Leto LXXI
štev. 161 a
V Ljubljani, v nedeljo, 18. julija I943-XXI
Prezzo - Cena L 0.80
Naročnina mesečno 18 Lir, ca Inozem* atvo 31.50 Lir • nedeljska izdafa ce« loletno 34 Lir, rt Inozemstvo 65 Lir, Cek. rafi. Ljubljana 10.650 za naročnino In 10.349 za Inserata« Po dro inlca| i Noto mesto,
Izključna pooMaRenlfi M Oglalevanje HaTTJansTčefa tn lujega izvora) Unione PnbbliciU Italiana S. A-, Milano.
Izhaja reak dan »JutraJ razen ponedeljka in dneva po praznilo.
■ Crednlitvo In npravai Kopitarjeva t, LJnblJana. I Redazione, Amministrazione« Kopitarjeva Lnbiana. 1	Telefon 4001-4005.
Abbuuainantli Mesa 18 Lira. Estero, me-«a 31 50 Lira. Edi-done domanica, Kino 34 Lira. Estero 65 Lira. C C P.l Lubiana 10 650 per gli abhonamentl,
10.349 per la in-■eriloni.
F1II a I a l Novo mesto.
Concestfonarla eselnslva per la puhbTleftS 91 provenlenza italiana ed estera: Unione Pubhlicita Italiana S. A, Milano,
Vojno poročilo št. 1148
Srditi boji na Siciliji
Sovražni rušilec in parnik potopljena Sestreljenih je bilo 34 sovražnih letal
Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
Tudi včeraj se je srdito bojevalo proti sovražniku na Siciliji in sicer zlasti v pokrajinah A s r i s c 111 a in C a t a 11 i j c. Vkljub hudim napadom in visokim izgubam sc sovražniku ni posrečilo doseči nadaljnjih uspehov.
Letulski oddelki bojnih in napadalnih letal so prizadejali pri ponovnih napadih z nizkim poletom sovražnim četam hudo škodo v moštvu in vojnem gradivu.
Torpedna letala in bombniki osi so silovito napadali sovražne ladje na področju Capo Pa s ser o in v bližini pristanišč Siracuse in A u g u s t e. 7000 tonski parnik, ki se je vžgal, se je potopil.
Nemški lovci so nad Sicilijo sestrelili 16 letal, od tega 12 štirimotornih letal vrste »Li-berator«.
Sovražni poleti nad Napoli, Bari, Reggio Calabria in Messino niso povzročili pomembne škode; število žrtev je omejeno.
Bombni napadi, med katerimi so bile vrženo tudi zažigalne bombe, so bili izvedeni na S p e /. i j o in na kraje v L o m b a r d i j i in v Emiliji, toda niso bili obsežni.
Sestreljenih je bilo od protiletalskega topništva in lovcev vsega 18 letni in sicer pet med Messino in Reggio Calabria tri v Bari, sedem v Na p o 1 i j u , tri med V a r c -z o m in P a v i j o.
Letala so ponoči preletela Rim in metnla propagandne letake.
V vodah vzhodne Sicilije so motorni tor-pedni čolni napadli naš lahki rušilec, ta pa je dva potopil in je opravil svojo nalogo, ne da bi imel kakšno škodo.
Naša podmornica je potopila sovražni rušilec.
Letalski poleti, omenjeni v današnjem vojnem poročilu, so med prebivalstvom povzročili naslednje do sedaj ugotovljene izgube: v Na-poliju 22 mrtvih in 70 ranjenih, v Bariju 3 mrtvi 111 33 ranjenih, v Speziji 6 ranjenih. Žrtve v Messini in v Reggio Calabria še ugotavljajo.
Končno ngotovljcno število žrtev zaradi sovražnega napada na Livorno znaša 252 mrtvih ln 503 ranjenih.
Dodatek k vojnemu poročilii št. 1148:
Med boji je kot junak v preteklih dneh padel luogotenente general M. V. S. N. in liri-gndni general kraljeve vojske E n r i c o Francisci. Poslan je bil na otok, da bi prevzel važno poveljstvo in tako se je hotel podati v najsprednejše vrste, da bi se točno poučil o položaju in da bi bolje vodil oddelke, ki so bili pod njegovim poveljstvom, v bitki; najpo-nosnejši duh junaškega vojaka in vdanega služabnika domovine in režima ga je, kakor vedno, silil tja, kjer je bila večja nevarnost in tam je salva topništva odsekala živahno življenje. Ime Enrica Franciscija se priključuje imenom tolikih generalov, ki so sc v tej vojni žrtvovali na bojišču in katerim je njihov čin dajal predvsem prednost biti prvi v tveganosti in v bitki in nuditi tako bleščeč vzgled izpolnjevanja dolžnosti do najvišje žrtve.
Odbiti sovjetski napadi pri Orlu
[ Uničenih je bilo 251 boljševiških tankov in sestreljenih 80 letal
Hitlerjev glavni stan, 17. julija, Vrhovno povclj-ništvo nemke vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Medtem ko je včeraj bojno delovanje severno od Bjelgoroda popustilo, so trajali hudi obrambni boji na področju Orla dalje. Sovjetski napadi so bili po hudih in menjajočih sc borbah odbiti. V celotnem odseku je bilo včeraj spet nni-čenih 251 oklepnih voz. Z ostale vzhodne fronte poročajo o zavrnitvi več napadov, ki so jih podpirala oklepna vozila in bojni letalci, tako proti vzhodni ironti kubanjskega mostišča in več krajevnih napadov na bojišču ob M i u s u.
Letalstvo je včeraj s posebnim uspehom obstreljevalo sovražnikove izhodiščne nostojatike in gibanja čet. V letalskih bojih in po zaslugi protiletalskega topništva je bilo sestreljenih 80 sovjetskih letal.
Na Siciliji sovražnik včeraj kljub večkrat ponovljenim močnim napadom, posebno na področju C a t a n i j e, ni mogel doseči nobenih omembe vrednih uspehov. Lovci in oddelki torpednih letal so prizadejali sovražniku v istih napadih hude izgube ter sestrelili nad Sicilijo 16 sovražnih letal. Vsega je sovražnik v Sredozemlju včeraj izgubil 34 letal.
V Mesinskem prelivu je prišlo včeraj do več bojev med nemškimi in angleškimi hitrimi čolni, v katerih je bil 1 angleški hitri čoln potopljen, drugi verjetno uničeni, še več drugih pa zažganih. Nemški in italijanski letalci so tudi včeraj uspešno dalje napadali izkrcevalno mornarico pred Sicilijo.
Na morju pred Ymuidenom so nemški čolni za zaščito pristanišča zavrnili napad oddelka angleških hitrih čolnov. Sovražni torpedni čoln je bil tako hudo poškodovan, da se lahko računa, da je izgubljen.
Maloštevilna sovražna letala so preletela preteklo noč severnozapadno in južno državno ozemlje, pri čemer je nastala samo neznatna škoda.
Berlin, 17. julija. AS. Kakor ie objavilo že včerajšnje nemško vojno poročilo, so Sovjeti včeraj izgubili nad 330 tankov in znašajo sovjetske izgube v zadnjih dneh nad 3300 tankov-Dasi so vrgli v boj velike oddelke vojsko in izredno mnogo vojnih sredstev, se Sovjetom ni posrečilo doseči cilj in ta je bil zaustaviti nemški protinapad pri Hjelgorodu.
Berlin, 17. julija. AS. DNB. poroča, da so Sovjeti po dolgem odmoru včeraj napadli nemške [»ostojanke južno od Schliisselburga. Napad Sovjetov jc pripravil luni topniški ogenj, naskok pa so izvedli trije sovjetski bataljoni. Odpor nemških čet pa je razbil vse te poskuse
in sovjetski napad se je ponesrečil Nemci so zajeli mnogo ujetnikov in zaplenili mnogo vojnega gradiva.
Berlin, 17. julija. AS. Današnji berlinski listi pišejo o bojih na vzhodu in pravijo, da se bitka deli na tri središča. Prvo središče je vzhodno od Orla, drugo zahodno od Bele in v okrožju Suhini-čev, kier sovražnik zapleta v boi naskakovalne oddelke. Tudi v tem odseku sc bojujejo mogočne motorizirane sile. Poseben pomen te bitke pa je v tem, da so na obeli straneh vrgli v boj velike silo in ta bitka je prva velika preizkušnja po zimskih bojih.
Nemška obramba razbija sovjetske napade
V Berlinu, 16. julija. Med Bjelgorodom in Orlom in še dalje proti severu sc bitka bojnega materiala nadaljuje z vso silo med naraščajočim uničevanjem in grozotami. Zdaj 60 tudi vremenske ne-prilike dodale svoje, topovsko grmenje se druži z gromom neviht in silnim treskanjem, vmes tuli vihar in pada ploha izpod neba. A vse te prirodne sile niso mogle ustaviti besnenja bojev, le letalstvo je bilo ovirano po neurju.
Včeraj so boljševiki izgubili 336 tankov, število ki je bilo v prejšnjih bojih še večje in ie toliko bolj občutno za sovražnika. Sovjetska rdeča armada je zmanjšala tudi rezerve pehote, a sovjetsko letalstvo je imelo razmeroma majhne izgube in sicer samo 70 letal, to je tretjina izgube preteklega torka.
liid'" na zemlji so se boljševiški protinapadi polegli, kar je omogočilo nemškim motoriziranim oddelkom, da so utrdili in še razširili svoic krajevne pridobitve in zajeli s pomočjo osredotočenega napada žep, ki so ga tvorile majhne skupine sovražnika, katere so zastale v ozadju po napredovanju nemških armad v minulem tednu.
Odlični uspehi proti sovražnim padalcem
Nemški listi poveličujejo junaštva italijanskih čet
Berlin, 17. julija. AS. Berlinski listi pišejo o bojih na Siciliji in podčrtavajo soglasno, da so boji srditi. Italijanske čete se s podporo nemških oddelkov žilavo in junaško bojujejo proti sovražnim naskakovalnim množicam. Listi poudarjajo, da jc bitka huda na področju pri Agrigentu, kjer sile osi zadržujejo srdite sovražne napade. Zlasli pa nemški listi popisujejo odlične uspehe italijanskih čet proti oddelkom padalcev, ki so pristali na tla pri Cataniji. Listi soglasno pišejo, da so se boji v zadnjih 48 urah razširili in so vedno bolj živahni.
