagrebu so beležili 14.20—14.40, v Belgradu 14.2013—14.4013. Devizni promet je znašal v Zagrebu 3,602.736, v Belgradu 6,583.000 din. Prometa v efektih je bilo v Belgradu 7,517.000 din. LJubljana — »ečajl s prlmomi Amsterdam 100 h. gold . . . 2391.66-2400.25 Berlin 100 mark ...... 1766.73-1780.61 Bruselj 100 l.elg...... 740.95- 752.02 Curih 100 frankov ..... 096.45—1003.52 London 1 funt....... 207.16- 209.22 Newvork 100 dolarjev .... 4382.26-4418.57 Pariz 100 frankov ..... 115.81— 117.25 Praga 100 kron....................152.01 Trst 100 lir........ 231.45- 234.53 Curih. Belgrad 10, Pariz 11.6475, London 20.815, Ne\vyork 443.125, Bruselj 74.94, Milan 23.30, Amsterdam 210.20. Berlin 177.50, Stockholm 107.25, Oslo 104.00, Kopenhagen 92.925, Praga 15.15, Varšava 83, Budimpešta 87.50, Atene 3.95. Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, llelsir.gfors 0.18. Bucnos Aires 101.50, Vrednostni papirji Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv. posojilo 09.50 zaključek, agrarji 59—61, voj. šk. promptna 467-470, begi. obv. 90—01, dalm. agr. 89—00, 8% Bler. pos. 06.50—98, 7% Bler. pos. 00.50—91.50, 7% pos. Drž. hip. banke 100—102, 7% stab. pos. 07.25-08.25. — Delnice: Nar. banka 7.350 do .400, Trboveljska 185-105. Zagreb. Drž. papirji: 7% inv. pos. 99 bl_ agrarji 60 blago, voj. škoda promptna 462—465 (464), begi. obv. 00 blago, 6% dalm. agr. 88.50 blago, 4% sov. agr. 50.50 blago, 8% Bler. pos. 91—96, 7% Bler. pos. 90— 90.25 (90), 7% posojilo Drž. hip. banko 99—100 (99), stabil. pos. 97.50 bi. Delnice : Priv. agr. banka 225 blago, Trboveljska 183—185 (185), Gutmann 49-52, Osj. sladkorna tov. 75—85 (75), Osj. livarna 160 denar, Jadranska plovba 360 denar. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 99.75 blago, 4% agrarji 60.50 blago, voj. škoda promptna 404.50—465 (465), begi. obv. 88.50-89 (89), dalm. agr. 88—88.25 (88.50), 4% sev. agr. 58.58—75, 8% Bler. pos. 07 hlago, 7% Bler. pos. 00—50 blago, 7% pos. Drž. hip. banke (100). — Delnice: Narodna banka 7.400 denar, Priv. agr. banka 223 blago (drobni komadi). Žitni trg Nori Sad. Vse neizpremenjeno. — Tendenca neizpremenjena. — Promet srednji. Cene živine in kmetijskih pridelkov Cene živine in kmetijskih pridelkov na sejmu v Kranju dne 14. novembra t. 1. Dogon: 48 volov, 30 krav, 3 teleta, 1 bik, 11 ovc, 42 svinj in 60 jirašičev. Prodanih: 40 volov, 15 krav, 3 teleta, 1 bik, 8 ovc, 30 svinj in 40 prašičev. Cene goveji živini, žitu in moki so nekoliko nazadovale, cene prašičev pa so se nekoliko okrepile. — Cene so bile naslednje: voli I. vrste 6 din, II. vrste 5.50, III. vrste 5 din, telice I. vrste 6 din, II. vrste 5.50, III. vrste 5 din, krave I. vrste 5 din, II. vrste 4.50, III. vrste 3.75 din, teleta I. vrste 8 din, II. vrste 7 din, prašiči špeharji 10.50 din, pršutarji 8.50 do 0.50 din za 1 kg žive teže. Mladi pujski 7 do 8 tednov stari 140 do 265 din za komad. — Goveje meso I. vrste prednji del 10 din, zadnji del 12 din, §I%sln BIOLOŠKI TONIKUM ' ZA LASE 1 ■ - •".■■ -ji t novo delujočo tvarino je priznan kot izvrstno sredstvo proti prhljaju in izpadanju las. -MASTEN vsebuje poleg preizkušenih delujočih sestavin Trilysina tudi fino razdeljen dodatek masti, ter služi odlično onim, ki imajo suhe, trde in nelepe lase. MASTEN IN BREZ MASTI II. vrste prednji 0 din, zadnji del 11 din, III. vrste prednji del 8 din, zadnji del 10 din, svinjina 16 din, slanina suha 22 do 24 din, svinjska mast 10 din, čisti med 22 do 24 din, neoprana volna 24 do 26 din, oprana volna 34 do 36 din, goveje surove kože 9 do 11 din, telečjo surove kože 11 din, svinjske surove kože 6 do 8 din zn 1 kg. — Pšenica 190 din, ječmen 185 din, rž 185 din, oves 160 din, koruza 140 din, fižol 200 do 250 din, krompir 75 do 100 din, lucerna 1950 din, seno 75 din, slama 50 din, jabolka L vrste 600 din, II. vrste 500 din, III. vrste 350 din, češplje suhe 100 do 1200 din. pšenična moka 290 do 320 din, koruzna moka 225 din, ržena moka 300 din, ajdova moka 450 din, koruzni zdrob 275 din za 100 kg. Živinski sejem v Vel. Laščah, okr. Kočevje, dno 7. nov. Cene živine: voli 4.50—5.50 din, krave 3—4.50 din, junci in telice 4—5 din, teleta 6—7 din za kg žive teže. Spoti Ljubljana : Hašk V nedeljo nastopijo v Ljubljani proti našemu zastopniku v ligi simpatični zagrebški akademiki, ki jih poznamo samo z najboljše strani. Igrajo lep nogomet in njihove kombinacije, ki so neredkokrat prehajale v hiperkombinacije, so vsakega gledalca zadivile. In ravno zato Hašk dolgo ni mogel doseči tega, kar je pokazal na polju. — V zadnjem času se je pa otresel tudi te napake in prihaja v Ljubljano z moštvom, ki zna tudi streljati, in sicer nevarno streljati, ter je zaradi tega sedaj njegova igra izredno nevarna za vsakega nasprotnika. Glede na to bo nedeljska tekma zelo napeta in zanimiva. Poleg tega pa še zelo važna, zlasti za našo Ljubljano, saj bo paslednja tekma v prvem delu prvenstva. Podil bo g. fctefanovič, ki spada med najboljše naše sodnike. Napredek lahke atletike v zadnjih desetih letih Absolutni napredek lahke atletike ▼ poslednjih desetih letih moremo najlaže presoditi, če primerjamo svetovne rekorde iz leta 1928 in one iz leta 1938. Na ta način dobimo najlepšo sliko, kakšen napredek je bil dosežen v onih disciplinah, ki se je zdel pred leti, da ga ho nemogoče doseči. Spodnji rezultati