★ ES PRIHOBSKI DHEVMIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Leto III - Cena 10 lir - 6 jugolir - 2.50 din UREDNIŠTVO IN UPRAVA trg GOLDONI 1, I NAD. Telefoni: Uredništvo 93-806 in 93-808 — Uprava 93-807 Rokopisi se ne vračajo. OGLASI pri Upravi od 8.30 do 12 in od 15 do 18 - Tel. 93-807 CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 40 lir. finančni in pravni 60 lir. osmrtnice 70 lir. NAROČNINA Cona A: mesečna 240, četrtletna 700, polletna 1300, celoletna 2400 lir; Cona B: 144, 414, 792, 1440 jugolir; FLRJ: 55,165, 330, 650 din. Čekovni račun na ime »Ljudska založba*: Trst 11-5156; Reka 45-301; Ljubljana »Primorski drevnik*— uprava 60-4045-34. TRST torek, 4. novembra 1947 Poštnina plačana y gotovini Sp°dizione m abbon. postale Stev. 737 |a osvobojenem ozemlja Grčije si ljudstvo gradi svojo oblast Atenska vlada nalaga nova bremena izčrpanemu ljudstvu -Tsaldaris prosi za novo posojilo 30 milijonov dolarjev Atene, 3. — Radio demokratične tanade poroča, da so na osvoboje-tl5rn ozemlju ustanovil; ravnateljevo za notranje zadeve. Za boljše reševanje razn:h vprašanj so pri J*11! ravnateljstvu ustanovili odse-e za notranjo upravo, za narodno Mšpcdarstvo, za prosveto, za zdravita, za socialno skrbstvo ter za 6®dlkalne organizacije in zadruge. Ustanovili so tudi ljudsko zaščito, M bo skrbela za red m ščitila i-j*^je državljanov ne glede na poučno prepričanje. , radio poroča, da je monar-bofaš;stična ofenziva v raznih po-^kjinah propadla .n demokratična Vojska je prešla v napad ter do-fcgla večje uspeh?. , Medtem pa gradijo ameriški m-‘tairji m strokovnjaki utrdbe na jAobibi Tasosa, Kreti, Krfu m Pe-‘taonezu. Sedišče v. Solunu je ob-saUo na smrt enega vojaka, tri ci-"liste pa na dosmrtna ječo. Obtoki so b.li. da so pripravljal1 upor vojaštvom. Radio poudarja vedno večje ame-hskp vmešavanje x grške zadeve 50 Poroča, da je vladna komis: ja ^ cene in mezde odklonila zahte- ve delavcev za zvišanje mezd in to na zahtevo ameriških izvedencev. Atenski listi komentirajo izjave voditelja ameriške misije Grees-vvolda, ki je dejal glede izenačenja grškega proračuna, da bo treba primanjkljaj krit. z novimi davki v znesku 600 milijard drahem. 40% izdatkov novega proračuna je določenih za monarhofašistično vojsko. Atenski listi pišejo v zvez,, z razgovorom Tsaldarisa s Trumanom, da so preučevali vprašanje ukrepov proti partizanom in pomoč: grški vladni vojski. Tsaldaris je tudi zahteval posojilo 30 milijonov dolarjev za vojsko. Proces »roli Marajo zaključen Bukarešta, 3. — Na razprav; proti Maniuju :n njegovim tovarišem so bile zasiišane včeraj nove priče. Stari član kmetske stranke Neku je kot priča izjavil, da je Mihe-lacke leta *t946. zatrjeval, da bo verjetno prišlo do anglo-ameriške-ga napada proti Sovjetski zvez: :n da se .mora kmetska stranka resno pripravit; za protisovjetsko vojno. Priča je poudaril, da je Maniu vse- Sovjetski predlog glede Palestine Volivni stroj na delu v komisiji za varstvo « Poziv Južnoafriški zvezi Lake Succese, 3. — V komisiji za tarstvo je zahtevala Indija od ko-^talnih držav, naj vsa neavtonom-J* czemlja podvržejo sistemu var-^ v smislu osnovne listine OZN. drugo b:sedo, navedeni predlog Scja sedanji način vladanja koflo-imperijev in jih hoče spre- ^OOOOGGGGOGGOGGOOC JOGO Kdo ustvarja **lezni zastor? „^°5Po<2 a. H Gardner, Lt. Col. A- Area Commissioner je ta- cenzuriral plakat z resolu- k(>le Cl!0> sprejeto na ustanovnem kon-jeesu SIAU za STO, za katerega ni.Krvšilni odbor prosil davolje-® sct nalepenje po mestu: ;u zadnja dva odstavka reso-ni,l,e je napisal z rdečim svinč-<,NON APP ROV AT On. Ta '® odstavka se glasita: ^Ongres «ugotavlja v po- Voj * ta x ukrepih okupacijske Dj. -e uprave očividno kršitev ®vne pogodbe, kar predstavlja ko oviro za normalizacijo raz-^ ba našem ozemlju, ;n zato ijjj -Va, ha Varnostni svet OZN okupacijske oblasti doseže č.u s,'0Vanje obveznosti ižhajajo-' določb mirovne pogodbe.* 'olu *e 9' Gardner črta‘ te re' i;er Cl>e ta odstavek samo zato. p, ~~ kakor pravi star slovenski nufr°hQr — resnica v oči bode, služi v ponovno potrditev htr.,,Uk(u vojaške uprave, ki za-fr,.3, za vsa motorna vozila, ki Sliiv° u Trs* te Koprščine in .ne izpolnitev nekakšnih kn.Ul Stožcev z neštetimi vpra-tfr!1’ Iti jih je nato treba vidi-*e . n° finančni intcndanci, če p.tattla hočejo vrniti v Koper. l^eciur° kJzer je treba ponoviti pri tifo noft, ,e prometa med obema co-ksh- STO'i°• kar je seveda ne-6e. osana kršitev mirovne pogod-kateri govori predzadnji od-iu>riek tesolucije, ki je g. Gard-žp ® zbodel v oči, ker ugotavlja b!n?ofcemu otroku na STO-ju > resnico. da bi podobne mere ltQ]^ela za vozila, ki prihajajo iz ®?c/e s tem dokazala, da je Ved,, stvamost., ne pa da je še L. t. m Tš/ilijn l.nl.n. rt ri meniti v sistem varstva. Kolonialne države, ki so se temu predlogu uprle, so s pritiskom na od njih odvisne države 24 glajsov in ravno toliko jih je prejTa indijska resolucija; en delegat se glasovanja m udeležil, tako da je indijski predlog prepadel. Za predlog so glasovale slovanske, arabske in nekatere države Latinske Amerike. Takoj nato pa so v glavni skupščini sprejeli z 41 glasovi proti 10 sklep, s katerim pozivajo ponovno Južnoafriško zvezo, naj predloži za prihodnja zasedanje glavne skupščine pogodbo o varstvu glede južno zapadn:h afriških ozemelj, k; so svoječasno pripadale Nemčiji. Sovjetski delegat Carapkin je v komisiji za Palestino zahteval, naj se s 1. januarjem 1948 ukine angleški mandat nad Palestino m naj angleške čete zapustijo to deželo čimprej, na vsak način pa v roku 3 ali 4 mesecev od danes. Carapkin je nadalje predlagal, da sme trajati prehodno stanje kvečjemu eno leto; v tem času bo u-pravljala Palestino posebna komisija Varnostnega sveta s sedežem v Palestini. Sovjetski delegat je stavil še nadaljnje predloge glede razmejitve araJbske in židovske države, izvolitve začasne vlade, uvedbe vo-livnega zakona, ki ga