Budimpešta, 17. julija. AS. Madžarski tisk zelo obširno piše o bojih na Siciliji in podčrtava junaštvo italijanskih in nemških čet. Angleška in ameriška propaganda piše in govori o tem, da hočejo angleške in ameriške čete »osvoboditi« Sicilijo, toda list »Magiarorszak« se vprašuje, za kakšno osvoboditev gre. Zdaj je na mestu razkrinkati namene s Sicilijo. »Daily Herald« je že pred 21 leti pisal in predlagal,' da naj angleška vlada sklene napad na Italijo in odvzame Italiji Sicilijo. To bi bilo nujno potrebno za ohranitev popolne angleške premoči na Sredozemskem morju. Angleži menijo, da bi lahko dane/ to dosegli, to svoje dejanje pa prikrivajo z »osvoboditvijo«, toda
Kako je potekala bitka pri Novi Georgiji
Veliki uspehi japonskega letalstva
Tokio, 17. julija AS. Na seji osrednjega odbora je govoril poveljnik Itaru Peširo. V svojem govoru je opisal potek bitke, ki se zdaj razvija v jugozahodnem delu Pacifika pri Novi Georgiji. Itaru Peširo, ki je član tiskovnega urada mornariškega ministrstva je povedal, da sta obe strani skušali s povečanimi roji letal uničiti nasprotnikove prometne zveze.
O bitki na Novi Georgiji pa je povedal: V mesecu juniju so japonske letalske 6ile razširile svoje operacije do letalskih oporišč na Novih llebridih, pa tudi na otol« Guadalcanal. Japonska letala so tudi napadala Russelove otoke. Prav tako so letala bombardirala sovražne konvoje pri Minuli. Boji so vsak dan bili hujši in zjutraj, dne 30. junija jc zahodno od Rendove priplul velik sovražni konvoj v spremstvu križark in rušilcev. Po prvi bitki pri Salomonovih otokih je sovražnik svoje konvoje spremljal vedno z velikim brodovjem in to zlasti tedaj, kadar se je hotel kje izkrcati. Tokrat so v sovražnem konvoju bile: mnogo ladij, na katerih je bilo izredno mnogo amli-foijskih avtomobilskih vozil in nad 200 manjših ladij, ki so bile polne vojakov in streliva.
•Križarke in rušilci so se približali vodam blizu otoka Rendova. Brž ko so japonske sile sovražnika opazile, so sprožile 6ijovit na.pad z letali, ki so prizadejale sovražniku tiste izgube, ki jih je že objavil japonski glavni stan.
Naslednji dan so se sovražne sile pojavile na severni točki otoka Rendova in južno od Nove Gcorgije. Istega dne sc jc začel sovražnik pomikati proti otoku Robiana med Rendovo in Mundo. Dne 2. julija je tretja skupina sovražnih sil pristala in se izkrcala v južnem odseku pri Mnndi.
Del sovražnih oddelkov pa Se je tudi izkrcal na južni obali Nove Georgije in tam je Tirižlo do budili boiev s središčem Rendova in
Robiana. Tzid teh bojev je že objavil japonsjd cesarski glavni stan.
Peširo je poudaril,, da je treba zlasti omeniti japonska vodna letala, ki so pri teh bojih v jugozahodnem delu Pacifika opravila velika dejanja. Zanimivo je, da so dne 2. in 3. julija ta letala slabše vrste silovito hapadla sovražno brodovje in streljala nanj, vkljub temu da so sovražniki proti tem letalom poslali v boj mnogo letal. Ta vodna letala so se pogosto pognala v strahovit boj proti sovražniku. Ta vodna le-tila so zelo uspešno podpirali japonski lovci vrste »P 30«.
italijanski narod z orožjem v roki čaka nn sovražnika, da ga spodi s svojega ozemlj i.
Španski listi o junaštvu italijanskih bojevnikov
Madrid, 17. julija. AS. Španski listi pišejo o bojih v Siciliji in podčrtavajo, da so sovražne tan-kevske izgube in izgube na morju zelo velike. l isti tudi podčrtavajo pomen rodolj lbnih manifestacij v italijanskih mestih in proslovobno prijavljanje Sicilijancev za obrambo lastne zemlje Listi pišejo o rodoljubnem duhu, ki preveva italijansko ljudstvo, podčrtavajo tovarištvo, ki veže italijansko in nemško vojsko in poveličujejo lunašivo bojevnikov in vse to bo imelo odločilen vpliv na boj proti poskusu invazije.
Švicarska obramba sestrelila dve angleški letali
Bern, 17. julija. AS. Posebno uradno poročilo pravi: Preiskava, ki je imela za nalogo, da ugotovi, zakaj sta padli na švicarsko ozemlje dve ar.<'eški letali, je ugotovila, da je švicarska protiletalska obramba obe letali sestrelila.
Nemško gospodarsko zastopstvo v Budimpešti
Budimpešta, 16. julija. AS. V Budimpešto je prišlo nemško trgovsko zastopstvo, ki ga vodi minister dr. Clodius. Nemško zastopstvo se bo posvetovalo z madžarskim trgovinskim zastopstvom.
Na vzhodu in severu od Orla pa sc šc nadaljuje napad rdečih čet, ki jih podpirajo številni tanki in bojna letala. Vojno poročilo pravi, da so propadli vsi boljševiški poskusi za prodor bojne črte Nemcev. Na seji tiskovnega urada nemškega propagandnega ministrstva so izjavili, da so nemške čete vsako poskušanje sovražnika, da bi se zaril v nemške vrste, takoj preprečili s protinapadi, ki jih omenja vojno poročilo.
Na jugu od Orla pa, kjer se jc bila dne 12. julija razbesnela ena najhujših bitk topništva, se je položaj prilično ustalil. Sovjetski napor, da bi prevladovali nemški odpor in bi fizično in živčno vplivali s svoii msilovitim orožjem na vojaštvo, sc je povsem izjalovil, saj so imeli Nemci v svojem številnem oklepnem orožju in zlasli v strmoglavcih dovolj moči, da so zadušili ogenj sovjetskih baterij.
V nekaj dneh sc je pokrajina bojišča povsem spremenila. Vojni dopisniki javljajo, da je vse opu" stošeno, vse razrito, da je zabrisana vsakršna sledi življenja, da ni nikjer nc vasi nc hiše in ne ceste, nikoder ne duha ne sluha kakega človeškega bivanja. Res jc, da jc bilo besnenje vojnih sil največje na tem kraju in jc bilo divjanje najhujše tedaj, ko so prešle nemške čete v napad na prve 6ovražne postojanke in so pogozile sleherno oviro na tem bojišču, posuto z minami. Kakor poroča dopisnik lista »Nachtausgabe«, so na tem področju divjale sovjetske čete z neštevilnimi množicami granat, tankov in topništva. Vse je bilo en sam ogenj, en sam plamen, ki je po svoji nasilnosti naraščalo bolj in bolj, tako da jc bilo to bojišče resnični pekel. Nemški odgovor na sovjetsko besnenje ie bil prav tako silovit z osredotočenim topniškim ognjem in z nopadi pehotnih rezerv. Slednjič so strmoglavci s silnim bombardiranjem najhuiših razstreliv odločili bitko v prilog zmage Nemcev.
Na dan 12. julija je bil bobneči ogenj z obeh strani tako besneč, da se je zemlja neprestano tresla, ko da bi ognjeniki bruhali iz številnih žrel. Navzlic temu se je boj nadaljeval v hujših in hujših sunkih, venomer so sc odpirala nova plamlcča žrela in sipala ogenj na ozemlje, a nemški grena-dirji so nemoteno prodirali dalje in prinašali smrt s svojimi silnimi tanki.
Kakor poročajo poslednje vesti, so se bojni spopodi na področju bojišča pri Orlu v poslednjih 24 urah še pomnožili. Boji so bili otežkočeni zaradi vremenskih neprilik in je bojišče ena sama močva-ra in blato. Vendar to ni oviralo nemških tankov, da bi ne bili zavrnili sovražnikovih protisunkov in še pridobili novih strateških postojank Severovzhodno od Orla so bili sredi razljučenih spopadov zajeti številni sovjetski ujetniki mimo velikih zalog orožja. Bitka sc je razplamtela na vsem odseku med Orlom in Bjelgorodom, a sovražnik si ne more zabeležiti nobene važnejše pridobitve. Po nadaljnjih vpoklicih sovjetskega rezervnega moštvi in še nadaljnjih množicah tankov, so vse nemške sile razporejene po raznih odsekih in prevladujejo v divjanju bojnega meleža. Boljševiki izgubljvo velike množice vojakov, a število njih izgubljenih tankov je poskočilo že na 2800.
Angleži razkrinkavajo voditelja »svobodnih Francozov« in njegovo delo
Buenos Aires, 17. julija s. V Washingtonu, so objavili Cliurcliillovo spomenico o politiki angleške vlade do generala De Gaullea. Listina poudarja odkrito in neomejeno podporo, ki jo je Anglija dajala stvari generala De Gaullea po zlomu Francije. Za to podpiranje je angleška

švedska noče biti presenečena
Posebna navodila prebivalstvu za primer vdora
Stockholm, 17. julija. Anglosaška propaganda | bodo in neodvisnost domovine proti vsakemu na-spravlja tudi Švedsko v težak položaj. Propaganda I Pfdalcu in ta dolžnost zahteva vsakogar in vse
namreč pripravlja možnost, da bi se na norveški obali ustvarilo zavezniško mostišče proti evropski trdnjavi. Švedska vlada je te dni objavila knjigo, ki obsega navodila moškemu in ženskemu prebivalstvu, kako se naj obnaša v primeru vojne. Ta knjiga ima naslov »V slučaju vojne« Oblasti bodo to knjigo razdelile vsem švedskim družinam. Naklada znaša 2,100.000 izvodov in prihodnji teden bo vsaka švedska družina zjutraj med dnevno pošto prejela to knjigo. Pisec knjige je princ Gustav Adolf, sin švedskega prestolonaslednika. Ta princ služi v švedski vojski in ima čin majorja pri švedskem glavnem stanu.