najbolj točno jiovedo, kaj vse se je doseglo na lahkoatletskem polju v zadnjih desetih letih. Imjx>zanten je skok v metanju kopja, kar za celih 8.22 m, dalje v metanju diska za 4.90 metra, v skoku s palico za 27.3 cm, v skoku v daljavo za 20 cm itd. V tekih je največji napredek na 400 m, na 1500 m in na 110 m čez zapreke. Tabela napredka pa je takale: Teki 1928 1938 manj 100 m 10.4 10.2 0.2 200 m 20.5 20.3 0.2 400 m 47.4 46.1 1.3 800 m 1:50.6 1:48.4 2.2 1.500 m 3:51.0 3:47.8 3.2 5.000 m 14:28.2 14:17.0 8.2 10.000 m 30:06.2 30:02.0 4.2 110 m zapreke 14.6 13.7 0.7 400 m zapreko 52.0 50.6 1.4 Skoki več v višino 203.8 207 4.2 v daljavo 793.0 813 20.0 s palico 426.7 454 27.3 Meti d«'i krogle 15.S7 17.40 1.53 diska 48.20 53.10 4.90 kopja 69.88 78.70 8.82 kladiva 57.77 59.00 1.23 Po športnem svetu Likvidacija profesionalizma v leškoslovaškem nogometu Češkoslovaška nogometna zveza Je odločila, da morajo vse pogodbe poklicnih igralcev s 15. majem 1930 prenehati. Ker so skoraj vsi klubi zelo zadolženi, se mora do tega časa likvidirati profesio-nalizem z ozirom na potrebno reorganizacijo športa v čsl. republiki. Klubi, ki Imajo nad 50.000 flanov Pred kratkim so otvorili v Buenos Airesu velikanski stadion, ki more sprejeti 120.000 gledalcev ali celo 150.000, če se doda še eno krilo na tribunah. Stadion je zgradil klub River Plata iz lastnih sredstev. Ta klub ima namreč 31.000 članov, ki redno plačujejo članarino in posečajo tekme. — V Argentini so klubi, ki imajo še več članov, In sicer po 50 do 60 tisoč. Med velikimi klubi se vrši prava tekma, kateri od njih bo prvi dosegel 100.000 članov. Veliki izdatki naših ligaških klubov Kdor misli, da so naši ligaški klubi na dobrih finančnih nogah, ker toliko kasirajo, se zelo moti. Le poglejmo, kakšne Izdatke imajo. Zagrebški Ora-djanski Ima mesečno okrog 50.000 din izdatkov. BSK izda mesečno okrog 35-40.000 din. In »udi ostalim se ne godi dosti bolje, pač po prilikah. Ligaški klubi imajo velike dohodke, ca tudi velike izdatke. češkoslovaška ne igra vež za srednjeevropski pokal Češki tenis igralci ne bodo več tekmovali za srednjeevropski pokal, kar jc soglasno sklenila češkoslovaška teniška zveza. Češkoslovaški zastopniki bodo radi tega odpoklicani. VzTok neso-dclovanja Češkoslovaške: slab finančni uspeh. Lingiada v Stockholmu leta 1939 Prihodnje leto priredi švedska telovadna zveza v Stockholmu »Lingiadoc v počastitev stoletnice P. H. Linga, ki je oče švedske gimnastike. O priliki te Lingiado se vrši svetovni gimnastični zlet, mednarodni znanstveni kongres telovadnih strokovnjakov in mednarodno taborjenje. Posebni prireditveni odbor, ki je osnovan od švedske telovadne zveze, sodeluje zelo skladno z mednarodno zvezo Lingove gimnastike. Pokrovitelja te prireditve sta švedski kralj Gustav V. in prestolonaslednik. Jugoslovanski jioslanik v Stockholmu gosp. dr. Milorad Stražnicki je tudi v častnem odboru za to veliko mednarodno prireditev, na katero so Švedi povabili 52 narodov in seveda tudi Jugoslavijo. Lingiada se prične 20. julija. Od petka, dne 21. julija, j)a do nedelje, 23. julija, so gimnastične vaje in svečanosti. Naslednji dan se prične svetovni kongres za telesno vzgojo, ki bo trajal do 27. julija. V petek, 28. julija, so razni izleti v razne predele Švedske, od sobote, dne 20. julija, do 4. avgusta pa bo taborjenje v Malmkopingu, 100 kilometrov severovzhodno od Stockholma. Za to prireditev bodo razni popusti na železnicah in avijonih in to na Švedskem in v ostalih krajih Evrope. Tudi za popuste na parobrodih se vrše razgovori. Povsod, kjer se goje. vaje po Lin-govem sistemu, se vrše velike priprave za ta nastop, ki bo največja tovrstna prireditev prihodnjega leta. In tudi telovadni strokovnjaki iz Jugoslavije se pripravljajo, da pojdejo na to Lingiado. Obvestila športnih zvez, klubov in društev Kolesarska sekcija ŽSK »TTcrmesa« ima danes zvečer ob 8 svoj širši sestanek pri Keršiču. Zaradi važnosti sekcijskega nadaljnjega delovanja se vabijo vsi odborniki kakor tudi dirkači in člani sekcije, da se sestanka gotovo udeleže. Predavanje SF'D v soboto 10. novomhra 1038 ob 1R svečor, t. j. ob šestih, v frančiškanski dvorani v Ljubljani, vhod iz Frančiškansko ulice. Švicarski konzulat v Zagrebu .io dal Slovenskemu planinskemu društvu na razpolago štiri ozkotračne filino o izobrazbi gorskih vodnikov, o nastanku Alp in o plezalni tehniki na ledenikih. Navedeni filmi bodo spremljani sočasno s primerno razlago, ki jo oskrbe nnši znani planinci Kg. dr. Mrak in ini. Avčin Frnnce.. Prireditev jn namenjena izobrazbi gorskih vodnikov KITI. ki imajo navedenega dno svoj zbor vodnikov v prostorih kril. Vstopnice so Je nn razpolago, ("'lani SPO imajo popust pri vstopnini, ako so izkažejo s člansko izkaznico. Planinci, kupite pravočasno vstopnice ;;a na vodeno prireditev, In sicer mod uradnimi nrnmi v društvenih prostorih SPP nn Aleksandrovi cesti. 1.7,SP — tluiheno. Drevi oh 8 redna seja upravnega odbor« v dnm.iki sobi kavarne »Emona.. Vsi od Jmrnlkl »e opozarjajo, da bo sej redno in točno udo-lsžujejo. — Tajnik II. Radio Programi radio Ljubljana: Petek, IS. (lmirtnhm; 11 Šolska ura: Potovanje rili (g. Rafael llačar) - 12 7, naših hribov in dolin (pl.) 12.45 Poročila — 1.1 Nn.povodl — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Ženska lira: Več spoštovanja! (gdč. Krlsta llnfnor) — 18.'JO B. timeiana: Vnlenstcinov tabor, silita (ploSčo) - i«.10 Francoščlnn (g. dr. Stanko Lebnn) — 1(1 Napovedi, po. roč.iia — 10.30 Nac. nra — 1(1.50 Kotiček SPIl: Oh 70 letnici dr. Frana Tomlnška (g. prof. .Inuko Mlaknr) — 20 Rezervirano j.a prono« — 22 Napovedi, poročila — 25.30 Anglriko plošče. DrugI programi: Petek. IU. novembra: nelgrad: 20 Zagrnb, 20.30 Klavir, 21 Kostič: Maksim lienojevič, ?J.'