bo odobrila komisija Varnostnega sveta ter u-stanovifev milice, ki jo bodo sestavljali domačini pod vojaškim nadzorstvom Varnostnega sveta. Glavna skupščina je danes v plenarni seji nadaljevala razpravo o predlogu komisije za varstvo glede ustanovitve posebne komisije, ki naj prouči podatke, nanašajoče se na neavtonomna ozemlja. Podatke morajo pribaviti kolonialne države. Navedena komisija naj bi kolonialne države prisilila, da morajo poslat; redno poročilo tudi o političnih vprašanjih teh ozemelj. Kolonialen« države smatrajo te predlog1 za nesprejemljive. Predlog so podpirale SZ, Indija, Hot-ndska in Kolumbija, med tem ko je b;la proti predlogu Nova Zelandija. Razprava se nadaljuje. lej sovražil ;n ščuval na vojno pro-ti Sovjetski zvezi, Ko je obtoženi Mihelacke stavil prič« vprašanje, če je imela kmetska stranka v programu agrarno reformo, je . Neku to okolnost potrdil, toda dodal: Ta program ste nosili v žepu, toda kmetom n.ste nikci; hoteli dati zemlje.* S tem je bilo končano zasliševanje prič ta danes bo sedišče verjetno že razglasilo sodbo. Priprave za proslavo Oktobrske i evolucije Moskva, 3. — List «Trud» poroča o pripravah za 30. obletnico Oktobrske revolucije v raznih državah. Tako je 13 tisoč češkoslovaških mest in vasi poslalo Stalinu in sovjetski vladi čestitke. Delavci nacionaliziranih podjetij so poslali Stalinu 187 tiseč razglednic. Dne 6. ;n 7. t m. bodo v Pragi velike množične manifestacije. Enake svečanosti bodo v Jugoslaviji. V ta namen so imenovali posebne odbore v tovarnah, vaseh, uradih in šolah. Velike priprave za proslave delajo tudi na Madžarskem. Delavci pripravljajo darove za Stalina. Prav tako bo Romunija proslavila ta dogodek z uvdbo «Ted.na romunsko - sovjetskega prijateljstva*. Tudi Albanija noče zaostati. Delavci tovarn «Partizan» in električne centrale v Tirani so poslal; čestitke sovjetskim delavcem. V Bolgariji se vrstijo proslave že od 10. ok‘obra. Ta dan se je z vriikim množičnim zborovanjem v Sof!ji pričela proslava. Finska in demokratična Kitajska bosta priredili ob tej priliki številne slavnosti. Triletnica izhajanja reškega dnevnika „La Voce del Popolo" Dne 27. oktobra so minila 3 leta, od kar je začel izhajati med narodno-osvobodilno borbo italijanski demokratični reški list »La Voce del Popolo*, ki je odigral veliko vlogo za dosego dokončne zmage nad fašizmom in ki sedaj vsakodnevno doprinaša svoj ogromni delež k izgradnji nove svobodne Reke v sklopu LR Hrvatske v novi Jugoslaviji. Tovariškemu dnevniku z Reke ob tej priliki iskreno čestitamo in mu želimo v borbi za izgradnjo velike reške luke in vse domovine največjih uspehov. RAZSTAVA demokratičnega tiska STG-ja je odprta od 9. do 13. in od 16. do 21., tako da jo lahko obiščejo tudi delavci in nameščenci, ki so zaposleni do pozne ure. izpolnili bomo oporoko padlih borcev z nadalieuaniem borbe za base pravica Maršal Tito sprejel nadškofa iz Yorka Beograd, 3. — Maršal Tito je sp e jel danes v prisotnosti namestnika zunanjega mrnstra Velebita nadškofa iz Yorka dr. Sirčlo Corbeta, k; je na obisku v Jugoslaviji. Salllanf v Sofiji Sofija, 3. — V Sofijo je pr.spel danes glavni tajnik Svetovnega sind.kalne zveze Louis Saillant. bil Povezan z Italijo, kakor da JttJk"' nien sestavni del, dela vo-bbio uPrava ravno nasprotno: iof;0 tistg famozno Chširchil- (L iekleno zaveso nted obema i> J.,rna STO-ja, ki bi morali biti hi, pogledu tesna poveza- kifr 0(irt ne. Za vozila s tablicami (Pj • Milano, Firenze, Udine itd tuai 2(7 a.vtomobile s ta ia jjni m ni nikakršnih ukazov Hl()1tPolnievanje obrazcev, le vo-pj, £P se delajo ovire... rQnj ek Gardnerjevega cenzuri-ie na Pa je vsekakor v tem, da hn *etrtal tudi naslovne besede ki se glasijo: I Aie (Jo,« mo, kakšne pojme ima g 0 naivečji politični or-VT” na STO-ju, gotovi pa {!ai’di bo rsak od nad 100 tisoi iehzUr- SIAV-ja smatral takšno ’t>0Qal'ran*e za najmanj kar je e .ren za mir med narodi. Za njim je tov. Nadja govorila v slovenščini. Pouda-rila je, da so ti junaki padli pod , zločinsko roko onih, ki so danes | še vedno na svobodi in si upajo celo skruniti grobove svojih žrtev. To nam bodi v opomin, da nadaljujemo borbo za načela, za katera so ti junaki padli. Po govorih je množica v sprevodu odšla na pokopališče k Sv. Ani, kjer je položila vence na grobove talcev. V kulturnem krožku «Slavko Škamperle* pri Sv. Ivanu so ob udeležbi velike množice odkrili na pročelju poslopja spominsko ploščo za padlimi Svetoivančani. Tov. Gruden je orisal narodno-osvobodilno borbo in doprinos Svetoivan-čanov zanjo. Na plošči so vklesana imena 45 padlih aktivistov in partizanov. Pevski zbor je pod vodstvom tov. Venturinija zapel pesem »Bratom*. Nato so spregovorili še tov. Voj-cnir in dr. Kosovel v slovenščini, tov. Gasparini pa v italijanščini. Govorniki so poudarjali pomen te svečanosti, ki nas spominja, kako Vztrajno, nesebično in požrtvovalno mora bit; delo po tako drago plačani zmagi nad nacifašistično zverjo, da si ohranimo pride, bitve osvobodilne borbe. Z ramo ob rami so v tem boju na življenje in smrt hodili naši zavezniki, ko pa je bila dosežena zmaga, so nam obrnili hrbet. Očitno podpirajo ostanke fašizma, kar so ponovno dokazali s tem, da hrvatskemu narodu na STO ju, ki je aktivuo sodeloval v osvobodilni borbi, niso v teh dneh ugodili prošnje za izdajanje lista, edine pisane besede v njihovem jeziku. Na drugi strani pa je VU dovolila izid dveh listov, ki jih lahko imenujemo fašistične, ker pričenjajo svoj program z geslom «višje rase* italijanskega naroda. Govorniki so končfio pozvali ljudstvo, naj vzitraja v borbi in se bori za svoje pravice. Tov. Jofež ja recitiral «Pismo materi*, pevski zbor pa je zapel še Venturinijevo r ... • - I - r 1 ‘3 .‘]r 7 JL i ^ ' Ji Lšoš. m s .