Glavni cilj te knjige je, poučiti prebivalstvo o vsem, kar mora vedeti za obrambo domovine v vsakem položaju.
V uvodu stoii, da sta švedska država in švedski narod čvrsto in soglasno odločena braniti svo-
Moški in ženske, starci in otroci, vojaki in civilisti, oblastniki in zasebniki imajo nalogo, ki jo morajo izpolniti. Vsi se morajo enotno postaviti proti sovražniku. Vsi naj vedo, da bi sleherna novica o kapitulaciji bila napačna.
Knjiga poziva državljane, da naj ne verujejo tujim radijskim postajam, kajti tuja propaganda ima samo ta. cilj, da bi ustvarila na Švedskem tako stanje, da bi se lahko polastila sovražna vojska le dežele.	_	'
V primeru vdora morajo vsi neposredno pomagati vojakom. Ce nimajo oblek ali čepic, odej ali pa kaj drugega, jih to ne sme ovirati. Prebivalstvo v pokrajinah, ki jih je dosegel sovražnik, mora zagrabiti za orožje in se uvrstiti v posebne oddelke. Vsa prevozna sredstva se morajo uničiti in vozila ter vozički ne smejo priti v sovražnikove roke. Pasivni odpor mora biti vztrajen in ponosen.
državna blagajna potrošila dosti milijonov funtov. Spomenica pravi, da so Angleži podpirali De Gaullea v Siriji in Kakariu ter si naprtili na hrbet njegove napake, da je pa ob izkrcanju v Afriki londonska vlada svoje politično stališče do De Gaullea spremenila, ker je ugotovila, da je pri vsem tistem, kar general dolguje angleškemu imperiju, povsod, koder je hodil, pustil zn sabo val sovraštva do Angležev. Spomenica zatrjuje tudi, da je De Ganile od avgusta 1941 skušal spraviti Anglijo v nasprotje z Združenimi državami in narobe, ter je storil vse, da bi sprožil nesporazume med Francozi in Angleži v Siriji, ter da izpoveduje avtoritarne ter diktatorske nazore.
Japonski uspeh na Novi Georgiji
Tokio, 16. julija. 9. AS. Objavljeno jc bilo, da je japonska posadka na Novi Georgiji odbila sovražne edinice, ki so se hotele izkrcati med Ro-biano in Mundo. Potopljenih ie bilo nad 20 majhnih ladij, ostale sovražne sile pa so sc razpršile, potem ko so zastonj poskušale sproiHli ofenzivo vzhodno od Munde.
Trgovska pogodba med Bolgarijo
in Madžarsko
Budimpešta, 16. julija. AS. Med Bolgarijo in Madžarsko je bila podpisana trgovska pogodba, ki velja za eno leto. Pogodba določa obseg trgovske izmenjave med temo deželama. Madžarska bo Bolgariji dobnvliala zdravstvene proizvode, prejemala pa uo iz Bolgarije tobak in kuriva.
Vojna in prometni pripomočki
Kadar govorimo o prometu, ki ga je ustvarila vojna, o prometu, ki je prav za prav mednaroden, se ne smemo omejiti le na Evropo, temveč moramo zajeti tudi Jaix>nsko, Kitajsko, Avstralijo in obe Ameriki. Zemeljska obla je vsa križem kražem preprežena z večjimi iu manjšimi, oziroma daljšimi iu krajšimi progami.
Napor železnic
Pričnimo z Evropo. Evropa jo živela večinoma od pomorskega prometa. Žcleznica je jKimenila le nadaljevanje oziroma podaljšanje jfomorskega prometa. Ako razgrnemo zemljevid Evrope, vidimo, da vodijo poglavitne železniške črte v glavna mesta iu v velika jiri-stauišča. Največkrat se jioiuorski in železniški tiri stikajo. V zadnjem času je jRimorski promet padel za 90%. Ustalo pa je nekaj obrežne jilovbe na Severnem in baltskem morju. Vse drugo se je ustavilo. Prej je šlo sumo skozi Bosjior do 12 milijonov ton na leto, medtem ko je znašal pomorski promet med Italijo, lrancijo, Španijo ter severno iu vzhodno Lvro-jio iu sicer za uvoz do 15 milijonov ton. Zdaj se jo ves ta promet prevalil na železnice, na rečno plovbo in na plovbo [xi prekopih. Iz tega je jasno, kakšno važno delo, oziroma nalogo je jirevzcla železnica, lles se moramo čuditi silui zmogljivosti iu brezhibni organizaciji železniškega vodstva v Evropi. Tudi rečna plovba je zavzela vužuo funkcijo, n. pr. roki Ken in Donava.
Rečna plovba sicer ne bi mogla nikoli popolnoma nadomestiti želczuic. Iz tega je razvidno, kolike važnosti je, da so države pohitele in spojRilniie svoje železniške prometne zveze, 'lako 'lurčija, Bolgarija, Romunija, Ogrska, Hrvatska pa tudi munjše države in pokrajine niso zaostale. Nemčija pa je spravila v pogon prav vse, kur se je količkaj dalo spraviti v pogon iu na kolesa. V letu 194.1 je promet med Romunijo in Nemčijo narastel od 200 na 1000. V I. 1942 pa ee je še bolj dvignil. Žal, da v zahodni Evropi ni več plovnih rek, ki «0 za promet tako prikluduc. 1 u prevladujejo pač gorovja, ln zato jo v teh krajih mogoč le železniški promet.
Velikanska je bila naloga, ki so jo tnko pred vojno, kakor med vojno opravile evropske železnice. Ogromen je bil promet oziroma tovor premoga, ki ga je Nemčija jiošiljala v Italijo čez Alpe. 1'romet čez Švico je tako na-rastel, da je bila Švica prisiljena ustanoviti luslno pomorsko trgovsko plovbo, ki je L 1942 prevozila 114 tisoč ton. Švica je morala naročiti nove ladje v španskih ladjedelnicah, a^ko je hotela vzdržati promet. To je bilo največje presenečenje, ki ga je rodila vojna, namreč du je gorata Švica postala takorekoč obmorska država. Velike ugodnosti uživa tudi švedska. Od vojskujočih so držav je izposlovala dovoljenje zu prosto vožnjo j>o vseh morjih. Sicer je njen promet na Oceanu zelo oviran, nasprotno pa se švedsko brodovje v Severnem in Baltiškem morju lahko prosto giblje, Promet med Nemčijo in Švedsko je neoviran in v gosjiodarskem oziru celo zelo plodonosen za obe državi, švedsko železo prihaja v Nemčijo po morju. Od tu pošiljajo zelezo v razne tovarne in delavnice celo na Češko in Ogrsko.
Pirenejske ladjedelnice
Notranji promet nemške države je resnično »kolosalen«, kakor se izraža Nemec. Ta izvrstno urejevani promet je posledica ugodne jiovezanosti železnice z gosto rečno plovbo in s plovbo po prekopih, ki jih ima Nemčija precej. Nemška rečna plovba je bila izpopolnjena do najvišje možnosti in se še spopolnjuje med reko Renom do pristanišča v Hamburgu do Bremena in Stetina. Po drugi strani bo kmalu povezan Ren z Odro, Labo, Vislo in Donavo. Želo važno vprašanje je tudi to, da bi čim prej jiovezali velike nemške reke z rekami vzhodne Rusije, z rekama Bug in Dnje-prom. Po teh dveh rekah bi zvezali potem še vse ostale večje ruske reke.
Ta dela se bodo nadaljevala po končani Tojni- Pred vojno so sicer veliko govorili celo o tekmovanju avtomobilov, prekojiov in plovbe kot nevarnega tekmeca železnice. Toda med sedanjo vojno so se izkazale železnice zaradi svoje gibčnosti in žilavosti kot izvrstno prometno sredstvo, ln železnica bo ostala važno prometno sredstvo tudi še po vojni.
Vojna je povzročila v nekaterih sicer nevtralnih deželah prav čudne jiojave. V Španiji in na Portugalskem, v teli dveh deželah, kjer je bil pomorski promet vedno tako živa-
Dolenja vas
»Quo vadiš« — roman v slikah lahko naročite v kaplaniji, Pohitite, ker je rok naročbe kratek — 5. avgust Knjiga bo v kratkem izšla.
Vremenska napoved. 18. julija, (nedelja):
lepo vreme bo trajalo dalje. Silen vročinski val.
19. julija, (ponedeljek): isto.
hen, se je zdaj skoraj vse ustavilo. Deloma oskrbujeta te dve državi promet za vojskujoče se države in izdelujeta ladje. Obe državi si prizadevata dvigniti tudi promet v svojih ladjedelnicah.
Združene države, Anglija in Japonska se poslužujejo zdaj med vojno v prvi vrsti ladjevja kot prometnega sredstvu. Zrakoplov k"t prometno sredstvo pri teh državah ne pride toliko v poštev, pač pa notranji promet z zrakoplovom, ker v notranjosti države ni vojne nevarnosti. Veliki promet omenjenih držav na sc je razvijal in se še razvija na Oceanu. Je pa zdaj nevzdržen in zelo ogrožen.
Zračna plovba
Kar se tiče zračne plovbe, je Japonska glede svojih sovražnikov veliko na boljšem, kajti morska pota čez Pacifik, čez Kitajsko morje in čez Sundski preliv, so kolikor toliko varna zaradi mnogih otokov, kjer je uvedena varnostna služba. Angleške zveze po teli morjih pa so nemogoče, ker so |Kid stalnim nadzorstvom pomorščakov in zračne plovbe. Strah pred podmornicami je potisnil angleško plovbo daleč proč od afriške obale, na neskončno dolga pota.