.'0 Ilnrmo nike — Zagreb: 20 OdnkovH .fitaroslovoriskn ninšti , 20.30 Rof fietf pernato tnAki*t konica kaAol /ieptA', />uA/UŽa. 2 na/firiffii+n Zahotinm I javarov,i*t« *nnmh$ Ifacumatic Drži t 02% vet črnila kot ZNAMENITI DUOFOLD MEHANIČNO GARANTIRANO POPOLNO NALIVNO FEROi Dlo 750, <00, 500, 450. PRIMERNI SVINČNIKI Din J5«, !M N O T T E R 1 DRUG, OUNDULtCEVA ul 3 , ZAGREB Dobavlja RADIOVAL ti^&STu. Fragersko V torek zvečer se je zbrala v neki gostilni na Pragerskem vesela družba pivcev, v kateri so prepevali in se šalil med seboj. Med njimi sta bila tudi dolgoletna znanca K. in D., oba s Pragerskega. Med njima obstoji že večletno sovraštvo, ker je K. pred leti vrgel D. tako močno ob tla, da je j slednji dobil lažje poškodbe. Tudi tokrat sla se , začela spočetka za šalo, pozneje pa za res metati, i Ker je K. vrgel D., se je ta tako ujezil, da je i 7/ bliskovito naglico potegnil majhen žepni nož in i zani^hnjl jiti K. Na.to. Sp plja odstranili iz lokala, ' K. je sel sam domov, doma mu je postalo slabo, 'nakar so ga prepeljali z vlakom v mariborsko bolnišnico, kjer so mu zašili rano. Torej ni lako hudo, kakor je poročal »Mariborski Večernik«. »Mala gimnazija« pri Sv. Tomažu pri Ormožu fto sem bral knjgo Antona Ovna o slavnem tomaževskem rojaku Ksavru Meškij, ..sem našel opombo, da .je, po sporočilu v tomaževski župnijski kroniki, bila pri Sv. Tomažu nekdaj gimnazija. V počitnicah sem vprašal nekaj starejših Tonia-ževčanov, če jim je o kaki tomaževski gimnaziji kaj znano. Nikdo mi ni vedel nič povedati. Zalo sem prosil gospoda župnika, da mi je dal kroniko. Ze škof Anton Marlin Slomšek je ukazal, da mora imeti vsaka fara svojo kroniko. Fari Sveti Tomaž jo je spisal leta-1899 Mate; Slekovec, župnik pri Sv. Mariji in predsednik Zgodovinskega društva za Štajersko (* 1846 pri Negbvi, f 1903 v ljubljanskem Leonišču) z naslovom Župnija Svetega Tomaža više Vel Nedelje: krajepisno-zgodo-vinsk.e črtico. V uvodu pravi: ...Tudi nam Slovencem veleva mali Slava skrbno poiskati in shraniti vsako znanstveno zriiice, da se ne pozgubi in da se z .drobtinice napravi in na mizo domačega slovstva postavi hleb zdrave dušne lirane.« Obenem pravi, da izroča kroniko »-rojakom v povoljno, a prizanesljivo porabo«. V tej kroniki je na straneh 513—522 poročilo o »Mali gininaziji«.- Če greš od Sv; Tomaža po cesti proti Ptuju, prideš čez pol ure v kraj Savci. Na jugu nad njimi strmi v dolino Savski vrh. Med njivami stoji majhna, a snažna hiša, nekdaj številka 50, ki je v njej bival od 1815 do-1801 1. pošten, lončar, Jurij Herman, ali kakor so ga imenovali: Erinon. Ta je bil prvi in zadnji tomaževski profesor. Rojen je bil 7. aprila 1793 v Savcih št. 20 (sedaj 39). V začetku 19. stoletja sa -je preselil s starši v Savski vrh, kjer so kupili želarijo. Bil jo bistre glave in oče ga je pridno pošiljal v šolo k Sv. Tomažu. Postal je ljubljenec takratnega učitelja Tomaža Pergerja. Previzor Štefan Modrinjak ga je v prostih urah pripravljal za gimnazijo in tako je leta 1806. napravil v Varaždinu skušnjo za prvi razred. Čez tri .leta je že dovršil četrti razred 7, dobrim uspehom, kot humanist (V. in VI. razr.) pa je imel odliko. Jeseni 1811 je odšel v Gradec, da iii končal filozofijo (VII. in VIII. razr.). Potem je hotel v bogoslovje. Ker pa ni dobil nobene pod-|>ore. ga je beda prisilila, da se je vrnil k maleri-vdovi v Savski vrh. Poprijel se je očetovega rokodelstva — lončarstva in se leta 1815. oženil. Okoli lela 1820. je vlada prepovedala sprejemati v gimnazijo mladeniče, ki so že dopolnili 14 lelo. Ker pa so s kmelov odhajali v šolo v starejših letih, je ta poslavn marsikateremu fantu zaprla pot do višje izobrazbe. Vse pa je olajšala opomba, da se pri tistih, ki so že dovršili prvi razred, no bo gledalo na starost. Zavoljo tega je Jurij Herman sklenil, dn bo s svojim znanjem pomagal v gimnazijo fantom, ki so imeli veselit? do lika. Začel iih je poučevati v domači hišici in ko so bili zreli za prvi ali že za drugi gimnazijski razred, jih ie peljal v Varaždin na skušnjo. To so navadno dobro opravili in tako poslali pravi gimnazijski diiaki. Takih študentov je bilo pri njem pet ali še več. Stanovali pa so v Savcih. Ker je bila latinščina na gimnazijah najvažnejši predmet, je gledal Herman. posebno na to. da so njegovi učenci, znali dobro latinski. Ko so prihajali k pouku, je moral vsak pozdraviti: »Bonum mane, domine iustruetor!