KRONIKA-.386 23.11.2005 13:50 Page 386 KRONIKA Chronicle of Events Sonja Ana Hoyer, Piran PORO^ILO O DELU SLOVENSKEGA UMETNOSTNOZGODOVINSKEGA DRU[TVA od ob~nega zbora v Moravskih Toplicah 25. septembra 1997 do ob~nega zbora 14. oktobra 1999 v ^rni na Koro{kem V tem dvoletnem mandatnem Prekmurju, je bilo zbiranje in ureditev obdobju smo izvedli akcije, ki so bile ter objava predavanj oz. gradiva tega sprejete v programu na zadnjem obč- posvetovanja v drugem zvezku Knjižnem zboru v Moravskih Toplicah. nice Suzd v letu 1998. Poleg preda-Med njimi naj najprej omenim spre- vanj Janeza Balažica o kulturnozgodo-membe in pripravo za objavo teksta vinskem orisu časa, Friedricha Achleit-novega Statuta društva in Pravilnika nerja o mestu bogojanske cerkve v cer-o podelitvi nagrade in priznanj Izi- kvenem stavbarstvu med obema vojna-dorja Cankarja. Oba dokumenta sta ma, dr. Damjana Prelovška o ikonograf-bila po vzoru prvega statuta društva iz skem in oblikovnem pomenu bogojan-leta 1921 z vnesenimi spremembami ske cerkve, dr. Petra Krečiča o arhitek-objavljena v Zborniku za umetnostno tu J. Plečniku v luči zbirk Arhitektur-zgodovino št. 34, letnik 1998. nega muzeja, dr. Jožeta Smeja o Pleč- Na občnem zboru v Moravskih niku in prekmurski duhovščini in pri-Toplicah smo sprejeli apel o proble- spevka podpisane o arhitektu Plečniku matiki Federalnega zbirnega centra, konservatorju v Prekmurju je v tej pub-ki smo ga pripravili skupaj s Sloven- likaciji izšla tudi bibliografija o Jožetu skim muzejskim društvom, Sloven- Plečniku in njegovih delih v Prekmurskim konservatorskim društvom, ju, ki jo je pripravil Franc Kuzmič (pre-Društvom slovenskih likovnih kriti- davanje dr. Staneta Bernika o poziciji kov in Slovenskim odborom AICE in bogojanske cerkve v razvoju slovenske ga poslali Vladi republike Slovenije, moderne arhitekture je izšlo v zborni-Državnemu zboru, Ministrstvu za kul- ku profesorja Šumija). turo R. Slovenije in slovenski javnosti; V drugi polovici leta 1998 smo objavljen je bil v dnevnem časopisju: v začeli priprave za prvo podelitev nagra-Dnevniku 28. oktobra 1997 in v Veče- de in priznanj Izidorja Cankarja. Že ru, v nekoliko spremenjeni obliki pa v avgustu 1998 so stekli prvi pogovori tudi v Delu. s kiparjem Dragom Tršarjem o obliko- Naslednja realizirana naloga, pove- vanju plakete in z oblikovalko Nevo zana z občnim zborom v Moravskih Štembergar za oblikovanje in tisk listi- Toplicah oziroma posvetovanjem z ne o podelitvi, oblikovanju map in va- naslovom Arhitekt Jože Plečnik v bil. Potem ko smo ob koncu leta 1998 386 KRONIKA-.386 23.11.2005 13:50 Page 387 KRONIKA imenovali strokovno komisijo (predse- predstavili tri publikacije našega druš- dnik dr. Sergej Vrišer, člani Anka Aš- tva, in sicer Zbornik za umetnostno kerc, dr. Marjeta Ciglenečki, dr. Tomaž zgodovino št. 33/1997 in Zbornik za Brejc, dr. Ana Lavrič) za izbor nagra- umetnostno zgodovino št. 34/1998 jencev, smo v 21. 1. 1999 objavili raz- ter zvezek Knjižnice Suzd o arhitektu pis v časniku Delu in po Pravilniku Jožetu Plečniku v Prekmurju. podelili prvič to nagrado na rojstni dan O udeležbi na generalni skupšči- Izidorja Cankarja 22. aprila 1999 na ni CIHE, Mednarodnem združenju priložnostni slovesnosti v Moderni ga- umetnostnih zgodovinarjev v Napoli- leriji v Ljubljani. Z odlomki iz njego- ju, je poročal njen redni član prof. dr. vega romana S poti, ki sta jih brala Stane Bernik. Po priporočilih skupšči- igralca Jožef Ropoša in Igor Samobor, ne v Napoliju smo na sestanku Izvrš- smo se spomnili utemeljitelja sloven- nega odbora Suzd 3. 