Združene države imajo nekoliko boljše stališče — vsaj za zdaj. One bi se morale nasloniti na Južno Ameriko še {»osebej kur sc tiče politike. Združene države bi morale vrnili svoji južni sosedi neodvisnost, ki so ji jo vzele. Odpreti bi morale svoji sosedi trge za njeno obilno proizvodnjo. To bi sosede pomirilo iu sprijaznilo. Morska pota čez Pacifik in čez Atlantsko morje niso brez nevarnosti, poleg tega so neznansko dolga. Nameravali so zgraditi posebne motorne jadrnice za prevoz brazilske kave in so izračunali, da bi bilo treba napraviti s temi ladjicami 3S00 voženj.
Razumljivo je, da so se zaradi takih okoliščin pričele države, posebno one, ki so daleč od bojne vihre, zanimati za zračno plovbo. Zračna plovba jo važna tudi za nas, saj smo s jiomočjo zračne plovbe vzdržali kar tri leta zveze z našimi bojevniki na afriški fronti. Glede nn zračno plovbo ni zaostala Italija prav za nobeno drugo državo. Velike važnosti za Italijo so bila letala zn promet čez Atlantski occnn in čez afriško ozemlje. Neštete zračne črte se križajo med pristanišči v Atlantika, med angleško in bivšo francosko Afriko. Zračna plovba sicer ni vojna iznajdba, toda njen hitri in mogočni razvoj in izpopolnitev je pa le pospešila vojna. Brez dvoma se bo zračna plovba po vojni še bolj spopolnila, nadomestila bo vsa druga prometna sredstva, posebno glede osebnega prometa. Ladje in žrleznicc rodo služile le kot tovorna prometna sredstva, za težke tovore; lažje pošiljntve pa bo letalo prenašalo iz dežele v deželo. V tem pogledu nas čakajo še velika presenečenja, ki so že na vidiku, (»Corricre della Seru« [Nlinoise.])
Razdeljevanje racioniranih živil trgovcem
Pokrajinski prehranjevalni zavod Visokega komisariata v Ljubljani poziva trgovce in zadruge mesta Ljubljane, da dvignejo nakazila za racioni-rana živila, potrebna za mesec avgust,, v Gosposki ulici 12-1, po naslednjem abecednem redu:
A—F dne 19. julija; G—Km dne 20. julija; Ko —Me dne 21. julija; Mi—P dne 22, julija; R—U dne 23. julija; V—Z dne 24. julija. Peki pa dne 26. julija.
Vsak trgovec naj se zglasi točno v določenem terminu in v jutranjih urah, ker se zamudnikom ne bo naknadno nakazovalo.
Iz gospodarstva
Pelrolcjska stiska v Združenih državah so kaže najbolj po tem, da skušajo Američani izkoristiti sleherno kapljico dosegljive nafte. Tako nameravajo izkoristiti z večjim pridom tudi nahajališča nafte pri Fort Normanu v zahodni Kanadi. Ta petrolejska polja so v rokah ameriške petro-lejsko družbe, ki pa ima tam le majhno rafinerijo, ki more pridelati na leto komaj 7000 ton. Zalo je družba sklenila, da bo s teh pelrolejskih polj odpeljala nafto po posebnem cevovodu, ki bo dolg 1500 kin in ki bo šel v glavnem vzporedno z novo cesto, ki vodi ob morju na Aljasko. Graditev te »Alaska-Pipeline« bo veljala 138 milijonov dolarjev. Da bo ta cevovod služil zlasti vojaškim namenom, je jasno in to poudarjajo tudi v Kanadi, saj je vlada v Ottawi morala dovoliti tudi, da gradijo cevovod po kanadskem ozemlju. Vprašanje pa je, če ga bo mogočo zgraditi. Primanjkovalo ne bo denarja, pač pa verjetno potrebno železo in jeklo in delovno moči.
Gradbena delavnost v Švici. Kljub vojnim časom gradbena delavnost v Švici ni ponehala. Iz statistiko, ki obsega 382 občin z več kakor 2000 prejiivalei, jo mogoče razbrati, da je bilo v letu 1942 v teh občinah zgrajenih vsega skupaj 5186 novih stanovanj. To je skoraj prav toliko, kakor leta 1936. V primeri z letom 1939 in 940 pa omenja ta gradbena delavnost znatno nazadovanje. Leta 1939 je bilo namreč zgrajenih skoraj 9(X)0 stanovanj, leta 1940 pa le 4807 stanovanj. Vse huje so je poznala svetovna gospodarska kriza po letu 1932. Tega leta so v istih občinah zgradili 17.700 stanovanj. Leta 1934 le še dobrih 15.000, leta 1935 pa le še 9580. Najslabše gradbeno obrestovanje pa je bilo doseženo prav v letu 1936. Zanimiva je primerjava gradbenih stroškov. V letu 1931 zgrajena stanovanja, vseh skupaj 17.700, šo veljala 434 milijonov frankov. 5186 stanovanj, zgrajenih leta 1942, pa je veljalo 190 milijonov frankov.
USA Banke izpodrivajo angleški koloni-jalni zavod. V Abesiniji je morala tako imenovana Barclay — Banka opustiti svoje podružnice in sicer v Addis Abebi kakor tudi v vseh drugih, abesinskih mestih. Njene podružnice v Eritreji in Somaliji pa so stale. Umakniti se je morala nekaterim ameriškim bančnim zavodom, ki so prevzeli njene posle.
Križanka it.96
l	l	3	4	5	0	7	8	9	10	U	12	13	14	15	10	17	18	19
20						21				22			23				-	
24			25	26			27		28					29			30	31
32	33		34		35		36			37	33		39	40			41	
42						43		44	45					46	47	48	49	
50			51	52			53				54	55						
56				57						58			59					
60				61														
" Vodoravno: 1. nekdanja rimska pokrajina, 7. pomoč, 12. mesto v Rusiji, 17. turški naslov, 20. starogrško posmrtno bivališče, 21. padavina, 22. oblika cvetenja, 23. nekdanja rimska jio-krajina, 24. prijatelj tujo lastnine, 25. jezero v Rusiji, 28. perzijski vladar, 29. pod, 30. pesnitev, 32. žensko ime, 34. kraj v Sremu, 36. del trdnjave, 38. moško ime, 41. izraz pri kartah, 42. slovenski prevajalec romana j>od 3. navpično, 46. poldrag kamen, 50. tkanina 53. jutro, 54. moško ime, 56. drevo, 57. kriva črta, 53. del cerkve, 59. stvarstvo, 60. bedak, 61. pisatelj romana pod 3. navpično.
Navpično: 1. ptič, 2. mesto v zgornji Italiji, 3. ameriški roman, 4. ustje, 5. oblika pomožnega glagola, 6. pogan, 7. suha zemlja, 8. reka v zgornji Italiji, 9. svetopisemska oseba, 10. moško ime, 11. mesto v zgornji Italiji, 12. raz-diralcc, 13. slovenski umetnostni zgodovinar, 14. leseno orožje, 15. reka v Romuniji, 16. kmečko orodje, 17. mesto v Romuniji, 18. reka v. Franciji, 19. vrh nad Jesenicami, 26. turški naslov, 27. slovenski književnik, 3J. pošast s pasjo glavo, 33. slovenski pisatelj, 35. del po-
dobe, 37. ples, 39. moško ime, 40. ujiomik, 43. pisatelj knjige o sugestivnem zdravljenju, 44. prestolnica Argolide, 45. sveti kamen v \lekki, 47. starorimski vladar, 48. srcdnjcazijsko višavje, 49. eksotični ptič, 50. pregrinjalo, 51 orožje, 52. vrba, 54. orožje, 55. jeza.
Rešitev križanke št. 95
Vodoravno: 1. Pustolovka, 11. Perm, 15. vlaga, 20. oral, 21. Sap, 2*2 ruleta, 23. ar. 24. Igor, 25. lava, 26. dinamit, 27. osla, 28. Meli, 29. Ilirik, 31. Anka, 34. Anžič, 36. znoj, 37. Vinko Galierski, 44. svatba, 46. antena, 48. han, 49. Gruž, 50. Tigris, 54. rja, 55. Lida, 56. Aden, 57. neon, 58. oaza, 59. Senj, 60. zebra, 61. Jack London.
Navpično: 1. poliv, 2. Ural, S. Savin, 4. tla, 5. os, 6. laik, 7. opna, 8. vran, 9. Kum, 10. ali, 11. peta, 12. Eton, 13. ras, 14. Mali, 15. vrač, 16. Lim, 17. agent, 18. golob, 19. arija, 26. Dioniz, 30. rkelj, 32. Kenda, 33. Argej. 85. Žižek, 36. zagon, 88. inje, 39. Gade, 40. Ahab, 41. Baar, 42. srna, 43. Kune, 44. 6tol, 45. vino, 46. A rs, 47. Tan, 51. Rad, 52. Izo, 53. San.
Andrej Anioni	31
Raba postanem javen delavec
Tu bi pripomnili, da so na svetu žal redki ljudje, ki jih povsod spremlja pesem in veselje in so kakor sončni žarek, ki prežene temo-to kutnor posveti. Vsak se veseli njihove bližine in za vse poinenjajo veliko izgubo, ko zamenjajo bivanje na zemlji z onim drugim, ki bo po našem pričakovanju večno veselje. Ako vprušumo, odkod njih neizčrpno bogastvo radosti, ki jo še drugim trosijo na pot življenja, bomo našli, da njen vzrok ni posebna darovi-tost, niti ne zavest zagotovljenega življenjskega položaja in še manj, da bi bili sami brez običajnih življenjskih težav in nadlog. Njih veselje tudi ni posledica kakega posebnega filozofskega ali nravstvenega svetovnega nazora ali prav glasne cerkvene pobožnosti, ampak je vedno sad resnične pobožnosti in dobrega, preprostega srca, ki čuti bližino božjo in se v njej neprestano raduje. Tako so polni božjega sonca, da ga ne morejo zase hraniti, ampak ga radodarno izžarevajo na vse, ki pridejo v njih bližino. Občevanje s takimi ljudmi je velika uteha in sreča, ker se po njih družbi Čutimo boljše. Živ dokaz so za resničnost naše vere, ker vsemu svetu neprestano izpričujejo, da so dobra in ne zla dela, ki rode veselje in srčno zadovoljstvo.