-Mm K •i jll..j-j ' ji1 ■: »l: »IJI - ,1:v , ' Komemoracija žrtev fašizma v rižarni Tov. Bidovec govori ob odkritju spomenika padlim v Boljuncu pesem «Osem blagrov*. Ob 11.30 uri je bila v domači cerkvi maša za padlimi, pri kateri je pel sveto-ivanski pevski zbor. V Boljuncu so spomin na padle borce počastili z odkritjem spo- spomeniku obljubil, da bo mladi rod. nadaljeval delo padlih. Tudi pevski zbor in združena godba vseh bližnjih vasi sta z nekaj žalostin-kami počastila spomin padlih tovarišev. Po blagoslovitvi je spregovoril tov. Hreščak, ki je med drugim dejal, da bo najboljši spomenik padlim, če bomo ohranili spomin na njihovo delo, ki nam. mora ostati v srcih ter nas voditi v nadaljevanju borbe za dosego idealov, za katere so oni dali življenje. S postavitvijo spomenika pa n smo še izpolnili naše dolžnosti, ki je ta, da visoko dvignemo plamenico borbe za pravice našega ljudstva. Nato je tovarišica Carletta v italijanščini govorila o zatiranju pod fašizmom, ki se je zaganjal še po- ljalj v New York, kjer bodo Franciji odjprli kredit v dolarjih. ZAGREB. — Slovesno so izročili prometu 4625 m avtomobilske ceste ■ Bratstvo in edinstvo* Beograd-Zagreb, ki. so jo zgradili člani za-giebske ljudske fronte. TIRANA. — Slovesno so izročili prometu avtomatično telefonsko centralo v Tirani, ki jo je podarilo jugoslovansko ministrstvo za pošto in brzojav. Sofija, 3. — Bolgarski ministrski svet je odobril proračun za elektrifikacijo za tekočo leto, ki znaša 6 milijard in 100 milijonov levov. Večji del tega zneska je dioločen zg. e-lektriflkacijo in za nabavo materiala v inozemstvu. Beograd, 3.— Progo Drač-Elba-ran, ki je prva albanska železnica, ki jo je zgradila mladina, bodo izro-č li prometu ob 30. obletnici Oktobrske revolucije, 7. novembra. Se vedno ovirajo povratek Jugoslovanov Ljubljana 3. — Na Jesenice je prispela skupina 188 jugoslovanskih izseljencev iz Nemčije in Italije. Izjavili so, da so jim oblasti skušale preprečiti povratek. Izdajalska duhovnika Prešeren in Kotžfk. sta stalno v stiku, z Vatikanom, sta skušala izseljence prepričati, naj se ne vrnejo, in j.h nato poslati v Argent no. Neki izseljeneč je izjavil, da so italijanske oblasti zažigale vsa pisma, ki so jih izseljenci dobivali od ddma. Miholajrzyk prispel v Anglijo Varšava, 3. — Namestnik zuna njigia ministrstva je v zbornici spo-ločil, da je Miko!ajczyk prispel danes v Veliko Britanijo in da je bil za to pooblaščen. Predstavnik letalskega ministrstva je sporočil, da je Mikolajczyk potoval z letalom RAF-a. Tov, Gasparini govori ob pri Sv. menika. Med imeni 22 padlih sta tudi 2 Italijana iz Sicilije, ki sta se skupno s slovenskimi tovariši borila in dala življenje za svobodo. Spcineitik sta v repentaborski kamen vklesala partizana tov. Ver-gmella in Husu s Proseka, Načrt je izdelal partizan tov. Izidor Zobec iz Boljunca. Zjutraj „e bila maša zadušnica za padle ob obilni udeležbi. Odkritja spomenika se je udeležilo prebivalstvo iz vseh bližnjih vasi. Predsednik ZPP iz Boljunca tov. Starc je s kratkimi besedami izročil spomenik ljudstvu v varstvo. Organizacije ;z domačih in bližnjih vasi so položile vence, mala picnirka je deklamirala »Partizanovo oporoko*, pionirček pa je ob odkritju plošče padlim. Ivanu sebno v Sl.ovence. Ju. sedaj po dolgih letih trde borbe nam še vedno odrekajo naše pravice. Zato obljubimo tistim, ki so za svobodo dali življenje, da bomo združeni nadaljevali' njihovo borbo proti Spomenik padlim borcem na Kontovelu mm i- J tj' -t Spomenik padhm o Trebčah vsem oblikam fašizma, da do kraja izpolnimo njihove zaobljube. Župnik tov. Bidovec je govoril o podtalni antifašistični borbi, o poznejši osvobodilni borbi in nato .dejal: Vi, matere, žene, otroci in sorodniki padlih, ne žalujte, kajti njihove žrtve niso bile zaman. Pripeljali so vas na pot svobode. Zato bo v naših srcih ostal nanje trajen spomin, ter nas vzpodbujal k nadaljnjemu delu. Tudi na Kontovelu pri Trstu so odkrili spomenik padlimi partizanom. Preko 2000 ljudi se je zbralo pred cerkvijo, od koder se je razvil sprevod proti pokopališču, kjer so Kontovelci napravili spomenik svojim 32 padlim in pogrešanim sinovem. Množici so spregovorili tov. dr. Dekleva Jože, tov. Renato Rizzotti ki domačin tov. Cijak Alojz. Prva dva govornika sta poudarila borbo slovenskega in italijanskega lji-dstva proti fašizmu in velik doprinos, ki so ga Slovenci dali v tej borbi. Tov. Dekleva j« poudaril, da tovariši, ki so padli v osvobodilni borbi in katerih spomin obhajamo danes, niso padli le za osvoboditev slovenskega naroda izpod fašizma, marveč so se borili tudi zato, da s; na ruševinah starega gnilega reda sprosti nova boljša bodočnost slovanskega, naroda. Borili so se zato, da se v dejanjih ustvari bratstvo med narodi in da se stvcrl trdna povezanost slovenskega ljudstva. Pri tem Jih je spremljala napredna miselnost in velika požrtvovalnost ter ljubezen do svojega naroda, svoje domovine in človeštva sploh. Govoril je nato o vseh ovirah, ki nam jih vojaška uprava postavlja, in je ljudstvo pozval, naj sledi zgledu padlih tovarišev ter naj se drži gesla, ki so ga napisali na spomenik: »Lepo je, veš mama, lepo je živeti, toda za kar sem umrl, bi hotel tle enkrat umreti’’» Tov. Alojz Cijak je v verzih prika-zal pomen sloven-* .V. 3‘l akta gora, kjer so t' slovenski fantje u-1 mirali za svobodo J- j Blovenskega eiaro-rL da. Svečanosti so * prisostvovale tudi , > antifašistična orga- nizacije iz okoliških vasi in položile vence na spomenik. Spomenik, ki je zgrajen v obliki Triglava iz samih naravnih kraških skal, je trud domačih fantov, ki so več mesecev neumorno delali. Načrt je napravil tov. Cijak. V Trebčah se ie na pokopališču, kje* so odkrili spomenik padlim borcem, zbralo nad 800 ljudi. Razne organizacije so položile veace, dva govornika pa sta govorila o požrtvovalnosti padlih tovarišev, ki nam morajo bitj za zgled pri naši nadaljnji borbi. Nato se je množica zbrala v vasi, kjer je govoril tov. Malalan. BUKAREŠTA. — Prva tovarna traktorjev v Romuniji Ja v septembru Izdelala 50 traktorjev in prekosila načrt. Poires v Peruju Lima, 