« Ko »o latinski od- molili, so zasedli veliko mizo ob steni. Sedeli so razvrščeni po zmožnostih in marljivosti. Nad glavo vsakega je visela tablica z napisom: Primus, secundus — — —. Zaradi lega so med seboj tekmovali za častnejša mesta. Gospod profesor in ravnatelj pa je sedel za lončarskim stolom, pridno sukal in izdeloval lonce, glinaste sklede ali drugo posodo, zraven pa razlagal latinsko slovnico in druge predmete po določenem redu. Tudi šibo je imel vedno pripravljeno, a je ni sam uporabljal: eden izmed učencev je bil postavljen za »familia-sa* ler je kaznoval, kakor si jc bil kateri zaslužil. Izmed njegovih učencev jih poznamo jio imenih devet, ki so postali duhovniki. Gotovo je, da je imel mnogo učencev, znanih pa nam je le dvanajst imen. Profesor Jurij Herman je bil visoke, suhe postave in močnih kosli. Raven kot sveča je zelo naglo hodil. Ob nedeljah in praznikih je nosil frak in visok cilinder. Čeprav jo bilo v njegovi hiši večkrat .pomanjkanje, vendar ni bil nikoli potrt in žalosten. Ko so ga nekdanji njegovi učenci vabili na primicije, jim je bil vedno v veselje, ker je gladko govoril latinski irt nemški ter je šo v starosti imel bister spomin. Umrl je dne 5. marca 1861 za stišico. Usoda ga je porinila v reven stan, čeprav jo zaslužil boljše dneve. O Hermanovi gimnaziji ve le malokdo kaj povedati. V župnijski kroniki mu je njen pisec, postavil skromen spomenik, ki pa ni vsakomur lahko dostopen. Tudi Tomaževčan kanonik Jakob Meško (1821—1900) je pisal v »Slovenskem Gospodarju« (I. 1878, št. 49) o »Mali gimnaziji« pri Svetem Tomažu nad Vel. Nedeljo. Tega pa sedanji rod ne ve in zato je dobro, da s temi vrstirnmi seznanim Čitatelje 7. znamenitostjo Uničevoga, Me-škovega in Cajnkarjevega rojstnega kraia. K račun Zvonko. Kdor je za mir, hruh in svobodo, bo volil Stojadinovič - Koroščevo listo! Pospeševanje kmetijstva v ptujskem okraju Dne 8. t. m. je bila v Ptuju v gostilni gosp. M. Brenčiča letna skupščina kmetijskega odbora za okraj Ptuj. Skupščino je vndil predsednik odbora banski svetnik g. Alojz Janžekovič. V glav-•norii se je razpravljalo o proračunu za bodoče leto, za katerega zrašajo izdatki 121.810 dinarjev. -Okrajni kmetijski odbor podpira predvsem govedorejo s tem, da prispeva precejšne vsole k nakupu dobrih plemenskih bikov, da daje nagrade dobrim plemenjakom, ki dosežejo pri pregledih višjo oceno. Izdatno podpira kmetijski odbor živinorejske organizacije in tudi zvezo istih organizacij. Kar se tiče konjereje, je določil kmetijski odbor precejšno vsoto za dve premovanji, ki bosta v Ormožu in Ptuju, ker za ostalo konjerejo itak skrbita banovina in država. Tudi za nakup dobrih plemenskih merjaščkov, ki jih dobijo potem rejci po znižani ceni, da se prepreči krvno sorodstvo pri svinjereji. je odbor dodelil večjo vsoto. Pri poljedelstvu je določena najvišja vsota za nabavo dobrili semen, ki so nujno potrebna našemu kmetovalcu. Kmetijski odbor podpira po svoji možnosli kmetijsko propagando in pouk v kmetijstvu ter zalo ni pozabil fonda, ki je namenjen za bodočo okrajno razstavo. Veliko važnost polaga odbor učencem kmetijskih in poljedelskih šol in podpira veterinarska predavanja. Sadjerejo podpira In izboljšuje odbor na ta način, da daje prispevke k nabavi sadnih drevesc, da dnie sadjarjem sredstva za zatiranje škodljivcev, škropilnice in g»adi °adnn sušilnice. 1 Vinarstvo, kot zelo važno gospodarsko panogo ptujskega okraja, podpira kmetijski odbor s toni, dn deli brezplačno zanesljive cnpljenke revnejšim vinogradnikom za zasajevnnjo praznih predelov v obstoječih vinogradih Prirejali se bodo vinogradniški tečaji in predavanja. Odbor priporoča vsem vinogradnikom in nnelirn nanje, da širijo njihov strokovni časopis »Nr.šo gorice*. Kmetijski odhor smatra za zelo prlrebno. da priredi v doglednem času v Ptuju zadružni tečaj, ki bi tako vzgojil dobre zadružne delavce in dobre poslovodje zadružništva. Po vsem tem je odbor r»«no sklepal, kako oskrbeti hribovsk" kraje s snažno vodo. od katere bi bila odvisna boljša hiciena pri vinskih sliskal-1 nicah. Te vode bi se lahko posluževali vinograd- niki za škropljenje vinogradov, za umivanje itd. Odbor je zato sklenil napraviti več modelov cistern. ki bi bile na razpolago posestnikom v okraju, ki si hočejo napraviti jame za silažo. Cisterne bi služile za zbiranje vode kapnice in za napravo gnojnih jam. Kajti na tn način bi bile naprave navedenih jam za posameznika cenejše in enostavnejše. Taki modeli bi bili na razpolago interesentom, ki si bi jih izposojevali. Kmetijski odbor jo soglasno sklenil zaprositi okrajno načelstvo, da stori na merodajnih mestih vse korake, da se ukine za vselej zakon, ki diktira lastnikom vozil, da morajo do prvega aprila prihodnjega lela izmenjati kolesa na svojih vozovih, ki nimajo predpisane širine platišča. Vsi kmetje so poudarjali, da je zakon neizvedljiv, ker vsak voznik pač sam najbolje ve, kakšen voz je za različne terensko prilike najbolj prikladen. Splošno se jc govorilo in poudarjalo, da poškodbe na državnih in banovinskih cestah na povzročajo kmečka vozila, ampak težki tovorni avtomobili. Ostra kritika je padala od onih, ki morajo voziti s strmih hribov, kjer se mora na vsak način, nko si hoče voznik zasigurati varnost, kolo zapreti z verigo in ne morejo uporabljali zipore z vijakom, posebno če so težko naloženi 7, dolgim stavbenim lesom. Težko je kmetom, ko vidijo, da varnostni organi zapisujejo posestnike, ki nimajo opremljenih vozil s predpisanimi, zelo dragimi zavorami. Okrajni kmetijski odbor je soglasno sklenil, dn so slorijo vsi potrebni koraki za povrnitev bivših okrajnih zastopstev, ki so bili za naše razmere najcenejše in občo korislne samoupravne edinice. Po vseh teb velevažnih točkah, pri knlerih so sodelovali vsi udeleženci z raznimi nasveti in mislimi, je predsednik g. Janžekovič zaključil krasno