3. 1998 sprejeli ske umetnostne zgodovine in po za- sklep, da bo IO še naprej nacionalni slugi podpredsednice društva Brede komite, za nadomestnega člana Cihe Ilich Klančnik v Moderni galeriji tu- pa je bila imenovana dr. Sonja Ana di odkrili doprsni kip Izidorja Can- Hoyer. karja, avtorja Jakoba Savinška. Prvo Za udeležbo članov SUZD na 30. nagrado Izidorja Cankarja je prejela kongresu Mednarodnega združenja prof. dr. Jelisava Špelca Čopič in prvi umetnostnih zgodovinarjev, ki bo od priznanji Izidorja Cankarja mag. And- 3.-8. septembra leta 2000 v Londonu, reja Žigon in pa muzejska svetovalka smo zaprosili sredstva v programu dela Breda Ilich Klančnik. v letu 2000 - glede na to, da je Izvršni Ob koncu leta 1998 smo po naših odbor Suzda tudi nacionalni komite pripombah 23. 7. 1997 in 30. 11. 1997 Cihe in bi se poleg prof. dr. Staneta v fazi priprave spremenjene spome- Bernika morali vsaj trije člani našega niškovarstvene zakonodaje še enkrat društva udeležiti tega kongresa. reagirali na zadevne spremembe Za- V svet Moderne galerije je Suzd kona o kulturni dediščini in pripravi- imenoval dr. Tomaža Brejca. Študent- li Izjavo o spremembah Zakona o var- ska sekcija je organizirala predavanje; stvu kulturne dediščine, ki je izšla v predaval je Igor Zabel o vprašanju raz- prilogi Dela dne 24. 12. 1998. V fazi merja med kustosom in umetnikom. sprejemanja zakona smo sodelovali 4. maja 1998 smo organizirali Pre- tudi v anketi časnika Delo, ki jo je pri- davanje arhitekta Borisa Podrecce v pravila novinarka Dela Jelka Šutej Informacijskem centru Moderne gale- Adamič. Vprašanja te ankete so zade- rije, ki se ga je udeležilo okoli 100 čla- vala reorganizacijo slovenske spome- nov skupaj z arhitekti in študenti. niškovarstvene službe, ki pa se zdaj že Na koncu poročila o delu lahko izvaja in čakamo na prednosti njenih omenimo tudi pripravo posvetovanja o organizacijskih in strokovnih novosti. kiparstvu na prostem v Črni na Koroš- Ob koncu leta 1998 smo pripravili kem (pri čemer so odboru Suzd učin- tiskovno konferenco, na kateri smo kovito pomagali Marko Košan in delav- 387 KRONIKA-.386 23.11.2005 13:50 Page 388 KRONIKA ci Koroškega muzeja) ter pripravo programa dela za leto 2000, kjer izstopata dve nalogi, in sicer tisk in priprava tretjega zvezka Knjižnice Suzd z gradivom s posvetovanja v Črni in priprava večjega, mednarodno zastavljenega simpozija z delovnim naslovom »Kaj je prenova spomenika?«. V letu 2000 bi lahko ta simpozij pripravili in ga potem v naslednjem letu izvedli. Nanj bi povabili nekaj znanih mednarodno uveljavljenih teoretikov in praktikov spomeniškega varstva. Ponovno, kot pred dvema letoma, pa moramo ugotoviti, da nam ni uspelo realizirati nobene ekskurzije. Tudi tokrat smo sicer pripravili in razpisali ekskurzijo, v New York - Washington, v maju 1999, ki pa je žal zaradi premajhnega števila prijav nismo mogli izvesti. Po statutu društva člani dosedanjega IO, skupaj s predsednico in podpredsednico, s tem poročilom zaključujemo štiriletni mandat t. i. »ženskega« vodenja društva (vodilne funkcije v IO smo opravljale le ženske). V tem mandatu je bilo v delo društva uvedenih nekaj novosti organizacijske in vsebinske narave, pa tudi praktične, saj imamo svoj računalnik in prostor v Jakopičevi galeriji (medtem ko sedež ostaja na oddelku), zlasti pa smo izdali dve številki ZUZ-a in Knjižnico