3. — V Peruju je bil rnečan potres. V kraju Satipo, kjer so se porušile vse hiš”, je bilo 40 mrtvih. Zrušila se je tudi bolnišnica ;n mnogo bolnikov je ostalo pod ruševinami. V vasi Zamerced j? polovica hiš porušena. Tudi v drugih krajih je škoda velika. Sodelovanje sovjetske mladine pri izvajanju petletke Moskva, 3. — »Pravda* objavlja pismo 26 milijonov članov Zveze komunistične mladine generalis;mu Stalinu. V pismu obljubljajo,-da bodo neutrudno delali za izvedbo gospodarskih načriiov ter da sa bodo pridružili industrijskim, poljedelskim in ostalim delavcem. Obljubljajo dalje, da bodo vedno budni pred spletkami sovražnika in vedno pripravljeni, da premagajo vse ovire. Nove žrtve kolere Kairo, 3. — V zadnjih 24. urah Je bilo 461 novih pr.merov kolere, 271 bolnikov pa je umrlo. Radio grške demokratične vojske poroča, da so tudi v Atenah, Pireju m drugih krajih zabeležili prve primere kolere- V dveh dneh je umrlo okoli 100 oseb. Finančna reforma v Franciji Pariz. 3. — Finančni mhTster Schumann je sporočil, da je m ni-strsk; svet odobril osnutek zakona za finančno reformo. Wallace Italijanskim ženam Rim, 3. Bivši amerišk; podpredsednik Henry Wallace, ki je sedaj v Rimu, je v proslave na italijanske žene na prošnjo zveze italijanskih žen izjavil, da se morajo žene združiti v delu za mir. Američanov, k. ljubijo mir. Je več kakor pa si on:, k; čita liste, predstavlja. Zelo mnogO jih .e in sedaj so na tem. da se organizirajo in najdejo način, da izrazijo svoje ideje. Wal-lace j? nadaijeval, da je srečen, ko more ugotovit;, da želijo italijanske žene mir. Uspeh rudarjev v Pern«ku Sofija 3. — Rudarj; premogovnika x Pemiku so izkopali 13 200 ton premoga, namesto samo 9 tisoč ton. kakor je bilo predvideno. Povišek prcdukcije je pripisati tekmovanju, ki so ga rudarji v Per-nlku pričel; v proslavo obletnice sovjetske oktobrske revolucije. Razgovor Wallace-Togllatti Rim, 3. — Henry Wallace Je imel razgovor l glavnim tajnikom it.a* Ujanske komunistične stranke Pal-mirom Togliattijem. ^ „ Tednu demokratičnega tiska" do 9. t. cit ate!j Pridobi vsaj enega novega naročnika PRIMORSKI DNEVNIC 4. novembra 1947. Alt ni to politična šola? Čeprav je šolska oblast objavila, da so pouka prosti dnevi samo 1., 1 in 3. november, so včeraj šovinistični profesorji pozvali dijake, naj se danes udeležijo šovinističnih manifestacij. Da so te manifestacije političnega značaja in nimajo s šolo ničesar opraviti, gotovo ve tudi ZVU, ki dobrohotno ždj in dovoljuje, da po italijanskih šolah ukazujejo šovinisti, ki bodo tudi danes nagnali šolsko mladino na tako zvane manifestacij«. Čudno, da prav ta ZVU ni še objavile nobenega uradnega poročila, čeprav je vselej takoj objavila poročila, da ne bo trpela uvajanja politike v šolo tedaj, kadar starši niso dovolili, da bi njihove otroke poučevali včerajšnji kolaboracionisti. Jasnejšega dokaza o političnosti Italijanske šole v Trstu gospodje profesorji pač niso mogli dati ZVU. Skrajni čas je torej, da ZVU napravi konec šovinističnemu delovanju, s katerim v šolah vcepljajo mladini narodnostno nestrpnost. TRŽAŠKI DNEVNIK So cialnn zavarovanje naj bo v hnrisl zai/aroi/ancem Krivično postopanje z dnevničarji na pošti ZVU je nakazala vsem državnim uslužbencem večji denarni znesek ki so ga dobili tudi uradniki na pošti. Vendar ga niso dobili nekateri poštni uslužbenci, in sicer razna-šalcj z izgovorom, da kot dnevni-čsrji niso državni uslužbenci. Ker so tj dnevničarji uslužbeni na državnem uradu in se ravnajo po njegovih predpisih, bi morali ž njimi postopati kot z ostalimi državnimi uslužbenci. Zaradi takega krivičnega postopanja, ki ima namen razdvajati uredništvo od ostalih uslužbencev, so dnevničarji ?a-čeU protestirati. Za opravljeno dolinost suspenzija iz slulbe «Giomale di Trieste* je preit kratkim poročal, da so suspendirali iz službe onega civilnega policista, kJ je za časa znane šovinistične manifestacije v gledališču «Roseetti» branil nekega gospoda, ki se ni pridružil manifestaciji in katerega •o zato pobalini napadli. T mu poročilu Je dodal Kat še razlago z določenim namenom, ki pa nikogar ne preseneča, saj vsi ta Ust poznajo. Kar pa »e ljudem čudno zdi, Je to, da so suspendirali iz službe policista, ki je branil napad nega človeka, kar bi pač bilo po vseh pravilih policije njegova naravna dolž n ost. No, v domeni ZVU, pa ravnajo ravno narobe in policaje, ki vestno vrše svojo dolžnost, kaznujejo. Stvar nas pa kljub temu ne b! smela čuditi, saj smo vajeni še večjih protislovij in nesmislov. Morda pa omenjena vest vendarle ni točna in so policista suspendirati le pr, «GiomaHe dl Trieste*? Kot je še veliko problemov na STO-ju, ki še niso našli pravilne rešitve ali se rešujejo še po starih izrabljenih načelih, prav tako Je tudi socialno zavarovanje ena izmed tistih perečih vprašanj, s katerimi se bo mdrala baviti bodoča tržaška javna uprava in zlasti naše politične organizacije ter najti pravilno in pravično rot, ki bo koristila širokim slojem tržaškega prebivalstva. Glavni namen socialnega zava rčvanja je pač v tem, da se zava rujejo delovne moči, da prejemajo podporo tudi za časa bolezni ;n da lahko s sredstvi, ki Jih dobijo od socialnega zavarovanja vzdržujejo sebe in svojo družina ter se škoda, ki bi jo moral trpeti posameznik prenese na skupnost. Ta namen, zaradi katerega je bila ustanovljena, b; morala upoštevati tudi «Prowi-denza Sociale* v Trstu. Dejstva kažejo prav nasprotno. V Trstu se uvaja pri tej ustanovi še vedno stara italijanska praksa; pri poslovanju je opaziti škodljiv birokratizem, ki ni v interesu zavarovancev, to Je delavcey -n nameščencev. marveč zavoda in onih, ki to zavarovanje upravljajo. Dočlm plačujejo delavcj 7250 lir mesečno, uradniki pa 5500 je vendar treba ugotoviti, da so zavarovanci kljub tej vsoti, ki znaša skoraj eno četrtino mesečnih prejemkov, navezani na privatno zdravljenje, ki Jih seveda pregej stane. Dogaja se, da so ljudje v