uspelo letno skupščino s pozivom na vse kmete, da vsi poprimejo za delo za čim lepšo bodočnost slovenskega naroda in Jugoslavije. Vsi so pa prepričani, da bodo merodajna ohlastva, predvsem pn kraljevska vlada, še v nadalje tako naklonjeni kmelskrmii stnmi kakor doslej, kajti kmetje so steber našo držnvp. Kmetje pa se zavedajo dela vlade in jo bodo zato strnjeno podprli, ko bo treba v kratkem času ndobrMi njeno delo, Kdor dola zanje, temu bodo tudi oni izkazali svojo hval(\ia«* Pismo iz Prage Položaj časopisja v drugi republiki Ogromne teritorialne izgube, velike materialne žrtve vsega češkega naroda, uničene nade v pomoč zaveznikov in pa razočaranja nad glavnimi predstavniki 6voje države, vse to je privedlo javnost na novo orientacijo mišljenja in kot nujna posledica so velike spremembe v dosedanjem nemškem, kakor tudi češkem časopisju. Pred okrnjenjem Češko-SIavaške je izhajalo v Pragi 8 vodilnih nemških dnevnikov, ki so predstavljali tako različne politične skupine in smeri ali pa v položaju neodvisnosti informirali domačo in tujo javnost. Poslednji dogodki so toliko vplivali, da bo ves nemški tisk zaradi splošnega nezanimanja primoran prostovoljno prenehati. Od vseh je bil najhuje prizadet Prager Tagblatt, liberalno-me-ščanski list, čitan predvsem v praških judovskih ♦n gospodarskih krogih. Svojcdobno so ga prištevali med najboljše dnevnike Evrope, saj se je odlikoval z izredno zanesljivo poročevalsko službo in izbornimi informacijami iz svetovnega gospodarstva in borzijanstva. Ob nastopu Hitlerjevega režima je bil kot judovski list prepovedan v Nemčiji, smrtni udarec mu je zadala priključitev Avstrije k Nemčiji, ker je istočasno tudi nemški del čsl. prebivalstva bojkotiral iz raznih razlogov ta list. Prager Mittag, glasilo rajhovske emigracije (predvsem židovske in marksistične) je že konec oktobra za vedno utihnil s proglasom, da je svet, ki ga je list ljubil in se zanj tako rad boril, za vedno padel! Prav tako je Sozialdemokrat, organ nemške socialne demokracije, 10. novembra naslednjič izšel. Ista usoda čaka tudi Deutsche Presse, glavni dnevnik 6udetskonemških katoličanov, ki je svoj glavni pomen izgubila že v mesecu marcu, ko se je ta politična grupa včlenila v Hcn-leinov pokret. Z uradno prepovedjo čsl. komunistične stranke je bil prepovedan tudi njen nemški organ Rote Fahne. Henleinov glavni list »Die Zeit« se je že v mesecu septembru preselil v Nemčijo in sedaj izhaja v Libercu kot glavno glasilo nove sudetske župe. Stara in ugledna Bohemia sc po 10. oktobru naziva tribina sudetskih Ncmcev, ki so ostali v republiki, vendar ji to ne bo pomagalo, ker nima dovolj čitatcljev in bo v kratkem umolknila. Tudi Prager Presse, oticiozni o,rgan čsl. zunanjega ministrstva, preživlja velika krizo, oni ni imela nikdar velike naklade, niti odziva med su-detskimi Nemci. Javnost sedaj predbaciva. da Prager Presse svoje naloge ni izpolnila, in zahteva nujno in temeljito preosnova ne samo v tem glasilu, temveč tudi v njenem založništvu »Orbis«. Kakor trde informirani krogi, bo v kratkem prišlo do fuzije Prager Presse s Pr. Tagblattom, in ta novi dnevnik ba poloficielno glasilo čsl, vlade za informacije v tujini. Nemškim listom — z izjemo bodočega vladi-nega glasila — obstanek ni več mogoč, saj je povrh vsega zopet dovoljen svoboden davoz vseh rajhovskih dnevnikov. Dokaj nejasen je še položaj češkega časopisja; gotovo je. da bado tudi tu velike osebne in idejne spremembe in marsikatero ukinjenje. Razvoj novega političnega življenja se polagoma usmerja k sistemu dveh, največ treh političnih strank. Zato si bo točno slika o češkem časopisju možno napraviti šele po ustaljenju tega novega političnega sistema. Vsekakor je že danes dejstvo, da je češko časopisje izgubilo do 50% svoje dosedanje teritorialne razvojne možnosti: vse zasedeno ozemlje, tam češka beseda ni piipuščena, in Slovaško, kjer bo — pa besedah slovaškega šefa propagande — dovoljeno le ono časopisje, ki je v interesu slovaške politike in ki bo pisano v krščanskem duhu in slovaško državnem in narodnem. število Nemcev v češkoslovaški Državne meje nove Češko-Slovaške še niso niti točne niti določene in je dejstvo, da pred koncem tega leta ne bodo definitivno utrjene. Sedanje meje so začrtane v grobih obrisih in so zato še vedno, kakor se uradno pravi »v pogibu«. Nemška letala sedaj fotografirajo vsa demar-kacijsko črto in njen nevtralni pas in šele na podlagi tega bo meja sporazumno končnovcljavno določena, kar daje možnost, da se marsikje popravi krivica, saj je ostalo približno 800.000 Čehov v Nemčiji, ponekod cele 6trnjcnc češke naselbine (severna Moravska). Kljub vsem ogromnim teritorialnim izgubam pa je ostalo še vedno 400.000 Ncmcev v novi republiki, 6eveda ti so raztreseni po vsej državi. Približno polovica jih živi na Slovakcm in v Karpatski Ukrajini, kar ima za Nemce svoj poseben pomen, ostali so pa raztreseni po Moravski in Češki. Največje nemška mesto bo odslej Brno, ki ima od 300.000 prebivalcev nad 50.000 Nemcev, ti so v glavnem zaposleni v industriji, trgovini in mali obrti. Drugo mesto je Praga s 40.000 Nemci, okrog 30.000 Nemcev živi na jezikovnem otoku okrog moravskega mesta Jihlava, ostali so pa razsejani po manjših mestih in industrijskih središčih. Vsem Nemcem je zagotovljena vsa svoboda, kulturen in gospodarski razvoj in dovoljena