Suzd (natisnjena dva njena zvezka), pripravili novi statut in končno tudi mi ustanovili in podelili svojo stanovsko nagrado in priznanja Izidorja Cankarja. S tem so dani temelji za uspešno delo naprej. To dosedanji IO želi novoustanovljenemu. Predsednica Suzd: dr. Sonja Ana Hoyer Jakob Savinšek: Portret Izidorja Cankarja (1958), patiniran mavec, odlit v bron, Moderna galerija Ljubljana PRVA PODELITEV NAGRADE IN PRIZNANJ IZIDORJA CANKARJA 22. aprila 1999 v Moderni galeriji v Ljubljani Danes je za slovensko umetnostno zgodovinsko vedo pomemben praznik. Slovensko umetnostno zgodovinsko društvo prvič podeljuje priznanja Izidorja Cankarja. Lahko se vprašamo, zakaj slavimo Izidorja Cankarja šele zdaj, medtem ko so prva taka priznanja namenili izbrancem umetnostnim zgodovinarjem konservatorjem (Steletova priznanja) že pred leti. S tem pa sta pod streho že dve od treh priznanj, poimenovanih po pionirjih naše stroke v moderni dobi. 388 KRONIKA-.386 23.11.2005 13:50 Page 389 KRONIKA Zamudo je treba odpraviti, saj je do konca renesančne dobe; v načrtu Izidor Cankar kljub nekaterim dru- je imel seveda tudi nadaljevanje in še gačnim stališčem vendarle prvi med čez. Duhovni vidik svojega pristopa je tremi vrstniki, človek, ki je najbolj na znal izraziti tudi v leposlovni obliki s široko vplival na našo humanistično prvim slovenskim psihološkim roma- znanost. Njemu gre namreč zasluga, nom S poti. da je postavil vse pomembne temelje Cankarjeva ambicija, da bi posta- za nemoten razvoj stroke, za njeno vil na naša tla sodobne poglede evrop- evropskost in odmevnost. Med nas je ske umetnostne zgodovine, pa je celo presadil v začetku 20. stoletja najmo- odločno presegla tako zastavljene me- dernejšo zasnovo stroke, kakor so jo je. Svojo metodo je uveljavil kar sam na Dunaju oblikovali zastopniki du- tudi v naši literarnozgodovinski zna- najske šole, najgloblje pa jo je zazna- nosti, prav posebej z uvodi v zbrano moval Max Dvořak s tezo, ki so jo po- delo svojega bratranca Ivana Cankar- smrtno oblikovali učenci kot zgodovi- ja. Po tej poti smo doživeli prve zrele no duha. oznake stilnih analiz sodobne sloven- Izidor Cankar se je s svojim Uvo- ske literature. Njegove poglede pa so dom v slovensko umetnost predstavil potem v druge stroke humanistične kot prvi moderni teoretik, brez ostan- znanosti zanesli njegovi učenci. Na ka primerljiv s prvimi glavami te us- teh osnovah je oblikoval muzikološke meritve v Evropi. Izhajal je iz spozna- poglede Stanko Vurnik, celo v arhe- nja, da je mogoče izluščiti osnovne ologijo pa jih je zanesel France Stare. umetnostne vidike, podobno kakor se Potemtakem je s Cankarjevim delom je to zgodilo v srcu dunajske šole, v prvič v naši moderni dobi zaživela primerjavi z naravo. Po njegovem je načelna enotnost vseh poglavitnih umetnost lahko odtis sveta (naturali- humanističnih strok. zem), lahko ideja sveta (idealizem), Izidor Cankar pa je začetnik tudi najpogosteje pa kajpak sinteza obeh cele vrste drugih dejanj, ki so postavi- nasprotnih pojmovanj (realizem). Can- la temelje stroki in omogočila njen kar je preučil temeljne vidike oblikova- razvoj. Sem je treba šteti njegova uni- nja teh treh nazorov glede na oblikova- verzitetna predavanja, ki jih je vodil nje prostora, telesnosti in kompozicije. od začetka ljubljanske univerze do Njegova knjiga je tedaj še shajala brez odhoda v diplomacijo, ko ga je 1937 oznake barvnega sveta. nasledil France Stele. Ni mogoče mi- Ne le da je