Poštnina plačana pri pošti 1290 Grosuplje Informativno glasilo občine Dobrepolje ■ letnik 28, št. 2 ■ februar 2022 Februarja smo po državi obeležili kulturni praznik. Tudi v vrtcu so pripravili različne dejavnosti in otrokom pobliže predstavili našo lokalno kulturno dediščino (slika zgoraj). Ekipe Futsal kluba Dobrepolje vstopajo v odločilne boje dobro pripravljene. Marec prinaša končnico za dve selekciji ter nadaljevanje tekem v 1. članski futsal ligi (slika levo). MAS – PUGELJ Posek in spravilo lesa Prevoz lesa z gozdarsko prikolico Strojno cepljenje drv 041 755 688 (Ele) FIZIOTERAPIJA KRAJNC Ana Krajnc, fizioterapevtka m: 040 332 712 e: info@fizioterapija-krajnc.si www.fizioterapija-krajnc.si Fizioterapijo na delovni nalog (čakalna doba od 6t ednov do 9 mesecev) Samoplačniške terapije za odpravo bolečin, sanacijo poškodb ter boljše počutje za otroke in odrasle: - manualna terapija, - Bownova terapija - obravnava težav s čeljustnim sklepom - biodinamična kraniosakralna terapija - Tecar Lokacija izvajanja: Videm 33a, (Zavod Sv. Terezije) 1312 Videm - Dobrepolje Partner TRIGLAV zdravje za SPECIALIST: Poletna šola flavte The FLUTEON Camp Za vas in vaše brbončice poskrbimo v Mesarstvu Adamič ! 22. - 28.8. 2022, NOVO MESTO www.pijahocevar.com Nudimo sveže in že pripravljeno meso slovenskega porekla po UGODNIH CENAH. Ker prisegamo na domačo umetnost priprave mesa, je meso kvalitetno in odličnega okusa. Z vami z veseljem delimo tudi nasvete za pripravo mesa in poskrbimo za dostavo. Pokliči 041 25 25 14 Janez SARA SMREKAR glasbena delavnica PIJA HOČEVAR flavta , delavnice NADJA RUS klavirska spremljava 3 ••• Urednikov uvodnik ••• Naš kraj ■ februar 2022 Spoštovani bralci Našega kraja, najkrajši mesec se počasi končuje in že močno diši po pomladi. Ob pisanju uvodnika lahko v dnevnih medijih prebiramo optimistične novice o upadanju moči omikrona, različice koronavirusa, ki je v preteklih tednih poskrbela za sicer rekordne številke obolelih in tudi za veliko smrti. Pristojni sproščajo omejitvene ukrepe in zdi se, da bomo ob lepšem vremenu le lahko zaživeli brez razmišljanja o nevarnostih okužbe in o zaščitnih ukrepih. To bo le omogočilo tudi kakšno načrtovanje na srednji rok, saj so v preteklih mesecih to lahko počeli le največji optimisti. Spet bo čas tudi za kakšno bolj množično prireditev, za občne zbore v društvih in zvezah, družinska praznovanja. Z daljšimi dnevi, toplejšim vremenom in pričakovanim brstenjem rastlinja se torej vrača tudi več optimizma. Februar je zaradi kulturnega praznika bolj kot drugi meseci posvečen kulturi. Bolj kot razmišljaš o kulturi, zapletenejša se ti zdi. Mislim, da si kulturo vsak predstavlja malo drugače. To seveda pomeni, da nanjo tudi gledamo različno. Eni strogo skozi oči kulturnih prireditev, drugi skozi prizmo obnašanja in medsebojnih odnosov, tretji zagotovo skozi prizmo ustvarjanja novih idej, pa eni skozi prizmo financiranja kulturnih projektov … Kar nekaj prispevkov s področja kulture boste našli v tej številki našega glasila. Gospod Drago Samec je približal dva naša rojaka, ki sta vsak na svojem področju pustila sled. Zelo pomembno je, da imamo možnost prebirati življenjepise uspešnih Dobrepoljcev. Zato imata prispevka omenjenega avtorja zelo veliko težo. Nekakšna rdeča nit glasila so tokrat tudi Prešernove pesmi. Vabljeni tudi k prebiranju teh. Naj bo to še en prispevek k obeleženju letošnjega kulturnega praznika. Na straneh kulture boste našli tudi zapis o spletni proslavi ob kulturnem prazniku. Vabljeni k ogledu. Posnetek je dosegljiv na občinski spletni strani. Približno dva meseca smo oddaljeni od parlamentarnih volitev. V tej številki si boste lahko prebrali nekaj osnovnih informacij o predvolilni časovnici ter o sami organizaciji volitev. V Našem kraju se bomo potrudili, da boste v naslednjih dveh številkah dobili vse pomembne informacije. V uvodniku se moram dotakniti tudi zimskih olimpijskih iger, ki so se ravno dobro končale. Kljub pomislekom o organizaciji tako velikega tekmovanja v času svetovne pandemije se je izkazalo, da so kitajski organizatorji uspešno izpeljali zimski olimpijski program. Štiriletno obdobje priprav in kvalifikacij se v večini primerov konča z enim nastopom. S tekmo štiriletnega obdobja. S tekmo, ki jo spremlja največ gledalcev in pokroviteljev. Nemogoče si je iz domačega naslonjača predstavljati, kakšno breme nosijo športniki na olimpijskih tekmah. Nekateri uspešno, drugi ne. Če kje, potem imamo prav na olimpijskih igrah največ zmagovalcev in največ poražencev. Oziroma so zmage in porazi najbolj izpostavljeni. Slovenci smo lahko z nastopi večine naših športnikov zelo zadovoljni. Le največji optimisti so pred igrami napovedali sedem osvojenih medalj. Poznavalci verjetno raje kako manj. Kljub zgodnjim uram je marsikdo vstajal, da bi stiskal pesti in si grizel nohte ob nastopih naših športnikov. Predvsem smučarski skakalci in skakalke so nam polepšali marsikateri dan. Bili so res odlični. Kljub temu da imamo v primerjavi z drugimi, predvsem alpskimi narodi, neprimerljivo manjšo bazo, smo bili na igrah prava velesila. Mogoče kot športni navdušenec še malo bolj evforično spremljam te uspehe. Ampak tisto, kar pa bi morali spremljati vsi in se iz teh lekcij naučiti, pa je globlje sporočilo. Sporočilo o željah, ciljih, delu, padcih, vztrajnosti, uspehu, razočaranjih, veselju, sreči. O vrtiljaku čustev, ki jih doživlja vsak od nas. Marsikdo lahko razume zgodbo Žana Kranjca, ki mu je lani nepričakovano v nesreči umrl oče. Od takrat naprej na veleslalomskih progah ni bil tak kot pred tem. A je vztrajal in upal, trdo delal in se trudil. In kakšno zadoščenje je po vsem tem srebrna olimpijska medalja … Kdo lahko razume Petra Prevca, ki je bil pred nekaj sezonami z naskokom najboljši skakalec? Po nekaj padcih se mu je vse porušilo in moral se je po vseh zmagah in stopničkah zadovoljiti z mesti za prvo petnajsterico. Ko se je spet približal vrhu, se je znova kaj podrlo. Kot da bi nekaj sezon plezal po lestvi nazaj proti vrhu, a so se mu vedno lomili klini. A tudi on ni odnehal. Iskal je rešitve, se trudil, treniral, analiziral … In potem za nameček ostal na prvi tekmi brez medalje za tiste nesrečne pol točke. Ki bi jo lahko brez slabe vesti pritisnil eden od sodnikov. Mnogi smo mislili, da ga bo to sesulo, ampak nekje je našel en nezlomljen klin, uspelo se mu je dvigniti in naslednji dan z mešano ekipo osvojiti prepričljivo zlato medaljo. In nekaj dni kasneje z moško ekipo še srebrno. Urša Bogataj si je pred leti strgala kolenske križne vezi. Razmišljala o nadaljevanju kariere, v glavi premlevala tudi scenarij končanja resnega ukvarjanja s športom. A se odločila za nadaljevanje in se predala treningu, zdaj pa je lastnica dveh zlatih olimpijskih medalj. Da ne omenjamo Glorie Kotnik, ki še nikoli ni stala na stopničkah na tekmah svetovnega pokala. Prekinila je kariero zaradi materinstva, pa se po njem vrnila in se kot rezerva uvrstila na olimpijske igre. Tam pa osvojila bronasto Na š k r a j Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan. Člani izdajateljskega sveta: Tina Kadunc (predsednica), Jasmina Mersel Šušteršič, Tamino Petelinšek, Ana Pugelj, Alenka Zabukovec. Glasilo Naš kraj je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo pod zaporedno številko 741. Oblikovanje, prelom in tisk: PARTNER GRAF zelena tiskarna, d.o.o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1300 izvodov. Naslednja številka Naslednja številka izide v četrtek, 24. marca. Rok za oddajo prispevkov je 14. marec 2022. Kazalo IZ OBČINE.........................................4 OBVESTILA........................................7 IZ VRTCA IN ŠOLE...........................16 KULTURA.........................................22 IZ DRUŠTEV.....................................28 POLITIČNE STRANKE.......................32 ŠPORT.............................................35 ZAHVALE.........................................37 4 ••• Iz občine ••• medaljo. Če bi prebirali življenjske zgodbe preostalih športnikov, ki so osvojili medalje, bi našli še veliko navdihujočih zgodb. Dopustimo si, da se ob teh naučimo nekaj o vztrajanju, predanosti in predvsem o vstajanju po padcih. Vsak je lahko Primož Roglič, Žan Kranjec, Peter Prevc, Gloria Kotnik. Vsak na svojem področju, vsak v svojih življenjskih situacijah. Vsak kdaj pade. Pobere pa se ne vsak. Omenjeni in številni drugi so dokazali, da se lahko vsak. Naj se ta optimizem združi s pomlad- Naš kraj ■ februar 2022 nim prebujenjem in pozitivnimi novicami glede epidemije ter nas ponese v naslednje tedne. Prijetno branje vam želim in vse lepo v prihodnjih tednih. Urednik Bojan Novak Kako razviti smo Moja kolega, župana sosednjih občin Grosuplje in Ivančna Gorica, sta se v preteklih dneh pohvalila z uvrstitvijo na 10. in 15. mesto na lestvici razvitosti občin. Naša občina se s tako visokim mestom ne more pohvaliti. Mi smo uvrščeni na 85. mesto med 212 občinami z razvojnim indeksom, določenim na 1,04. Smo torej v poprečju, v sredini. Mesto uvrstitve na lestvici samo po sebi niti ni tako pomembno. Pomemben je izračunani indeks razvitosti, za katerega mislim, da je v našem primeru previsok. Ta indeks namreč vpliva na to, kolikšen delež finančne pomoči oziroma sofinanciranja projektov prejmemo iz državnega proračuna. Ta indeks nam dovoljuje sofinanciranje nekaterih naložb iz državnega proračuna v višini 80 % vrednosti, občini Grosuplje 60 %, Ivančni Gorici 70 %. Če primerjamo dejansko opremljenost naše občine s komunalnimi napravami, infra- strukturo in drugimi objekti za sodobno življenje, pa lahko hitro ugotovimo, da jih še dolgo ne bomo ujeli. V naši državi je veliko govorjenja o skladnem regionalnem razvoju, o tem, da so obmejna območja zapostavljena, vendar je veliko obmejnih občin dosti bolje razvitih od naše, indeks razvitosti pa imajo veliko manjši kot mi. Seveda jim nisem nevoščljiv, le mi smo preveč zaostali ali pa smo zelo slabo gospodarili in vlagali v projekte, ki nam ne prinašajo zaslužka. Res pa je, da je bila preteklost do nas zelo mačehovska, preveč nam je vzela. Načrtno in stalno bo treba nadaljevati z vlaganjem v pločnike, avtobusne postaje, obnoviti vse cestne povezave do posameznih vasi. Treba bo narediti tudi še kaj drugega, kajti občina ni le komunala, ceste itd. Zelo pomembni so medsebojni odnosi in ustvarjalnost. Tega sicer neposredno ne meri noben indeks, posredno pa se to odrazi v indeksu razvitosti občine. Naša društvena dejavnost je precej zamrla, zasebnih pobud je zelo malo, tako na družbenem kot gospodarskem področju. Nekateri ljudje, ki nas poznajo, pravijo, da je to verjetno odraz dogodkov iz polpretekle zgodovine, da je v nas še vedno veliko strahu. Morda je res tako, zato bo pač treba počasi in potrpežljivo čakati na spremembo načina življenja ter odzivanja na dogodke in stanje v družbi. Res pa je, da imamo relativno neokrnjeno naravo in visoko stopnjo miru, kar bo treba izkoristiti kot prednost. Morda bi le kazalo, da bi se kateri od naših čebelarjev odločil za apiturizem, apiterapijo in s tem povezano dejavnost. Turizem le ni samo morje. Igor Ahačevčič, župan Najava letne čistilne akcije Spoštovane občanke in občani! Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm – Dobrepolje objavlja Javni poziv za dodelitev proračunskih sredstev za namen pokroviteljstva v Občini Dobrepolje za leto 2022. Rok za oddajo predlogov je 30. junij 2022. Javni razpis in razpisna dokumentacija sta dostopna na spletni strani občine https:// www.dobrepolje.si/Razpisi, Aktualni razpisi in objave. V aprilu 2022 načrtujemo izvedbo letne čistilne akcije v Občini Dobrepolje. Za boljši in lažji potek akcije tudi letos k sodelovanju vabimo člane vaških odborov, vsa društva in predvsem vse občanke in občane, ki vam ni vseeno, kako je videti naše okolje. Podrobnejše informacije in točen termin izvedbe akcije bomo objavili v naslednji številki Našega kraja in na spletni strani občine, predsednike vaških odborov pa bomo o podrobnostih akcije obveščali tudi na njihove e-naslove. Lepo pozdravljeni. Živa Novak, Občina Dobrepolje Naš kraj ■ februar 2022 5 ••• Iz občine ••• Izboljšave v Jakličevem domu Tako kot pri vsaki hiši se tudi v podjetjih in ustanovah izvajajo včasih večji zahtevnejši projekti, včasih pa manjši, na videz nepomembni, a so tudi ti izjemno potrebni in nam včasih ne le polepšajo, ampak tudi izboljšajo kakovost življenja. Igor Ahačevčič, župan Ko sem nastopil županstvo, me je predsednica Društva upokojencev spomnila, da že odkar je bila narejena nova dvorana v Jakličevem domu, upokojenci prosijo na občini, da bi naredili ograjo pri stopnicah, ki vodijo na oder. Ograjo smo zdaj namestili in upam, da nam bodo razmere čim prej dovolile, da jo uporabimo. Ob organizacij proslav, na katerih so bili prisotni tudi prapori, ki dajo prireditvi prav poseben pečat, so praporščaki po uvodnem pozdravu prapore odložili v kot pri odru, kar drugega čez drugega, kot da gre za navadne palice. Zdaj smo pripravili posebne nosilce za prapore, tako da bo ravnanje z njimi spoštljivo in primerno. Na sredino okvirja pred oziroma nad odrom pa smo namestili grb občine. Zelo neugledno je bilo tudi, da so zastave (državna, evropska, občinska) visele na neprimernih lesenih palicah različnih dimenzij in dolžin, kar je bilo popolnoma nedostojno, ker gre za pomembne simbole naše skupnosti. Uredili smo tudi to. Z vidika varnosti smo razsvetljavo na hodniku v Jakličevem domu posodobili z vgradnjo »senzorja«, ki omogoča prižig ob zaznavi gibanja, na koncu stopnic pa dodali ročaje za oprijemanje, ki varujejo obiskovalce pred stopanjem v »prazen prostor«. Upam, da bo to zagotavljalo uporabnikom večjo varnost. Z namenom zagotoviti vidne izho- invalidi, ker jim to omogoča varen in prijazen dostop. Zahvaljujem se Glasbeni šoli, ki je poskrbela za menjavo zelo izrabljenih stolov v zgornji dvorani. Druge stole bomo premaknili v športno dvorano, kjer bodo prišli še kako prav za morebitne prireditve (koncerte, predstave). Jakličev dom pa sicer ostaja velik izziv, zlasti z vidika upravljanja. V to »kislo jabolko« bo treba zagristi čim prej, upam, da še letos. Vedno je problem, kadar se stvari ne uredijo na začetku, potem posamezniki in organizacije pridobijo določene »pravice«, ki jih ne želijo izpustiti. Skratka, v domu bo treba urediti upravljanje, urediti uporabo prostorov in odnose z uporabniki, sicer se dela škoda, za katero nihče ne odgovarja. Počasi bo treba misliti tudi na obnovo ostrešja, fasade in nekaterih notranjih prostorov. Upam, da bomo za to dobili zunanjo finančno pomoč. Že letos smo razmišljali o prijavi na razpis Ministrstva za kulturo RS, pa smo ugotovili, da ne izpolnjujemo pogojev. Dom namreč ob prenovi leta 2001 ni bil v celoti vpisan v kataster stavb in v evidenco javne kulturne infrastrukture. Z urejanjem tega smo že začeli in upam, da bo naslednji razpis za občino dosegljiv. Potem bo mogoče govoriti tudi o kakšni galeriji. Morda ne bi bilo slabo spet razmisliti o kinu? ■ 000000v000000 France Prešeren: DOHTAR (prva kitica) de in varno pot na požarne stopnice v primeru požara smo namestili dodatne potrebne oznake s svetili po Jakličevem domu in omarico s ključi do izhoda v prvem nadstropju doma. V kletni etaži smo namesto stopnic uredili klančino pred vstopom na strelišče, česar so se posebej razveselili strelci "Dohtar, ti jezični dohtar! kaj postopaš ti za mano? Ne prepiram se z nobenim, de bi peljal mojo pravdo; ni umrla teta moja, teta moja, dekle staro, de bi, dohtar! mi opravljal po nji dédino bogato; sem premlada, de bi pismo ženitvanjsko se pisalo. Dohtar, ti jezični dohtar! kaj postopaš ti za mano?" 6 ••• Iz občine ••• Naš kraj ■ februar 2022 Posodobitev cestne povezave Ljubljana–Petrina Po tem, ko smo v začetku lanskega leta prvič po več kot 50 letih ponovno vzpostavili potniški vlak med Grosupljem in Kočevjem, je čas, da naredimo večje korake naprej tudi pri prenovi oz. posodobitvi cestne povezave. Aleš Mihelič, državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo RS Leta in leta se že pogovarjamo o pomembnosti 3.a razvojne osi, ki poteka od Ljubljane skozi Škofljico, Velike Lašče, Ribnico in Kočevje do mejnega prehoda Petrina, a vendar pomembnega koraka naprej v smeri celostne ureditve še ni bilo. Dovolj je bilo govorjenja in parcialnih rešitev. Bil je že čas, da storimo velik premik naprej k izvedbi tako pomembnega projekta. S tem namenom smo pripravili popolnoma nov koncept 3.a razvojne osi, ki s številnimi prednostmi predstavlja nadgradnjo preteklih načrtov. Prevetrili in pripravili smo predlog posodobitev z izgradnjo novih odsekov in tretjega pasu, vse skupaj v ocenjeni vrednosti 168,8 milijona evrov. Pri strokovni presoji glede vlaganj smo se poleg gospodarskega, socialnega in ekonomskega osredotočili tudi na demografski vidik. Z novo sodobno in hitrejšo povezavo smo upoštevali prispevek mladih, ki zaradi boljše infrastrukture ostajajo na podeželju, in izkazali zaupanje v potencial teh krajev ter nagradili vse, ki ohranjate in razvijate podeželje. Na celotni trasi (gledano iz smeri Ljubljane proti Kočevju) bomo izvedli naslednje ukrepe: • rekonstrukcijo ceste do Turjaka, gradnjo izmeničnega tretjega pasu v dolžini 3,8 km (skupna predvidena dolžina rekonstrukcije je sicer 5,4 km) in ureditvijo križišč za Smrjene, Gradišče in Turjak; • gradnjo viadukta in nove ceste na območju Turjaka (skupna predvidena dolžina 1,8 km); • gradnjo nove ceste na širšem območju Velikih Lašč, s katero bo