Končno bi še radi omenili, da ne kaže vsakega človeka nategovati na isto kopito. Niso vsi ljudje enaki, nimajo vsi ljudje istih in enakih darov. Mnogo jih je, ki jih je narava z darovi skopo obdarila. < Tem enostavno manjka globine in širine in bi bilo napučno, ko bi hoteli iz njih napraviti ne vem kaj. Iz mlade mačke ne boš nikdar vzgojil leva. Gotovo marsikaj stori dobra vzgoja, odlična družba, življenjska izkušnja, trpljenje, tudi primeren zakon: toda varujmo se, da bi merili vse z istim merilom in od slehernega isto zahtevali. Pustimo ljudem, da žive po svojih zmožnostih in potrebah in ne vsiljujmo jim »ideala«, ki smo si ga morda prikrojili za sebe. Spoštujmo prepričanje in nazore tudi drugih ljudi, dokler niso v nasprotju z resnico, nravnostjo in splošno koristjo družbe. Mnogi ljudje delajo to napako, da slehernemu vsiljujejo svoje mnenje tudi v popolnoma brezpomembnih stvareh in v vprašanjih, v katerih je po pameti mogoče zastopati razna stališča in terorizirajo celo okolico s svojimi »načelnimi« jiogledi. To so tako zvani »morilci«, ki se jih vse ogiblje.
Na splošno pa boš prav ravnal, če ne boš skušal spoznati ljudi le na teoretični osnovi. Najbolj boš ljudi spoznal na podlagi lastnih, žal največkrat slabili izkušenj. Pazi le, da ne Imjš dvakrat delal istega izpita. Ker le-ti so resnično pametni; ne tisti, ki ne delajo nobenih napak, če so taki ljudje sploh na svetu.
Tudi ne more imeti spoznavanje ljudi le tega namena, da boš znal ločiti ovce od kozlov in da se boš za naprej brigal le za ovce. Spoznavaj ljudi zato, da ne boš živel v zmoti pac pa da boš skušal vešče pomagati vsem, s katerimi prihajaš v stik, k izboljšanju njihovega značaja. Nikdar ne smemo pozabiti, da ima vsak človek neumrjočo dušo, ki je vredna vsega našega prizadevanja. Brez tega osnovnega naziranja smo vedno v nevarnosti, da zapademo v pieliko sebičnost.
Peto poglavje Občevanje z ljudmi
Občevanje z ljudmi je velika umetnost
Iz načel, ki smo jih navedli kot temelj za
uspešno javno delo, samo po sebi potekajo tudi »pravila« za občevanje z ljudmi. Osebno mišljenje bo merodajno za način, kako bo javen delavec uredil svoj odnos do ljudi, s katerim je v neprestanem stiku. Ako 6mo vseeno temu vprašanju posvetili posebno poglavje, smo to storili zaradi tega, ker smo hoteli posebno upoštevati političnega javnega delavca, ki je pri nas še najbolj ostal brez stanovske tradicije spričo dveh velikih vojsk in siceršnjih razmer v zadnjih desetletjih.
Tudi izkušeni in zreli javni delavci občutijo )j£Čkrat težave in zadrego, ko prihajajo v stik z ljudmi. Občevanje z ljudmi je velika umetnost. Na splošno velja pravilo, da bo še največkrat pravo zadel tisti, ki ima ljudi rad. Samo to ga varuje, da se ga sčasoma ne poloti prezir in celo stud do ljudi, med katerimi so mnogi, kakor bo v javnem življenju skusij, slabi, slabotni in tudi zlobni. Le načelna splošna ljubezen do ljudi £a bo obvarovala, da ne bo postni brezbrižen in top za ljudsko bedo.
V tem okviru si vsakdo sam more sestaviti vrsto pravil za občevanje z ljudmi. Kljub prijaznosti in naklonjenosti do ljudstva pa velja za javnega delavca vodilo, da se pred ljudmi ne sme jx>niževati in jih ne oboževati. Tudi ni treba ljudskega mnenja in sodbe sprejemati za nekaj silno važnega in odločilnega. Naj nikar ljudi ne sodi, pa naj tudi ne pusti, da bi ga oni sodili in precenjevali. Naj_ si išče prijateljev, zvez in sodelavcev med nižjim, preprostim delovnim ljudstvom: tako zvanih prvakov, odlič-nikov, bogatašev in »dam iz družbe« naj se pa rajši izogiba.
so videli v njem višje bitje in oporo carja, katerega so sami hoteli spodriniti.
Vsega tega nikakor ni mogoče razlagati zgolj s histerijo. Nihče
Ce bi carica znala razločevati slabe pojave, ki so izvirali iz nezdravo strani ljudskega misticizma, bi se brez dvoma bolje ustavljala temu vp'ivu. Toda, kakor smo že povedali, poznala je premalo globine človeške duše. Zdelo se ji je, da vidi v Rasputinu delovanje božjih moči, ki so po posebni milosti obvladovale telo. V vseh pojavih je videla samo svetlo stran, ker je bila prežeta verskega idealizma. Ker so ji bilo neznane zablode naroda, ni mogia videti čutne vznesenosti niti v Rasputinu, niti v drugih. Videla je, kako je Grigorij pobožno molil, častil svetnike, jiobožno prejemal obhajilo in ,e iz tega sklepala, da tako dober kristjan nikakor ne more biti član nenravne tajne družbe, o kateri pa je slišala prav malo. Poleg tega so ga priporočili ugledni predstavniki cerkve med katerimi je imel vedno goreče pristaše. Če so se nekateri predstavniki postavili proli njemu, je po caričinem mnenju to izviralo zgolj iz zavisti, ker je Rasputin prejemal toliko darov od Boga in ker sta mu popolnoma zaupala Gospodov maziljenec in njegova so proga. Kar se pa tiče drugih ljudi, posebno visoke družbe, kaj so vedeli o svetosti? Razumljivo je, da niso mogli razumeti bosega človeka, če so mu pripisovali iasine grehe, če so ga obrekovall, so delali to pač le zato, ker niso razumeli skrivnosti milosti božje. Če so ga c/>vraiiii, kar je bilo jasno videti, je vzrok bil v tem, ker
je priporočila svoji sestri. Tako se je carica seznanila z družino Tanejev. Bila je do vseh članov te družine zelo ljubezniva, kakor do vseh tistih, ki jih je v prvih letih vladanja priporočila njena
ne more razumeti duševnosti uboge carice, Če ne upošteva, da	je	sestra. Najstarejša hčerka Ana, ki je bila še skoraj otrok, je nekoč
njeno navdušenje za Rasputina bilo v zvezi s starimi mržnjami	in	težko zbolela. Carica je v svoji ljubeznivosti šla tako daleč, da je
nezaupanjem do tistih, ki so se zdaj postavili proti njemu. Že	od	sama obiskala bolnico in ji pnnesla šopek roz Dekletovo ozdrav-
.	_ ...	............It *	_ _ ' _—	M. aIILia	nnnln T ,, n ,, n i rm I« pnnfln/lll« 1,5 «A I * 1 1
nekdaj je prezirala mnenje visoke družbe. Zdaj je občutila ne' kako zadoščenje, da 6e je postavila proti njej. Naraščajoči vpliv pa je v zvezi tudi z drugim jKijavom: okrog carice se je ustvarjal nov krog, ki so ga sestavljale osebe, ki bi po pravilih ne imele pravice do te časti.
5. Novi krog ip »mala prijateljica«.
ljenje so pripisovali molitvam očeta Ivana iz Kronstadta, ki je bil tedaj zelo čaščen. Carica, ki je bila za čudežne dogodke tako zelo dovzetna, se je prav zato začela toliko bolj zanimati za dekle. Vendar pa se • to zanimanje v prvih letih ni kazalo v nobenem
posebnem odlikovanju. Leta 1903 je bila imenovana za Častno damo obenem z nekaterimi drugimi dekleti. Že prej smo omenili, da ta naslov nikakor ni dajal pravice, da bi 6e nosileljica mogla približati carici. To pravico so imele samo tri častne dame, ki so bile Krog, ki se je v tej dobi strnil okrog carice, je bil sestavljen v caričinem spremstvu.
iz ljudi, ki so bili popolnoma vdani Rasputinu. V začetku so ti ljudje uživali zgolj caričino naklonjenost prav zato, ker niso pripadali njenemu spremstvu. Carica jih je zbirala okrog sebe, no da bi se zmenila, kaj m Uli družba o njih. Prvo mesto v tem krogu jo zavzemala gospa Virubova. iveiiavttiuo nri.ni.e-i i-uvo ki «a je carica kazala do te ženske, je vzbudilo mnogo razpravljanja; vendar pa je ostalo do danes tako nerazumljivo, da moramo popisati od začetka od noša j c med obema ženskama.
Gospa Virubova je bila najstarejša hčerka Tanejeva, ravnatelja carjeve pisarne. Njena mati jo bilo v sorodu z nekaterimi plo-
Istega leta je eno izmed teh treh dam zadel mrtvoud. Bila je to princesa Sonja Orbeljani, katero je carica zelo ljubila, ker si je zaradi svojega veselega in odkritega značaja znala priborili caričino naklonjenost. Prav zalo, ker je bila tako vesela in živahna, je občutila toliko bolj nesrečo, ki jo je zadela v cvetu let. Carico je dekletova bolezen toliko bolj razžalostila, ker si je domišljala, da Je ona priklicala nesrečo na ubogo dekle. Ker jo je v tem času zadelo toliko nesreč in razočaranj, si je začela domišljati, dn jo preganja usoda in da so zalo nesrečni tudi vsi tisti, ki jo ljubijo. Pre-
miškimi družinami. Njegov oče je Izhajal Iz preproste uradniške pričana je" bila da je Sonja postala žrtev i»voje estoJ- «to družine ki pa se je že pred časom povzpela do visokih mest v; darlce. Prav zalo ji je uboga bolnica bila še toliko bolj draga. Savni upravi. Družina Innejev so ,ni v ničemer razlikovala od Prizadevala si je. da bi ji olajšala trpljenje n odredila, da ,e drugih in nI imela ničesar, kar bi dalo povod za posebno naldo-, ostala v njeni bližini. Čeprav princesa Orbe-l ani n mogla več iz-S L"iriev Imela m ic nmoRO zvez v Moskvi in tako prišla vrševati svoje službe, je kljub temu ohranila svoje mesto, svoje v' stik z velikim knezom Ser^ejcin ln njegovo ženo. Velika stanovanje v carski palači in vso druge privilegije, ki.so bili v kneginja Elizabeta je bila zelo naklonjena gospo Tanejcvi in jo.zvezi z njeno službo.
