Zapis ob obisku dedka Mraza
Lučke v očeh in srčkih
»Siva kučma, bela brada... ah, že prišel je med nas, stari, dobri dedek Mraz,« so za-peli otroci ondan pred Novim letom na hod-niku bloka v Kosezah, točneje v Ulici bratov Učakar 112 — 114. Zapeli so otroci, zapel je dedek Mraz, še starši so malce zabrundali. In potem se je dedek usedel, utrujen od dolge poti, in malce povprašal otroke, kako je bilo s pridnostjo, pa kaj vse so se že nau-čili v vrtcu, v šoli. Otroci sobili vsi sevedakar najbolj pridni, tudi veliko pesmic da znajo, so zatrjevali. Seveda je bil dobri dedek vesel nad njihovimi odgovori, zato je brž segel v cekar, kjer so bila skrbno zavita darila s sladkimi dobrotami. Potem še pesmica in slovesna obljuba, da bodo ubogali mamice in očele ter po svojih močeh pomagali pri či-stilnlh akcijah okoli bloka in dedek Mraz seje poslovil.
Takole je bilo na Bratov Učakar 112—114 na tisti dan pred Novim letom, o katerem otroci, zimskim radostim navkljub, še danes govore in vprašujejo starše:
»Ali bo jutri dedek Mraz spet prišel?« Res, kako malo je treba, da se v otroškem
srčku prižge lučka. Nekaj dobre volje in
dobro uro prostega časa....
Milica Kovačič-Miša