promet speljan mimo naselij Rašica, Male Lašče in Velike Lašče (predvidena dolžina 6,2 km); • gradnjo obvoznice Ponikve (predvidena dolžina 3,0 km); • rekonstrukcijo ceste Retje–Žlebič, ki zajema posodobitev cestne povezave med Retjem in Žlebičem ter navezavo na obvoznico Ribnica na območju Žlebiča (predvidena dolžina 6,8 km); • gradnjo obvoznice Ribnica, kjer je predvidena nova trasa, ki se začne s predorom pred Žlebičem in nadaljuje po vzhodni strani mimo predmestja in mesta Ribnica (predvidena dolžina 6,8 km); • gradnjo obvoznice Kočevje, kjer bo nova trasa potekala ob železniški progi mimo Kočevja z navezavo na regionalno cesto proti Dvoru in Novemu mestu ter se bo zaključila za Livoldom (predvidena dolžina 20,4 km); • rekonstrukcijo ceste na delih povezave Livold–Petrina, s katero bomo izravnali krivine in gradnjo tretjega pasu, ter ureditev prometnega režima na mejnem prehodu (skupna predvidena dolžina 23,7 km). Tovrstne rešitve bodo skrajšale potovalni čas, omogočile udobnejše potovanje in izboljšale prometno varnost ter dostopnost mestnih središč v severni in južni smeri. Z umikom tranzitnega prometa izven naselij bomo zagotovili boljšo pretočnost in razbremenili cestno omrežje poseljenih območji. Na območju Lavrice do Pijave Gorice bo zgrajena nova povezovalna cesta, ki se v prostor že umešča v sklopu priprav na izgradnjo drugega tira Ljubljana–Ivančna Gorica, s katero bomo povečali potovalno hitrost. Z željo po čim hitrejšemu poteku del na trasi smo že ob koncu lanskega leta dejavno pristopili k izdelavi projektne dokumentacije na nekaterih odsekih. Tako bomo lahko v letošnjem letu začeli gradnjo podvoza pod železniško progo na Škofljici in gradnjo tretjega pasu od Pijave Gorice proti Turjaku. Žal bodo dela povzročila nekaj omejitev za uporabnike, saj drugače ni možno zagotoviti varnosti delavcev na gradbišču. Kljub temu bo poskrbljeno, da bodo dela izvedena v kar se da kratkih rokih. Ob tem vse uporabnike prosimo za strpnost in razumevanje, predvsem pa za spoštovanje prometne signalizacije. Potek gradnje novih cest bo dokončno umeščen v prostor v okviru postopkov državnega prostorskega načrtovanja. K podajanju pripomb in predlogov bo vabljena tudi širša javnost. Dobrepoljska dolina bo na traso navezana z obvoznico Ponikve. Trikilometrska obvoznica, ki bo potekala po severni strani naselja, je že umeščena v prostor. Uravnotežen in skladen regionalni razvoj je pomemben vidik, ki ga upoštevamo pri svojem delu na Ministrstvu za infrastrukturo RS. Naša naloga je, da zagotovimo kakovostno življenje vsakega izmed nas, ne glede na to, v katerem delu naše prelepe države živimo in ustvarjamo. Več o projektu 3.a razvojne osi si lahko preberete na spletni strani https://3aro. cestniutrip.si. ■ Naš kraj ■ februar 2022 7 ••• Obvestila ••• Oranje ob javnih cestah Pomlad je čas, ko se izvajajo dela na kmetijskih zemljiščih. S ciljem preventivnega ukrepanja, v želji po zagotovitvi čim večje varnost udeležencev v prometu in preprečitvi škode na prometni infrastrukturi vas želimo opozoriti na nepravilnosti, ki nastajajo pri delih ob javnih cestah in poteh. Mag. Borut Šoba, medobčinski inšpektor Pri delih na kmetijskih površinah je problematično predvsem oranje preblizu cestnim površinam. S tem se poškoduje spodnji ustroj cest. Posledice so vidne v razpokanosti asfalta in posedanju roba cestišča. Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15, 10/18 in 123/21 – ZPrCP-F) v 4. točki 5. odstavka prepoveduje oranje na razdalji manj kot štiri metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot en meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto. Kršitev zakonske določbe pomeni prekršek, ki je sankcioniran v 7. odstavku 5. člena in za posameznika znaša 1000 EUR, za pravno osebo 4000 EUR in njeno odgovorno Oranje vzporedno s cesto osebo 1000 EUR. Onesnažene ceste so še posebej nevarne za uporabnike, kadar so mokre zaradi padavin. Uporabniki in lastniki kmetijskih zemljišč morajo biti pri svojem delu pozorni na onesnaženje javne ceste, ki bi bila posledica njihovega dela na kmetijskih zemljiščih. Preden se z delovnim strojem vključuje na javno pot, je treba s pnevmatik očistiti blato in zemljo. Glede na določila prve alineje 5. točke drugega odstavka 5. člena Zakona o cestah je na cestišče javne ceste prepovedano nanašati blato ali jo kako drugače onesnaževati. Za omenjeni prekršek je predpisana globa za posameznika v višini 1000 EUR, za pravno osebo 4000 EUR in njeno odgovorno osebo 1000 EUR. Medobčinski inšpektorat Skupne občinske uprave 5G bo v prihodnjih mesecih izvajal nadzor nad izvajanjem kmetijskih posegov (oranje, onesnaženje ipd.) ter drugih posegov v območju cest in v primeru ugotovljenih nepravilnosti ukrepal. ■ Skupna občinska uprava občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Škofljica, Ig in Dobrepolje Taborska cesta 1 1290 Grosuplje Telefon: 01 788 87 50 Oranje pravokotno na cesto (Vir skice: Oranje pravokotno 90 in vzporedno Prerez.pdf, Cestno podjetje Nova Gorica in Ministrstvo RS za infrastrukturo in prostor.) 8 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ februar 2022 Delovni čas pomembnih služb, ustanov ZDRAVNIŠKA OSKRBA Ordinacijski čas ambulante: ponedeljek popoldne, torek dopoldne, četrtek popoldne, petek dopoldne. Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 20. Elektronska pošta: narocanje@zd-videm.si (za naročanje na pregled), ambulanta@zd-videm.si (za druga vprašanja). ZDRAVNIŠKA OSKRBA KONEC TEDNA IN PONOČI – dežurna služba Ob delavnikih ponoči (od 19.30 do 6.30), od sobote od 14.00 do ponedeljka do 6.30 in ob praznikih deluje skupna dežurna služba za območje občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, organizirana na lokaciji ZD Ivančna Gorica. Za vsa NUJNA stanja kličite na telefonsko številko 112 ali dežurnega zdravnika na 031 656 000. ZOBNA ORDINACIJA VIDEM (dr. Miha Markelj) Ponedeljek: 12.30 do 19.00 Torek: 13.00 do 19.30 Sreda: 7.00 do 13.30 Četrtek: 7.00 do 13.30 Petek: 7.00 do 13.30 Naročanje je možno na telefonskih številkah 01 780 78 66 in 031 478 290 ali na elektronski pošti: zobna.videm@gmail.com ali mmiha2@siol.net. ŠOLSKA ZOBNA ORDINACIJA Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 10. LEKARNA LJUBLJANA, VIDEM Ponedeljek in četrtek: 12.00 do 19.00. Torek, sreda in petek: 7.30 do 14.30. www.lekarnaljubljana.si, kontaktna telefonska številka: 01 230 61 00. FIZIOTERAPIJA KRAJNC www.fizioterapija-krajnc.si, kontaktna telefonska številka: 041 386 311. OBČINA DOBREPOLJE – URADNE URE Ponedeljek: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 14.30 Sreda: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 17.00 Petek: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 13.00 Kontaktna telefonska številka: 01 786 70 10. KLICNI CENTER PROSTOFER (080 10 10) Od ponedeljka do petka: 8.00–18.00. KNJIŽNICA GROSUPLJE – VIDEM Delovni čas: Ponedeljek: 12.30 do 19.00 Torek: 8.00 do 15.00 Sreda: 12.30 do 19.00 Četrtek: 11.00 do 15.00 Petek: 12.30 do 19.00 www.gro-sik.si/Enote/Enota-Dobrepolje, kontaktna telefonska številka: 01 786 71 40. ŽUPNIJSKA KNJIŽNICA Torek: 18.00 do 20.00 POŠTA VIDEM Ponedeljek in sreda: 14.00–18.00. Torek, četrtek in petek: 9.00–14.00. Sobota: 9.00–12.00. Kontaktna telefonska številka: 01 788 77 68. KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM Od ponedeljka do petka: 7.00–17.00. Sobota: 8.00–12.00. Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 04. POLICIJSKA PISARNA DOBREPOLJE (Videm 36) www.policija.si, kontaktna telefonska številka: 01 780 72 31. KONCESIONAR – UREJANJE POKOPALIŠČ, 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA Pogrebne storitve Novak Kontaktni telefonski številki: 07 388 81 00 in 031 876 276. SKUPNA OBČINSKA UPRAVA 5G: PODROČJE UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 59, e-naslov: jasmina.selan@grosuplje.si. MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 50, e-naslov: inspektorat@grosuplje.si. MEDOBČINSKO REDARSTVO Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 50, e-naslov: redarstvo@grosuplje.si. LOKACIJE AVTOMATSKIH EKSTERNIH DEFIBRILATORJEV (AED) PGD LOKACIJA DEFIBRILATORJA AED-JA NASLOV PGD VIDEM – JAKLIČEV DOM (SPREDNJA STENA STAVBE) VIDEM 34 – ELEKTRO DOBREPOLJE (VHOD V STAVBO) VIDEM 42 – GASILSKI DOM PGD VIDEM (VOZILO GVM-1) VIDEM 37b – ELMA TT TOVARNA TRANSFORMATORJEV (SPREDNJA STRAN STAVBE) PREDSTRUGE 29 – ZAVOD SV. TEREZIJE (V STAVBI) VIDEM 33a – ŠPORTNA DVORANA VIDEM 80 – GASILSKI DOM PGD ZDENSKA VAS (SPREDNJA STRAN STAVBE) ZDENSKA VAS 59 – VAŠKI DOM CESTA (SPREDNJA STRAN STAVBE) CESTA 38a PGD HOČEVJE – GASILSKI DOM PGD HOČEVJE (SPREDNJA STRAN STAVBE) HOČEVJE 19 PGD STRUGE – STARI GASILSKI DOM (SPREDNJA STRAN STAVBE) PRI CERKVI 1 – NA PRIVATNI HIŠI PODTABOR 5 PGD KOMPOLJE – GASILSKI DOM PGD KOMPOLJE (SPREDNJA STRAN STAVBE) KOMPOLJE 60 PGD ZAGORICA – GASILSKI DOM PGD ZAGORICA (SPREDNJA STRAN STAVBE) ZAGORICA 36a PGD PONIKVE – GASILSKI DOM PGD PONIKVE (SPREDNJA STRAN STAVBE) PONIKVE 45 – PRIZMA PONIKVE, POSEBNI SOCIALNOVARSTVENI ZAVOD RS (V STAVBI) PONIKVE 76 PGD ZDENSKA VAS V nujnih primerih, ko je potrebna uporaba AED-ja, pokličite številko 112. 9 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ februar 2022 Mednarodni dan enotne evropske številke 112 11. februar je mednarodni dan skupne evropske številke za klic v sili 112, na katero je mogoče poklicati na pomoč v vseh 27 državah članicah Evropske unije in tudi v večini drugih evropskih držav – v Makedoniji, na Kosovu in nekaterih območjih Rusije. Zbral Bojan Novak Letos mineva 31 let, odkar je leta 1991 ministrski svet Evropske zveze odločil, da bo enotna evropska številka za klic v sili 112, in pozval države članice, da jo uvedejo poleg nacionalnih številk za klic v sili. Slovenija je številko 112 uvedla za Švedsko, kot druga država v Evropi, že leta 1997. 11. februar je namenjen promociji številke 112, da ljudje spoznajo pomen te številke in da vedo, da jo lahko pokličejo kjer koli v Evropski uniji. V Sloveniji s klicem na številko 112 neprekinjeno in vse dni v letu prikličemo vse reševalne službe in tudi policijo, ki pa jo lahko s številko 113 pokličemo neposredno. V okviru Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) deluje 13 regijskih centrov za obveščanje, ki z neprekinjenim dežurstvom vse dni v letu zagotavljajo učinkovito službo za nudenje pomoči v primeru nesreč. Ob klicu mora klicatelj povedati: kdo kliče, kaj se je zgodilo, kje in kdaj se je to zgodilo, koliko je ponesrečencev, kakšne so poškodbe in okoliščine na kraju nesreče ter • kakšno pomoč potrebuje. • • • • • PRI TEM JE TREBA POUDARITI, DA ČE SI SAM OB PONESREČENCU, NAJPREJ POKLIČEŠ ŠTEVILKO 112 IN ŠELE NATO ZAČNEŠ OŽIVLJANJE, ČE PA STA PRISOTNA DVA, POTEM LAHKO EDEN POKLIČE ŠTEVILKO 112, DRUGI PA ZAČNE OŽIVLJANJE. Lanskoletna statistika nam sicer pove, da so na 13 regijskih centrov za obveščanje (ReCO) prejeli 1,94 odstotka več klicev na pomoč kot v letu 2020. Največ, 142.792 klicev, je prejel ReCO Ljubljana. Operaterji so se na 90 odstotkov klicev odzvali v manj kot 5,5 sekunde. Največje število dohodnih klicev v vseh regijskih centrih za obveščanje po mesecih in vrstnem redu je bilo septembra – 48.588 klicev, junija – 47.561 klicev in oktobra – 47.366 klicev. Največkrat, v 149.833 primerih, so ljudje potrebovali nujno medicinsko pomoč, v 15.703 primerih policijo, v 22.169 primerih gasilce in v 90.928 primerih druge službe za zaščito in reševanje. Prejeli so tudi 2668 klicev v sili iz vozil, od tega največ, 729, v Ljubljani, sledita pa Koper s 507 klici in Celje s 338 klici. V 13 regijskih centrih za obveščanje so v letu 2021 prejeli tudi 36.739 SMS-sporočil na številko v sili 112 (v število so zajeti tudi lažni in/ali zlonamerni SMS-i). Opravljenih je bilo 481 SMS-pogovorov, to je, ko se je klicatelj odzval na odgovor operaterja v klicnem centru 112. V letu 2021 so 24.636-krat aktivirali različne službe in enote za zaščito in reševanje, od tega največkrat gasilce, in sicer 23.575-krat, gorske reševalce 820krat, 175-krat pa enote z reševalnimi psi. Lani je bilo skupaj 18.271 različnih dogodkov oziroma nesreč, tudi nesreč večjega obsega, pri katerih so aktivirali večje število enot in služb za zaščito in reševanje. ■ Odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev, pomlad 2022 Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane Občine Dobrepolje, da bo v petek, 11. 3. 2022, odvažalo nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu: NASELJE ZBIRNO MESTO ČAS ZBIRANJA Struge parkirišče pri gasilskem domu 13.00–14.00 Kompolje parkirišče pri gasilskem domu 14.30–15.30 Videm parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge 16.00–17.00 Predstruge parkirišče nasproti Iskre 17.15–17.45 Ponikve parkirišče pri gasilskem domu 18.00–18.30 Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in mala odpadna električna in elektronska oprema zunanje dimenzije do 25 cm. 10 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ februar 2022 »Občani se zavedajo zapuščene mačke šele tedaj, ko jim na dvorišče pripelje družinico mladih muckov.« Pogovor s pogodbenim izvajalcem za oskrbo zapuščenih živali v naši občini Verjetno se večina občanov še ni srečala s problemom zapuščene ali najdene živali in tako ne ve, da je pogodbeni izvajalec za oskrbovanje zapuščenih živali na ozemlju naše občine trebanjsko podjetje Meli center Repče d.o.o. Problematiko zapuščenih in najdenih živali je v pogovoru podrobneje predstavil Dušan Hajdinjak, vodja centra, del katerega je tudi zavetišče. Bojan Novak V podjetju Meli center Repče d.o.o. ste pogodbeni izvajalci za oskrbovanje zapuščenih živali v naši občini. Lahko našim bralcem nekoliko podrobneje predstavite, kakšna je zakonska podlaga na tem področju in kakšno je vaše delo v praksi? Zavetišče Meli Trebnje ima podpisano pogodbo za oskrbo zapuščenih živali na območju vaše prelepe občine. Zakonska določila glede oskrbe zapuščenih živali so v Zakonu o zaščiti živali, pravilniku o zavetiščih za zapuščene živali ter pravilniku o oskrbi hišnih živali. Tako se šteje za zapuščeno žival vsaka hišna žival, ki se pojavi na javnem kraju brez lastnika. V praksi poteka delo v skladu z zakonskimi normativi ter določili pogodbe, sklenjene med izvajalcem in lokalno skupnostjo. Ko občan najde zapuščeno žival, lahko o tem obvesti zavetišče. Zavetišče samo ugotavlja, ali gre dejansko za zapuščeno žival ali ne. Kaj to pomeni v praksi? Če se sprehaja po naselju urejen pes, ki je negovan, z ovratnico in socializiran, po vsej verjetnosti ne gre za zapuščeno žival, ampak je lahko kuža odšel na krajši potep. Taki primeri so posebej izraziti v podeželskih občinah, kot je vaša. Ker ima zavetišče tudi zakonski rok odlova živali, ki je 24 ur, poskuša po oglasih skupaj s prijaviteljem najti lastnika, saj gre v 99 odstotkih za lastniško žival. S tem se ne povzročajo nepotrebni stroški lastniku take živali. Kadar pa gre dejansko za zapuščeno žival, še vedno govorimo o psu, pa so dejstva povsem druga. Pes je zbegan, prestrašen, nezaupljiv, v največ primerih tudi shiran in zanemarjen. Tudi če se pojavi mladiček ali celo več mladičev na lokaciji, ki je nenormalna (puščeni pri samotnih objektih, v gozdu pred naseljem ipd.), gre po vsej verjetnosti za namerno zapuščene živali. Ti psi praviloma niso čipirani in, kot sem dejal, so v slabem stanju. Pri mačkah je težava povsem drugačna. Občani se zavedajo zapuščene mačke šele tedaj, ko jim na dvorišče pripelje družinico mladih muckov, čeprav so navedeno mačko že videvali v okolici in pri svojih hišah, celo občasno so tako žival hranili. V danem primeru gre za zahtevnejše odlove, saj gre za več živali, strošek za samo občino pa je tudi bistveno večji. Zaradi tega naj na tem mestu pozovem vse vaše občane, naj zavetišče obvestijo prej oziroma ko opazijo tako mačko. Kakšna se vam zdi situacija na področju zapuščenih živali v naši občini? So pogoste prakse, da kdo najde kako zapuščeno žival? Situacija glede zapuščenih živali v vaši občini je glede na druge občine delovanja našega zavetišča vzdržna. Bilo je nekaj primerov zapuščenih psov, in sicer na vpadnicah v občino, iz smeri Malih Lašč in kočevske strani proti Strugam. Večji problem so ravno mačke, kjer se pojavlja težava, ki sem jo omenil v prejšnjem odgovoru. Zaradi tega še enkrat pozivam vse občane, da pojav zapuščene mačke sporočijo čim prej, da bo tudi strošek za občino čim nižji. Kako poteka obveščanje o zapuščenih živalih? Vsak občan, ki najde zapuščeno žival, o tem obvesti zavetišče. Zavetišče oceni, ali gre za zapuščeno žival, in opravi odlov, v določenih primerih, ko gre za večje število živali, predvsem mačkov, se obvesti občino, ki še sama preveri, ali gre dejansko za zapuščene živali, in nato odredi s posebnim obvestilom zavetišču posamezni odlov. Mogoče se zdi zadeva malo zakomplicirana, vendar je rešljiva zelo hitro, prej kot v enem dnevu, je pa žal treba prej ugotavljati dejansko stanje, saj poskuša prihajati do zlorab, saj se ne- Naš kraj ■ februar 2022 11 ••• Obvestila ••• 000000v000000 France Prešeren: ZDRAVLJICA Prijatlji! odrodile so trte vince nam sladkó, ki nam oživlja žile, srce razjásni in oko, ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi! malokrat zgodi, da bi pod okriljem zapuščene živali občani radi oskrbeli svojo žival, in sicer brezplačno. Nekateri občani so zaskrbljeni zaradi psov, ki se prosto sprehajajo po vaseh in predstavljajo potencialno nevarnost za sprehajalce in tekače. Sodi v vaše pristojnosti tudi ukrepanje v takih primerih? Kakšna so pravila glede skrbi za domače živali, še posebej za pse? Kar se tiče psov, ki se prosto sprehajajo po naseljih, je to pristojnost veterinarske inšpekcije. Poznamo zadeve in tudi določeni lastniki psov si razlagajo, da pač lahko njihov pes hodi po vasi in počne, kar hoče. Ni tako. Zakon o zaščiti živali pravi, da mora biti pes na javni površini pod nadzorom, kar pomeni, da je ob njem lastnik, pes pa mora biti pripet na povodcu. Zaradi tega predlagamo, da poskušajo ljudje takega lastnika sami opozoriti na negativno ravnanje. Če je to neuspešno, se poda prijava na veterinarsko inšpekcijo, in sicer je naslov Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, OU Ljubljana, Dunajska cesta 22. Na njihovi spletni strani bodo občani našli tako telefonsko številko kot elektronski naslov. Po prijavi bodo inšpektorji kar hitro obiskali nevestnega lastnika, ki bo lahko prejel mandatno kazen. Če se bo prekršek ponavljal, pa lahko sledi tudi odvzem psa, za kar na podlagi odločbe poskrbi pogodbeno zavetišče. Vse stroške pa krije seveda lastnik. V podjetju imate tudi pasji hotel, zavetišče in trgovino s prehranskimi izdelki za živali, ponujate pa tudi razne kinološke storitve. Nam lahko na kratko predstavite tudi ta del svojega delovanja? V sklopu naše dejavnosti imamo tudi pasji hotel, katerega koriščenje je namenjeno predvsem lastnikom psov, ko se odpravljajo predvsem na dopust. V takem primeru v našem hotelu poskrbimo za popolno oskrbo psa, ki jo poskušamo čim bolj približati dejanskemu življenju psa pri lastniku. Poleg hotela imamo tudi svojo prodajalno, kjer nudimo vse potrebno za oskrbo in življenje vseh hišnih ljubljenčkov. V prodajalni ponujamo široko paleto hrane, opreme, vitaminov in drugih pripomočkov, ki jih ljudje potrebujejo za normalno oskrbo svojih živalskih ljubljenčkov. Pasjo šolo izvajamo skupaj s KD Trebnje, kjer beležimo zelo dober obisk, saj se na letni ravni izšola več kot 50 psov. V samem sklopu šolanja imajo vsi naši pasji posvojenčki določeno kvoto ur brezplačnega šolanja, saj nam je kot zavetišču zelo pomembno, da nove lastnike naučimo pravilnega ravnanja s posvojeno živaljo. Komú narpred veselo zdravljico, bratje! čmo zapét'! Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere! Na koncu ne moreva mimo komentarja trenutne situacije v državi in v svetu. V kolikšni meri se epidemija in ukrepi za preprečitev širjenja virusa poznajo na področju vašega delovanja v zadnjih dveh letih? Korona je močno posegla tudi v naše delovanje. Poleg ukrepov, ki jih moramo kot zavetišče spoštovati glede zdravstvenega varstva, nam je v letu 2020 močno padel obseg dela. To pa nikakor ni bilo dobro, saj se je v tem času nekontrolirano namnožilo ogromno živali, zaradi česar se nam je obseg dela v naslednjem letu močno povečal. V času korone smo imeli po drugi strani povečan obseg dela na oskrbi lastniških živali, in sicer od oseb, ki so prebolevale covid-19 v bolnišnicah, v nekaj primerih smo morali prevzeti tudi živali, ko je lastnik žal umrl zaradi covida-19. Kot drugje je tudi pri nas neprijetno obdobje, za katero pa upamo, da se čim prej konča. Bog žívi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice; ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle; naj sinóv zarod nov iz vas bo strah sovražnikov! Srečno pri vašem delu. Najlepša hvala za pogovor. ■ V sovražnike 'z oblakov rodú naj naš'ga treši gróm; prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencov dom; naj zdrobé njih roké si spone, ki jih še težé! Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrók, kar ima Slava, vsi naj si v róke sežejo, de oblast in z njo čast, ko préd, spet naša boste last! Mladenči, zdaj se pije zdravljica vaša, vi naš up; ljubezni domačije noben naj vam ne usmŕti strup; ker zdaj vas kakor nas, jo sŕčno bránit kliče čas! Živé naj vsi naródi, ki hrepené dočakat dan, ko, koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Nazadnje še, prijatlji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbratli, ker dobro v srcu mislimo; dókaj dni naj živí vsak, kar nas dobrih je ljudi! 12 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ februar 2022 Razpisane so redne volitve v državni zbor Predsednik republike je z odlokom o razpisu rednih volitev v Državni zbor Republike Slovenije razpisal volitve poslank in poslancev v državni zbor, ki bodo v nedeljo, 24. aprila. Bojan Novak V naši državi imamo zelo natančno predpisan postopek razpisa, priprav in izvedbe volitev poslancev v državni zbor. Sicer imamo v zadnjem času zelo redko možnost odločati na rednih volitvah, saj je pogostejša praksa, da predsednik razpiše predčasne volitve. Tako imenovano supervolilno leto, ko bomo volili tudi novega predsednika države, svetnike državnega sveta, župane in občinske svetnike, bomo tako začeli v nedeljo, 24. aprila. Glede na ta datum začnejo ustrezno prej teči roki za opravila. Od 14. februarja naprej politične stranke in volivci lahko že predlagajo kandidate za poslance z dajanjem podpore na predpisanih obrazcih. Do 21. februarja so morale okrajne volilne komisije določiti volišča na območju svojih okrajev. Ne pozabimo, da po zadnji spremembi zakonodaje območje naše občine spada pod volilni okraj Ribnica. Do 1. marca lahko politične stranke okrajni volilni komisiji sporočijo predloge za predsednike in člane volilnih odborov ter njihovih namestnikov. Do 9. marca morajo organizatorji volilnih kampanj odpreti poseben račun za financiranje kampanje. Do 24. marca morajo biti vložene liste kandidatov za poslance državnega zbora. 24. marca se uradno začne predvolilna kampanja, ki se konča 24 ur pred dnem glasovanja. Do 3. aprila volilne komisije volilnih enot sestavijo seznam potrjenih list kandidatov v volilni enoti po vrstnem redu, ki se določi z žrebom. Do 8. aprila državna volilna komisija objavi seznam list kandidatov po volilnih enotah. Seznami se objavijo tudi v nenaslovljeni publikaciji, ki jo prejmemo vsa gospodinjstva v državi. Do tega dne se za posamezno volišče sestavi splošni volilni imenik. Do 13. aprila morajo volivci, ki so v priporu, zaporu, v bolnišnici ali v socialnovarstvenem zavodu in želijo glasovati po pošti, to sporočiti okrajni volilni Volitve in glasilo Naš kraj V občinskem glasilu bomo bralcem predstavili bistvene informacije za lažje odločanje. Predstavitve kandidatov in kandidatnih list bodo v aprilski številki, ki bo zaradi volitev izšla nekoliko prej, kot bi sicer. Namesto rednega roka bo tako številka na vaših domovih teden prej, najkasneje v četrtek, 21. aprila. Verjamem, da bodo kandidatne liste poskrbele za kakovostne predstavitve kandidatov in programa. Poskušali bomo pripraviti tudi še kak zapis pogovora s predstavniki kandidatnih list v našem volilnem okraju. Več o tem boste lahko prebrali v marčevski številki. komisiji. Na enak način lahko glasujejo tudi invalidi. Letos pa po pošti lahko glasujejo tudi volivci, ki jim je odrejena izolacija zaradi okužbe z virusom SARS-CoV-2. Do 18. aprila lahko predstavniki liste kandidatov sporočijo okrajni volilni komisiji seznam zaupnikov na voliščih in zaupnika pri okrajni volilni komisiji. Od 19. do 21. aprila bo potekalo predčasno glasovanje (od 7. do 19. ure). Do 20. aprila morajo volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, to sporočiti okrajni volilni komisiji. 22. aprila ob 24. uri se konča predvolilna kampanja in začne volilni molk. 24. aprila od 7.00 do 19.00 poteka glasovanje. 25. aprila okrajna volilna komisija ugotavlja izid glasovanja po pošti, ki je prispela z območja naše države. 2. maja okrajna volilna komisija ugotavlja izid glasovanja po pošti iz tujine. Od 3. do 10. maja potekajo postopek ugotavljanja končnega izida glasovanja ter priprava in objava zapisnika o ugotovitvi končnega izida volitev. ■ Okrajna volilna komisija Ribnica-Dobrepolje obvešča volivce občin Ribnica, Sodražica, Loški Potok in Dobrepolje, da bo na volitvah poslancev v državni zbor RS mogoče predčasno glasovati: • v torek, 19. 4. 2022; • v sredo, 20. 4. 2022; • v četrtek, 21. 4. 2022. Glasovanje bo potekalo med 7:00 in 19:00 na sedežu Upravne enote Ribnica, Gorenjska cesta 9, 1310 Ribnica. Kontaktni podatki komisije: Okrajna volilna komisija Ribnica-Dobrepolje Gorenjska cesta 9, 1310 Ribnica Tel: 01 837 27 11, 01 837 27 21, 01 837 27 22 e-naslov: ovk.4002Ribnica@gov.si Naš kraj ■ februar 2022 13 ••• Obvestila ••• Zavod Dobra pot med 14. in 25. marcem organizira vseslovensko akcijo zapisovanja spominov starejših: ZAPIŠIMO SPOMINE! Zavod Dobra pot, ki že vrsto let ozavešča o naravni in kulturni dediščini ter skrbi za njuno ohranjanje, letos pripravlja prvo vseslovensko akcijo zapisovanja spominov starejših. S pobudo, ki jo bodo izvedli s pomočjo svoje aplikacije Zapisi spomina, želijo opomniti na vlogo, ki jo imajo starejši kot nosilci spomina, hkrati pa spodbuditi zanimanje za dediščino ter jo predstaviti na nov, sodoben način. Sitka Tepeh, izvajalka programa Starejši so zakladnica modrosti, izkušenj in spominov, s svojimi zgodbami pa pogosto gradijo mostove med preteklostjo in prihodnostjo. Kljub temu se številni znajdejo v situacijah, ko ne morejo izkoristiti svojega potenciala, saj se spoprijemajo z osamljenostjo in odrinjenostjo na rob družbe. Po drugi strani pa mladi niso več v stiku z dediščino našega prostora, mnogi običaji izginjajo. Prav ta medgeneracijski prepad naslavlja Zavod Dobra pot, ki s svojo aplikacijo Zapisi spomina omogoča beleženje in objavljanje védenj, pričevanj ter zgodb starejših o različnih vidikih življenja v preteklih obdobjih. V akcijo zapisovanja spominov vabijo širšo slovensko javnost, tako posameznike kot tudi osnovne in srednje šole, medgeneracijske centre, društva in druge organizacije. Cilj akcije je namreč obuditi medgeneracijske pogovore in vezi ter ustvariti prostor za tiste čarobne trenutke, ko se znanje in vrednote prenašajo z generacije na generacijo. V ekipi organizatorjev so prepričani, da bo ta skupnostna akcija ne samo obogatila življenja vsem vključenim, temveč tudi ogromno prispevala v skupno zakladnico ohranjenega spomina, torej k digitalizaciji in ohranitvi našega kulturnega izročila. »Navdušeni smo, da se v akcijo že prijavljajo tako posamezniki kot tudi šole in večgeneracijski centri. To je po eni strani dokaz, da je zanimanja za dediščino oz. njeno digitalizacijo veliko, po drugi strani pa kaže tudi na potencial, da akcija postane vsakoletna, tradicionalna. Resnično upamo, da se v teh dveh tednih po celi Sloveniji zgodi veliko trenutkov, ki bodo poglobili vezi med ljudmi,« pravi Nava Vardjan, vodja projekta v Zavodu Dobra pot. Zavod Dobra pot, ki prihaja iz Brkinov, sicer že sedmo leto izvaja najrazličnejše projekte, s katerimi ozavešča o naravni in kulturni dediščini našega prostora ter skrbi za njuno ohranjanje. Dediščino na najrazličnejše načine uporabljajo kot vezivo, ki povezuje skupnost, s svojo aplikacijo za zapisovanje spominov pa skrbijo tudi za zmanjševanje digitalnega prepada med generacijami. V akcijo ZAPIŠIMO SPOMINE! se lahko prijavite kot zapisovalci spomina (tisti, ki bi zgodbe starejših zabeležili oz. posneli in vnesli v aplikacijo) ali kot pričevalci (starejši, ki bi želeli podeliti svoje spomine). Prijave potekajo na spletni strani Zavoda Dobra pot (www. dobra pot.si) ali v aplikaciji Zapisi spomina (odčitajte QR-kodo). Organizatorji še sporočajo, da bo za vse prijavljene v začetku marca organizirana spletna delavnica, na kateri bodo podrobneje predstavili potek dvotedenske akcije in odgovorili na vsa vprašanja. 000000v000000 France Prešeren: DEKLETAM Padala nebeška mana Izraelcam je v pušavi; zginila je, ak pobrana ni bila ob uri pravi. Kak lepó se rosa bliska, dokler jutra hlad ne mine! Komej sonce bolj pritiska, bo pregnana od vročine. Rožice cvetó vesele le ob času letne mlade; leto pošlje piš in strele, lepo cvetje jim odpade. Roža, rosa ino mana naša je mladost, dekleta! Svétjem, naj ne bo zaspana, ki cvetó ji zlate leta. Fante zbiraš si prevzetna, se šopiriš, ker si zala; varji, varji, de priletna samka se ne boš jokala! 14 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ februar 2022 »Dan sajenja medovitih rastlin« v polnem teku Lani smo pod okriljem Čebelarske zveze Slovenije v mesecu novembru predstavili projekt »Dan sajenja medovitih rastlin«, ki bo letos prvič izveden v soboto, 26. marca 2022. Namreč, čebelarji se vsi skupaj dobro zavedamo, kako pomembno je ohranjanje našega okolja, saj vsaka negativna sprememba v njem vpliva in jo tudi med prvimi občutijo naše čebele in drugi opraševalci. Tomaž Samec, vodja projekta na ČZS Pri tem prvem koraku, po spremembah in tudi podpori, so pristopili s strani Zavoda za gozdove Slovenije. Tako so pripravili strokovna navodila, kako posaditi medovite sadike. Nastopil je tudi že čas delitve medovitih sadik, ki smo jih zagotovili s pomočjo donatorjev in sponzorjev projekta. Njihov seznam je objavljen na spletni povezavi https://www.czs.si/content/dansajenja_partners in se jim na tem mestu tudi zahvaljujemo, da so začutili, kako pomembno je ohranjanje našega okolja za prihodnje rodove. Seznam medovitih sadik, ki smo jih zagotovili, je naslednji: maline, robide, gorski javor, divja češnja, navadna smreka, navadna jelka, pravi kostanj, divja hruška, jablana, velikolistna lipa, hermelika in sivka. Pri tem je treba omeniti, da je tudi Zavod za gozdove Slovenije zagotovil medovite sadike dreves, ki se bodo sadila na lokacijah po Sloveniji, ki jih je pripravil zavod. Seznam lokacij je objavljen na https://www.czs.si/. S tem se bodo posadila še dodatna medovita drevesa v naš prostor. K projektu so pristopile tudi številne občine, ki bodo ob rojstvu otrok podarile staršem medovita drevesa, hkrati pa bodo svo- je parkovne površine pokosili, ko bodo rože na njih odcvetele. Sedaj prihaja čas, ki je namenjen za sajenje medovitih rastlin kot tudi medovitih dreves. Vsak izmed nas ima možnost in priložnost, da se priključi projektu. Lahko pa se priključi na eni izmed lokacij s strani zavoda. Lahko se priključi tudi čebelarskim društvom in skupaj posadite medovite sadike, ki so bile zagotovljene s strani sponzorjev in donatorjev. Lahko pa tudi sami posadimo medovite rastline v cvetlična korita na balkonih ali na vrtu. Čebele in drugi opraševalci nam bodo čez leto zelo hvaležni, saj bodo na cvetočih delih rastlin nabirali potrebno hrano (medičino in cvetni prah) za nemoten razvoj svojega zaroda. In naj postane naša dežela ne samo lepa, ampak tudi cvetoča z medovitimi rastlinami. Več o projektu pa na 000000v000000 France Prešeren: ZAPUŠČENA Je za druzega dekleta zdaj ljubezen tvoja vneta; jezik ji lažniv obeta, jo peljati pred oltar; Bog te obvar! De prisegel, si obljubil, de boš mene sámo ljubil, de ne boš ti druge snubil, ni ti v mislih več nikdár, Bog te obvar! De srce, ki je gorelo le za té, življenje celo níkdar več ne bo veselo, kaj je tebi tega mar; Bog te obvar! Bog obvar te zdaj in vedno, Bog obvar te z ljubco čedno, Bog men' uro daj posledno préd, ko gresta pred oltar, Bog te obvar! 