oblikoval teoretične mo ugotovitve, da je bil po eni strani osnove stroke, v svoji znameniti zgo- odličen predavatelj, ki je z izbrušeno dovini umetnosti v zahodni Evropi je besedo in gesto pritegoval poslušalce. tudi pokazal primer, kako se v Uvodu Poleg tega je bil izreden organizator, označena izhodišča uveljavljajo v ev- saj je poleg univerzitetne stolice prikli- ropski umetnosti. Pri tem je izhajal iz cal v življenje tudi osrednjo galerijo za analize umetnosti od starokrščanske sodobno umetnost, bil eden od ustano- dobe sem, dokončal pa svoj pregled viteljev umetnostnozgodovinskega dru- 389 KRONIKA-.386 23.11.2005 13:50 Page 390 O KRONIKA štva in ustanovitelj glasila stroke Zbornika za umetnostno zgodovino. Za marsikoga bo nov podatek, da je v svojem seminarju izdelal kar popoln sistem preučevanja slovenske umetnosti; ni bil torej zgolj evropsko, marveč tudi slovensko usmerjen. Po povedanem je jasno, da je bil Izidor Cankar ključna osebnost tedanjega kulturnega življenja pri nas in prvi med trojico pionirjev moderne umetnostnozgodovin-ske vede. S svojimi pogledi je zagotovil načelno enotnost humanističnih ved, ki so sicer kasneje hodile tudi po nekoliko drugačnih poteh, vendar v svojem izhodišču še zdaj nosijo Cankarjev pečat. Zato je nesporno upravičeno, da po Steletovih nagradah in priznanjih dobimo tudi Cankarjeva. Kako so pionirji naše stroke sami vrednotili postavo in opus Izidorja Cankarja, smo dobro izkusili ob proslavi okrogle obletnice rojstva Franceta Steleta. Zbrani v nekdaj znameniti restavraciji pri Slamiču smo lahko ob Steletu pozdravili tudi Cankarja samega. Priložnostni govornik na zborovanju je slavil Steleta kot začetnika moderne slovenske umetnostne zgodovine. Stele sam je odločno zavrnil tako stališče in brez ovinkov priznal Izidorju Cankarju prvenstvo tako časovno kakor po tehtnosti zamisli. Cankarjevo delo je odmevalo tudi med pionirji naše vede, vsaj posredno. Po tej poti smo dobili Moletovo študijo Umetnost, njeno obličje in izraz ter Steletovo besedilo Uvod v študij umetnostne zgodovine. Sta pa oba navedena raziskovalca seveda vsak po svoje tudi dopolnjevala in nadaljevala Cankarjevo delo. 390 Seveda je pred nami velika odgovornost za izbiro kandidatov, ki naj prejmejo ta priznanja. Nikakor ni mogoče mimo ostrih kriterijev, ki jih taka izbira zahteva, saj je treba ob vseh drugih terjati tudi smisel za teorijo in potemtakem vsaj neke vrste načelno novatorstvo. Med nami je danes malo živih, ki smo Cankarja osebno poznali, ga poslušali in se pri njem učili. Letošnja prva nagrajenka Špelca Čopič je bila ob drugih pogojih tudi Cankarjeva sodelavka, posebej pri katalogu ob razstavi klasicizma in romantike na Slovenskem; tukaj je Cankarjevo načelno stališče in evropsko razgledanost dopolnila z dokumentacijo o posameznih umetnikih, tedaj izključno slikarjih. Cankar je dobro razločil med kvaliteto in pomenom posameznih avtorjev, saj je ob enem izmed njih, ki je zasedel celo prestol učitelja na dunajski akademiji, izrecno zapisal, da ga je treba meriti z evropskimi merili. Tako visoko in pokončno je treba nositi zastavo stroke tudi v prihodnje. Nace Šumi O KRONIKA-.386 23.11.2005 13:50 Page 391 KRONIKA Utemeljitev podelitve Nagrade Izidorja Cankarja prof. dr. Jelisavi Špelci Čopič Nagrado Izidorja Cankarja prejme prof. dr. Jelisava Špelca Čopič za delo na področju umetnostne zgodovine. V ustvarjalnem življenju prof. dr. Čopičeve se kot rdeča nit zarisuje njena predana, vendar