Viktor Čadež, župnik, Pločica:
Cerkveno življenje v mešanem
Naj povem nekaj besed o cerkvenem življenju v Banatu, predvsem med katoličani! Ce bi ga hotel označiti kot cvetoče, bi moral natakniti močno povečevalno steklo. Precej že pove samo ta številka, da so pred vojno pri enem kat. narodu računali s 15% udeležbo pri nedeljski službi božji; pri drugem kat. narodu je udeležba nekoliko boljša; pri obeh se pa o največjih praznikih ta številka krepko dvigne. Glede lelnega prejema svetih zakramentov pa moramo iti še nekaj pod 15%! Odkod ta pojav?.
Vzroki verske brezbrižnosti
Vedno mislim, da delno krivdo nosi tukajšnjo cerkveno petje, ki je na precej nizki stopnji; nekatere puščobne in prazne pesmi kar odbijajo človeka. Kolika razlika med tem in našim petjem! .V neki večji cerkvi so lansko leto znatno zboljšali prej obupno slabo petje, s tem pa tudi v že skoraj izpraznjeno cerkev privabili dokaj več vernikov. Nekaj vzroka bo tudi v tem: dostikrat prezaposlena duhovščina ne more lepo urejeni službi božji posvečevati tiste skrbi kot bi bilo potrebno, saj nekateri duhovniki omagujejo pod težo bremen. Tako mi je n. pr. zatrjeval neki župnik, ki ima sedaj nad 30 veroučnih ur tedensko, — poučuje v treh jezikih — da manj kot 28 ur sploh še nikoli ni imel in lo poleg vseh obilnih drugih poslov. V šolah se namreč tu po večini še poučuje krščanski nauk, le otrok nihče ne more siliti k izvrševanju cerkvenih dolžnosti. — Kakor je materialno blagostanje tukaj na stežaj odprlo vraia beli kugi, tako je islo cerkvena vrata le še bolj priprlo.
Upam, da ne rečem preveč ne na desno ne na levo, če trdim da nekatera
odvrača od cerkve prevelika nje bližina
zaradi česar pot v cerkev ne zahteva skoraj nobene žrtve. Kjer imajo pol ure daleč, velja to že za izredno veliko daljavo. Izjema je samo pri onih, ki imajo po dve, tri ure daleč, in to je pri onih, ki prebivajo v pretežno drugoverskih krajih, 6ami pa so v neznatni manjšini; in takih primerov je več. Smo pač ljudje taki: kar s'e z malini trudom doseže, se malo ceni. Ker se jih je mnogo iz tukajšnje župnijo prejšnja leta po vojaški dolžnosti mudilo v naši ožji domovini, mi jih je več od teh z začudenjem pripovedovalo, kako naši verniki zgledno obiskujejo službo božjo! Sam 6em pridno prideval drva na ta ogenj in hitel pripovedovati, kako imajo mnogi od naših po eno uro in še več daleč v cerkev, pa jim noben letni čas ne zlomi dobre volje in pridejo v cerkev.
Peš SO km daleč na romanje
Ob kakih prilikah pa vendarle verski ogenj vzplamti do čudne višine. Samo en primer! Iz Pločice se je vsako leto do sedanje vojne dobe zbrala večja skupina romarjev 12. septembra, ki so peš odšli okrog druge ure zjutraj do dobrih 80 km oddaljene božjepotne cerkve Povišanja svetega Križa nad Vršcem. Tja grede so vedno peš hodili cela dva dneva in med potjo vedno le molili oz. prepevali; le na določenih krajih so imeli odmor za okrepčitev in nočni počitek: žrtev, ki že meji na junaško stopnjo verske vneme 1 Vračali so se redno na vozovih dasi se večji del pota lahko opravi z železnico.
Kako pa je pri pravoslavnih z udeležbo pri njihovi službi božji? Odstotek od strani odraslih se že močno približuje ničli, saj ponekod od slrani
NOVO!
Posebnost t slovenski religiozni literaturi
JEZUS KRISTUS
Po evangelijih priredil
dr. A.SNOJ
2 8 6 strani Kratko, a popolno življenje Kristusovo, sestavljeno po besedah vseh 4 evangelistov. Priročna žepna oblika. Cena navadni izdaji broi. L 12"—, vezano r platno L 24*—. Izdata na boljšem papirju vezano v pegamoid z barr. obrezo L 27 —, 1. zlato obrezo L 37'—, imitacija usnja t zlato obrezo L 42-—
LJUDSKA KNJIGARNA
V LJUBLJANI, PRED ŠKOFIJO 5
Miklošičeva cesta 5 - Podružnica v Novem mesln
jezikovno in versko Banatu
odraslih ne dosežejo celega niti 1%! Pač pa o glavnih praznikih ta številka izgleda čisto drugače. Po sodbi mnogih je eden prvih vzrokov toga pojava njihova predolga liturgija in kot posledica tega ponekod — ne povsod! — skoraj roden izpad vsake pridige. Zalo si oni kar ne morejo prav predstavljati', če jim pripovedujem, da imam vsako nedeljo in vsak praznik redno po tri cerkvene govore.
Lep« navada oh blagoslova.
Po obredniku neukazana, lepa navada v kat. cerkvah je tale. Ponekod verniki vstanejo, ko gre duhovnik k oltarju; povsod pa vstanejo, ko gre od oltarja. Takrat vselej mašnik po vsakem bogo-služnem opravilu, tudi ob delavnikih ter tudi "po lilanijah in po blagoslovu z Najsvetejšim, preden zapusti oltar, spred njega pokropi ljudstvo z blagoslovljeno vodo, razen če je bil prej »Aspergesc (»Pokropi me«) in pa po črni maši. Tedaj vsi verniki visoko dvignejo desno roko in iztegnejo dva prsta kakor v znamenje, da hočejo vjeti blagoslovljeno vodo, nakar se pokrižajo. Diven prizor je to zlasti v veliki polni cerkvi, ko verniki tako poočitujejo vero v moč blagoslova.
Pasijon pojo v domačem jezika
Še bolj zanimiva jo pa ta posebnost, da po vsem kat. Banatu pojo pasijon na cvelno nedeljo in na veliki petek in sicer — kolikor vem —-povsod v domačem jeziku razen v Vel. Bečkereku, k jer ga zaradi velike mešanice jezikov pojo latinsko. To je navidezno majhna stvar, a ima za vernike čudovito veliko privlačnost. Na splošno so lo še o božiču in veliki noči cerkve tako polne kot na cvelno nedeljo; tudi na veliki petek dopoldne je udeležba prav razveseljiva, dasi seveda manjša
nepo na cvetno nedeljo. Na cvetno nedeljo je sicer vabljiva tudi procesija, ki tu ob lepem vremenu povsod gre iz cerkve — a ne daleč — in se jo vse ljudstvo udeleži z vrbovimi vejicami.
Izvajanje pasijona je kaj preprosto, vendar prijetno in tako, da verniki z lahkoto razumejo ves pasijon, ki pa se vobče poje le do opisa smrti Gospodove; popis z njegovega pokopa se izpušča. Vso izvedbo prevzame cerkveni zbor, razen tam, kjer je več duhovnikov. Kantorju, kakor Iu povsod imenujejo organista, navadno pripade vloga pripovedovalca-evangelista. Ta določi, kdo izmed zbora poje besede Kristusove, Kajfove, Pilatovo itd.; pri čemer izbira zlasti one, ki imajo jasno izgovarjavo. S kakšnim ponosom ti poleni pojo, in nastano včasih kar tekmovanje, kdo dobi kakšno vlogo. Po pasijonu pa hlastajo po kritiki češ: kako sem naredil? Natančnejši opis, kako se poje, mislim kedaj pozneje objaviti v »Cerkv. glasbeniku«; tukaj naj omenim le, kako v Pločici pojo besede Kristusove in še nekaterih drugih. Pevec začenja z be in poje ves čas v isti višini — nekako recitira —, le k sklepu ima vedno sledečo kadetu 'o (v nižino): f g a be. Za lo mu seveda zadostuje samo besedilo brez not. Z drugačno kadenro sklepa vselej pripovedovalec, le da ima tudi še pred vsako piko posebno kadenco. Preprostejše si je to težko misliti, in vendar da pasijonu toliko življenja! Traja pa pasijon 1111 cvelno nedeljo okrog pol ure; vsa služba božja s procesijo vred pa vzame tedaj blizu dve uri, a vernikom ni to nič preveč, tako so navezani na te obrede. Mislim, da bi ne bilo proti nikakim cerkvenim ukazom, ako bi tudi pri nas skušali na ta način poživiti pasijon in ljudi še bolj privabit: tedaj v cerkev: uspeh bi bil najbrže isti kakor tukaj. Pač pa bi bilo želeti, da se ppsijon izpoje prav do konca, saj bi ga to zategnilo le za nekaj minut. Pa tudi na veliki petek bi najbrže ne bilo treba gledati lakih praznot v cerkvi pri dopoldanskem bogoslužju, ako bi se pasijon na ta način pel.
Glede velike sobote naj omenim, da ljudski humor tukaj pravi ognju, ki se vkreše pred cer-k vi jo, da tedaj »Judeža sežigajo«, da od njega ja I nič ne ostane.
Opazujem te, kako bereš časopise
in povem ti, kdo si...