15 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ februar 2022 PODJETNIŠKI KOTIČEK ZA GRADBENIKE. ROK ZA VPIS V IMENIK VODIJ DEL: 31. maj 2022. Zaradi pomembnosti in kratkih rokov ponovno opozarjamo vsa podjetja, ki imate izdana obrtna dovoljenja s področja gradbeništva (npr. gradnja stavb, zemeljska pripravljalna dela, vsa inštalacijska dela, fasaderska dela, krovska dela, tudi vgrajevanje oken in vhodnih vrat ipd.), da lahko samo še do 31. maja 2022 v Imenik vodij del (IVD) na OZS vpišete svojega nosilca obrtnega dovoljenja. Po tem datumu vpis v IVD kot nosilec dejavnosti, kar je daleč najpreprostejša rešitev, ne bo več možen, zato predlagamo, da se o tem čim prej pozanimate na OOZ Grosuplje. BOLNIŠKA ODSOTNOST V BREME DELODAJALCA SKRAJŠANA NA 20 DNI. Dolgoletna zahteva Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, da breme nadomestil v času bolniškega dopusta preide z delodajalca na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije že po 20-ih koledarskih dneh, je končno izvedena. Državni zbor RS je namreč konec januarja potrdil noveli zakonov, ki urejata to področje, spremembe pa začnejo veljati s 1. marcem letos. V skladu z novelama se bo obdobje nadomestila za bolniško odsotnost zaposlenih, ki se izplačuje v breme delodajalca, skrajšalo s sedanjih 30 delovnih dni na 20 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar na največ 80 dni v koledarskem letu. Enako bo veljalo za samostojne podjetnike, ki sami nosijo breme stroškov zaradi bolniške odsotnosti. »Za zbornico je to pomembna etapna zmaga, za katero smo si prizadevali vrsto let. S sprejemom novele zakona bomo namreč obrtnikom in samostojnim pod- jetnikom omogočili, da bo odslej tudi njihova prioriteta zdravje in da bodo v času bolezni dejansko okrevali, ne pa delali. Mnogi so bili namreč primorani bolni hoditi na delo, da so lahko ob koncu meseca plačali prispevke,« ob tem poudarja predsednik OZS Branko Meh. DELOVANJE OOZ GROSUPLJE: Vse svoje člane in stranke obveščamo, da je obisk pisarne OOZ Grosuplje zaradi preventivnih ukrepov za preprečevanje širjenja covida- 19 možen ob izpolnjevanju PCT-pogoja in ob predhodnem dogovoru. Vsa komunikacija poteka po elektronski pošti: ooz.grosuplje@ozs. si in po telefonu: 01 786 51 30. Na OOZ Grosuplje, skupaj z OZS, ves čas epidemije spremljamo aktualne razmere v gospodarstvu. Vse pomembne informacije ažurno objavljamo na spletni strani OZS, www.ozs.si, pod zavihkom KORONAVIRUS. Janez Bajt, univ. dipl. oec., sekretar OOZ Grosuplje VPIS OTROK V VRTEC RINGARAJA ZA ŠOLSKO LETO 2022/2023 V vrtcu Ringaraja izvajamo program v jasličnih oddelkih in v oddelkih od 3. do 6. leta starosti. Na osnovi prijav ter v skladu z normativi in standardi, ki veljajo za vrtce, oblikujemo oddelke. Vsi sprejeti otroci bodo vpisani v vrtec s 1. septembrom 2022. Ker bodo nekateri malčki primerni za vstop v jaslični oddelek šele v zimskih mesecih 2022/2023, naj omenim, da je prav, da so vpisani že s 1. septembrom 2022, ker si le na tak način zagotovijo mesto v oddelku. POSTOPEK VPISA: • Na spletni strani vrtca Ringaraja dobijo starši obrazec Prošnja za sprejem otroka v JVIZ OŠ DOBREPOLJE. Obrazec najdete na povezavi: https://www.osdobrepolje.si/vrtec/dokumenti/. • Starši vlogo ustrezno izpolnijo in vrnejo v tajništvo do 31. marca 2022. • Če je prijav več, kot je prostih mest, mora komisija za vpis otrok v vrtec sklepati o otrocih, ki bodo sprejeti v vrtec. • Po sprejemu v vrtec prejmejo starši obvestilo o sprejemu in povabilo k vpisu. Pred vstopom v vrtec morajo starši pridobiti zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju otroka, o cepljenju, o morebitnih dietah in otrokovih posebnostih. • Ko starši pridobijo pozitivno mnenje zdravnika, je otrok dokončno sprejet v vrtec. Vzgojiteljica sprejme otroka v varstvo, ko ji starši dostavijo zdravniško potrdilo. • Starši takoj po prejemu obvestila o sprejemu otroka v vrtec oddajo na CSD Grosuplje vlogo za znižanje plačila oskrbnine v vrtcu. • Staršem, ki ste oddali Prošnjo za sprejem otroka v vrtec po 1. aprilu 2021, ni treba ponovno oddati prošnje. VSE STARŠE, KI NAMERAVATE VPISATI SVOJEGA OTROKA V VRTEC, PROSIM, DA TO STORITE ODGOVORNO. V PRETEKLIH LETIH SMO KAR NEKAJ OTROK SPREJELI V VRTEC, JIH RAZPOREDILI V ODDELKE, DODATNO ZAPOSLILI DELAVKO, NATO PA SO JIH STARŠI ODJAVILI. Ivan Grandovec, ravnatelj 16 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ februar 2022 Teden kulture v vrtcu Kultura je način življenja, tradicija ljudi, ki vključuje jezik, procese, način življenja, običaje, tradicije, navade, vrednote, vzorce, orodja, ideje, znanje itd. Prenaša se iz roda v rod. Mateja Lohkar Vsak posameznik je poseben in si izoblikuje svoj način življenja, prilagaja se razmeram v okolju in tako skozi generacije izoblikuje razne kulture in navade. Prenašanje teh poteka z nenehnim učenjem. Vloga kulture je, da se zagotovita preživetje in lažje prilagajanje predmetov v okolju. Tudi strokovne delavke vrtca prenašamo učenje kulture na naše najmlajše z načrtovanimi vzgojnimi dejavnostmi celo leto, še posebej pa ob kulturnem prazniku, 8. februarju. Otroke za trenutek popeljemo v svet likovne, glasbene, plesne, jezikovne, predvsem pa pravljične umetnosti. V našem vrtcu vsako leto praznujemo 8. februar in temu prazniku namenimo celoten teden. Zavedamo se, da je kultura vse okoli nas in da še kako drži rek: Narod brez kulture je kot drevo brez korenin. Glavno vodilo letošnjega praznovanja je bila zgodbica O dečku, ki je pisal pesmi (M. Podgoršek). To je bil deček z imenom France Prešeren. Besedilo smo prebirali, spoznavali preko slikanice, slik na računalniku. Otroci so se seznanili in utrjevali simbole slovenskega naroda. Spoznali so našega največjega pesnika Franceta Prešerna in brali njegovo poezijo (Povodni mož, Zdravljica). Upodabljali so ga z ustvarjanjem portreta. Poslušali so himno Zdravljico in se naučili, da se ob poslušanju himne vstane in po koncu nikoli ne ploska. Pri Sovicah smo v tem tednu spoznavali tudi dobrepoljsko kulturo. Šli smo na pohod k Sv. Antonu. S Tisljevega razgledišča smo opazovali Dobrepoljsko dolino. V cerkvi sv. Antona smo si ogledali znamenite freske, ki jih je v sredini 19. stoletja poslikal Štefan Šubic. Po ogledu cerkve smo odšli v Lipov gaj, kjer so mogočne lipe otrokom privzdignile pogled proti krošnjam. Ogledali smo si tudi spominsko sobo Frana Jakliča – Podgoričana, etnološko zbirko Živimo z ljudskim izročilom in multimedijsko predstavitev življenja bratov Kralj. Skozi to našo bogato dediščino, kulturo, zgodovino, običaje in vrednote sta nas popeljali naša Marička Žnidaršič in Dušica Hočevar. Vsekakor nismo bili prikrajšani za štorije – dobrepoljske ljudske pripovedi, ki jih v našem narečju pove Marička. Ko Marička začne pripovedovati, otroci naenkrat postanejo čisto tiho in poslušajo z odprtimi usti in negibnim telesom. Otroke te pripovedi tako prevzamejo, da njihova domišljija potem išče v gozdu volka, ki nosi lisico, grad na Gorici, njihove noge bi jih pa kar ponesle Naš kraj ■ februar 2022 na Jauhe, da bi poiskali jamo, ki je povezana s Krko. Je pa tudi res, da Marička edinstveno, zavzeto pripoveduje zgodbe in je res prevzela to veščino in smisel pripovedovanja od Ančke Lazar. V spominski sobi Frana Jakliča so si otroci z navdušenjem ogledali stare predmete, njihova uporaba je na njihov obraz pritegnila nasmeh, hkrati pa začudenje. Največ pozornosti so namenili Zagoriškim in Ponikovskim maškaram. V kmečki izbi so se posedli okoli peči in z navdušenjem poslušali Maričko in Dušico, ki sta jim pokazali stare predmete in razložili, za kaj so jih uporabljali. Krivček za izdelavo zobotrebcev jih je spominjal na petardo, nočna posoda pod posteljo jih je spominjala na posodo za juho, vrč za vino na vazo, največ smeha na obrazu nas odraslih pa je požel stari likalnik. Otroci so menili, da se namesto žerjavi- 17 ••• Iz vrtca in šole ••• ce noter da majica in pride ven zlikana. Otroci so bolj že v robotiki (robotski likalnik) in v današnjih časih to ni več nemogoče. Ogledali smo si tudi spomenik Tonetu in Francu Kralj ter Franu Jakliču na trgu pred občino. Na pokopališču smo si ogledali spomenik padlim vojakom, Drobničev spomenik, spomenik Igu Kralju in kapelico Cirilu in Metodu. Odšli smo tudi v Zagorico, kjer smo si ogledali spomenik Franca in Toneta Kralja na Vintarjevem vrtu. Tudi tukaj nas je nagovorila Marička, na luži v središču vasi smo zopet z veseljem poslušali nekaj zgodb. Nato nas je popeljala do konca vasi, ob pripovedovanju zgodbe nam je pokazala, kje v daljavi so Jauhe in Planski vrh. Za okrepčilo pa je poskrbela Tišlarjeva teta Anka, ki je otrokom prinesla nekaj priboljškov, da so lažje prehodili pot nazaj v vrtec. V vrtcu smo si ogledali stalno zbirko lesorezov iz cikla Zemlja, ki jih je ustvaril naš rojak in umetnik Tone Kralj. Po vprašanju otrok, kaj je kultura, so odgovorili: da je to prazničen dan, obletnica poroke, valentinovo, od Franceta Prešerna dan, da se kulturno lepo obnašaš, da si priden, da ne kažeš jezika, kultura so naši ljudski plesi, kultura je, da si postaviš šotor in tam prespiš. Iskrena zahvala Turističnemu društvu Dobrepolje, Marički Žnidaršič in Dušici Hočevar, da sta nas popeljali na bogato pot naše kulture, dediščine in običajev. ■ 000000v000000 France Prešeren: POVODNI MOŽ (prve tri kitice) Od nékdej lepé so Ljubljanke slovele, al lepši od Urške bilo ni nobene, nobene očem bilo bolj zaželene ob času nje cvetja dekleta ne žene. Ko nárbolj iz zvezd je danica svetla, narlepši iz deklic je Urška bila. Mnogtére device, mnogtére ženice oko je na skrivnem solzé preliválo, ker Urški srce se je ljubega vdalo; al ljubih bilo je nji vedno premalo. Kar slišala moških okrog je slovét, skušála jih v mreže razpete je ujet. Je znala obljúbit, je znalá odreči, in biti priljudna, in biti prevzetna, mladenče unémat, bit staršim prijetna; modrij in zvijač je bila vseh umetna; možake je dolgo vodila za nos, ga stakne nazadnje, ki bil ji je kos. 18 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ februar 2022 Matematika v gozdu Gozd je občutenje in ljubezen, ki nas zna nagovarjati v paradigmi povezovanja, spoštovanja, združevanja in zaupanja. Je dokaj mlad sistem na našem planetu. Gozd je odprta knjiga o zgodovini in prihodnosti (Jože Prah). Mateja Lohkar Obiski gozda izboljšajo odnos ljudi do gozda in njihovo znanje o gozdu ter oživijo vsa čutila (sluh, vid, tip, okus). Pri gozdni pedagogiki je učenje posredovano z neposredno in posredno zaznavo, ki vsebuje učenje z delom – s srcem in glavo. Z bogato doživetim učenjem se posredujejo znanja o funkcijah in pomenu gozda. Na ta način v javnosti vzbudimo čut za odgovorno ravnanje z gozdom in poudarimo povezanost gozda z okoljskega, ekonomskega in socialnega pogleda. Naš vrtec je že sedmo leto vključen v Mrežo gozdnih vrtcev v Sloveniji. Z otroki večkrat obiščemo gozd. Prednosti učenja in igre otrok na prostem so ogromne. Zelo pomembno je tudi gibanje otroka. Gibanje je zelo pomembno za možgane in ne samo za telo, kar potrjujejo številne nevroznanstvene raziskave. Podatek, da mora predšolski otrok na dan narediti do 10.000 korakov, je zelo zgovoren. V tem mesecu smo z otroki skupine Sovice večkrat šli v gozd, in tam smo imeli gozdno matematiko. Matematika Naš kraj ■ februar 2022 je v naravi zelo prisotna. V zgodnjem otroštvu ne učimo matematike, ampak razvijamo občutek za matematiko. Naravna okolja odlično podpirajo izkušnje, ki jih otrok potrebuje za razumevanje matematike. Ko otrok pleza na drevo, oceni debelino veje, presodi, kje se bo zasukal, levo ali desno, kje se bo spustil, presoditi mora višino do tal, roke in noge morajo biti usklajene. V naravnem okolju otrok ves čas raziskuje in rešuje matematične probleme. V gozdu velikokrat otroci delajo po skupinah, v katerih se skupaj dogovarjajo, iščejo rešitve, dopolnitve, igrajo se igro vlog, razvijajo domišljijo. Če je problem deljen, je velikokrat tudi skupaj rešen. 19 ••• Iz vrtca in šole ••• Gozd in narava sta najbolj uravnoteženo in najbogatejše senzorno okolje, motorika in senzorika sta za otroke zelo pomembni. Otroci potrebujejo celo telo, gibanje in vsa čutila, da se lahko učijo matematiko. Pisanje črk/številk zahteva integracijo vidnih, motoričnih, senzoričnih in zaznavnih sistemov in ugotovili so, da bi morala biti večina vrtčevskih otrok, ki se tipično razvijajo, pripravljena na formalni pouk pisanja med petim in šestim letom (S. Eckersley, 2011). V gozdu s pomočjo naravnega materiala štejemo, razvijamo občutek za števila, njihov prikaz temelji na jasnih številskih podobah (tri palice, trije listi, trije prsti, tri črte v blatu, tri drevesa …). S pomočjo palic in kamnov udarjamo po deblu in razvijamo ritem. Učimo se gibalnih vzorcev (dva počepa, štirje poskoki, štirje koraki, dva poskoka …). Veliko razvrščamo, iščemo vzorce in oblike v naravi, simetrije s pomočjo ogledala, z ogledalom, prislonjenim na nos, opazujemo krošnje dreves, ne da nam bi bilo treba pogledati navzgor. Opazujemo stopinje v blatu, snegu. Na parobku drevesa štejemo letnice in ugotovimo, koliko je bilo drevo staro. Iz gozda vsakokrat pridemo nasmejani, razigrani, umazani in otroci vedno prinesejo nekaj s seboj (palico, kamenček, mah, storž …). ■ Mesec varne rabe interneta Dan varne uporabe interneta smo obeležili 8. februarja. Letos je bil svetovni dan interneta namenjen predvsem spletnim prevaram, zavajanju in neresničnim vsebinam na spletu, ki imajo negativne vplive na mlade. Marjana Rus V 5. a razredu smo nekaj ur posvetili varni uporabi interneta. Z učenci smo si najprej ogledali nekaj posnetkov, ki so nas poučili o tem, kako lahko pomagamo nekomu, ki ga na družabnih omrežjih žalijo; o uporabi družabnih omrežij; o ravnanju v primeru nasilja na družabnih omrežjih. Potem pa smo se posvetili temi: spletni izzivi. Z učenci smo se pogovarjali o tem, ali spletne izzive poznajo, če so v katerem že sodelovali ter kakšne so pozitivne in negativne strani spletnih izzivov. Učenci so hitro ugotovili, da so spletni izzivi naloge, ki se širijo po spletu in nas izzovejo, da nekaj naredimo. Prav tako so vedeli, da je trenutno popularna platforma s spletnimi izzivi TikTok. Učenci so nato reševali kviz, kjer so lahko preverili, koliko vedo o spletnih izzivih ter kako dobri so pri izbiri primernega spletnega izziva. Ugotovili smo, da so spletni izzivi lahko tudi nevarni, saj nas lahko izzovejo, da naredimo dejanje, ki lahko ogrozi naše življenje, nas postavijo v nelagodne položaje, nam nekdo grozi ipd. Ne smemo pa pozabiti tudi na tiste spletne izzive, ki pri posameznikih spodbujajo ustvarjalnost, gibanje, preizkušanje novih receptov … Ugotovili smo, da ni slabo, če se kdaj preizkusimo v pripravi novih receptov, če sprejmemo izziv, da se naučimo nov ples ali novo pesem. Seveda pa je obvezno, da izziv izberemo prostovoljno, pri njem uživamo, se sprostimo in ne smemo čutiti potrebe, da to obvezno objavimo na družabnih omrežjih. Za konec so učenci po skupinah zapisovali pravila za varno uporabo interneta, ki smo jih izobesili v razredu in nas bodo opominjala na varno uporabo interneta. Presenetilo me je, da učenci spletne izzive zelo dobro poznajo, da so sami že sodelovali ali pa poznajo nekoga, ki je sodeloval v spletnih izzivih. Vesela pa sem bila, da je veliko učencev povedalo, da se o taki in podobni tematiki tudi doma veliko pogovarjajo s starši in se zato počutijo varne. ■ 20 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ februar 2022 UVODNIK In že smo v februarju … Komaj smo vstopili v novo leto, pa smo že kar drugega meseca. Skratka, čas beži. S časom se spreminjamo tudi mi, doživljamo nove stvari, nove prigode, ki nam lahko pustijo velik pečat celo naše življenje. Danes, ko pišem ta uvodnik, je valentinovo. To je praznik za ljudi. Da se znamo imeti radi ali pa vsaj pomisliti drug na drugega ter mu želeti vse dobro. A kaj, ko je med nami ljudmi vse več nejevolje, razočaranja ... To res ni dobro, saj s tem škodujemo drugemu, predvsem pa sebi. Toda – vedno lahko vsaj poskusimo pokazati le najboljši del sebe. Ne zaničujmo drugih zaradi nekega dejanja, saj ne vemo, kaj se za tem človekom skriva. Mogoče ta človek lahko nekoga zelo osreči, pa se še ni prikazal v tej luči. In to je najbolj bistveno. NIKOLI NE OBSOJAJ, ŠE POSEBEJ, ČE NE POZNAŠ STANJA ALI ČLOVEKA. Skoraj vsak trenutek se potrudi in pomagaj nekomu, ki tega nima, kar imaš ti, pa si tega zelo želi. Bodimo pozitivni ter stojmo drug drugemu ob strani! Ana Žnidaršič, 8. a AKTUALNO: Pust v Ponikvah Piše: Hana Adamič. Ker se bliža pust, smo se z ekipo šolskega novinarstva odločili, da predstavimo, kako poteka pust v Ponikvah. Pust v Ponikvah je na splošno nekaj posebnega, saj se ta tradicija prenaša iz roda v rod. Takega veselja in zabave za pust ne moreš doživeti kar tako povsod. Namreč že pred pustnim torkom se zgodi veliko. Najprej se mesec prej začnejo mladi fantje pripravljati (fantje, ki še niso poročeni in so starejši od 16 let). Dva ali tri tedne prej se začne poditi otroke (fantje se oblečejo v razne »podivce« ter otroke pripravijo do tega, da tečejo). • • • • • PODIVCI: Petelin. Košuta. HU-HU. Policaj. »Podivc« (otroško – palček). Nato sledijo dnevi, ki so meni najzanimivejši, saj se takrat veliko dogaja. Najprej imamo »ta debel« četrtek, ko se dogaja skoraj isto kakor prejšnji, samo da prideta ven še »tastar« ter »podivc« (palček) in enako preganjajo otroke kot po navadi. Nato sledi pustna sobota; ta dan se lahko otroci in tudi starejši našemijo in jih »podivci« ne smejo poditi (če so našemljeni). Na pustno nedeljo se odvija veselica pri gasilnem domu, a zaradi današnjih časov je žal odpovedana. Sledi najboljši dan, to je pustni torek. Začne se navsezgodaj zjutraj z obhodom agenta, ki zbira prispevke, s seboj ima »podivca« (palčka), ki zraven DOPOLDANSKE SKUPINE POPOLDANSKO DOGAJANJE PAR ZA VEČERNI OBHOD PO HIŠAH AGENT IN »PODIVC« preganja otroke. Sledita »tastara dva« ali jajčar in jajčarica, saj pobirata jajca. Za njima sledijo tri skupine, ki prihajajo posamično in prikazujejo domače obrtnike. Sledi popoldansko dogajanje, ki se odvija na vasi, in fantje odigrajo predstavo, ki je vsako leto drugačna. Sledi še večerni program, ki je večinoma vaščanom najbolj všeč. Hiše obi- Naš kraj ■ februar 2022 skujejo harmonikar, policaj ter dva para plesalcev. Pri vsaki hiši odplešejo en ples in k drugemu plesu povabijo stanovalce, da odplešejo z njimi. Ko odidejo plesalci, za njimi prideta še »tastara dva«, ki pa dajeta vtis utrujenosti. S tem se nekako zaključi pust. Sledi še pepelnična sreda (zažgejo kurenta). Vsako leto pa fantje obljubijo in si zarečejo, da naslednje leto PUST BO. IZ ŠOLSKIH KLOPI … Januarja smo osmošolci pri pouku slovenščine spoznavali sonet, ki naj bi se prvič pojavil že 13. stoletju, pravi razcvet pa je doživel v Italiji s prvimi mojstri soneta, Dantejem in Petrarco. V razvoju slovenske književnosti ima sonet zelo vidno mesto. Prvi ga je obvladal in uveljavil France Prešeren v obdobju romantike v tridesetih letih 19. stoletja. Kaj pa pravzaprav je sonet? Sonet je stalna pesniška oblika. Sestavljen je iz štirih kitic. Prvi dve sta štirivrstični – kvartini, drugi dve pa sta trivrstični. Poznamo različne vrste soneta: angleškega, italijanskega, francoskega in tudi slovenskega ... Z vami delimo sonet, ki ga je napisal osmošolec Anže Ahačevčič. Igrice Oh igrice, to je življenje, cel dan pred računalnikom sedenje, razmišljanje, kako bi zmagal in pred koncem ne omagal. To je strašno dobra stvar, sploh, če sam si samotar, cel dan pred računalnikom preždiš, ponoči pa sploh nič ne spiš. Te kliče mama, sestra Meta, prid' domov za t'm pol leta, da še kdaj te vidi stara teta. Tebe pa ni od nikoder, samo za igrice se trudiš, dokler se v grob ne zgrudiš. DOGAJA SE: Poklon kulturi in Prešernu … Kljub koronavirusnim omejitvam smo v JVIZ OŠ Dobrepolje počastili slovenski kulturni praznik. Kot je za ta čas