kritična zavezanost likovni umetnosti, še prav posebej slovenskemu likovnemu modernizmu in kiparstvu v prvi polovici 20. stoletja, ki ju je preučevala na osnovi bogatega znanja, pridobljenega med študijem umetnostne zgodovine na Univerzi v Ljubljani in na izpopolnjevanju na pariški Sorbonni. Kot kusto-dinja v Narodni galeriji po letu 1955 in kot predavateljica na Akademiji za likovno umetnost je napisala številne publikacije in predavanja, pripravila mnoga vodstva po razstavah in ekskurzijah, delovala v strokovnih odborih Narodne in Moderne galerije ter profesionalnih gremijih in žirijah, kar jo postavlja v središče likovnega in umetnostnozgodovinskega dogajanja v zadnjih štirih desetletjih na Slovenskem. Njeno znanstvenoraziskovalno delo zajema več področij. Preučila je genezo slovenskega likovnega modernizma med realizmom in impresionizmom, napisala vrsto sintetičnih razprav o slovenskem slikarstvu v prvi polovici 20. stoletja ter v uvodu h knjigi Slovensko slikarstvo prispevala doslej najtehtnejši sistematični pregled zgodovine slovenskega slikarstva. Pionirske so njene raziskave o slovenskem kiparstvu v 20. stoletju, saj njeni monografi- ji o Bernekerju in Dolinarju sodita v sam vrh sodobne umetnostnozgodo-vinske publicistke. Kot dolgoletna profesorica na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je napisala vrsto kritiških razprav, esejev ter katalogov o delu akademijskih profesorjev in mladih slušateljev. Na osnovi svojega širokega strokovnega znanja je sestavila mnogo člankov in prispevkov v različnih enciklopedijah in leksikonih. Izpod njenega peresa so izšle izvirne razprave o slovenski knjižni ilustraciji ter o zgodovini in programih Akademije za likovno umetnost, s čimer je utemeljila moderni študij umetnostne zgodovine na Slovenskem. S svojim strokovnim delom se je zapisala tudi v ustvarjalno delo in razvoj Narodne in Moderne galerije, kjer je pripravila in znanstveno opredelila vrsto pomembnih razstav. Z vsem tem in drugim svojim ustvarjalnim delom prof. dr. Jelisava Čopič stopa v sam vrh slovenske humanistične misli 20. stoletja. V prvih letih svojega dela se je srečala z Izidorjem Cankarjem in sodelovala pri njegovi razstavi Klasicizem in romantika na Slovenskem v Narodni galeriji leta 1954. Danes se ji Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo od-dolžuje za njeno dragoceno delo z nagrado, ki nosi ime njenega velikega vzornika prof. dr. Izidorja Cankarja. 391 KRONIKA-.386 23.11.2005 13:50 Page 392 KRONIKA Utemeljitev podelitve Priznanja Izidorja Cankarja mag. Andreji Žigon Priznanje Izidorja Cankarja prejme mag. Andreja Žigon za uredniško delo na področju umetnostne zgodovine. Magistra Andreja Žigon je z raziskovanjem poslikav 19. stoletja slovenskih cerkva odprla v naši umetnostni zgodovini novo poglavje in nakazala nujnost objektivnejšega vrednotenja naše umetnostne produkcije 19. stoletja. Svoje pionirsko zastavljeno raziskovalno delo je nadaljevala s preučevanjem in objavljanjem opusov slikarjev Jakoba Brolla, Matije Koželja in Janeza Wolfa; svoje ugotovitve je strnila v knjigi Cerkveno stensko slikarstvo poznega 19. stoletja na Slovenskem. Poleg raziskovalnih je pridobivala tudi bogate uredniške izkušnje kot tehnična urednica in članica uredniškega odbora Zbornika za umetnostno zgodovino. Te izkušnje je plodno uporabila pri svojem nadaljnjem delu, ko je leta 1985 postala urednica za umetnostnozgodovinsko področje in za slikovno gradivo pri Enciklopediji