Dandanes s! skoraj ne moremo predstavljati tekočega dnevnega življenja brez časopisja, ki izhaja pri nas opoldne in zvečer. Ljudje pričakujejo svojih dnevnikov kakor starih znancev, s katerimi bodo prijetno pokramljali. Ko jim pride časopis v roke, ga najprej pregledajo hlastajoče. V nekaj minutah je opravljeno prvo branje. To je paša oči po debelih naslovih, skoraj bi lahko rekli bežen pogled po jedilnem listu, da si izberejo to, kar jim najbolj prija. Potem berejo kar stoje na cesti, v glavnem pa si prihranijo dnevno berilo za tisto urico, ko se bodo doma oddahnili po kosilu ali po večerji.
Odnos človeka do časopisa je zelo različen. Nekateri čutijo z vsem izročilom, ki diha iz dnevnika, izhajajočega že'desetletja, drugim pa je dragocen le v toliko, ker prinaša tekoče novice. Zanimivo je sedeti zvečer v kavarni, ko pritečejo iz tiskarn prvi raznašalci večernikov in obzirno oznanjajo, da je »že izšel«. Vnaprej veš, da bo ta gospod kupil »Slovenca«, oni pa »Jutro«. So ljudje, ki berejo načelno le »svoj« list, marsikdaj pa je pri izbiri odločilna samo hišna navada ali simpatija.
Vidiš gospoda, ki je ves prevzet, ko je dobil dnevnik v roke. Prav nič sc ne meni več za družbo, pač pa bere in bere. Gledališki igralec je, ki je ujel svojo najljubšo pašo, gledališko kritiko. Starejši mož prelista samo prvi dve strani, prebira naslove, tu pa tem primakne časopis bliže k očem, potem pa ga spet zloži in spravi v žep. Nadaljeval bo doma. Ko motriš desetero gostov, ki razgrinjajo časopise, tedaj se šele spomniš, kako različni so interesi bralcev.
Odvetnik bo prav gotovo prebral razsodbe sodišč, gospodinji pa ne bo ušlo, da razglaša Prehranjevalni urad to in to zaradi mesa, krompirja ali mleka. Tam vidiš človeka, ki bere vse, kar je z Ljubljano v zvezi. Zanima ga branje o stari Ljubljani, rad prebira zgodovinske črtice, domačo mestno' kroniko pa použije od začetka do konca. Nobenega dvoma ni o tem, da gre za staro ljubljansko srajco. Sosed kaj takega niti ne opazi v časopisu, pač pa ga razgrne in začne najprej s kotičkom z Gorenjske. Morda bere o docela neznanih ljudeh, da si je ta zlomil nogo, da se je oni poročil, umrl, ali kar koli, vendar se mu zdi vse, kar bere o krajini, kjer se je rodil, ali kjer je živel, prav posebno vredno branja.
Vidiš spet deklico, ki že materi vleče časopis iz roke. Mati bere ljubezenski roman, dcklica pa že komaj čaka, da bo zvedela za nadaljevanje otroške zgodbe.
So kotički v časopisu, ki jih berejo prav vsi, so pa tudi taki, ki jih nekateri svoj živ dan ne pogledajo. Naj se zgodi še taka senzacija v športu,
vendar je gotovo, da del bralcev tega niti opazil ne bo. Pri tem pa seveda ne moremo zanikati, da ni malo čitateljev, ki začno z branjem od zadaj. To so najprej brezskrbni športniki, ki bi radi zvedeli, koliko točk je dosegla »Ljubljana« ali kako se godi Gundarju Hacggu, so pa tudi starejši, resni možje, ki najprej prebirajo posmrtne oglase, da vidijo, kdo od vrstnikov je spet odšel v onostranstvo.
Svoj poseben krog bralcev imajo seveda tudi poročila iz življenja gledališča, pa poročila o koncertih in novih knjigah. To je najljubša paša za kult urne kroge. V kulturnem obzorniku dnevnega tiska črpajo nekateri sodbo o domačem in tujem upietniškem udejstvovanju, precej pa je tudi takih, ki so si sodbo ustvarili sami, in zdaj samo primerjajo, če se njihova occna strinja z gledanjem poklicnega kritika. Med čtivo za izbrance prištevamo tudi gospodarsko rubriko. Poslovni ljudje sc jc lotijo najprej, radi pa jo zasledujejo tudi politiki.
Veliko je seveda »nevtralnega čtiva«, ki je najbolj brano. To so najprej dnevne novice, izredni dogodki, reportaže, zanimivosti in končno tudi inserati. Slednji so tako pisani, da jih prebirajo včasih tudi ljudje, ki nikoli ne iščejo službe in tudi nimajo namena, da bi kaj prodali ali pa kupili. Zanima pa jih le, za katere poklice ljudje povprašujejo in kaj vse prodajajo,
Kakor rečeno, dnevniki, naši zvesti vsakdanji tovariši, so tako pisani, kakor so pisane želje in potrebe ljudi, ki jih vsak dan pričakujejo. Vsakdo najde v njem kaj zanimivega iz »svojega« področja. Tega se loti najprej, potem pa se loti še branja, ki bi mu ostalo prav gotovo tuje, če ne bi združeval dnevnik vsega od visoke politike pa do trgovanja z mešanim blagom. Marsikdo bi imel zmešane pojme o umetnosti in kulturi, če nc bi bilo časopisja, ki zavzema stališče do vseh kulturnih dogodkov. Ljudje, ki živijo samo v svojem ozkem družinskem krogu, ne bi imeli pravega stika z mnogoterimi področji življenjskega udejstvovanja. Dnevnik je kakor dober znanec, ki pripoveduje človeku na-vice, hkrati pa pomeni tudi mostiček, po katerem hodijo ljudje, ki se zanimajo samo za svojo stroko, v svet napredka, znanosti, umetnosti, politike in kulture. Človek, ki ga bere, si širi krog zanimanja, hkrati pa tudi znanja.
Sveti oče papei Pij XII. je sprejel bibliofilsko iida o ,»Martina Krpana"
Škof dr. Gr. Itoiman, ki je bil pred kratkim v Rimu, je na obisku pri sv. očetu Piju XII. izročil vzvišenemu poglavarju katoličanov en izvod biblio-lilske izdajo Martina Krpana in sicer št. 1. Sveti ofe jo 1 velikim veseljem sprejel lepo knjigo ler izrazil svoje občudovanje in pohvalo nad tako razkošno kujigo in nad uspelimi ilustracijami Lojzeta Perka. Prevzvišeni dr. Gregor I j Itn/man je sr. očetu tolmačil tudi posamezne slike.
SVII
99
vam ho prinašal branje, pri katerem boste izvedeli maruksj novega
Gospodarstvo
Razvoj italijanske kemične industrije
Kemična industrija je v vsaki moderni državi pomembna veleindustrija in služi zlasli kot osnova za vsa stremljenja po uvtarkičnem gospodarstvu. V kemični industriji sami pa so nekateri osnovni izdelki najbolj izrazito merilo za produkcijsko silo te industrijske panoge. To velja zlasli za žvepleno kislino. Produkcijska kapaciteta italijanskih tovarn je v zadnjih letih prav znatno narasla. V letu 1930 so tovarne proizvedle 15.3 milijona stolov žveplene kislino. V letu 1937 že lli.4 milijona stolov. V letu 1038 17.2 milijona stolov in v letu 1939 že skoraj 20 milijonov stotov. Prav lako jo domača kemična industrija v zadnjih letih dosegla, da v celoti krije vse potrebe po solni in solilrni kislini ter po salmijaku. Prav tako ni več treba uvažali iz tujine sode, hroma in joda. Znatno so je povečala kapaciteta tovarn za umetna gnojila in za sredstva proti rastlinskim škodljivcem. Povečano je bilo pridelovanje kalijevih in fosfornih gnojil, izdelovanje kalijevih gnojil pa jo zajamčeno z novimi odkritji razsežnih ležišč rudnin, ki bodo mogla biti s pridom izkoriščena v izdelovanju kalijevih gnojil. Pri gnojilih je treba omeniti še močno uvedeno sintetično izdelovanjo dušikovih spojin, ki ne pridejo v poštev le za poljedelstvo, ampak tudi za oboroževalno industrijo. Tudi v barvilih kakor v fotografskih potrebščinah se je kraljevina osamosvojila. Islo velja za ke-mično-terapevtične izdelke.
Na čelu vse kemične produkcijo jo seveda izdelovanje umetnih vlaken. Na tem področju Italija v zadnjih letih ni prehitela v razvoju celotne svetovne produkcije, ki je narasla v letih 1940 in 1941 pri umetni svili za 10%, pri umetnih vlaknih pa za 15%. Italija je postala prva izvozna država za umetna vlakna in je sama odkrila toliko novih postopkov in izdeluje toliko različnih vrst umetnih vlaken, da je na tem področju ustvarila največ in dosegla izredne zasluge za kvalitetno zboljšanje umetnih vlaken. Kljub vojnim razmeram je Snia Viscosa izvedla svoj izdelovalni načrt, Montecatini je dokončal naprave za izdelovanje novega umetnega vlakna »nnilon« in je že začel z obratom. To novo vlakno je izredno elastično in odporno, tako da bo uporabno tudi kot nadomestek za ščetine. Italijanska industrija gumija obsega danes 270 obratov s 40.0000 delavci. Izdelovanje umetnega pogonskega sredstva je prevzela posebna družba, ustanovljena 1. 1936, ki hkrati reorganizira vso ostalo italijansko pctrolejsko produkcijo. Po v letu 1940 izpeljanem štetju je kemična industrija imela vsega skupaj 6981 delujočih obratov s skupno 108.300 delovnimi močmi. V zadnjih dveh lelih pa se je dvignila za 15 do
20%, kar je izreden razvoj.
*
Nemčija bo dobavila nekaj živil NDH. V smislu sklenjenih dogovorov bo Nemčija dobavila hrvaški državi nove kontingente živil Tako bo poslanih kratkem 18.350 ton žita. 5000 ton krompirja in 2500 ton sladkorja. Sklenjen je bil tudi gospodarski dogovor, po katerem bo povečan izvoz suhih sliv iz Hrvaške.