običajno – na daljavo. Pripravili smo 21 ••• Iz vrtca in šole ••• krajši kulturni program in prvo šolsko uro zadnji dan pouka pred Prešernovim dnem namenili ogledu prireditve, ki jo je povezovala osmošolka Lana Virant. Prvi so nastopili pevci 6. razreda in zapeli Zdravljico. Drugi glasbeni nastop je izvedel Otroški pevski zbor Kompolje, ki je zapel ljudsko pesem Zima je prišla. Ubrano petje je na prečni flavti spremljala Juša Peček, na klarinetu Glorija Turk in Justin Petelinšek, na klaviaturah Mart Peček in na cajonu Maks Mustar. Tretji glasbeni nastop je bil posnet v Strugah. Otroški pevski zbor je zapel pesem Mi se imamo radi (ljudska). Na harmoniki sta igrala Nuša Nose in Jaka Pugelj. Nismo pa slišali le glasbe, temveč tudi deklamacije. Vita Hočevar je recitirala Prešernov sonet z začetkom O, Vrba … Ana Žnidaršič nas je popeljala v balado Povodni mož, v ozadju pa sta jo spremljali dve risbi umetniško nadarjene Zale Škrlj prav na temo recitirane pesmi. Vsi nastopajoči so izkazali izredno nadarjenost in veseli smo, da so jo delili z nami. Ani, Lani ter Viti pa veljajo posebne pohvale še za to, ker so morale glede na to, da je bil njihov razred ravno v karanteni, pokazati tudi računalniške spretnosti in nastope posneti same. Javno komunalno podjetje Grosuplje, d.o.o., Cesta na Krko 7, 1290 Grosuplje vabi zainteresirane kandidate k prijavi na prosto delovno mesto: POGREBNIK – VZDRŽEVALEC POKOPALIŠČA (M/Ž) Opis delovnega mesta: - izvajanje pogrebne dejavnosti, kot je organizacija in izvajanje pogrebnih slovesnosti, izvajanje storitev v zvezi s pokojnikom in prevozi s pogrebnim vozilom; - izvajanje pokopališke dejavnosti, kot so strojni in ročni izkop jam, vzdrževanje in urejanje pokopališč; - izvajanje dnevnega pregleda in priprave pogrebnega vozila, redno vzdrževanje in čiščenje vozila, skrb za pravočasno servisiranje in delovanje vozila, kot tudi opravila v zvezi s tehničnim pregledom in registracijo vozila; - izvajanje ostalih nalog procesa dela delovnega mesta, po nalogu nadrejenega delavca, ki ustrezajo zanju in strokovni usposobljenosti delavca. Zahteve: - stopnja izobrazbe - srednja poklicna oz. podobna izobrazba (Izobrazba po Klasius: 140 srednja poklicna, 0520 Okolje (razen okoljevarstvene tehnologije podrobneje neopredeljeno); - komunikacijske spretnosti in sposobnost pozitivnega odnosa do naročnikov in uporabnikov storitev; - poznavanje predpisov s področja dela; - vozniški izpit B kategorije; - zahtevane delovne izkušnje: 6 mesecev; - zaželeno je, da ima kandidat izpit za upravljanje strojev težke gradbene mehanizacije in vozniški izpit C kategorije. Nudimo razgibano in terensko delo na območju delovanja Javnega komunalnega podjetja Grosuplje s stimulativno nagrado za opravljeno delo. Pogodbo o zaposlitvi z izbranim kandidatom se sklene za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, s poskusnim delom dveh mesecev. Način prijave kandidatov: Kandidati naj pošljejo vlogo po e-pošti na: zaposlovanje@jkpg.si Za več informacij glede zaposlitve in delovnega mesta lahko zainteresirani kandidati pokličejo na tel. št. 01 788 89 11 in 031 646 888. 22 ••• Kultura ••• Naš kraj ■ februar 2022 Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku Na predvečer kulturnega praznika, 7. februarja 2022, je Mestna knjižnica Grosuplje v sodelovanju z Občino Dobrepolje pripravila spletno prireditev, s katero so počastili slovensko kulturo in domače ustvarjalce, ki so s svojimi stvaritvami pomembno zaznamovali usodo slovenskega naroda. Slavnostni govornik je bil naš župan Igor Ahačevčič. Bojan Novak V uvodu sta učenki Glasbene šole Grosuplje, Iva in Maja Režek, zapeli himno. Moderatorka Janja Ambrožič (Knjižnica Ivančna Gorica) je napovedala našega župana, ki je v nagovoru poudaril, da smo Slovenci eden redkih narodov, ki ima kulturni praznik za prost dan. Iz tega lahko sklepamo, da dajemo kulturi velik pomen ter da smo kulturen narod. Župan se je ob tem vprašal, če v to spadajo nekateri dogodki v državi v zadnjem obdobju (nasilni protesti, lažne novice, spodbujanje nesoglasij in sovraštva, ustvarjanje kulture nesodelovanja in izključevanja …). Vprašal se je, če je mogoče en dan praznovanja praznika kulture za koga le priložnost, da si opere vest. Nato se je navezal na bogato kulturno zgodovino v Dobrepolju, obenem pa odkrito priznal, da je v zadnjih letih raven kulturnega udejstvovanja v naših krajih močno upadla. Na njegovo letošnjo pobudo za pripravo proslave ob kulturnem prazniku sta se odzvali le dve skupini. Vsem gledalcem prireditve je ob koncu zaželel lep praznik. Osrednji lik razmišljanja moderatorke je bil seveda France Prešeren. Predstavljen je bil pomen njegovih stvaritev za krepitev našega jezika in kulture, ki sta nas zasidrala na evropskem zemljevidu. Ob tem je podrobneje predstavila Kopanj, kjer je mladi France Prešeren pre- živel nekaj svojih otroških dni. Poleg Franceta Prešerna so bili izpostavljeni tudi nekateri drugi pomembni ustvarjalci naše kulturne zgodovine: Primož Trubar (njegov življenjepis je osvetlila Judita Kavšek iz Knjižnice Grosuplje), Josip Jurčič (več o njem je povedal Roman Rozina iz Knjižnice Ivančna Gorica), Fran Jaklič (njegov življenjepis in prispevek k razvoju naše doline je predstavila naša knjižničarka Jasmina Mersel Šušteršič, odlomek njegovega dela Nevesta s Korinja pa je prebrala Anamarija Rebolj). Ustvarjalci prireditve so med izvajanjem kulturnega programa prikazovali fotografije naravnih in kulturnih znamenitosti občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. V kulturnem programu so sodelovali še Matej Kovačič, GŠ Grosuplje (harmonika: Po jezeru bliz Triglava), Tanja Zavašnik in Dušan Marolt (recitacija – France Prešeren: Železna cesta) ter Iva in Maja Režek, GŠ Grosuplje (petje – Za Slovenijo živim). Spletno prireditev so sklenila posneta razmišljanja bralcev Mestne knjižnice Grosuplje (o kulturi, Prešernu in branju). Sodelovali so najmlajši iz vrtca, nekaj osnovnošolskih otrok, mladih, odraslih in starejših. Vsak na svoj način so z razmišljanji obogatili prireditev. Skupno sporočilo dogodka pa verjetno najbolje opiše misel povezovalke programa: Slovenski jezik je še kako živ in bo tak tudi ostal. Prireditev si je možno ogledati na spletnih straneh Občine Dobrepolje. ■ Naš kraj ■ februar 2022 23 ••• Kultura ••• Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje Tel.: 01/786 71 40 Elektronska pošta: sikvidem@gro.sik.si V knjižnici Dobrepolje pravljični junaki vabijo tudi čebelice Razstava panjskih končnic s pravljičnimi motivi »PRAVLJIČNI JUNAKI VABIJO ČEBELICE« avtorja Franja Matjašiča. Jasmina Mersel Šušteršič Ob kulturnem prazniku je Mestna knjižnica Grosuplje s svojimi enotami pripravila spletno prireditev, ki je vključila vse tri občine, v katerih deluje. Spominjali smo se pomembnih literatov, ki so s svojim delom in ustvarjanjem zaznamovali lokalni in širši prostor. V enoti Dobrepolje smo izpostavili učitelja, literata in politika Frana Jakliča. Med poglavitnimi odlikami Jakličevega literarnega snovanja je njegov jezik, ki je prežet z bogastvom domačih izrazov, fraz in duhovite ljudske metaforike. Tako je rekel: »Učil sem se iz naroda in pišem za narod. Skušal sem ljudstvu podati v načinu pripovedovanja svoje dobe njegovo zgodovino, podati mu lepoto njegove zemlje, pa tudi lepoto njegovih značajev.« In nadalje: »Jas se trudim, da pišem tako natančno, kot govore moji Dobrepoljci. Moji spisi dobé pravi zvok šele, če jih bere človek v dobrepoljskem narečju.« Njegova dela tako niso samo prijetna doživljajska branja, temveč kulturni dokumenti, ki pričujejo dediščino dobrepoljskega in slovenskega človeka. Ob tej priložnosti smo ponovno začeli tudi Jakličevo domoznansko bralno značko za odrasle in otroke »Berema damače bukve«. V knjižnici Dobrepolje smo ob kulturnem prazniku postavili na ogled tudi likovno razstavo poslikav panjskih končnic z naslovom »Pravljični junaki vabijo čebelice«. Avtor razstave, gospod Franjo Matjašič z Vidma, se s poslikavo ukvarja ljubiteljsko. Zanimivo je, da upodablja predvsem junake in motive iz pravljičnega sveta. Pri tem junake iz različnih zgodb tudi povezuje in s tem ustvarja nove vsebine. Vsaka poslikava 24 ••• Kultura ••• Naš kraj ■ februar 2022 tako prinaša svojo pravljično zgodbo, ki jo s pomočjo upodobitve pripoveduje avtor. Svoj prosti čas posveča tudi čebelarjenju. Poslikava panjskih končnic velja za avtohtono obliko umetniškega ustvarjanja na naših tleh in je pomemben del kulturne dediščine. Nekaj več o ustvarjanju gospoda Matjašiča si lahko preberete v nadaljevanju. vendar pa se po nekaj letih (na na soncu izpostavljenih panjih) pojavljajo razpoke (delno tudi zaradi dihanja lesa). Takšne risbe je nemogoče obnoviti, dokler so v panju čebele. Zaradi tega sem začel risati na 8 mm debele vezane plošče enake velikosti, kot so stranice panjev. Takšne plošče lahko pritrdim na panj in jih po potrebi snamem in obnovim. Gospod Matjašič, čestitam vam za čudovito razstavo. Kot pravite, ste mladi upokojenec in mladi čebelar. Vas je k slikanju panjskih končnic vodila prav ljubezen do čebelarjenja? Kot mladi upokojenec sem si želel osmisliti oz. koristno porabiti prosti čas, ki sem ga naenkrat imel več kot kadar koli prej. Med drugimi dejavnostmi sem si omislil tudi čebelarjenje, čeprav o tem nisem vedel nič. V ta namen sem opravil čebelarski tečaj na ČZS in si priskrbel čebele in mentorja. Čebelarim že štiri leta in sem do sedaj s čebelami doživel dobre in slabe trenutke. Vsekakor pa čebele čebelarju prinesejo več veselja kot žalosti. Meni se zdi, da je to enako kot imeti psa ali neko drugo žival za ljubljenčka. Preprosto jih imamo radi in skrbimo za njih, ne glede na to, koliko nas stanejo. Zaradi čebel počnem stvari, ki jih do sedaj še poznal nisem in so mi v glavnem v veselje. V zimskem času imamo čebelarji razmeroma malo dela. Takrat je čas za razkuževanje, obnavljanje in barvanje praznih panjev, s čimer jih zaščitimo pred vremenskimi vplivi in jih tudi polepšamo. Ob takem delu sem prišel na idejo, da bi mogoče kar na prednjo stranico narisal kakšno risbo. Tako sem na prvi panj narisal le preprosto čebelico. Temu so sledile druge risbe, ki so sčasoma postajale vse zahtevnejše. Sedaj imam okrog 20 poslikanih DB panjev, od katerih jih je trenutno le deset v uporabi, drugi so v rezervi. Vsi panji so poslikani spredaj in zadaj, nekateri tudi bočno. Gospod Matjašič, vrednotite tudi knjigo in branje. Je morda kakšna knjiga, ki vas je še posebno nagovorila? Včasih po prebrani knjigi to zaprem in se zamislim nad prebranim. To velja samo za najboljše knjige, ki jih je dokaj veliko. Jaz osebno menim, da je nemogoče izbrati eno knjigo za najboljšo, ker s tem delamo krivico drugim knjigam in avtorjem. V prid temu govori tudi dejstvo, da isto knjigo lahko prebereš večkrat in jo vsakokrat drugače ovrednotiš in podoživiš. Osebno uvrščam med najboljše knjige Vojno in mir, Ano Karenino, Ime rože ... V glavnem imam najraje klasike, niso mi pa odveč niti sodobnejši pisatelji. Poslikava panjskih končnic je pomemben del slovenske kulturne dediščine. Nam lahko kaj več poveste o njih? Seveda je poslikava panjskih končnic pomembna ljudska dediščina, vendar menim, da moje »panjske končnice« niso prave panjske končnice. Ko sem jih risal, sploh nisem razmišljal o namenu risb na panjih. Najbolj me je mogoče motiviralo ženino navdušenje nad risba- mi, ki so nastajale. Dodatno je k izdelavi risb na panjih vplivalo tudi prisilno preživljanja časa doma (zaradi koronskih omejitev), ki sem ga potem porabil za nastajanje risb. Menim, da poslikava panjev oz. panjskih končnic ni namenjena čebelam, temveč lepšanju panjev. Pri poslikavi panjskih končnic izbirate predvsem pravljične motive. Vas k tej izbiri vodi tudi spomin na branje pravljic svojim otrokom oziroma sedaj vnukom? Res je, slikam izključno pravljične in otroške motive. To je seveda rezultat nešteto slišanih, prebranih ali povedanih pravljic. Del tega je še vedno v vseh nas, ne glede na starost. Pravljice in pravljični junaki se nikoli ne postarajo. V starosti nas mogoče za trenutek popeljejo desetletja nazaj. Poleg tega se takšni motivi najlažje dopolnjuje z domišljijo (v pravljicah je vse mogoče in vse dovoljeno – le lepo naj bo). S prepletanjem likov iz različnih pravljic ustvarjate nove zgodbe? Za izdelavo takšne risbe porabim najmanj en teden prostega časa. Pri tem sta potrebna mir in koncentracija. V takšnih okoliščinah se seveda misel premakne iz utečenih okvirjev v neznano. Tako npr. Smrkec zaide k palčkom, Gargamel išče Smrkce med kužki, Smrkec dvori princesi iz druge zgodbe in podobno. Kakšne tehnike risanja in barve uporabljate? Ne vem, kako se imenuje moja tehnika risanja. Tudi tega, da sploh znam kaj risati, nisem vedel, dokler nisem začel. Uporabljam akrilne barve za les San Marco, ki se mešajo z vodo in naj bi bile odporne proti vremenskim vplivom ter povsem neškodljive za čebele. Pri barvah sem opazil, da so precej kakovostne, Razstava poslikav bo v obratovalnem času krajevne knjižnice postavljena na ogled do sredine meseca marca. ■ 000000v000000 France Prešeren: KAM? Ko brez miru okrog divjam, prijatlji prašajo me, kam? Prašájte raj' oblak nebá, prašájte raji val morjá, kadar mogočni gospodar drvi jih semtertje vihar. Oblak ne ve, in val ne kam, kam nese me obup, ne znam. Samo to znam, samo to vem, de pred obličje nje ne smem, in de ni mesta vrh zemljé, kjer bi pozabil to gorje! Naš kraj ■ februar 2022 25 ••• Kultura ••• Poslovil se je dr. Štefan Adamič (*3. 8. 1926–†27. 1. 2022), rojen v Kompoljah Drago Samec Štefan Adamič, rojen v dobrepoljskih Kompoljah v letu 1926, je osnovno šolo obiskoval v domačem okolju, klasično gimnazijo med vojno v Ljubljani, maturiral pa je po vojni. Veterinarsko fakulteto je obiskoval v Zagrebu in leta 1953 diplomiral, v letu 1957 pa z disertacijo Djelovanje gama izomera heksaklorloheksana na kokoš i patku opravil doktorat znanosti iz veterinarske farmakologije in toksikologije. Najprej je bil asistent na Inštitutu za fiziologijo in farmakologijo Veterinarskega oddelka Biotehniške fakultete, z letom 1960 se je zaposlil na Inštitutu za patološko fiziologijo Medicinske fakultete ter tu prešel vse stopnje od docenta (1968), izrednega profesorja (1972) in do rednega profesorja za biomedicinsko informatiko v letu 1975, in tedaj postal predstojnik na »novo ustanovljenega Inštituta za biomedicinsko informatiko, ki je združeval dejavnosti fakultete na področju statistike, računalništva in informatike – dokumentalistike«. Na Inštitutu so zbirali in analizirali publikacije slovenskih biomedicinskih avtorjev in 1976 začeli graditi računalniško bibliografsko podatkovno zbirko Biomedicina Slovenica. Adamič je v letu 1975 objavil članek o analizi citiranja s pomočjo zbirk ISI (Institute for Scientific Information), ki je prvi na Slovenskem in kjer lahko najdemo tudi, kdo je citiral slovenska dela. Članek z naslovom Analiza citiranja publikacij kot pripomoček pri ocenjevanju raziskovalnega dela je bil objavljen v reviji Raziskovalec. V študijski program fakultete so v letu 1975 za študente medicine in stomatologije uvedli predmet Biomedicinska informatika, na Inštitutu pa se je začela računalniška era s kartičnim terminalom. Temeljne usmeritve delovanja Inštituta za biomedicinsko informatiko je postavil Adamič, in na njih gradijo še danes. Tudi področje biomedicinske informatike je umestil v znanstvenoraziskovalno polje in Inštitut je omogočal dostop do mednarodnih bibliografskih zbirk. V njegovem času je informatika prešla več faz, kot je sam napisal, da se je »informiranje preko sekundarnih publikacij, ki je zadoščalo celo stoletje, dopolnilo najprej z računalniškimi zbirkami na magnetnih trakovih za procesiranje na lastnih računalnikih, nato z informacijskimi sistemi online, potem pa z zbirkami na kompaktnih diskih, ki jih v zadnjem času lahko presnemavamo tudi na trde diske in s tem olajšamo uporabo v t. i. lokalnih online sistemih. Vse to spremlja redno spremljanje novih tehnologij, njihovo uvajanje v naše informacijske službe ter permanentno dopolnjevanje opreme ...« (1995). Razvoj je pripeljal tudi do vzpostavitve sistema biomedicinskega znanstvenega informiranja v Jugoslaviji v letu 1986 z zbirko Biomedicina Iugoslavica, a le do razpada Jugoslavije v letu 1991. Adamič je bil ključni akter, da so zbirko Biomedicina Slovenica v letu 1995 nadgradili s podatki iz ameriške baze Science Citation Index o citiranosti posameznih člankov naših avtorjev, s čimer je omogočena uporaba podatkov pri ocenjevanju raziskovalne uspešnosti v medicini. Slovensko društvo za medicinsko informatiko je na njegovo pobudo leta 1994 začelo izdajati strokovno revijo Informatica medica slovenica, v letu 1999 pa so organizirali mednarodni kongres medicinske informatike v Ljubljani, tedaj prvega izven Evropske skupnosti. Pod Adamičevim vodstvom se je društvo z osamosvojitvijo Slovenije včlanilo v evropsko povezavo in postalo enakopraven partner sorodnim društvom na evropski ravni. Kot učno gradivo za študente medicine in stomatologije je pripravil knjigo Temelji biostatistike (1980), ki je izšla v dveh izdajah in treh natisih, pri učbeniku Informatika v biomedicini (1975) pa je sodeloval. Več je objavljal v strokovnih zbornikih in med drugim v periodiki: Archives internationales de pharmacodynamie et de therapie (Gent), Biochemical pharmacology (Oxford), Biochimica et biophysica acta (Amsterdam), Informatologia Yugoslavica (Zagreb), Iugoslavica physiologica et pharmacologica acta (Beograd), Makedonski medicinski pregled (Skopje), Molecular pharmacology (Baltimore), Periodicum biologorum (Zagreb), SBMNI vesti (Beograd), Toxicon (Oxford) ter v slovenskih časopisih in revijah Delo, Medicinski razgledi, Raziskovalec, Zdravstveni vestnik ter Zdravstveno varstvo. Dr. Adamič je bil član ali vodja različnih slovenskih, jugoslovanskih in mednarodnih združenj in odborov za znanstveno informiranje in za družbeni sistem informiranja. Bil je med ustanovitelji Slovenskega društva za medicinsko informatiko, njegov prvi predsednik in njegov častni član, Medicinska fakulteta pa mu je podelila naslov zaslužni profesor (1996). Tudi po upokojitvi je bil stalen obiskovalec Inštituta, sicer pa so mu zadnja leta lepšali vnuki in pravnuka. Dobrepoljec, znanstvenik in veterinar, toksikolog in farmakolog prof. dr. Štefan Adamič je oral ledino predvsem na področju biomedicinske informatike in ostaja zapisan v slovensko stavbo znanstvenoraziskovalnega polja informatike. ■ 000000v000000 France Prešeren: MEMENTO MORI (1. in 2. kitica) Dolgost življenja našega je kratka. Kaj znancov je zasula že lopata! Odprte noč in dan so groba vrata; al dneva ne pove nobena pratka. Pred smrtjo ne obvarje koža gladka, od nje nas ne odkupjo kupi zláta, ne odpodí od nas življenja tata veselja hrup, ne pevcov pesem sladka. 