primeru večjih bolezni prisiljeni predati najpotrebnejše. Popolnoma jasno j«, da «ProVVl-denza Sociale* ne vrši svojih dolžnost! do svojih članov. Nastane vprašanje ali sploh vrši s temi o-gromnimi fondi, ki se stekajo v njeno blagajno kakšno pozitivno gospodarsko vlogo. Ali je kdaj uporabila te fonde za zidanje hiš. invalidskih in počitniških domov, bolnic itd., s čimer bi pomagala dvigniti zaposlitev brezposelnih in neposredno koristila izboljšanju položaja širokih množic ter tako ugodno vplivala na celotno gospodarstvo STO-ja. ■ Poleg «Prowldenze Sociale* Je v Trstu še več podobnih ustanov, ki imajo vse približno istj namen in ki na enak način bogate na račun žuljev naših delovnih ljudi. Zato bi bilo nujno potrebno poenotiti socialno zavarovanje v enem samem zavodu, s čimer bi se zmanjšali stroški ter bi se dvignila višina socialnih podpor. Raztegniti bi bilo treba podpore na vso družino za primer bolezni, poroda ali smrti zavarovanca. Uvesti bi bilo treba neposredno sodelovanje prizadetih, to je delavcev in nameščencev. Na ta način bi se lahko uvedla kontrola in pravično podeljevanja podpor, hranarin, pokojnin itd. Odstraniti ves blrokra-tlčn- aparat in ga nadomestiti z novim v smislu demokratičndi načel ter znižati vse socialne prispevke. Ce bomo upoštevali ta načela, bo socialno zavarovanje v novih rokah moglo v polni meri izvrševati svoje naloge. Organiziralo bo lahko zdravstveno in higiensko službo ter vplivalo na modernizacijo in izboljšanje pogojev v javnih bolnišnicah ; postavilo sanatorije za posebne bolezni n. pr. za jetiko, za katero boluje velik procent delavcev zlasti v nekaterih kategorijah, ki delajo v nezdravih razmerah. Organiziralo bo klinike, poliklinike, domove za onemogle in splošno zdravstveno stanje. Zelo važna naloga socialnega skrbstva bo tudi, da vpliva na izboljšanje delovnih pogojev v podjetjih in tvcrnicah ter da zahteva, da pristojne oblastj dodelijo težkim delavcem, ki delajo v neugodnih higienskih pogojih dovoljno količino dodatkov po cenah za raclo-niranp blago. Naloga naših politični in sindikalnih organlzarij ter zavodov za socialno zavarovanje pa je, da se to tudi dejansko uredi. Dočlm J« socialno zavarovanje na ozemlju STO-ja, k. spada pod VU še neurejeno. Je v istrskem okrožju, kjer ima ljudstva oblast v svojih rokah to vprašanje že rešeno v korist delavskim množicam. V Kopru se je ustanovil zavod za socialno zavarovanje, ki Je zgrajen na enotnih principih in ki povezuje vse prejšnje ustanove socialnega zavarovanja ter nudi svojim članom vse ugodnosti za primer bolezni, onemoglosti, starostno, oziroma o-sebno pokojnino, ki deseže 90% povprečnih prejemkov, zavarovanje za pr! mer nezgode itd. Kljub napadom reakcije na vse. kar je ljudsko in demokratična se tam. kjer Ima ljudstvo oblast v svojih rokah, dela in gradi in Je tudi socialnp vprašanje delavcev in nameščencev pravilo rešeno. Priprava za 30. obletnico oktobrske revolucije Vse tržaške delovne množice se vneto pripravljajo na proslavo velikega praznika 30. letnice oktobrske revolucije. Po vseh kulturnih krožkih in prosvetnih društvih v Trstu in okolici se vrš« predavanja o pomenu te važne obletnice, ko Je sovjetsko ljudstvo krenilo na pot napredka In soc'alne pravičnosti. Ljudstvo se udeležuje predavanj v velikem številu in z zanimanjem sledi izvajanjem predavateljev, saj se globoko zaveda, da je oktobrska revolucija zelo važen mejnik v Zgodovini delovnega ljudstva in človeštva na splošno V škedenjskih plavžih se kvari premog Ogrožena je zato dobava plina Da se prepričamo, kaj je s premogom, k. tli v škedenjskih plavža h, se Je včeraj naš urednik napot1! v tdvarno, kjer so mu delavci dali podatke o tem nenavadnem pri-gom, ki tli v škedenjskih plavžih, meru.. Premog, ki že več mesecev tli, je določen samo za dobavo plina. Dasi se je večkrat dogodilo in se dogaja, da se premog vname ali 01 danes črkne Q, R, In S i v parnl^u al: „pa'ko >*■ raz: v. . 1 ložen, se do sedaj se n-kdar ni na vrsti pn žigosanju osebnih | zgodilo v plavžih, da bi se vnele izkaznic v Trstu. | takšne koUč.ne kot sedaj, ko gori VESTI S PODEŽELJA Vremensko poročilo Z Ane 3. oktobra t. 1. Zračn; tlak 762.6, toplota 32.9; 17.0; 11.6, veter 10 km na uro, nebo oblačno, morje nemirno, toplota morja 14.5. FIZKULTURA Nogometno prvenstvo STO-ja Tovarn« strojev na prvem meatn z eno točko naskoka -Magdalena, Sv. Ana in Skedenj nlenl najnevarnejši za* sledovalcl - Težak poraz Nabrežine Švedskem in Češkem dve nov< pomembni zmagi. Dinamo Je v drugi, tekmi turneje po Švedski premagaj v Goeteborgu enajstorico »Kam-pratema* z visokim rezultatom 5:1, CDKA pa Je v Pragi pred 60 000 gledalci zmagal nad enajstorico «Sparte» z rezultatom 2:1. KOPER Pri Furlani Genovefi iz Kopra, ki ima na trgu del Ponte majhno stojnico z drobnarijo, je ugotovila narodna zaščita, da Je nabavljala vse blago v Trstu in ga nato v Kopru prodajala za isto število ju-golir s 30% poviškom. Furlanova se bo morala zagovarjati pred oblastjo. Zaradi navijanje cen je bila prijavljena tudi Bonin Ana iz Kam-pel-Solare, ki je prodajala -mleko po 40 lir, dasi je uradno določena cena 35 lir za liter. BABIČI KAMPEL-SALARA Otvoritev nove mesnice. Na željo ljudstva iz Tribana, Bozj.tr.anna, Kampel-Salare in Manžana je bila v soboto odprta nova mesnica. S tem so ugodili ljudem, ker jim ne bo več treba hoditi po meso v Koper. Tako skrbi ljudska oblast v tistem delu STO-ja, ki je pod upravo VUJA. BORŠT PRI KOPRU Naša vas, čeprav je zelo oddaljena od mesta, se je vključila v enomesečno tekmovanje in se te dni aktivno pripravlja na «Teden kulture*. Zene so se že javile za analfabetski tečaj, ki se bo pričel Četrtega novembra. Tudi najstarejše med njimi se bodo tečaja ud ležile. S skupnimi napori bomo odpravili nepismenost v naši vasi. Mladina pa se pripravlja na proslavo sedmega novembra z vajami za nastop. Klavrna proslavitev „iialijanslva" Trsta Z nedeljsko zmago v Ižoli