Slovenije. Poslej je svoje osebne strokovne cilje podredila obči koristi umetnostnozgodovinske stroke. V želji po čimboljši trajni predstavitvi te snovi ter znanstvenem delu je svoje moči, čas in znanje vložila v manj vidno, zvečine anonimno, a zato tem bolj odgovorno redaktorsko in organizacijsko delo. Po njeni zaslugi so v doslej izdanih 12 zvezkih Enciklopedije Slovenije dosežki slovenske umetnosti - nam in zanamcem, Sloveniji in svetu - prikazani z vso strokovno do- gnanostjo in dosledno korektnostjo. S svojim vestnim izbiranjem in usmerjanjem piscev geselnih člankov, strokovnim usklajevanjem in urejanjem besedil, neumorno skrbjo za kakovost, uravnoteženost in enakomerno zajemanje gesel ter ilustrativnega gradiva je kot urednica in strokovnjakinja umetnostne zgodovine pripomogla k temu, da je likovna umetnost med najbolje predstavljenimi poglavji v Enciklopediji Slovenije. Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo se magistri Andreji Žigon za to njeno nesebično uredniško delo, ki zvečine ostaja neopaženo in ni dovolj cenjeno, čeprav je za predstavitev slovenske umetnostne zgodovine neprecenljivega pomena, oddolžuje s podelitvijo Priznanja Izidorja Cankarja. 392 KRONIKA-.386 23.11.2005 13:50 Page 393 KRONIKA Utemeljitev podelitve Priznanja Izidorja Cankarja muzejski svetovalki Bredi Ilich Klančnik Priznanje Izidorja Cankarja prejme Breda Ilich Klančnik za muzej sko-galerijsko delo na področju umetnostne zgodovine. Breda Ilich Klančnik kot muzej-sko-galerijska svetovalka do popolnosti obvladuje delo kustosa in je na svojih dosedanjih delovnih zadolžitvah v Umetnostni galeriji v Mariboru in Moderni galeriji v Ljubljani pripravila mnogo razstav vseh vrst: od preglednih in osebnih do retrospektivnih in tematskih. Vsake razstave se je lotevala sistematično in celovito, tako da je vsaka nosila pečat njenih osebnih prizadevanj, ki temeljijo na bogatem strokovnem znanju, umetnostnozgo-dovinskih izkušnjah in zanesljivem čutu za izbor strokovnih sodelavcev. Pri tem svojem delu je enako popolno obvladovala vse njegove faze, kot so: konceptualna zasnova razstave, zbiranje, priprava in izbor gradiva, iskanje dodatnih virov in podatkov, dokumentacija, prezentacija in študij problema, obdobja ali ustvarjalca, pisanje strokovnih besedil in ureditev katalogov. Navezati je znala žive stike s prostorom in okoljem svojega dela, tako da je zmerom imela izvrsten pregled nad gradivom, kar se ji je pogosto obrestovalo s pomembnimi novimi pridobitvami za fundus naše nacionalne kulturne premične dediščine. Njeno delo je bilo vselej strokovno neoporečno: datacije in atribucije so skrbne, pregled gradiva popoln, njena besedi- la so na strokovni višini, dokumentacija zanesljiva. Te njene kvalitete so še tem bolj dragocene, ker so dandanes redke in se jih skorajda nihče več dovolj ne zaveda in tudi niso vselej povsem pravilno cenjene. Za vrednost razstave je namreč danes zmerom bolj pomemben zunanji uspeh oziroma učinkovita predstavitev, medtem ko strokovnjak, ki razstavo pripravi, navadno ostane v senci ali je celo prezrt. Delo Brede Ilich Klančnik zato zelo veliko pomeni za našo umetnostno zgodovino in njeno širšo aplikativno vlogo na muzejsko-galerijskem področju. Na pravo in vidno mesto je postavila tista v javnosti manj opazna in manj znana prizadevanja v umetnostni zgodovini, ki so temelj kusto-sovega dela. Zato ji Slovensko umet-nostnozgodovinsko društvo podeljuje Priznanje Izidorja Cankarja. 393