26 ••• Kultura ••• Naš kraj ■ februar 2022 Dr. Matija Prelesnik (*7. 1. 1872–†1. 1. 1905) ob 150–letnici rojstva V letošnjem letu se spominjamo 150-letnice rojstva duhovnika, pripovednika in pesnika dr. Matije Prelesnika (1872–1905). Zbral Drago Samec Iz vasi Cesta v Dobrepolju so v 19. stoletju izšle tri znane osebnosti, ki so bile tudi sorodstveno povezane. Znani ponarejevalec denarja Jožef Prelesnik (1832– 1898) je bil očetov brat, torej je Matiji bil stric, stric po materini strani pa mu je bil tudi znani starinokop Jernej Pečnik (1835–1914). Matija Prelesnik (Lukatov) se je rodil 7. januarja 1872 v vasi Cesta, št. 28, v kmečki družini očetu Matiji in materi Mariji, roj. Pečnik. Po ljudski šoli so ga – po prizadevanju materine sestre Rozalije in župnika Valentina Sežuna – poslali na gimnazijo v Ljubljano, od tretje gimnazije pa je bil gojenec Alojzijevišča. Bogoslovje je študiral v Ljubljani, kjer je bil tudi posvečen v duhovnika, novo mašo pa je pel 11. julija 1895 na Zdenski rebri pri sv. Antonu. Dve leti je bil v Novem mestu kapitularni vikar, v tem času je v Gradcu opravil tri izpite – rigoroze –, doktorat iz teologije pa je dosegel v letu 1900 na Dunaju. Pesmi je začel objavljati v alojzijeviškem glasilu Domače vaje ter v semeniških Pomladnih glasih, največ pa je sodeloval v Domu in svetu. Njegove lirske pesmi so otožne in jim očitajo epigonstvo. Pesmi imajo predvsem versko ozadje. Za primer naj bo le 8. kitica Poslanice iz Pomladnih glasov, 1896: »Vernega srca odmevi pomladni to so spevi, poslušajte speve radi, ljubljenci vi naši mladi, in še za bodoči čas naj vnemó ti spevi vas! ...« Zgodaj pa ga je začela zanimati zgodovina Slovencev in Slovanov, ki ju je vztrajno študiral ter si nadel psevdonim Bogdan Vened. To zgodovino je začel opevati v epskih pesnitvah, nato še v romanih. Najbolj znani pesnitvi sta Ingov pir (1893), ki obravnava pokristjanjevanje Slovencev, in Ženitev Ferdulfa vojvode, Pokojni sestrici pa je spesnil pesem Ob tihi jamici (1896): »Z livad in s tratin in s polja pomlad vesela se smehlja, in zopet sonce toplo seva, in zopet ptičji zbor prepeva. …« furlanska povest (1894), v kateri prikazuje boje Furlanov s Slovenci v 8. stoletju. V ponazoritev naj bo le odlomek: »Tudi Rathis-vojevodi misel v glavo se zaplodi, da si splel bi slave vence. Šel je z vojsko na Slovence, v Krajino udrl že gori s požiganjem in pomori. Pa Slovenci zložno čili ljuto so ga zavrnili. Od teh dob Slovenci prosto so selili se na gosto onkraj čez zeleno Sočo, reko jadrno deročo, po deželi sojni, sočni, po vsi Furlaniji vztočni. ...« Podobna je tudi pesnitev Slavna zmaga Gojnika vojnika (1896). Prelesnikova epska poezija je precej okorna, klasicistična in razvlečena. Nekaj ima tudi lirske poezije v reviji Dom in svet pred letom 1900, med njimi so Pesmi nagrobnice, kjer so osrednje teme minljivost življenja, ob pogrebnih prizorih pogleduje v onstranstvo. Ta lirski pristop naj pokaže ena krajših kitic: Na tihi božji njivi / pa vrba mi stoji, / po njivi žalostivi / žalobno mi šumi. (Vrba žalujka, 1898) Prelesnik pa je višek dosegel v prozni trilogiji iz zgodovine Polabskih Slovanov. Snov je zanimala že Jurčiča in Levstika, pobudo pa je dobil tudi pri poljskem pisatelju Henriku Sienkiewiczu, čigar zgodovinski romani Križarji, Quo vadis? in Z ognjem in mečem so v letih 1900 do 1904 v prevodih izhajali v naših časopisih in knjigah. Tematiko mu je s svojimi objavami gotovo podpiral tudi mitolog in etimolog Davorin Trstenjak iz 19. stoletja. Prelesnikova prva povest Naš stari greh je izhajala v reviji Dom in svet (1903), in v njej si bodriški nadknez Gotšalk, ki živi v prijateljstvu z Nemci, prizadeva, da bi svoj rod pokristjanil, ker se zaveda, da »sredi krščenih omikanih narodov vendar ne bodo mogli dolgo ohraniti svoje samostojnosti«. Poganska stranka pa hoče ohraniti »stare bogove in svobodni dom«, zato se upre, ubije Gotšalka in za nadkneza postavi rujanskega kneževiča Kruta. Druga povest V smrtni senci (1904) zgodbo nadaljuje s spet vzpostavljenim poganstvom. Gotšalkov sin Budivoj skuša s Saksonci in Danci pregnati Kruta, a mu ne uspe. Zadnji del, Vineta (1905), je ostal nedokončan, ker je pisatelja prehitela smrt. V njem je skušal osvoboditi rojake in jih pokristjaniti Gotšalkov najmlajši sin Henrik. V teh povestih je pisatelj nazorno in živo podal zgodovinske razmere med Polabskimi Slovani in njihovimi sosedi, toda prav ob želji, da bi bil čim bolj zgodovinsko verodostojen, je zapadel v z zgodovinskimi dejstvi prenatrpan slog. Pripovedno je boljši drugi del, kjer so osebe bolj žive in dovršene. Slog je starinsko in epsko slovesen in lirično slikovit, a neprikladen za široko epsko pripovedovanje. Pisatelj je hotel dokazati, da Naš kraj ■ februar 2022 je Polabske Slovane pokopala narodna nesloga, ob tem pa tudi odklanjanje krščanstva. Za vtis pa še odlomek iz zadnjega nadaljevanja povesti Vineta, ki je ostala nezaključena: »… Na obal nemškega otoka Usedoma, nekdanjega slovenskega Znojma, done vsako nedeljo, vsak Gospodnji dan, iz morske globine tako čudovito glasni zvonovi. Tako glasni, da se ne slišijo samo v deveto vas, čujejo se po vseh nekdanjih prostornih 'vendskih', baltiško-polabskih deželah. Iz mesta, v morju potopljenega, baje done. ...« Ob nezaključeni povesti so v reviji Dom in svet dodali, da je še na postelji spisal rokopis za to poglavje. »Delal je, dokler je še mogel gibati z roko. Njegov duh je bil do zadnjega čvrst in njegova neusahljiva domišljija je snovala zgodbe starih Polabcev, dokler je ni zagrnil črni zastor neizprosne smrti. Komaj vidne in skoro nečitljive so črke, s katerimi je s svinčnikom v postelji pisal zadnje poglavje.« To je bila tudi zadnja Prelesnikova objava. Po doktoratu, ko je še upal, da bo postal profesor na gimnaziji, je v reviji Katoliški obzornik v letu 1902 objavil nekaj znanstvenih zgodovinskih razprav, med njimi sta Katoliški redovi pred tribunalom moderne svobodomiselnosti in Socialni pomen katoliškega redovništva v svetovni zgodovini. Vsebina teh razprav je apologetična, saj združuje zgodovino in krščansko teologijo ter jo brani pred ugovori. Polabski tematiki je pripravljala pot razprava Opomin potujčene zemlje, kjer se je posvetil zgodovini Polabskih Slovanov in navedel vzroke njihovega propada. V letu 1899 je odšel na Dunaj v višje duhovsko izobraževališče Avguštinej, kjer je do leta 1900 s hvalnim uspehom dovršil zadnji biblični rigoroz ter bil leta 1900 promoviran v doktorja bogoslovja. Kljub naslovu mu je škof Bonaventura Jeglič zagotovil le mesto študijskega prefekta v ljubljanskem semenišču. Jeglič je v svojem Dnevniku napisal, da ga je Prelesnik prosil, »naj mu dam spričevalo osposobljenosti. Odgovoril sem, da bi mu ga dal, ko bi se gledalo le na znanstveno kvalifikacijo, toda radi neduhovnega njegovega življenja mu ne morem mladine zaupati. Zares, ne vem, kaj bi z njim. Jako je darovit, toda bibulus 27 ••• Kultura ••• [nagnjen k pijači], pa morda še kaj drugega: katehet biti ne more! Prisrčno bom molil, naj Bog pomaga« (Jegličev dnevnik, 2015, str. 275). V zadnjem obdobju je Prelesnik zagrenjen stanoval v svoji sobici v semenišču, študiral in pisal. Milan Šuštar je dodal: »Zagrenjenost je potiskala Prelesnika vedno globlje v pijačo. Kljub temu pa je neutrudno študiral in pisal. Toda pijača in nezdravo življenje v sobi, iz katere se skoraj ni premaknil, sta mu tako načela zdravje, da ni bilo več pomoči. Leta 1905 je umrl za cirozo jeter, star komaj 33 let« (Šuštar, Naši kraji in ljudje, 213). Dr. Matija Prelesnik se je pogosto podpisoval s psevdonimi in kriptonimi: Bogdan Vened, Čudák, M. P., M. Prelesnik, Miladin, Smoljanski, kdaj pa tudi brez podpisa. Domačemu okolju se je oddolžil s povestjo Nesrečno zlato (1902), a se mu je manj posrečila. Prelesnik je sestavil tudi prigodno slavilno pesem Ob blagoslovljenju zastave bralnega društva v Dobrépoljah dne 12. kimovca 1897. leta, ki jo je sestavil na prošnjo učitelja Frana Jakliča. Naj bo dodan le odlomek daljše pesmi, ki je bila objavljena tedaj v časopisu Slovenec: »Slavnost lepo sláviš, Dobro Polje, lepo, da ne moreš z lepa bolje, lahko s ponosom se ponašaš: vedi: kraje mnoge ti prekašaš. nisi ti, Bog vé kako petično, pa zastavo imaš lepo, lično. …« Pisatelj Fran Finžgar je Prelesnika poznal, zato mu je tudi napisal nekrolog, kjer pravi: »Prelesnika je vleklo nazaj v davnino. Dasi je pisal tudi vrle znanstvene članke, si je zastavil veliko nalogo, da ustvari Slovencem trilogijo iz žalostne zgodovine Polabskih Slovenov. Koliko je on študiral! In plodova teh zgodovinskih študij sta dolgi povesti 'Naš stari greh' in 'V smrtni senci!' … Nikoli ni bil zadovoljen s svojimi deli. Imajo nedostatke, so tuintam vrzeli, stoji pa trdna resnica, da sta to deli, ki sta vredni spoštovanja in ki zavzemata v pripovedni literaturi odlično mesto.« Po Prelesnikovi smrti so nekaj njegovih stvaritev objavili le še v letu 1916, predvsem v najstarejšem časopisu slovenskih delavcev Glas naroda, ki je izhajal v New Yorku. Tu sta izšli dve njegovi pesmi: Krona stvarstva: »Hvala ti, pomlad zelena, vsa cvetoča, vsa brstena! Za današnji krasni dan vsak ti hvalo je dolžan.« To je druga kitica, v pesmi pa sprašuje, če je človek res krona stvarstva; druga pesem pa je pokopališču posvečena pesem Spomladi na božji njivi. Na prelomu let 1916 in 1917 so v Glasu naroda ponatisnili baltiško povest V smrtni senci. Povest Naš stari greh je v časopisu Kočevski Slovenec v letu 1941 začel ponatiskovati župnik Karel Škulj (1883–1958), po rodu iz dobrepoljskih Ponikev, a zaradi začetka vojne je objavil samo začetek, saj je časopis prenehal izhajati. Kot kaže, je v sodobnosti ponatis doživela le njegova slavilna pesem Ob blagoslovljenju zastave bralnega društva v Dobrépoljah, ki je izšla v Zborniku naših treh občin v letu 2020. Dr. Matija Prelesnik je pokopan na ljubljanskem Navju, ki je ostanek pokopališča ob nekdanji cerkvi sv. Krištofa. Sedaj je Navje razglašeno za spomenik državnega pomena. Dolgo je bil Prelesnikov nagrobnik nečitljiv, sedaj pa je napis obnovljen in prepoznaven. Tudi skrb za nagrobnik izstopajočega dobrepoljskega literata kaže, da se okolje zaveda njegovega pomena. Da pa bi dr. Matija Prelesnik zaživel med nami tudi v sodobnosti, bi bilo zaželeno izdati vsaj nekaj njegovih izbranih del. ■ 000000v000000 France Prešeren: MEMENTO MORI (3. in 4. vrstica) Naj zmisli, kdor slepoto ljubi svéta, in od veselja do veselja leta, de smrtna žetev vsak dan bolj dozóri. Znabiti, de kdor zdéj vesel prepeva, v mrtvaškem prti nam pred koncam dneva molčé trobental bo: "Memento móri!" 28 ••• Iz društev ••• Kupim kozo Naš kraj ■ februar 2022 Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm Slovenska karitas je v sodelovanju s slovenskimi misijonarji že pred leti začela zanimivo dobrodelno akcijo »Kupim kozo«. Z nakupom koze lahko pomagate revnim družinam v Afriki in Albaniji, da se jim življenjski pogoji trajno izboljšajo. za otroke v družini. Z vsakodnevno skrbjo za njih se navaja otroke k odgovornosti in delu, hkrati pa so za njih tudi razvedrilo, igranje, tekanje, prevračanje s kozlički … Spremljanje življenja z rojevanjem, z dnevi veselja, skrbmi, prijateljstvom. Vse to pomenijo koze za revno družino v Albaniji.« Marta Šuštar Koza v Afriki stane povprečno 20 EUR, v Albaniji pa 65 EUR. Koze jim koristijo za gnojenje zemlje in tako pridelajo več zelenjave. Koze dajejo tudi mleko, meso, prirast kozic pa po nekem obdobju lahko prodajo na trgu in nekaj zaslužijo za potrebe družine. Otrokom lahko z denarjem, ki ga zaslužijo od prodaje koz, npr. plačajo šolnino. Osebno sem se že nekajkrat srečala z misijonarko s. Bogdano Kavčič. Vedno znova me je očarala s svojo skromnostjo, srčnostjo in neuničljivo življenjsko energijo. Po naših merilih bi morala biti že zdavnaj upokojena, pa še vedno dejavno deluje v Burundiju. Doma je iz žirovskih hribov. Leta 1971 je prvič stopila na afriška tla. V 50 letih je na črni celini videla veliko gorja: od lačnih in zanemarjenih otrok, bolnih in invalidnih mam in očetov, z najbolj revnimi je bila sredi vojn in med enim najbolj strašljivih genocidov v človeški zgodovini, ki se je zgodil leta 1994 v Ruandi. Kamor koli je prišla, je misijonarka s. Bogdana Kavčič pustila neizbrisno sled: z njo so rasle prve skupnosti sester usmiljenk, z njeno pomočjo so se gradile šole, zdravstveni domovi in bolnišnice, z njenim znanjem so se postavljali vodnjaki po revnih vaseh … V sodelovanju s Slovensko karitas je začela projekt »Z delom do dostojnega življenja«, o katerem sem že pisala v Našem kraju. Sodeluje pa seveda tudi v akciji Kupim kozo. O tem, kakšen pomen ima koza za družine v Afriki, je takole napisala: »Res je velikega pomena za eno ubogo družino, da ima svojo kozo ali pa prašička. Pomembno je, da imajo vsaj malo gnoja za njihove njive. Ker pa imajo koze hitro mladiče, se gnoj množi. Ko je več prirasta, jih lahko prodajo na trgu in še nekaj zaslužijo. Živinica pomaga družinam, da niso lačni in na splošno pri njihovem napredku. Ob tem znajo izraziti hvaležnost za vse dobro, ki ga prejemajo od vas, kot tudi me sestre, ker smo lahko vaša podaljšana roka in smo priča vsej tej resničnosti. Skoncentrirana HVALA iz vsega srca.« O tem, kakšno vrednost imajo koze za družine v Albaniji, pa pove misijonarka s. Vida Gerkman, ki tam skrbi za nakup koz in spremljanje družin: »Najprej dobre koze zagotovijo skodelico toplega, kakovostnega mleka že v jutru, lahko prispevajo h kosilu, kot na primer sir v bureku, in za večerjo sir s kruhom. Družina lahko mlečne proizvode tudi proda. Daljnoročno družinam lahko zagotovijo tudi meso, ki je še posebej dobrodošlo za praznike, prirast pa lahko prodajo na tržnici in s tem nekaj zaslužijo. Pomembne so tudi za gnojenje vrta, da zelenjava bolje zraste. Ne smemo zanemariti tudi drugo, vzgojno plat koz Kako lahko kupite kozo? Kozo lahko kupite z darom na: Slovenska karitas, Kristanova 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761. Namen: Kupim kozo. Sklic: SI00 210. Koda namena: CHAR, BIC banke: LJBASI2X. Lahko pokličete na: 01 300 59 60 ali pišete na: info@karitas.si ali izpolnite spletni obrazec na: https:// www.karitas.si/kupim-kozo/. Poslali vam bodo položnico in simbolno okroglo kartico (glej sliko), kamor boste lahko zapisali ime svoje koze, hkrati pa vam bo v spomin, da ste na poseben način povezani z družino, ki je prejela kozo. Tudi če boste plačali s pomočjo spletne banke, jih pokličite, če želite, da vam pošljejo spominsko kartico in boste svoji kozi lahko dali ime. Naš kraj ■ februar 2022 29 ••• Iz društev ••• Danes je dan, ko lahko naredimo dobro delo Te dni sem brala članek, ki me je zelo nagovoril, zato želim nekaj misli podeliti z vami. Pisec je pisal o tem, zakaj nam čas prehitro beži. Zlasti starejši imamo občutek, da dnevi prehitro tečejo, teden prehitro mine in leto je mimogrede okrog. Zakaj se nam to dogaja, saj ima ura vendar še vedno 60 minut, dan ima 24 ur in leto 365 dni? Pisec članka je stvar razložil nekako tako. Ko smo starejši, več premišljujemo o svojem življenju, obujamo spomine, podoživljamo lahko težke trenutke, razmišljamo o tem, kaj nam v življenju ni uspelo najbolje, morda pogrevamo stare zamere. Vse to nas obremenjuje in drži v preteklosti. Istočasno pa nas skrbi, kako bo v prihodnosti. Bojimo se, kako bo, če bomo zboleli, če ne bomo več mogli skrbeti zase, bojimo se trpljenja, bojimo se smrti. Ob vsem tem pa pozabimo na sedanjost, na današnji dan, na uro, ki jo zdaj živimo. Preteklosti ne moremo spremeniti, prihodnost pa je v Božjih rokah, ne vemo, ali bomo sploh dočakali jutrišnji dan. Imamo v bistvu samo sedanji čas, samo ta dan. Ne odlašajmo z delom, ki ga je treba narediti. Naredimo to, kar še lahko postorimo. Veselimo se življenja, veselimo se dneva, ki je pred nami. Zakaj ga ne bi napolnili z lepimi stvarmi? Naredimo lahko nekaj, kar bo naše bližnje razveselilo, in naš dan bo gotovo bolj umirjen in srečen. Ali se zavedamo, da je samo danes tisti dan, ko z gotovostjo lahko naredimo dobro delo? ŠK GROŠ zavzel bele strmine Tudi v času od našega zadnjega javljanja v lokalnem glasilu smo v