se je Tovarna strojev otresla svojih tekmecev In zasedla prvo mesto na kvalifikacijski lestvici. Njena nedeljska zmaga pa gre bolj na račun izredne smole domače enajsto-rioe, kakor pa njenemu znanju. Medtem ko je Ižolane spremljala »mola, ne moremo tega trditi za Pirančane in Umagovce, ki se imajo le sreči zahvaliti, da so Magdaleni -n Gostalungi iztrgali po eno tOčko. Rezultati: Tovarna strojev-lžola 1:0; Umeg-Cosrtalunga 2:2; Mag-dalena-Plran 2:2; Montebello-Na-breitfia 5-0; Ponziana-Rojan 3:2; fikedenj-Aurora 3:0; Dreher-Mllje 8:1; Sv. Ana-Pristaniščnlkt 2:0. Nedelja remijev Italijanskega prvenstva KVALIFIKACIJSKA LESTVICA 8 7 6 6 5 5 4 3 3 3 2 2 0 0 0 0 Tovarna strojev 4 4 0 0 8 0 Magdalena 4 8 1 0 12 5 Bv. Ana 8 8 0 0 6 0 Skedenj 8 3 0 0 19 2 Drehet 8 2 10 8 1 Piran 4 2 11 6 5 Ižota 4 2 0 2 R 4 Costalunga 3 111 3 2 Man tebe Ho 3 111 6 6 Ponziana 8 111 3 8 Umag 4 0 2 2 2 7 Prlstanlščniki 4 10 8 2 10 Rojan 8 0 0 3 2 9 Milje 8 0 0 3 1 6 Aurora 8 0 0 8 1 • Nabrežina 8 0 0 8 1 18 Osmo kolo Italijanskega prvenstva laho imenujemo kolo remijev, ki jiih ni bilo nič manj kot sedem. Tudi Triestlna je v Luki remizirala se s to točko pomaknila zelo visoko v kValifikacl; takale: Torino Milen Inter Bologna Juventus Florentina Gen o« Triestlna Moden« lazlo Salemltsna Bari Livorno Pro Patrla Alemandria Roma Atalanta Vieenza Sampdoria Lucchese Napol! 7 O lestvici. k: Je 1 2 22 4 11 1 2 15 11 11 2 2 24 » in 2 2 12 8 10 2 2 15 11 10 2 2 7 5 10 0 S 16 11 8 4 1 8 S 8 4 2 10 8 8 2 8 8 8 8 3 2 10 8 7 8 2 7 9 7 8 3 8 10 7 8 8 8 13 7 1 4 8 15 7 2 8 10 14 8 2 4 8 12 6 2 4 7 16 6 1 4 11 13 8 1 4 5 21 5 3. 4 7 14 8 Uspehi sovjetskih enajstoric v svetu Moskovski nogometni enajstorici Dinamo in CDKA sta dosegli na Švica-Belgija 4:0 V Ženevi je švicarska nogometna reprezentanca odpravila belgijsko reprezentanco z rezultatom 4:0. Zmaga Stefilonga Bruna v kolesarski dirki za pokal »Marija-na Košute* Nedeljska dirka za pokal »Marjana Košute* je bil velik triumf športnega društya Olimpije, katere tekmovalci so pobrali večino prvih mest. Zmagal je Stefilongo Bruno. na drugo mesto se je plas ral član Tržaške kolesarske zveze Kuret, nato pa do 7 mesta sami člani Olimpije 1. Stefilongo Bruno (Olimpla), ki je prevozil 108 km dolgo v času 3. ur in 10’ s povprečno hitrostjo 34.105 km na uro; 2. Kuret Karel (TKZ) 50 m za zmagovalcem: 3. Danieilli Josip; 4. Stefilongo Silvano 5. Pekljarii Herman: 8. Lore-dan Marijan; 7. Rebula Marijan (vsi Olimpija) itd. Košarka za delavski pokal Da s Tomažičem nekaj ni v redu, je pokazala tudi nedeljska tekma, v kateri ga je gladko porazila petorlea Čermelja A. V drugi tekmi je Skoljet z odlično Igro odpravil ECO, v tretji pa je moral Čermelj B priznati tehnično premoč Arzenala. Po nedeljskih tekmah Je o-stala odprta pot za osvojitev pokala samo še dvema petericama to sta Skoljet in Čermelj A. Včeraj In v nedeljo je «Lega Na-zionale* priredila manifestacije, ld jih je že dalj časa napovedovala v svojem časopisju. V nedeljo ob 10. uri so na pročelju glavne postaje odkrili spominsko ploščo padlim železničarjem lz «Venezie Giulie*. Ob 11.30 je imela na Velikem ter-gu godba «Lege» svoj koncert, ki mu je prisostvovalo okoli tisoč ljudi. Po koncertu so študentje organizirali sprevod po Korzu. Tudi ta se ni obnesel in je prišlo do Goldonijevega trga komaj okrog 50 ljudi, ker so se vsi ostali razšli. Popoldne je bila cerimonija v mali dvorani Verdija, po kateri so tudi skušali organizirati sprevod, seveda z enakim uspehom kakor zjutraj. Včeraj zjutraj se je skupina ie-gašev vozila s kamionom po mestu in razobešala vence s trobojnico v ul. Sonnino, na hiši št. 4, v Rižarni, v ul. M. d’Azeglio in pri Sv. Ju-stu. V spodobni razdalji je sledil policijski kamionček, da bi jih ščitil. Včeraj dopoldne so imeli pri Sv. Antonu Novemu mašo za padlimi iz «vseh vojn*. Po končanem obredu so odšli v sprevodu na pomol San Carlo in spustili nekaj vencev v morje. Tam so nahrulili nekaj ribičev, ki so si služili svoj vsakdanji kruh, in Jih hoteli napoditi domov. T4 pa so jim odgovorili, naj gredo opravljati slične certmanije g Italijo, kamor spadajo. Nekaj sto ljudi se Je vrnilo po Korzu in v ul. Imbrianl so obesili nekaj vencev poleg spominske plošče. Ob tej priliki so hodili mladi legail okrog mimoidočih in zahtevali, da se odkrijejo. Ze itak majhen sprevod Je krenil proti Goldonijevemu trgu, kjer se Je razšel. Dne 22. t. m. smo pri nas ustanovili odbor Dijaške matice, ki je takoj pričel z delom. 2» takoj prvi dan se je vpisalo v Dijaško matico 58 rednih članov. V živežu pa je nabral 20 kg bele moke, 20 kg koruzne moke, 14 kg krompirja, 6 l-ltrov-vina in 1015 lir. Dne 23. t. m. je imela naša mladina udarniški dan na cesti, k; se ga udeležilo 23 mladincev in mladink. Opravili so 132 delovnih ur. Na gradnjo ceste Smarje-Nova vas pa je iz naše vasi odšlo 5 mladincev in mladink. Tudi naša ASIZZ ne zaostaja za drugimi masovnimi organizacijami. Vsakih 15 dn-; ima redne sestanke. Za članarino sp že nabrale 1470 lir, od katerih so 1000 lir poslale na okraj. PUČE Ustanovitev Enotnih sindikatov. V naši vasi smo ustanovili odbor ES, v katerega se je vpisalo že 80 članov. Tudii delovna zadruga deluje v splošno zadovoljstvo ljudstva. Vinska letina Je dobra, oljke pa slabo kažejo, ker so lansko zimo zaradi visoke lege zmrznile. Za prihodnjo pomlad bomo potrebovali precej semenskega krompirja in tudi za seno bo trda. Te dni se je veliko število mladine in starejših ljudi prijavilo v večerne tečaje. Našemu učitelju, k; Je pet učenk in tri učence toliko naučil, da se bodo lahko vpisali v koprsko gimnazijo, smo za njegovo delo zelo hvaležni. Postavili smo tudi roditeljski svet, ki je bil zelo potreben. okrog 15 do 20.000 ton črnega premega. Običajno je v takih primerih ravnateljstvo ukazalo pre-mčg prelagati, da bi. se na ta način ome.ilo tlenje. Toda tokrat tega nso ukrenili. Pač pa so to o-gromno količino premoga samo