organizacija v nemškem duhu in nacionalno-socialističnem svetovnem nazoru. Vsekakor to relativno nizko število Nemcev ne potrebuje tolike množine šol, še manj svoje univerze. V Berlinu jc bil v teh dneh dosežen sporazum, po katerem se vse odvišne šole preselijo v Reich. Konkretno rečeno: nemška tehnična visoka šola in univerza v Pragi se preseli v glavno mesto Sudctenlanda v Rcichenburg (Liberec), cha, kjer se začne redni pouk 1. decembra t. 1. šle vse učne moči, vsi nemški akademiki in pretežna večina inozemcev, kakor tudi ves inventar, knjižnice, kulturne ustanove in razne odvišne kor-poracije. Tudi za Slovcnce je ta vest zanimiva, saj jc veliko število naših akademikov, več generacij, študiralo na omenjenih vseučiliščih. V tem času bo tudi par slovenskih akademikov prizadelo to preseljevanje, s svojimi šolami bodo v najbližjih dneh odpotovali do novih kulturnih središč Rei-cha, kjer začne redni pouk 1. decembra t. 1. Državi novo ime? Pojavljajo se od časa do časa razni predlogi ljudi, ki mislijo, da je nastopil tudi čas za izmeno imena nove republike. Pri tem predlagatelji menijo, da mora ime biti karakteristično, kratko in tujini lahko izgovo.rljivo, ime, ki naj odgovarja duhu sedanjosti Ln bodočnosti. Samo par bežnih primerov: Čchoslavija, Velika Morava, Nitrosla-vija, ker leži v središču Evrope in bi tudi Slovakom pripominjala toliko cenjeno mesto Nitro. No-voslavija, kar naj simbolično pomeni ime v novo življenje čistih Slovanov. Zapadoslavija je odklanjana, ker glavni zapadni Slovani Poljaki niso v tej državi, pač pa sa Karpatski Ukrajinci, ki se pa etnografsko prištevajo k vzhodnim Slovanom. Berlinski »Volkischer Beobachler« jc predložil naziv Slavija, država Čehov, Slovakov in Ukrajincev) dnevnik Ukrajincev »Ruskij narodnij golos« pa ime »Srednjeevropska slovanska federacija«. Gospodarski strokovnjaki so mišljenja, da je 20-letna tradicija znaka mnogoštevilnih kvalitetnih ir/ prvovrstnih izdelkov »Made in Czehoslovakia« tolike vrednosti, da bi bila neprecenljiva škoda menjati ime druge republike. Prav taka vsi resni in preudarni ljudje mislijo, da je narodna nesreča Češkoslovaške sedaj svetu tako poznana in da je to ime imelo na svoji 6trani toliko simpatij tujine, da ni stvarnega razloga k menjavi imena, saj je sedaj, dasi okrnjena, postala re« prava, naro.dna Češko-Slovaška. Rehabilitacija Gajde in slučaj dr. Karla Perglerja Ljudsko je povsem razumljivo, da se za narodno katastrofo išče krivec, sedaj je splošno vse prepričano, da je ogromna izguba čsl. ozemlja poraz diplomacije. Stvar se preizkuje uradna, dokazuje sc pa tudi v javnosti. Dokazovanje je pa prepleteno s tolikimi važnimi drugimi dogo,dki, da na novo vstaja cela vrsta ljiidi, kiJ so bili na uglednih položajih in katere je prejšnji režim krivično preganjal. Sem spada tudi osebnost Rltdojfa Gajde, ki je bil za svetovne vojne general čsl. legij in je z neizmernim junaštvom prepeljal svojo armado preka Sibirije. Ob rojstvu republike je bil najvažnejša vojaška osebnost in je po letih napredoval v čin šefa generalnega štaba čsl. armade. S tega položaja pa je bil I. 1926. degradiran v navadnega vojaka brez pravice na pokojnino in na podlagi nekih šifriranih brzojavk iz 1. 1920, češ da jc bil v zvezi z boljševiki in zaradi vohunstva. Čsl. zunanje ministrstvo jc po zatrdilu dr. Beneša šele 1926. leta razluščilo. omenjene brzojavke, sicer iznenada aH kljub temu šele po šestih letih. In na osnovi teh maloverjetnih brzojavk je bil gen, Gajda z vojaškim razsodkom po pričevanju dr. Beneša in v soglasju s predsednikom Masary-kom degradiran. Ta proces je bil v teh dneh obnovljen in ni dvoma, da bo Gajda rehabilitiran. Ta dogodek je vsekakor do,kaz o postopanju prejšnjega režima, kadar se je bilo otresti svojih nasprotnikov. Imel bo pa ta dogodek tudi velik zu-nanje-političen pomen. R. Gajda je poslanec čsl. parlamenta in predsednik faš;stične stranke ter velik občudovatelj avtoritativnih režimov, kar bo z ozirom na novo orientacijo čsl. zunanje politike imela vsekakor svoj pomen v razvoju notranje politike. Prav tako nemilostno se je postopalo z dr. Karlom Perglerjem. Za svetovne vojne je deloval za češko asvobojenje v Ameriki in on je s 6Vojim iu m m Blagajnižarka trgovsko naobražena. vešča pisarniških del, z lastnim pisalnim strojem, vzorne vzgoje, želi namestitev. Naslov v upr. »Slov.« pod šifro »Zmožna kavcije« št. 18000. (a) Denar Vloge Zadružne gospod, banke kupimo najbolje. Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Višina« 1674. (d) Moškega za vsako delo, treznega, poštenega, z denarjem -sprejmem za družabnika. 1'onudbe upravi »Slov.« pod »333«. (d) Posojilo v gotovini ali vlogah 7, vknjižbo na prvo mesto, Iščemo. Plačamo &'U obresti. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Posojilo« 1675. (d) iTTnvvrpffBPii Mž/TiTihliiFill Bršljane, oleandre in juke v lesenih posodah poceni proda Sever & Komp., Ljubljana, (p) Prvovrstni trboveljski premog brez praha koks, suha drva nudi I. Pogačnik BohoriCsra S Telet en a 0-59 KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH1 Vnafevn Trgovino z mešanim blagom, blizu majhnega mesta na deželi, na prometnem kraju, oddam v najem. Potreben kapital 10.000 din. Naslov v upravi »Slov.