študentskem klubu nizali dogodke, primerne letnemu času, hkrati pa snovali pot do izvedbe koncerta, ki je na sporedu spomladi. Tjaša Bregar, ŠK GROŠ Januar je bil zaključen v zimskem slogu, saj je bila sobota, 29. januarja, namenjena sankanju na Veliki planini. Da je bil dogodek bolj adrenalinski, je sankanje potekalo v nočnem času. Ni bilo pa sankanje tudi zaključek snežnih dogodivščin. Že teden dni kasneje je potekalo drugo od treh organiziranih enodnevnih smučanj. Po Sv. Višarjah smo se tokrat podali proti Mariborskemu Pohorju. Tudi ta dan so se presmučani kilometri zbirali za dober namen. V sklopu projekta Groševi dobrodelni zavoji je od vsakega presmučanega kilometra na naših organiziranih smučanjih 0,5 € namenjenih projektu Botrstvo v športu, katerega namen je zagotavljanje pomoči mladim športnikom, starim od 14 do 23 let, iz socialno ogroženih okolij pri razvoju in uresničevanju športnih potencialov. Za zdaj smo prismučali okoli 560 €. S smučanji v tej zimi še nismo zaključili. Čaka nas še zadnje enodnevno smučanje, ki bo potekalo 5. marca na avstrijskem smučišču Katschberg, in tudi takrat bomo smučali za dober namen. Smučarsko obarvan bo tudi zadnji februarski konec tedna, ko bomo obiskali bele strmine na Jahorini. To bo zaključek zimskih dogodkov, in spet bodo prišli na vrsto tra- dicionalni spomladanski projekti, kot so Groševe mamice in očki, Groš časti krof itd. Ko že omenjamo prihodnje dogodke, naj povemo, da za pomlad pripravljamo koncert ob 23-letnici delovanja našega kluba z naslovom Glasbeni atlas. Osrednji skupini, ki bosta skrbeli za dobro vzdušje, bosta Koala Voice in Joker Out. Vstopnice so že v prodaji, na voljo so na spletni strani mojekarte.si ter na bencinskih servisih Petrol in OMV. Groševci pa si lahko cenejšo vstopnico zagotovite na uradnih urah, te še vedno ostajajo v ustaljenih terminih, in sicer: v Grosuplju ob ponedeljkih, sredah in petkih med 18. in 20. uro, v Ivančni Gorici ob torkih med 18. in 20. uro, v Dobrepolju pa po predhodnem dogovoru. Več podrobnosti pa izdamo v naslednji številki glasila, kar nekaj podrobnosti je tudi že na voljo na naših družbenih omrežjih. Facebook: GROŠ študentski klub, Instagram: @sk.gros, spletna stran: www.klub-gros.si. Groševcu ni nikoli dolgčas! ■ 30 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ februar 2022 IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Tudi če se ne vidi, je v društvu veliko dela Dodobra smo že zakorakali v leto 2022 in nasmiha se nam pomlad. Mnogi se sprašujete, kaj je novega v društvu. Nič, bodo rekli drugi, saj nič ne delajo. Res je, da nam je zaradi korone odpadlo veliko preveč dogodkov, pa vendar ni tako. Marija Tegel, predsednica Za vodstvo je v začetku leta kar precej dela, ki za vas člane ni vidno. Treba je pripraviti dokumentacijo za bilanco, da se zaključi in odda na AJPES. Prav tako je poslano tudi Poslovno poročilo za leto 2021. Statistika je obširna in vzame kar nekaj časa, da je pripravljena za oddajo, pripravljeni so tudi seznami za pobiranje članarine. Naši poverjeniki po vaseh bodo začeli pobiranje prve dni v mesecu marcu. Ob pobiranju boste prejeli tudi »Program dela«. Načrtovali smo dva izleta, štiri druženja, letovanje in srečanje koordinacije. Želim si, da bi vse to lahko tudi izpeljali. Močno upam, da bo virus popustil in nam dopustil normalno delovati. Zveza društev upokojencev Slovenije in Mestna zveza Ljubljana sta poslali vsaka svojo okrožnico, v kateri odsvetujeta izpeljavo sestankov, še posebno izvedbo občnih zborov, kjer se zbere večje število ljudi. Vodstvo društva se je odločilo, da bomo tudi letos občni zbor izvedli korespondenčno. Funkcije vodstvu društva se samodejno podaljšajo do naslednjega občnega zbora. Dosedanji podpredsednik g. Franci Strah se je odpovedal delovanju v vodstvu društva in na njegovo mesto se imenuje g. Andrej Vreg z Vidma. Njegovo potrditev smo izpeljali korespondenčno s pisnimi izjavami ZA ali PROTI. Izjave so v arhivu društva. Gospodu Strahu se na tem mestu iskreno zahvaljujem za njegovo dolgoletno delo. Naj vas še seznanim, da se članstvo v društvu drastično zmanjšuje: 31. decembra 2021 je bilo včlanjenih 264 članov. Še dobro se spomnim časov, ko je predsednikovanje prevzela ga. Fani Kralj, takrat nas je bilo 440 članov. Umrljivost in izstopi so naredili svoje, pristopov pa je zelo malo, eden ali dva na leto. Okužbe s korono upadajo in vsi upa- mo, da bomo 12. marca lahko odšli na dopust v Izolo. Zaradi prevelikega števila okužb smo letovanje že trikrat prestavili. Vsi prijavljeni si želimo, da se nam to uresniči. Vsi, ki imate vplačano akontacijo, imate prednost, če bo prosta še kakšna soba, pa bomo obvestili tiste, ki so že povpraševali za možnost letovanja. Naj povem, da za plačilo še vedno lahko uporabimo turistične bone. ■ V letu 2021 so se od nas poslovili: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. Ana Marija MAROLT, Predstruge Ana KASTELEC, Zagorica Tončka ZUPANČIČ, Kompolje Franc MAROLT, Zdenska vas Ema ŠUŠTAR, Mala vas Marjeta ŠUŠTARŠIČ, Podpeč Štefka KASTELEC, Bruhanja vas Stane ROTAR, Kompolje Franc ŽNIDARŠIČ, Videm Marija ZUPANČIČ, Cesta Anton PUGELJ, Struge Jožefa LOHKAR, Bruhanja vas Fani OBLAK, Ponikve Jože MIKLIČ, Videm Marija NOVAK, Mala vas Konrad PIKO, Cesta Terezija ERČULJ, Vodice Imejmo jih v lepem spominu! 0000000v0000000 France Prešeren: GAZELA 6 Al bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve; kdor sadi drevo, al bóde zréd'lo veje, sam ne ve. Se pod stropam néba trudi let' in dan nomad; al pa konec leta bóde kaj prireje, sam ne ve. In kupec po sveti hodi, al pa kaj dobička bo, za blago kadar gotove dnarje šteje, sam ne ve. In vojšak, ki ga trobenta vabi med kanonov grom, kaj plačilo bo vročine, ran in žeje, sam ne ve. Lej! tak pevec teh gazelic, al jih bereš tí, al ne, al pri njih srce ledeno se ogreje, sam ne ve. In al veš, de tí ga vnemaš, tí mu pevski ogenj daš, al se smel bo razodeti saj pozneje, sam ne ve. Naš kraj ■ februar 2022 ••• Iz društev ••• 31 Intervencije PGD Videm - Dobrepolje Žal nesreča nikoli ne počiva in tudi tokrat smo se odzvali na pomoč. Uroš Gačnik požaru, ki se je primeril v Ponikvah. Požar smo pogasili, iznesli saje in prah iz dimniške tuljave, objekt pregledali s termovizijsko kamero in prezračili prostore. Lastniku smo svetovali, naj tuljavo v dimniku pred naslednjim kurjenjem pregleda pooblaščena oseba. Delovna nesreča 29. januarja 2022 ob 12.21 smo bili skupaj s PGD Hočevje, PGD Zdenska vas in PGD Ribnica klicani na delovno nesrečo, ki se je primerila v gozdu. Drevo je uk- leščilo gozdarja. Na pomoč se je skupaj odzvalo 50 gasilcev ter štirje reševalci iz gorske reševalne službe, štirje policisti ter dve ekipi z vozili NMP. Gozdarja smo rešili iz primeža drevesa, ga oskrbeli in prenesli na nosilih do reševalcev, ki so ga nato odpeljali v UKC Ljubljana v nadaljnjo obravnavo. Na srečo ni prišlo do hujših poškodb. Dimniški požar Na mednarodni dan številke 112, 11. februarja 2022, smo skupaj s PGD Ponikve ob 17.56 posredovali pri dimniškem Izvedba 10. občnega zbora in imenovanje prof. Franceta Ivanca za častnega člana Muzejskega društva Ribnica V petek, 28. januarja 2022, je v Rokodelskem centru Ribnica potekal že 10. občni zbor Muzejskega društva Ribnica, na katerem smo člani potrjevali poročilo predsednika Muzejskega društva Ribnica o delu društva, finančno poročilo, poročilo nadzornega odbora in častnega razsodišča društva za leto 2021. Nejc Lovšin, predsednik Muzejskega društva Ribnica Predsednik društva Nejc Lovšin je torej predstavil poročilo dela društva za leto 2021 in program društva za tekoče leto. Osrednji projekt letošnjega leta bo poleg obeleževanja 10. obletnice delovanja društva, ki ga načrtujemo v maju, projekt »Pet osebnosti iz petih občin«. Že v letu 2021 so se začele priprave z zbiranjem znanih in tudi tistih morda malo manj poznanih osebnosti, ki izhajajo z območja občin Dobrepolje, Loški Potok, Ribnica, Sodražica in Velike Lašče. V letu 2022 bomo pripravili izbor petih osebnosti, po eno iz vsake občine. Odločili smo se za predstavitev žensk, saj je njihova vloga prepogosto spregledana. V okviru projekta načrtujemo tudi manjšo razstavo. Nadaljevali bomo tudi projekt zbiranja starih fotografij. V tem letu načrtujemo dve celodnevni ekskurziji (v slovensko Istro in na Štajersko) ter z namenom spoznavanja svojega okolja krajša izleta v Sodražico in Velike Lašče. Po predstavitvi poročil in programov je sledil osrednji dogodek – imenovanje dolgoletnega predsednika društva prof. Franceta Ivanca za častnega člana društva. France Ivanec, prvi predsednik Muzejskega društva Ribnica, je lani po devetih letih predsedovanja na lastno željo odšel s funkcije predsednika in prepustil vodenje društva mlajšemu članu. Kljub temu pa še vedno ostaja član izvršnega odbora in s svojim znanjem in izkušnjami še naprej dejavno pomaga pri plemenitenju društvenih vsebin. S svojim delom je nedvomno pustil velik pečat na področju ohranjanja in promocije kulturne dediščine. Vsi, ki bi želeli postati član društva ali pa biti zgolj obveščeni o naših dejavnostih, nam pišite na: muzejskodrustvoribnica@gmail.com ali pokličite na tel.: 041 764 022. ■ 32 ••• Politične stranke ••• Naš kraj ■ februar 2022 Gibanje Povežimo Slovenijo – nova politika povezovanja in sodelovanja brez izključevanj Slovenijo želimo spremeniti v državo sodelovanja. V gibanju Povežimo Slovenijo uresničujemo politiko povezovanja, sodelovanja in iskanja optimalnih rešitev za življenje. Pri nas ni važno, ali so prepričanja posameznika bolj desna, liberalna ali bolj leva, ampak da strpno in ustvarjalno išče optimalne rešitve za vzdržen sonaraven razvoj. Dr. Nada Pavšer, koordinatorka gibanja Povežimo Slovenijo in podpredsednica Zelenih Slovenije Gibanje Povežimo Slovenijo temelji na treh stebrih: ljudsko-socialnem, gospodarskem liberalnem in zelenem. Te tri stebre s svojimi programi trenutno uresničuje pet strank. Slovenska ljudska in Nova ljudska stranka ter Nova socialna demokracija bodo gradile ljudsko-socialni steber, stranka Konkretno gospodarskega liberalnega in stranka Zeleni Slovenije zeleni okoljski steber. Pomembno je, da bomo skupaj z ljudmi oblikovali tako politiko, ki bo omogočala in spodbujala sodelovanje, povezovanje, ustvarjalnost in ozaveščanje ljudi za skupne nacionalne regionalne in lokalne cilje, ki so kot primer zapisani v 17 ciljih OZN za vzdržen sonaravni razvoj. Za uresničevanje teh je potrebno široko sodelovanje in veliko strpnih pogovorov, še posebej o ciljih, ki se nanašajo na Občino Dobrepolje. 17 ciljev trajnostnega razvoja OZN 1. Zagotovitev pitne vode za slehernega občana 2. Zdravje in dobro počutje 3. Kakovostno izobraževanje 4. Podnebni ukrepi 5. Življenje v vodi 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. Življenje na kopnem Enakost spolov Cenovno dostopna in čista energija Dostojno delo in gospodarska rast Industrija, inovacije, infrastruktura Zmanjšanje neenakosti Trajnostna mesta in skupnosti Odgovorna poraba in proizvodnja Mir, pravičnost Partnerstvo za doseganje ciljev Odprava revščine Odprava lakote Če se vprašamo, v kakšni Sloveniji živimo danes, lahko ugotovimo, da nismo zadovoljni. Ne znamo se poslušati, ne znamo se pogovarjati, kaj šele da bi se znali dogovoriti. Vidimo ogromno jeznih ljudi med različnimi tnali in nakovali, ki niso slišani. Kaj se dogaja z njihovim potencialom, ki ga premorejo? Tisti, ki poskuša kaj spremeniti, mu je na različne načine onemogočeno. V Sloveniji smo izgnali zdrav razum. Dali smo prednost zlobi pred razumom. Je to res okolje, ki ga želimo? Zdrav razum pove, da se moramo razumeti s sosedi. Da moramo skupaj iskati rešitve. Da se moramo znati pohvaliti in v politiki iskati zaveznike in nasprotnikov ne sprejemati kot sovražnike. V našem okolju, še bolj pa v odnosih med političnimi strankami, smo dnevno priča blatenju, v katerem mnogo preveč ljudi izkorišča svoj potencial za različne napade drug na drugega. A vsak med nami ima možnost, da se sam odloči, ali bo sprejel to igro in šel skozi življenje tako, da o sebi razmišlja kot o žrtvi. Ali pa bo uporabil zdrav razum in ustvaril boljše življenje tudi v odnosih. V zavestni izbiri se skriva velika moč. Če nam uspe, če bo število tistih, ki si želimo strpnejšo družbo, resnično rastlo, bomo postali bolj optimistični, uspešni – in srečni. V Sloveniji in v Občini Dobrepolje živimo izjemno inteligentni in sposobni ljudje. Zato je pomembno, Naš kraj ■ februar 2022 ••• Politične stranke ••• da izgradimo zgolj ustreznejše okolje in družbo, kjer skrbimo drug za drugega, pa bomo zmagovalci. In veste, kaj je še pomembnejše? Naš inovativni pristop. Prvič ponujamo javnosti, da bo vsaka podana rešitev vsakega projekta premišljena vsaj s treh različnih zornih kotov. Vsaka bo morala odgovoriti na vprašanja: Kaj je dobro za ljudi? Kaj za gospodarstvo? In kaj za naravo in okolje? To je naša trajnostna prihodnost. Samo tako bomo ustvarili zadosten občutek varnosti za razvoj vseh talentov, ki jih v tej čudoviti državi premoremo, in širili optimizem. Tako napake ne bodo postale uteži ali naši nahrbtniki, ampak priložnost za osebno rast. Ker nismo samozadostni, se želimo in se pogovarjamo z vsemi in ideje vsakega izmed vas so vedno dobrodošle. Sploh če se strinjate, da: • je Slovenija močna samo takrat, ko je gospodarsko uspešna, • mora življenje na podeželju postati privilegij ter • da moramo povsod ustvariti pogoje za razvoj na način, da spoštujemo načela trajnosti s tem, da se na vsakem koraku sprašujemo: Kaj je dobro za nas, za gospodarstvo in za naravo in okolje? Nujni osnovni pogoji za to so: • Vključenost, vzajemnost in tolerantnost, še posebej do preteklosti. Napake iz preteklosti ne smejo biti nepremostljiva ovira za uspeh v prihodnosti. • Da pravila veljajo za vse enako. • Da je zagotovljena nujna infrastruktura tudi za manjša naselja. Če vsak problem rešujemo z zdravo pametjo, lahko: • Uvedemo gospodarsko mentaliteto v vse druge sisteme: - Kakovosten javni servis, kjer so stvari narejene kakovostno in v roku. - Dinamična birokracija. - Ljudje naj delajo, tudi če so upokojeni, če to želijo, ter obdržijo vse ugodnosti. - Dejaven pristop k iskanju visoko usposobljenih kadrov in ljudi; samo vključujoča družba pritegne najpametnejše, da pridejo – in ostanejo. - Resnično vprašanje je, kako naj zgradimo podjetniški ekosistem na ravni države in kakšni so odnosi novega tipa, ki jih potrebujemo med javnim in zasebnim sektorjem. • Zagotavljamo policentričen razvoj Slovenije: - S spodbujanjem gospodarskih dejavnosti, še posebej tistih z visoko dodano vrednostjo povsod. - S pavšalno obdavčitvijo za gostince, kmete in obrtnike. - Z ugodnejšim davčnim okoljem za ohranjanje in spodbujanje poseljenosti. - Ustvarjanje ustreznega družbenega podpornega okolja, kot je npr. sprememba pošt v družbene centre, kjer se ljudje lahko družijo, imajo pa na voljo tudi vso potrebno infrastrukturo (poštne in bančne storitve, gostinske storitve in trgovino z najnujnejšimi izdelki, knjižnica in šolski centri za odrasle). - Ti centri so lahko tudi območje medgeneracijskega sožitja, kjer npr. otroci iz lokalnih vrtcev učijo veščin digitalizacije varovance lokalnih domov za ostarele. 33 • Zagotavljamo čisto Slovenijo: - ki z uvedbo sodobnih principov trajnostno izkorišča naravne danosti - in ohranja naravne danosti okolja v vseh svojih potencialih. • Uvedemo digitalno preobrazbo v smislu, da ta služi človeku: - za program spodbud za spremembo navad, - za pametne vasi, pametna mesta. • Ponudimo mladim perspektivo s: - programi sofinanciranja komunalnih prispevkov in po ustreznih cenah komunalno urejenih parcel, kjer se bolj podpirajo demografsko ogrožena in mejna področja; - formiranjem posebnih skladov za sofinanciranje podjetniških projektov in - uvedbo stimulativnih stanovanjskih politik. • Transformiramo šolski sistem v smeri reševanja problemov in večje funkcionalne pismenosti – le tako bomo ohranili navdušenje in radovednost. • Na prvo mesto zdravstvenega sistema postavimo zdravje ljudi in ne ideologije. • Zagotovimo, da upokojenci in tisti, ki ostanejo sami, nikakor ne zapadejo v revščino. • Zagovarjamo solidarno državo, a ne čez meje solidarnosti: - Civilizacijska dolžnost je, da pomagamo tistim, ki si sami ne morejo pomagati. - Tiste, ki si lahko pomagajo, moramo čim prej postaviti nazaj na noge, da lahko uživajo v delu svojih rok. - Zagovarjamo stimulativne koncepte javnih del. Verjamemo, da je to prava pot naprej. Vedno okoli treh načel: Kaj je dobro za ljudi? Kaj za gospodarstvo? In kaj za naravo? Zavedamo se, da je graditev strpne in podporne družbe dolgotrajen in naporen proces, poln vzponov in padcev, kakor je tudi življenje samo. A vemo, da je to edini način, ki nas lahko vodi k resničnemu napredku in preoblikovanju nas samih. Tega ne počnemo zato, ker je to lahko, ampak zato, ker je to težko, a pravilno, in ker težko pomeni sprejemati in prevzemati težave, ne pa jih prelagati na prihodnje generacije. ■ Zaposlimo vrtnarja/vrtnarko! Si oseba, ki rada dela v naravi? Te veseli vrtnarjenje? Pridruži se ekipi Zelenega gaja! Prošnjo pošlji na zeleni.gaj@gmail.com. Zaželene so izkušnje z vzgojo, nego in prodajo rastlin. Potrebna sta osnovna izobrazba in vozniški izpit B-kategorije. Delo obsega: – skrb za rastline, – prodajo rastlin in – urejanje in vzdrževanje vrtov. 