začeli škropiti z vodo. z dvema navadnima vcdnlma črpalkama, kar pa ne zadostuje za omejitev takega požara. Voda, k: prodre do plasti premoga, k; tle, strdi nekaj žareče plast, nad premogom, spodaj pa premog še vedno gori in segreva še naprej zgornje plasti. Na naše nadaljnje vprašanje, ali je s tem kaj omejena dobava plina in ali vsaj grozi kaj takega, so n5m dealavci povedali, da so že sedaj znaki zmanjšanja produkcije pl na in črtalih produktov, n. pr. benzola. Vzrok zmanjšanja pa je predvsem ta, ker je premog, ki je nad plastjo žarečega premoga, neuporaben za izdelavo plina, kajti s toploto se izsejajo iz njega vsi plini in estali derivati. Ce računamo, da je tam samo 15.000 ton premoga, dejansko ga je mnogo več, ki se na ta način kvari, in Iz vsake ten« premoga dob’mo 30% plina smo na ta način izgubili do 400.000 kubičnih metrov plina. Ta sedaj že pokvarjen! premog mešajo z drugim premogom pri dobavi plina, pa ni prav "ga učinka. Na naša nadaljnja vprašanja, kako b; se lahko omej'lo nadaljnje izgorevanje te ogromne količine za nas tako dragocenega kuriva, so nam rekli, da bi bilo pač edino sredstvo takojšnje prekladanje, kakor je včasih ravnateljstvo delalo, poleg tega pa bo treba na vsak način dobaviti nove količine premoga. Ravnateljstvo pa bi moralo na vsak način takoj, ko so premog raztovorili s parnika, ukazati, da ga stalno prekladajo, kaf so pred časom tudi vedno delali, sedaj pa iz nerazumljivih vzrokov tega niso ukrenili- Morda bo tudi to otežkočena ker so poleg koksarne.'kjer je ta premog, angleške vojaške oblasti zasegle večji prostor za svoje potrebe. Ker je kol čina premoga, ki se na ta način kvari, zelo velika in je s tem resno ogrožena dobava plina, se ljudje na pragu zime upravičeno sprašti-jejo, kaj je vzrok tega požara in zakaj ravnateljstvo ne ukrene potrebnega koraka, da bi se stvar omej la. Na vsak način Javnost želi potrebnih pojasnil, čeprav ravnateljstvo trdi, da je to običajen pojav majhnega pomena. KOUMR Torek 4. novembra Karel. Draga Sonce vzhaja ob 6.49, zahaja ob 3.6.44. Dolžina dneva 9.55. Jutri 5. novembra Mirko, Savina Spominski dnevi 191)2 so partizani napadli sovražno postojanko v Krašnji. 194S so bili hudi boji Cankarjeve in Ljubljanske brigade na Ilošn gori. A ko je dan vseh svetnikov lepo [vreme, bo drugo teto čuda žira. Preskrba Vodje pooblaščenih prodajaln naj se javijo danes ob 18.30 na občinskem prehranjevalnem uradu, oddelek za kupone, kjr bodo dobili naved la glede izboljšanja razdeljevanja živil. Enotni sindikati Člani glavnega sveta, zaupniki, član; tovarniškega in podjetn'ške-ga odbora mešane stroke imajo danes sestanek v ulici Imbriani 5 ob 19.30. stanj 25%, čebula 30%, česen 35$, ohrovt 35%, zelje 40%. Cene se razumejo pri čisti teži. Pri naslednjih živilih pa je cena navedena s taro-blagri: korenje 35%, limon; 35%, fižol 40%, fižol v stročju 40%, indijske fige 40%. Za poskušnjo bodo v tekočem mesecu v prosti prodaji razne vrste oolialt in Tadiča, paradižniki, jabolka, hruške, oranže, grzdje kaki 1« rozine. Spremembe pri Istrski hranilnici Z ukazom ZVU od 13. oktobra <■ 1. je bil imenovan g. Arturo Maj' linai za .predsednika nadzornega odbora »Istrske hranilnice*. Predavanje društva «Simon Jenko* Nocoj ob 20.30 ima društvo sestanek s predavanjem. Za tem bo seja odbora. Izgubljeno Denarnico z važnimi dokumenti, zlato verižico, ki je drag spomin, in s 1300 lirami sem zgubila v ponedeljek zjutraj na pokritem trgu. Pošteni najditelj je napro-šen, da denamco odda v upravi ((Primorskega dnevnika*, denar pa si lahko obdrži. Nov odlok urada za cene Komisija za cene je določila od L t. m. dalje najvišji dovoljeni dobiček trgovcem na drobno za naslednja živila: kromp:r 20%, ko- FENTClE. 14.30: «Na Karibskem morju*, M. O’ Ha ra, P. Henre: SUFERCINBMA. 16.00: «Sue*». Tyron« Power. Loretta Youn*> Annabella. .j KINO OB MORJU. 15.00: Guranišvili*. Zgodovinski sovje -ski film. - . FILODRAMMATICO. 15.45: «0» ki so o njej šepetali*, B- S1® " wyck, P. Brente. GARIBALDI. 15.00: »Mister Sml“‘ potuje v Washlngton», J. Arthuri James Stewart. , ARMONIA. 15.00: »Grofica krlsto*. J. L/Oder. De Rose. CENTRALE. 15.00: »Dolila strahu*, Bill Boyd. IDEALE. 15.00: «Oženil sem čarovnico*, F. March in Verom ka Lake. BEL VEDE RE. 16.00: Boris Karlov. Odg. urednik DUŠAN HRE?CA^ Tisk Stabillmento Tip. Trosti" ZAHVALA Vsem, ki ste v tako lepem številu spremili našega nad vse ljubljenega in nepozabnega sina edinca Z0HKA P!RC-a se najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo mladini njeg0-vega odreda, vsem vaščanom, iz Mihelj, Drage, Gročane 0 Vrh,pclja za prekrasne vence, godbi iz Hrpelj-Kozine in Boršta. vsem govornikom za ganljive besede, zlasti njegovemu prija-' tel ju Ivanu, ki mu je stal ob strani v zadnji url, preč. župniku Zalokarju Ivanu in predstavnikom oblasti. DNEVNA KRONIKA j r\ 1 Pri glavni postaji v Trstu pa so ^.aKaj r neznani tatovi obrali 42-letnega Te dni vidiš po Trstu skupinice ' Močnika Antona iz Grljana. Odne-8 do 10 pobalinov, ki trobentajo pol sh so mu denarnico z 20 tisoč-11-mesrtu nekaj, kar Je podobno zanl-1 rami in vsemi dokumenti, ki so čevanju »ščavcv*. Tržačan; jih za-1 bili v njej. omehljivo pogledajo in tako-le komentirajo: Prvi: »Comu jih vendar policija ne razžene?*. Drugi: «Skup:na ni dovolj velika da bi bila po zakonu nedovoljena*, Prvi: »Zakaj pa podobne skupinice SIAU-jevcev razganjajo?