« pod št. IS.007. (n) Oglas reg. pod S. br. 14037-31 Kadar začutite močno zbadanje, nevralgijo v obrazu ali med rebri, zavratne bolečine v ledvicah, kadar tožite zaradi migrene, nespečnosti, krčev, to vse je često znak, da se je v krvi nagroma-dila sečna kislina. Orcani za izločevanje, — (v glavnem jetra in ledvice) ne delujejo več normalno. Zdravljenje z Urodonalom pomaga pri osebah, nagnjenih k artrizmu, arterijosklerozi, obolenju ledvic, uremiji in kapi. UR0D0NAL pomaga izločevati strupe iz organizma. Efablissemenf Chafelaln dobavitelj pariških bolnišnic. 22 velikih nagrad — Pariš. Dobiva se v vseh lekarnah. skoro '200 let stara in preizkušena svetovna znamka PREIZKUŠENO SREDSTVO ZA NEGO VAŠIH UST IN ZOB. Po celem svetu priznana BOTOT voda za usta preprečuje skrčenje dlesni. Izredna prilika ugodnega nakupa knjig! Pod polovično ceno! Zaradi pomanjkanja prostora smo se odločili, da odprodamo naslednje knjige pod polovično ceno: Germano: Življenje sv. Gabriela ■ Sv. čistost......... Sainec: Za naše male , > » < Vole: Roka božja ■•»•■• Turšič: Izgubljeni raj ... • . Sardenko: Dekliške pesmi . . , Scharsch: Spoved malih grehov < , Potočnik: Dobri pastir, I. del . ■ a Potočnik: Dobri pastir. II. del a „ Potočnik: Dobri pastir, lil. del « ■ Teraš: Za visokim ciljem . . . . Teraš: Pri studencih zdravja in moči Teraš: Po stezah resnične popolnosti Vole: Otrok, 1. del . Vole: Otrok, II. del •>•••■ Prekrasni govori dr. Mihaela Opeke, t J. 21 knjig, skupna cena 408 din--— sedaj pa samo Kdor pa kupi v naši trgovini vsaj za din 50.— blaga, dobi krasno knjigo kot nagrado. Poslužite se ugodne prilike, dokler traja zal«ga! TRGOVINA H. NIČMAN, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2 • din 10,-t » din 5.-. • din 8— » din lO- • din tO— » din 18— • din 25— » din 38— » din 40— • din 40— i din 24— # din 24— din 24— • din 25— • din 24— sedaj skupno samo din 15.— sedaj skupno samo din 50.— sedaj skupno samo din 30.— sedaj skupno samo din So— din 200— posredovanjem prvi uvedel prof. Masaryka k pre-zidentu Wilsonu v Washingtonu-Tokiu, v 1. 1927. je bil pa izvoljen v čsl. parlament za poslanca v stranki »Narodne lige«, ki je bila v brezkompromisni opoziciji z dr. Benešem, tedanjim zunanjim ministrom, in v ostrem naspro.tju s predsednikom republike Masarykom. Po izvolitvi za poslanca sc je dr. Perglcrju osporavalo njegovo državljanstvo, in čsl. vlada prvemu svojemu poslaniku in ministru, borcu za svobodo naroda državljanstva ni priznala in to v dobi, ko 60 vsemogoči emigranti in tujci dobivali čsl. državljanstvo. Kot brezdomovi-nčc je dr. Karel Perglcr končno zaprosil za ameriška državljanstvo in danes je dekan pravne fakultete univerze v Chicagu, in zdi se kakor igra usode, da bo na tem vseučilišču predaval tudi dr. Edvard Beneš! Tudi za ta primer 6C bo našla prava rešitev. mnii]i] Večje industr. podjetje v Ljubljani sprejme iz-prašanega kurjača k moderni avtomatični kurilni napravi. V poštev pride le trezen, priden, Izprašan kurjač s prakso in primerno inteligenco, ki jo ta moderna naprava zahteva. Ponudbe oddati v upravi »Slovenca« do 21. t. m. dopoldne pod št. IS.011. ' (b) Kunaver Ludvik gradbeno - strokovno na-obraženi posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6-. telefon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in stanovanjskih hiš ln vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago. lise von Stach: 47 Poslanci iz Voghere Kulturno zgodovinski roman iz protestantske dobe. Poslovenil Fr. Omcrza. Oba sta torej živela samo telesno v sedanjem svetu, duh se je mudil v daljavah. Spoloma 6ta se ogibala velikih mest, ki morajo potegniti pozornost nase; če ju je pa zanesla na njihove ceste, sta lazila boječe po navidezno izginjajoči okolici, kjer sta si izbrala najskromejše prenočišče. Pa ubožna stanovanja so kljub vsej nizkosti vendar mejila skoraj na krasota in vzvišenost, pa vendar je bil Felice tieti, ki je žc pred 6vitom sili! k odhodu. Benjamina so manj vznemirjale svetle predstave, vendar je občutil mestna in samotna prenočišča ob polju brez razlike kot sitno zamudo. Če bi bil dobil v Felicu živahnejšega tovariša, ki bi dirjal z njim čez italijansko deželo, dokler ne bi trudnost udov ohladila vroče želje narave, bi jima bilo po dnevih polnih dela pripravile noči trdno spanje brez sanj! Tako so pa pa 6labo izrabljenih dnevih prišle mrzlične noči, da je pograbil Benjamin večkrat kamen sv. Hicronima in si divje raztrgal gole prsi, da bi telesne bolečine prevpile čustvo nagonske duše. Takrat se je zgrozil Fclicc in mislil, da muči grešnika njegov demo.n, plava ženska onstran Alp, in skuša skesanega romarja s satanskimi umetnostmi. Benjamin se je pa zavedal, da ne bi mogla nobena sladka ženska ljubezen pogasiti ognja, ki žge znotraj, ampak bi ga moral požreti, če ne bi padla nanj nebeška rosa. Med Felicevo počasnostjo in Benjaminovo ne-potrpežljivostjo je prišel veliki leden leta 1555, ko ■«ta meniha iz Voghere zagledala z višine via Cas-6ia pred nogami Rim. Prvič na dolgi poli je bil Benjamin, ki se je ustavil. S pogledom na milostna mesto sta se spremenila strah in nepokoj v samo osrečujočo ti- šino. Bilo mu je, kot da mu ne more nihče več iztrgati, kar je želel imeti. Globoka je vzdihnil in sc usedel na rob ceste, da bi 6i ogledal zemljo, ki nosi Rim, in nebo, ki ga prepreza. Zdaj jc odprl Felice prvič od let samoizvo-ljcne slepote oči za lepoto sveta, tudi njemu je spremenil pe.gled na Rim srce in jezik. On, ki je bil zaprt vase, obrnjen od ljudi, se je usedel zaupno k Benjaminu v travo, pokazal z roko čez Campagno na levi in rekel živahno Benjaminu: »Glej, brat, kako leži dih pomladi spreminjajoč barve nad Tibero! Je li modrina, jc li belina, je li srebro, kar sc razteza taka nežno čez pobočja in ono pinijo, ki nama reže nebo v dve polovici? Ah, kdo bi mo;;el to mešati, Benjamin, kdo sme! imeti skrivnosti velikih mojstrov...