34 ••• Politične stranke ••• Naš kraj ■ februar 2022 Kulturni praznik – praznik slovenske identitete Kultura je tisto, kar ohranja narodovo identiteto. Jože Tanko Najbrž se večkrat vprašamo, kaj je tisto, kar nas je po tisočletju tuje nadoblasti ohranilo kot narod s svojim jezikom, svojimi običaji in z dosežki, ki so nas večkrat v zgodovini postavili ob bok večjih in močnejših narodov. Naj spomnim na Brižinske spomenike ali na enega prvih prevodov Biblije v nacionalni jezik, na prvo slovnico, in še marsikaj bi se našlo. Mnoga stoletja je intelektualno in kulturno delo slonelo predvsem na duhovnikih. Čas je prinašal spremembe. Menjavali so se oblastniki, eni so bili bolj, drugi manj naklonjeni »narodu in jeziku našemu«. A vedno je bilo dovolj samozavestnih duhovnikov in v zadnjih stoletjih tudi drugih intelektualcev, ki niso podlegli oblastem in so ustvarjali v našem »kmečkem« jeziku. Nam najbližje so dogajanja v 20. stoletju, tudi zato, ker smo jih vsaj del doživljali v živo. Šolstvo in kultura sta bila ključna dejavnika raznarodovanja oziroma potujčenja. Najprej so se tega radikalno lotili okupatorji, ki so izrivali slovenščino iz šol, računajoč, da bodo ostali trajni lastniki in upravitelji naših dežel. Med in po drugi svetovni vojni se je tega lotil tudi komunizem, ki se je po vzoru Sovjetske zveze lotil mešanja narodov in vzpostavljanja glavnega državnega jezika, srbohrvaščine. Uničeni pa so bili tudi številni gradovi in cerkve, ki so bili pomembni objekti kulturne in verske dediščine. Novi režim oziroma novi razred je hotel z demagogijo in demonstracijo moči ustvariti »novega človeka«, zato je sistematično uničeval vse tisto, kar je simboliziralo staro in tradicijo. Katoliška cerkev in uspešni pred- in medvojni gospodarstveniki so bili ključna naravna ovira, ki jo je bilo treba iztrebiti, da bi lahko v polnem sijaju zaživela nova revolucionarna oblast. Poleg tega, da je za vse levičarske agende cerkev še vedno sovražnik ljudstva, so sedaj na udaru tudi klasične družine (z očetom in materjo). Ko zadnja leta spremljamo zapise na družbenih omrežjih ali izjave na javnih tribunah, lahko opazimo, da je prav narodna identiteta še naprej na udaru. Slovenska narodnozabavna glasba, ki so jo ponesli v svet in poželi svetovno slavo Avsenik in Slak, pa tudi Mihelič, je označena za govejo muziko. Kot manjvredna in sramotna. Kot nekaj, kar diši po fašistoidnosti, kot je nedavno izjavil neki profesor neke naše fakultete. Morda bodo kmalu tako označeni tudi slovenska ljudska pesem, folklora, ribniška suha roba, narodne noše itd. Trendi, ki smo jim priča v Evropi in svetu, ki bazirajo na množičnem preseljevanju, favorizirajo podobne ekscese in prinašajo popolnoma nove in tuje vzorce, ki bodo lahko kmalu povsem prevladali. Ko sem bil med letoma 1995 in 2002 župan v Ribnici, sem zastavil projekt Leto kulture v Ribnici, s katerim smo vsako leto obeležili pomemben dogodek ali osebnost iz ribniške zgodovine. Tako smo osvetlili spomin na patra Stanislava Škrabca, na kiparja Franceta Goršeta, zgodovinarja Metoda Mikuža, pa na dr. Franceta Prešerna in duhovnika Franca Jakliča iz Andola. Leta 2001 pa smo ob obeležitvi 300 letnice zadnje čarovniške sodbe na Kranjskem, bila je 1701 v ribniškem gradu, poleg stalne razstave v ribniškem gradu izdali še knjigo dobrepoljskega pisatelja Frana Jakliča Zadnja na grmadi. Menim, da bi morale občine sistematično skrbeti za obujanje kulturnih mejnikov na svojih področjih. Zavedati se moramo, da so v preteklosti kulturo v pomembnem delu oblikovali podeželani in ne meščani. Zadnji dve leti, ko nas spremlja svetovna zdravstvena kriza in smo morali tako kot druge države sprejemati tudi nepriljubljene preventivne ukrepe in omejitve, so po nasprotovanju ukrepov izstopali predvsem t. i. kulturniki, za večino katerih sicer ne bi niti vedeli, da so kulturniki ali da so samozaposleni v kulturi. Ti so, tako kot drugi državljani, dobili raznorazne pomoči osebno ali po društvih in ustanovah, v katerih ustvarjajo. A to jim ni zadoščalo, organizirali so vsakotedenske proteste, uporabljali mazaške akcije, verbalne in fizične grožnje posameznikom, pozivali so k smrti ljudi. Za to so imeli nesluteno medijsko podporo. Ti protesti niso bili prav nič kulturni, ampak zelo brutalni, saj pozivanje k smrti ni več kultura, je antikultura, je kultura smrti, je pot v totalitarnost, ki je ne tako dolgo nazaj pustila krvave rane in brazgotine na narodovi duši. A treba je vedeti, da so prav zaradi tistih, ki so jih na protestih najbolj napadali, ulični kulturniki preživeli. Pa tudi zato, ker smo v zadnjih dveh letih, tako kot v vseh drugih sektorjih, tudi v kulturi bistveno dvignili proračun za prav vse kulturniške dejavnosti in potrebe. Tudi od kulturnikov pričakujemo, da bodo delali za našo, slovensko stvar, tako kot so v težkih zgodovinskih preizkušnjah delali številni znani Slovenci in »slovenstvo« ohranjali na evropskem zemljevidu. Nove trende je treba sprejemati in uporabljati z razumom in na dostojen način. Vedno moramo imeti pred očmi, kaj nam slovenski kulturni praznik pomeni in čemu je namenjen. ■ 000000v000000 France Prešeren: GLOSA "Slep je, kdor se s petjam ukvarja, Kranjec moj mu osle kaže; pevcu vedno sreča laže, on živi, umrje brez dnarja." 35 ••• Šport ••• Naš kraj ■ februar 2022 Pravljičnih sedem V Pekingu so se v nedeljo končale letošnje zimske olimpijske igre. Kljub vsem prilagoditvam, mogoče pa še bolj zaradi njih, so upravičile naziv največjega športnega dogodka leta. Z vidika naših športnikov so bile igre zelo uspešne, naši športniki so nas namreč iz daljne Kitajske pogosto navduševali in si priborili kar sedem olimpijskih medalj. Bojan Novak Olimpijske igre imajo poseben čar. Že zato, ker potekajo na štiri leta. Ena priložnost v štirih letih. Za mnoge sodelujoče edinstvena priložnost pokazati največ pred svetovnim avditorijem. Športniki v intervjujih opisujejo pritisk, ki si ga pred olimpijskim nastopom naložijo v prvi vrsti sami, s pričakovanji pa težo bremena povečamo še navijači, pokrovitelji in širša športna javnost. Po neverjetnih igrah v Sočiju (2014), ko so naši športniki prigarali osem olimpijskih medalj, je to število pred štirimi leti padlo na dve. Letos je bilo zaradi številnih prilagoditev zaradi pandemije še težje napovedovati, kdo od naših športnikov lahko osvoji medaljo. Dva, trije, štirje, mogoče pet? Optimisti so imeli v mislih še kako več ... Toda bilo je še bolje. Sedem medalj, pravljičnih sedem. In zraven ne smemo pozabiti dveh nesrečno »izgubljenih« URŠA BOGATAJ medalj – Petra Prevca na srednji napravi (zaostal le 0,5 točke za bronom) ter Andreje Slokar v slalomu (zaostala 10 stotink za bronom in 22 stotink za zlatom). Med olimpijske junake so se vpisali: ZLATA MEDALJA – smučarski skoki (srednja naprava) URŠA BOGATAJ, NIKA KRIŽZLATA MEDALJA – smučarski skoki (mešana ekipna tekma) NAR, TIMI ZAJC, PETER PREVC TIM MASTNAK SREBRNA MEDALJA – deskanje (paralelni veleslalom) ŽAN KRANJEC SREBRNA MEDALJA – alpsko smučanje (veleslalom) LOVRO KOS, CENE PREVC, TIMI ZAJC, PETER PREVC SREBRNA MEDALJA – smučarski skoki (moška ekipna tekma) NIKA KRIŽNAR BRONASTA MEDALJA – smučarski skoki (srednja naprava) GLORIA KOTNIK BRONASTA MEDALJA – deskanje (paralelni veleslalom) Šport je spet dokazal svojo veličino in nas združil v navijanju in veselju ob uspehih. ŠTEVILO OSVOJENIH MEDALJ NAŠIH ŠPORTNIKOV NA ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGRAH (1984 do 2018): SARAJEVO 1984 JURE FRANKO Veleslalom – srebro CALGARY 1988 MATEJA SVET MATJAŽ DEBELAK MATJAŽ DEBELAK, MIRAN TEPEŠ, PRIMOŽ ULAGA, MATJAŽ ZUPAN Slalom – srebro Sm. skoki – bron Sm. skoki – srebro (ekipno) LILLEHAMMER 1992 JURE KOŠIR ALENKA DOVŽAN KATJA KOREN Slalom – bron Kombinacija – bron Slalom – bron SALT LAKE CITY 2002 DAMJAN FRAS PRIMOŽ PETERKA ROBERT KRANJEC PETER ŽONTA Skoki – bron (ekipno) VANCOUVER 2010 TINA MAZE TINA MAZE PETRA MAJDIČ Veleslalom – srebro Superveleslalom – srebro Smučarski teki – bron SOČI 2014 TINA MAZE TINA MAZE PETER PREVC PETER PREVC ŽAN KOŠIR ŽAN KOŠIR TEJA GREGORIN VESNA FABJAN Veleslalom – zlato Smuk – zlato Smučarski skoki (mala) – srebro Smučarski skoki (velika) – bron Paralelni slalom – srebro Paralelni veleslalom – bron Biatlon – bron Smučarski tek - bron PJONGČANG 2018 JAKOV FAK ŽAN KOŠIR Biatlon – srebro Paralelni veleslalom - bron 36 ••• Šport ••• Naš kraj ■ februar 2022 Marec prinaša veliko odločilnih tekem za ekipe Futsal kluba Dobrepolje Letošnja futsal sezona gre proti vrelišču. V igri ostajajo še štiri naše ekipe. Bojan Novak Razpored tekem članske ekipe, ki igra v 1. slovenski futsal ligi, je letos nekoliko nenavaden, saj je evropsko prvenstvo poskrbelo za daljši premor. Po njem bo naša ekipa odigrala še preostale štiri letošnje dvoboje, od tega kar tri v domači dvorani. Prvo tekmo bodo fantje odigrali v Kobaridu proti ekipi KMN Oplast – v petek, 25. februarja. Nato sledijo tri zaporedne tekme doma – v petek, 11. marca (proti ekipi FC Hiša daril Ptuj), v petek, 18. marca (proti državnim prvakom, ekipi Futsal klub Dobovec), in v petek, 25. marca (proti najbolj trofejni ekipi FC Litija). Vse tekme bodo ob 20.00. Že zdaj lepo vabljeni k ogledu tekem na tribuni. Naša ekipa se bo poskušala na najboljši način zoperstaviti favoriziranim in renomiranim ekipam. Pri tem ji bo v veliko pomoč spodbuda s tribun. Mladinska ekipa (U-19) igra maratonsko sezono ob nedeljah. Doslej je bilo odigranih 17 od skupno 26 krogov. Zadnji krog (liga se igra brez končnice) bo odigran 8. maja. Po 17 krogih naša ekipa zaseda zelo dobro peto mesto. V zadnjem mesecu je ekipa odigrala tri tekme. 16. januarja se je znesla nad ekipo Futsal klub Dobovec, saj jo je doma premagala kar s 15 : 4. 30. januarja so fantje visoko zmagali na gostovanju v Kobaridu (8 : 3), 6. februarja pa so se doma odlično upirali vodilni ekipi, favoritu za osvojitev naslova, ekipi ŠD Extrem iz Sodražice. V nedeljo, 20. februarja, so se spet vrnili na zmagovalna pota, saj so v gosteh pri ekipi FC Hiša daril Ptuj zmagala s 4:3. Največje uspehe letos dosega naša kadetska ekipa (U-17) z zelo nadarjeno generacijo fantov. Po rednem delu je ekipa dosegla drugo mesto, zato se bo v končnici pomerila s tretjeuvrščeno ekipo KMN Benedikt Sveta Trojica. Prvo tekmo bo ekipa odigrala na gostovanju, povratno pa doma, predvidoma v soboto, 12. marca. Fantje so ambiciozni in želijo osvojiti naslov državnih prvakov. Pred končnico je tudi ekipa U-15. Na zahodu je osvojila odlično drugo mesto, v četrtfinalu se bo pomerila z ekipo FC Hiša daril Ptuj. Prva četrtfinalna tekma bo v nedeljo, 27. februarja na Ptuju, povratna pa bo dva tedna kasneje, v nedeljo, 13. marca, v naši domači dvorani. Z nastopi v letošnji sezoni pa je že zaključila ekipa U-13. Po rednem delu je osvojila sedmo mesto, v osmini finala pa ni imela realnih možnosti proti eni najboljših ekip, KMN Slovenske gorice. Na gostovanju je ekipa zabeležila poraz 10 : 2, na povratni tekmi pa 6 : 1. Nabiranje izkušenj nadaljujejo tudi ekipe U-11 in U-9. Te sodelujejo na turnirjih pod okriljem Medobčinske nogometne zveze Ljubljana. Ti turnirji niso tekmovalne narave, naše ekipa pa na njih lepo napreduje. Vabljeni na vse domače tekme ekip našega kluba. Očitno za vstop v dvorano ne bo več potreben pogoj PCT. Vstopnina na članskih tekmah znaša 3 evre (brezplačno do 18 let), vstop na tekme drugih ekip pa je brezplačen. ■ DOMAČE TEKME EKIP FUTSAL KLUBA DOBREPOLJE V NASLEDNJIH TEDNIH: Nedelja, 27. februarja, 17.00 – U-19 (proti KMN Miklavž TBS Team 24) Petek, 11. marca, 20.00 – člani (proti FC Hiša daril Ptuj) Sobota, 12. marca – U-17 (proti KMN Benedikt Sveta trojica) – povratna tekma končnice Nedelja, 13. marca – U-15 (proti FC Hiša daril Ptuj) – povratna tekma končnice Petek, 18. marca, 20.00 – člani (proti Futsal klub Dobovec) Petek, 25. marca, 20.00 – člani (proti FC Litija) 37 ••• Zahvale ••• Naš kraj ■ februar 2022 … in prišlo je neizbežno slovo ... Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen. (1 Kor 13,13) V ZAHVALO IN SPOMIN V 75. letu starosti nas je nepričakovano za vedno zapustil naš dragi mož, ati in dedek ZAHVALA STANISLAV TOMŠIČ ob izgubi moža, očeta, dedka, pradedka, brata in strica iz Kompolj (6. 4. 1947–10. 1. 2022). MILANA MUSTARJA (1933–2022) iz Kompolj 28 Ob njegovem odhodu se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom Kompolj in znancem za izrečena Iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste njegovo zadnje slovo počastili s svojim prihodom in stiskom roke žalujočim in ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti v župnijsko cerkev in na pokopališče. Hvala vsem, ki ste kakor koli pripomogli, da je bilo naše slovo od njega dostojno in spoštljivo. Hvala vsem, ki se ga spominjate v molitvi. sožalja, sveče ter svete maše. Najlepša hvala gospodu župniku Francu Škulju, pevcem in pogrebnemu zavodu Novak iz Žužemberka za spoštljivo opravljen pogreb. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi Bogu, da nam je dal dobrega moža, očeta in dedka, za vedno ga bomo ohranili v spominu kot iskrenega, poštenega in delavnega. Bil je in bo za vedno ostal naš zgled. Vsi njegovi POGREBNO POKOPALIŠKO ���������IN ��������� ��� DEJAVNOST TER 24 URNO ��������������������� DEŽURNO SLUŽBO �������������� V OBČINI DOBREPOLJE ����� � ����������� VIDEM STRUGE � ����IN �������� OPRAVLJA KONCESIONAR ��������������� ���� POGREBNE STORITVE NOVAK ������������� ��������� ROBERT NOVAK s.p. ����������������� Reber �������2a 8360 ŽUŽEMBERK !"#$���������� S 01.01.2021 NAM JE OBČINA DOBREPOLJE PODELILA ��$%�$%��$�%����������� ������������������� �� KONCESIJO ZA OPRAVLJANJE POGREBNE, POKOPALIŠKE ������ ���&����������������������'�������� ��� IN 24 URNE DEŽURNE SLUŽBE. ������������������������� ZATO SE V PRIMERU SMRTI�IN VSE V VEZI��� S &����������� ��������� ����������& POKOPALIŠČEM OBRAČAJTE NA NAS, DA NE BO ������� ���������������������'���������� PRIHAJALO DO NESPORAZUMOV IN DVOJNIH �� (����������������&����� ������� (� STROŠKOV. ZA VSE NEJASNOSTI�IN VPRAŠANJA NAS ����������&��������������� ����������������� LAHKO POKLIČETE. ��(������� ����� NAŠ NAMEN JE, POMAGATI�������������� VAM V NAJTEŽJIH ������������'�������� (� TRENUTKIH OB IZGUBI SVOJIH NAJDRAŽJIH. ������� (���� &��� ����� (��������� (� NUDIMO VAM KOMPLETNO STORITEV NA ENEM MESTU. ��� ��������������������� ������������������ Vsi njegovi Preklopite na znižane mobilne pakete MIO! miniMIO 11,99 € 9 59 € na mesec midiMIO maksiMIO 16,99 € 22,99 € 13 59 € na mesec A1.si A1 Grosuplje Brvace 1a, Grosuplje M 040 979 788 VSE LAHKO UREDITE NA SVOJEM DOMU. ������(������� ������������������ NA VOLJO SMO VAM�������������� 24 UR NA DAN. ���������� ���� Telefon: 07/38-88-100 ali 031/876-276 ��������������������������������� ��� 20 % popusta Ponudba 20 % popusta na mesečno naročnino, za obdobje 12 mesecev, velja za vse nove naročnike paketov MIO. Po izteku 12 mesecev se prične zaračunavati redna cena na paketih. Ponudba velja do 15. 3. 2022. Za pridobitev popusta vezava ni pogoj. Popusti se izključujejo. Popust ni prenosljiv in ga ni možno zamenjati za gotovino. Vse cene vključujejo DDV. Za pakete MIO veljajo Splošni pogoji za izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev za potrošnike oziroma Splošni pogoji za izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev za pravne osebe in podjetnike, Posebni pogoji za izvajanje mobilnih storitev ter Opis paketov MIO, ki so skupaj s cenami ostalih storitev in pogoji ponovne vezave za obstoječe naročnike na voljo na 040 40 40 40, A1.si in na prodajnih mestih A1. A1 Slovenija, d. d., Ameriška ulica 4, SI-1000. 18 39 € na mesec 38 ••• Oglasi ••• Naš kraj ■ februar 2022 VSE ZA SETEV i n v a š V R T nmae setnue m Ve č v r s t s e m e n s k e g a KROMPIRJA in ostalih semen. Avtohiša Zalar d.o.o. Male Lašče 105, 1315 Velike Lašče 040 490 070, 01 7881 999, 031 331 920, www.avtohisazalar.si prodaja@avtohisa-zalar.si FB, INSTAGRAM Cvetličarstvo, pogrebne in pokopališke storitve Primož Trubar: Foto: D. Vincek »[...] Bug je dva človeka stvaril, tiga moža inu to ženo, ...« Če želite poroko pod okriljem duha prvega slovenskega pisatelja Primoža Trubarja, si izberite za prvi korak na skupni življenjski poti Trubarjevo domačijo na Rašici. Info na: www.trubarjeva-domacija.si, t: +386 1 781 03 60 Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: l Brušenje stekla l Fazetiranje stekla in ogledal l Peskanje stekla l Izdelava izolacijskega termopan stekla l Kaljeno steklo l Tuš kabine (po meri, s tesnili) l Ogledala l Kopelit steklo za delavnice l Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) l Montaža vsega navedenega l Ostale steklarske storitve l Intervencija 24 ur na dan JANEZ POZNIČ s.p. Delovni čas: od pon. do pet. od 9h do 19h Vrvarska 3, 1310 RIBNICA info 01 / 8360 367 Hvala za obisk – se priporočamo! Sobota in nedelja zaprto! Zakrajšek Marko s.p. Srobotnik 4 1315 Velike Lašče t: 01 788 14 62 g: 031 883 191 e: info@markozakrajsek.si www.markozakrajsek.si Matej 031 461 933 Stane 041 929 388 Krovstvo - strešno kleparstvo, suhomontažna gradnja - knauf, slikopleskarske storitve, polaganje izolacije, barvanje opaža, ... info@brata-tomsic.si www.brata-tomsic.si Obveščamo vas, da smo se z novim letom preselili v nove prostore v Obrtno cono Ločica pri Turjaku. Vabljeni, da nas obiščete v novem razstavno prodajnem salonu! 倀漀最漀搀戀攀渀椀 猀攀爀瘀椀猀 䌀攀渀椀琀攀瘀 琀攀爀 瀀漀瀀爀愀瘀椀氀愀 稀愀 瘀猀攀 稀愀瘀愀爀漀瘀愀氀渀椀挀攀 倀漀瀀爀愀瘀椀氀漀 琀漀ഁ攀 戀爀攀稀 氀愀欀椀爀愀渀樀愀 䈀爀攀稀瀀氀愀ഁ渀愀 渀愀搀漀洀攀猀琀渀愀 瘀漀稀椀氀愀 䄀瘀琀漀欀氀攀瀀愀爀猀琀瘀漀 䄀瘀琀漀瘀氀攀欀愀 ㈀㐀栀 倀漀氀椀爀愀渀樀攀 瘀漀稀椀氀 䬀攀洀椀ഁ渀漀 ഁ椀愁ഁ攀渀樀攀 䌀攀猀琀愀 㘀㘀Ⰰ ㄀㌀㄀㈀ 嘀椀搀攀洀 䐀漀戀爀攀瀀漀氀樀攀 眀眀眀⸀愀瘀琀漀氀椀挀愀爀猀琀瘀漀ⴀ戀爀甀渀搀甀氀愀⸀猀椀 椀渀昀漀䀀愀瘀琀漀氀椀挀愀爀猀琀瘀漀ⴀ戀爀甀渀搀甀氀愀⸀猀椀