*. Drugi: »Očitno zato, ker vsakega SIAU-jevca vrednotijo za tri šoviniste*. Pazile na svoje denarirce Mesec november so začeli žeparji z veliko delavnostjo in marsikdo je to opazil, ko miui Je zmanjkal mošnjiček ali denarnica. Vec-chiet Frano je sedel v svojem uradu na šetališču Sv. Andreja 86. Svoj suknjič Je imel obešen na steni. Med delom so je za hip oddaljil in tc js bilo dovolj, da mu je tat izmaknil denarnico z 12 tisoč hrami In raznimi dokumenti. Vecch'et sumi, da je tat neznanec, ki mu Je malo prej prišel ponujat v nakup neko novo knjigo. V soboto je prišla 27-letna Križ-r.iančič Marija iz Bazovice 'n se ustavila na pokritem trgu v ulici Carducci. Tam Ji je neznanec izmaknil denarnico, ki Jo je imela v žepu svoje Jopice. V njej 'e bilo 8000 lir in več dokumentov. Ustail Jim pomagajo Pred nekaj dnevi je vojaška policija pred neko gostilno v ul. Valdi-•rivo aretirala tov. Ernesla Zego, člana Slovenskega narodnega gledališča v Trstu. Za vzrok aretacije še ne vemo, a soditi moremo ven-dar-le nekaj, zakaj gre, kajti ob priliki aretacije Je bila opažena prisotnost nekega znanega ustaša, ki je pribežal v Trst s Hrvatskega, kjer je bil tov. Zega dalj časa partizan, Verjetno je torej, da je omenjeni ustaš doprinesel k aretaciji in tako prispeval svoj delež pri sodelovanju z raznovrstnimi policijami v Trstu, tako kakor ga prispevajo mnog; znani domači in tuji fašisti. Krvavi potok pri Bazovici 3. 11. 1947. 2ALUJOCI STARSI IN SORODSTVO. KRZNARSTVO TRIESTINA TRST — TRG S- GIOVANNI 4-IH. — TELEF. 25-075 VELIKA IZBIRA navadnih in iz NAJNOVEJŠIH VZORCEV po zelo UGODNIH CENAH. POSEBNA PRODAJA PROPAGANDNA OB OTVORITVI. IZDELUJEMO NATANČNO PO MERI. Obiščite nas z zaupanjem: vaš obisk nam bo re® dobrodošel in boste lahko prihranili ter si nabavili kva' litetno blago. Zahvala Bela žena nam je prerano ugra-biln našo ljubljeno Službo dobijo takoj 1 gradbeni inženir, 2 gradbena tehnika, 2 tehnična administratorja, vsi s prakso. — Ponudbe na gradbeno podjetje «EDILIT», KOPER. Ob 29-letnici poroke MARIJE In ANTONA POROPA1'® Jima želijo TONČEK, SlAVA’ IRIS, MARU in IVAN še n1110' go »rečnih let. Ano Daneu-Danieli OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOO Herbert Hoover vojni hujskač Vidno mesto v galeriji vojnih hujskačev zavzema bivši predsednik ZDA Herbert Hoover, aktivni leader republikanske stranke. Mnogi ga imenujejo tudi — in ne brez vzroka — očeta in navdihovalca vseh hujskačev na novo vojno. Hooverjevi življenj e pisci trdijo, da mu je oktobrska revolucija prizadejala precejšnjo materialno škodo. Ze so let sanja o križarskem pohodu proti Sovjetski tvezi. Leta 1988. pred manokov-»Mm sporazumom je odšel Hoover v Berlin, da bi osebno blagoslovil fašistični pohod na Vzhod, kajti uvidel je, da so se uresničile njegote preroške sanje. Za časa druge svetovne vojne po stalin-grajskl bitki, ko Je usoda nemške vojske postajala jasna celo profašistom v ZDA, je Hoover * vso silo poskušal Hitlerju vreči rešilni pas. Po porazu fašistične Nemčije pa Hoover ne itedl svoje energije in poiskuša krpati njene reakcionarne sile in jih ohraniti kot drevesnico fašizma. Zavzema se za idejo vzpostavitve industrijske moči ruhrskega bazena in za ločeni mir • Japonsko. Vse delo tega starega, neutrudljivega imperialističnega grabež-Ijivoa je v popolnem soglasju z njegovo preteklostjo. Hoover se je rodil leta Jtrr%. na neki farmi v državi Iowi Vzgojen je bil pri »bojem stricu na Daljnfem zapadu. Takrat so bilI ravno pri kraju s polaganjem transkonttnentalnih železniških prog. Daljnjl zapad še je hitro naseljeval. V kraje od Kanade do Mekslka so hiteli kopači zlata, srebra In nafte. Povsod so se pripovedovale pravljice o ljudeh srečne roke. Hooverjev stric far-mer, raški zdravnik in učitelj se je tudi odločil poiskati srečo v tej vročični atmosferi Iskanja zlata in se priprava za svojo bodočo kariero. HoOver je diplomiral na rudarski fakulteti stanfordske univerze in kaj hitro stopil v službo nekega rudarskega urada. Kmalu se mu je nudila priložnost, pokazati stoje prabo nagnjenje. Sredi 90. let so našli zlato b zapadnl Avstraliji. Londonska tvrdka Moring et Comp. je zar jjrosila urad, kjer je delal Hoover, na) pošlje nekega izkušenega inženirja srednjih let zaradi uvajanja ameriških metod v eksploataciji novih britanskih rudnikov zlata. Hoover se je poprijel tega posla in ni bil še star ts let, ko ši je pustil rasti brado, da bi se zdel čim solidnefšL Leta 1897. je odpotoval v Avstralijo. Na novem službenem mestu je takoj prišel do *i*rraza». Mata leta 1898. je v nekem lokalnem časopisu izšla vest, da ruda v rudnikih z njegovega področja Vsebuje 13 do H krat več zlata, kot je fo navedeno v službenih poročilih avstralskega ministrstva za rude. To očitno lažno poročilo je povzročilo, da so na londonski borzi začele skakati akcije tvrdke Moring et Comp. In Moring je po zaslugi nagradil etalent* kalifornijskega inženirja. Istega leta se je kitajska vlada obrnila na Morlnga za tehnično pomoč. Moring je v tem predlogu videl najboljšo pot, ki vodi do neizčrpnega bogastva Kitajske — snebeškega imperija», Priporočil je kot strokovnjaka epre-izkufenegas ameriškega strokovnjaka in Hoover je postal glavni inženir cesarskega rudarskega ministrstva. Sicer pa že tedaj ni bil več inženir, temveč vedno bol) *trgovec» in «posloven človek». Na Kitajskem je bodoči milijonar hitro prešel stopnjo eprvotne akumulacije». sDendr — trdi Hoover — se ničesar ne boji*. Leta 1901 si je postavil svojo glavno rezidenco v Londonu, a eno leto potem Je postal partner tbrdke Moring. Tvrdka ga je reklamirala kot naj večjega strokovnjaka za rudarsko vprašanje. Hoover je potoval po vseh krajih, po vseh deželah sveta. Povsod je *odkrivah podzemeljska bogastva in povsod tnašeh zlato rudo. Leta 1901 je bil na Japonskem, 190z v Novi Zelandiji, 1908 v Indiji, 1904 v Južni Afriki, 1908 v Egiptu, 1907 v Burmi, na Cey-lonu in v Malajskih državah, 1908 v Italiji, o leta 1909 v Fran- clji, Nemčiji in Rusiji. V Kištinu na Uralu je delal načrte za ustanovitev cele vrste podjetij, v Franciji in Nemčiji je bil povezan z izgradnjo metalurgičnih zavodov. Leta 19U. je odpotoval v zapadno Sibirijo, Neraziskana bogastva Altaja mu niso dala miru. Leta 1919. »e je Hoover srečal v Londonu z njujorškim bankirjem Wlllianom Tompsonom, ki se je zelo zanimal za rudarstvo in ki je ugotatil, da se je Hoover te dovolj afirmiral ;n da je sposoben, da se uvede v bančno Mo Morgan. Hoverjevi