« Benjaminovo dušo je ob tej uri daleč kaj drugega razburjalo kot to, kar je izrazil Felice, vendar se je prerazločno spomnil veselja nad vnanjo obliko, ki ga je imel sam pri govorih o katoliški in lutrski veri, in je celo spodrinilo važnost vsebine, spomnil se pri Felicevih besedah svoje mladosti in prijazno odgovoril: »Prior Baltazar se veseli vseh darov, ki smo jih prejeli od Boga; zakaj ne bi šel v Rim h kakemu mojstru v šo.lo?« »Da, hočem,« odgovori žareče Felice, poskoči in iztegne roki proti Rimu. Tudi Benjamina jc hotel prisiliti, naj sc ne mudi nobeno minuto več, ta pa potegne Felica še enkrat k sebi in pravi: »Zamudi se pri meni! Poživi me, če gledam pred seboj kraj, od koder se razlivajo velctoki odpučanja k vsem rodovom in kjer naj bo tudi moja krivda oprana.« Benjamin se ustavi, potem pa dvigne pogled k visoko molečemu Vatikanu in nadaljuje: »Imam li prav, če iščem za tem mestom palač skalo, ki sega iz večnosti v čas?« »Brat,« odvrne Fclice, ki je tako žarko vzplamlel od navdušenja, da ni bila skala, ampak je moral biti kateri koli ideal njegovih sanj, ki mu je pognal ogenj v obraz, »brat, prihodnji rodovi, ki pridejo od jutra ali večera, od poldneva ali polnoči, v obzorje Rima, nc bodo dvomili, kje naj iščejo grob sv. Petra; kajti nad njim in v višavi neba, ki je ni dosegel šc noben zidarski mojster, plava prosto in vendar varno, — mogočno in vendar v angelski ljubkosti — plava v merah popolnosti kupola ...« »Felice, sanjaš!« se vmeša Benjamin. »Da, sanjam,« odvrne Felice, »in če se zbudim, ni nič; toda Michelangelo (Michelangelo Buo-narroti 11475-156-lj jc med drugim slika! Juliju II. strop sikslinske kapele, za Klementa VII. »Poslednjo sodbo«, za Pavla III. v cerkvi sv. Petra.) sanja in njegove sanje oplemenitijo stoletje.« Felice neutrudno pripoveduje Benjaminu o mojstrovih načrtih izpopolnitve cerkve sv. Petra. Bratovski složno sedita potnika in ogledujeta Rim, dokler ni zginila sonce za Janikulom in ni naznanjala hladna sapa, da se bliža noč Tresoč se od mraza sta vstala in stopala hitro navzdol. Ko sta že v popolni temi šla proti Vigna (Vinogradi di Papa Giulio, (Julij III. |1550—1555]: sta videla od daleč lahno razsvetljena okna levega krila v kazinu (Zabavišče). Ko sta se približala, sta našla Švicarja (papežev dvorjan) pri por-talu vrta, ki je vžgal dve plamcnici. Ker Felice ni poznal vile, je že hotel vprašati po lastniku, ki je smel imeti ponoči papeževega služabnika, ko sto.pi od nasproti ležečega zidu ob cesti človeška postava iz teme v svit plamenice in zapiči žareče oči v romarja. Felica je presenetil divji izraz mladeničev in ni čakal odgovora na vprašanje, ki ga jc zastavil samo v srcu, ampak jc krepkejc stopil, da bi pustil nočno postavo za seboj. Ta se pa ni umaknila o,d strani bratov in zašepetala tik pri Benjaminovem ušesu: »Vesta li, da leži umirajoč papež za onimi okni?« Benjamin 6e je ustavil in gledal neznanca v bledi obraz, ki sc je svetil v temi kot tro.hneč les. »Papež umira?« ponovi prestrašeno Benjamin in tudi Felice sili zdaj v mladeniča, naj pove, kar ve. Ta pravi: »Veselita se z menoj, brata v Kristusu, — Bog bo rešil plemenito telo glave, nevredne svoje ljubljene neveste. Preden se spremeni luna, iztrga smrt nemarnemu pastirju Giuliu tretjemu palico iz gobave roke, — vi pa, katoliški kristjani, molite, molite, postite se, čujte in molite, da ne pobere palicc nihče drug kot izvoljenec božji, sveti, ki pride.« Felice se razjezi. Še ni prekoračil Porta del popolo, ko ga že prisili neki norec, da popusti mir srca in razveseljujoče predstave v kraljestvu umetnosti in obrne dušo k verskim strastem. Spominja sc prerokb onega grbastega zvezdogleda v palači Colonnov. — prerokbe o svetem papežu, ki torej še niso prenehale navdajali rimska ljudstvo nekaj s srečo nekaj z nesrečo; nesrečo jc brez obotavljanja imenoval zaničljivo sodbo a poglavarju krščanstva v dečkovih ustih. »Če sta prijatelja edine cerkve,« začne znova tujec, ki je spremljal besede z neprijetnimi sičniki, »vaju vabim k sestankam .skalnatih čuvajev', ki stojč vedno pred Bogom in prosijo tega papeža, ki bo prisilil Grke in krivoverce, da 6e vrnejo, — ne z ognjem in mečem, ampak s sijajem svojega življenja. Ta Julij, ki sladi pojedine s kvantaml, s tem pač lahko požene prijateljem rdečico v obraz, bledice sovražnikom pa ne. Brata, ime mi je Bcnedetto Accolti. Bog mi je razodel skrivnosti in navezal skrb za svetega papeža na mojo, z milostjo obdarjena dušo; toda ne more samo eden čuvati nad skalo in molitev samo enega izsiliti od Boga njegovega svetega. Če se hočeta združiti z mojimi in me.jih prijateljev molitvami, spoznata hišo naše poboinosti po skali, ki je vrezana v vrata, v ulici, ki pelje okrog inkvizicijske palače.« Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel CeC Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Ceniii