Ali poznate roman
»Bobri«
delo Janeza Jalna
Vojni dobički ameriškega trgovinskega ladjevja. V Ameriškem kongresu je bilo objavljeno poročilo, ki obravnava ogromne dobičke, ki so jih imele zasebne tovorne in prevozne ladje ameriških družb, ko so vozile za britansko vojno ministrstvo v Rdeče morje. Po predloženem seznamu jc napravilo vsega skupaj v pomladi in poletju 81 parnikov 90 voženj v Rdeče morje. Za to vožnje je bilo treba plačali 31.26 milijonov dolarjev voznine. Od tega zneska je bilo 26.87 milijonov čistega dobička. Za podroben primer naj velja zgled: 6 ladij »American Export Lines« je bilo vrednih vsega skupaj 232.350 dolarjev.
KULTURNI OBZORNIK
mmmmmmmmmmmm—mmrn
Okrožnica o Kristusovem mističnem telesu
(Pij XII., 29. junija 1943)
Na kratko smo ie omenili, da je sveti oče Tij XII. izdal na praznik ev. Petra in Pavla okrožnico o Kristusovem mističnem telesu. S to okrožnico je dokončno pojasnjeno tisto vprašanje, ki je zlasti zadnja desetletja bilo v ospredju teoloških debat in včasih tudi nemajhnih teoloških sporov.
Razloge, ki so odločili za objavo te važne okrožnice, našteva tekst okrožnice same, in sicer: da pride lepota Cerkve čimbolj do izraza, dalje da verniki spoznajo čimbolj posebno in nadnaravno plemstvo, ki 60 z njim povezani z glavo Cerkve ter še tretjič, da ee naredi konec mnogim zmotam, ki ee širijo na tem področju. Zlasti ob tej tretji točki bo prinesla okrožnica temeljito in dokončno razčiščenje, ki je bilo toliko bolj potrebno, kolikor bolj je 6topal zlasti v zadnjih letih nauk o Kristusovem mističnem telesu v ospredje, tako v teološko znanstveni, kakor tudi v asketični Ln poljudno nabožni literaturi.
Ni mogoče v kratkih besedah orisati vsebino in pomen okrožnice, zato se omejimo samo na najvažnejše točke. Kakor se je običajno že poudarjalo, pravi tudi okrožnica, da je izraz »Kristusovo mistično telot najbolj izčrpna, najbolj plemenita, največja, najbolj božja definicija Cerkve. Cerkev je »Telo«, eno, nedeljeno, vidno, ki je sestavljeno organično in hierarhično Ni pa sestavljeno ali omejeno samo na hierarhične stopnje, šo manj, kakor nekateri trdijo, da bi bili' nje pravi člani samo »harizmatiki«. Tu je treba poudariti, da papež posebej omenja Katoliško akcijo kot nekak poseben organ v Kristusovem mističnem telesu. Dalje
ima Cerkev kot Kristusovo mistično telo žive organe v zakramentih. Udje tega telesa so vsi, ki so prejeli krst, ki izpovedujejo pravo vero ter se niso sami izločili od tega telesa ali pa niso bili izločeni po zakoniti cerkveni oblasti. Nikakor pa ni res, da bi bili tudi grešniki izločeni iz skupnosti tega telesa, če so lo ohranili vero in krščansko upanje. Cerkev ni kakršno koli telo, temveč Kristusovo telo. To sledi iz tega, ker je Kristus ustanovitelj, glava, vzdrževatelj in ohranjevalec tega mističnega telesa. Okrožnica tu potrjuje običajni nauk katoliških teologov, da je bila Cerkev dokončno zgrajena tedaj, ko je bil Kristus poveličan na križu, objavljena in promulgirana pa takrat, ko je Krislus posla! na vidni način Svetega Duha na 6voje učence. Poleg tega pa okrožnica tudi poudarja, da se je gradnja Cerkve začela že z oznanjanjem evangelija in da je na k'ižu bilo to delo le dokončano. To je potrebno povedati zaradi tega, ker so nekateri kajkrat šli mimo oznanjanja evangelija kot začetka Cerkve. In glava tega telesa je Kristus. Tu okrožnica izrecno omenja nauk svetega Tomaža kot tisti nauk, ki izraža ločno mnenje cerkvenih očetov, ti pa po svoji strani zvesto tolmačijo nauk svetega pisma. S tem je okrožnica dosti jasno potrdila Tomažev nauk o tem tako važnem teološkem vprašanju ter rešila spor med dvema teološkima mnenjema, izmed katerih 6e je eno naslanjalo na Tomažev nauk, drugo pa je šlo nekoliko dalje ali mimo sv. Tomaža. Da je Kristus glava tega telesa, navaja okrožnica razne razloge ter obenem rešuje ugovore, od katerih je treba omeniti ugovor pravoslavnih teologov, češ da katoliška teologija uči dvojnost glave v Cerkvi e tem, ko uči primat rimskega škofa. Ugovor je prazen saj je glava Cerkve samo ena, Kristus, rimski škof je le vidni namestnik .Kristusov, kakor je to katoliška teologija vedno učila. Zato so v veliki zmoti tisti, ki mislijo, da so člani Kristusovega mističnega telesa, ko nočejo priznati vidnega Kristusovega namestnika.
Zakaj se Kristusovo telo imenuje >mistično«? To poimenovanje so uporabljali katoliški teologi
že od nekdaj in tudi Cerkev 6i ga je prisvajala. Uporabljati se pa mora zato. da se razlikuje socialno telo Cerkve, ki mu je Kristus poglavar in voditelj, od Kristusovega fizičnega telesa, ki je rojeno iz Marije Device. Nr.jvažneje pa je, da se s tem poimenovanjem izloča vsak nesporazum in vsako zamenjavanje tako glede fizičnega, kakor glede moralnega telesa. Mistično lelo je treba namreč dobro ločili od fizičnega telesa, kjer posamezni udje nimajo lastne subsistence, dočim imajo pri mističnem telesu posamezni udje lastno osebnost. Treba je pri tem pomnili, da Cerkev ne sestavljajo samo socialni in pravni elementi. Cerkev nadkriljuje prav zaradi te svoje lastnosti vsako drugo človeško družbo. Tu okrožnica posebej omenja razne zmote, ki napačno pojmujejo mističnost Cerkve. Obsoja tiste, ki govore in širijo zmoto o tako imenovani »ljubezenski Cerkvi«, bore pa se proti »juridični Cerkvi« Resnica je ta, da ni nobenega nasprotja ali protislovja med nevidnim poslanstvom Svetega Duha ter pravnimi dolžnostmi, ki jih je Cerkev prejela od Kristusa. Ta obsodba zadeva zlasli modernistično miselnost, ki se je razvila po vojni po nekaterih katoliških deželah.
Nato govori okrožnica o zvezi vernikov s Kristusom. Tudi tukaj omenja, da mnogi to zvezo nepravilno razumejo in tudi nepravilno razlagajo. To zvezo sestavljajo pravne in socialne vezi, dalje teološke kreposti, ljubezen do bližnjega, Kristusova ljubezen do vernikov. Tu zopet omenja okrožnica Tomažev nauk o pričujočnosti Kristusa v Cerkvi. Omenja tudi bivanje Svetega Duha in poudarja, da je pri tej mistični zvezi treba odkloniti vse tiste načine, ki iz kakršnih koli razlogov pretiravajo lo zvezo, zmotno vrivajo človeški element v božjega in prisvajajo človeku tiste lastnosti, ki gredo samo Bogu. Treba je predvsem imeti pred očmi, da gre tu za skrivnost Zalo nič čudnega, da SO nekateri pri obravnavanju te skrivnosti zašli v zmotni »misticizem«, drugi pa v prav tako zinolnl »kvietizenu. Misticisti so namreč prezrli, da je apostol Pavel govoril o tem vprašanju metaforično
in ni razlikoval lastnosti fizičnega, moralnega in mističnega telesa. Misticisti pa hočejo stopiti v eno samo fizično osebo Kristusa in pa ude Cerkve ter s tem prisvajajo človeškemu elementu božje lastnosti. Kvietisti zlorabljajo nauk o Kristusovem mističnem telesu v to, da pripisujejo duhovno življenje kristjanov in njih napredek v kreposti edino-le delovanju božjega Duha, piezirajp pa človekovo sodelovanje. Dalje izvira iz napačnega pojmovanja nauka o Kristusovem mističnem telesu tudi zmotno mnenje o zakramentalni spovedi ter o molitvi, češ, le tiste molitve so kaj vredne, ki se vršijo v imenu Cerkve ali kolektivno, ne pa tudi privatne, in dalje, da se morajo molitve naslavljati ne na Kristusovo osebo, temveč rajši na Boga al' na večnega Očeta »po Kristusu«. V6e lo so zmotna mnenja, ki jih navadno poznamo pod imenom »liturgizem«.
Okrožnica zaključuje s prekrasnim epilogom o Mariji ter s pozivom, da naj nam ona izprosi resnično ljubezen do Cerkve, Kristusovega mističnega telesa.
^ 11 koncu še to: čemu naj bi vedno pisali »mistično telo Kristusovo« in zakaj ne -»Kristusovo mistično telot? Prva oblika ip arhaična in ne odgovarja slovenskemu slogu. Pravilno, je da pišemo tudi v teološki literaturi tako. kakor lo zahteva sodobni slovenski jezikovni slog.
Podobnih jezikovnih arhaizmov je v naši teološki, zlasti liturgični literaturi še precej, čemu jih no bi zamenjali in uvedli sodobnejšo slogovno tehniko?	France Glavač.
K oceni Mrkunove Etnografije
V oceni Mrkunove Etnografije velikolaškega okraja naj se stavek v vrstici 6—7 glasi: »Pri nas v mnogih krajih (narodni običaji) žc umirajo, namesto vseh teh svojstvenosti pa raste v dušah našemu narodu moderna svelsks civilizacija, 7. njo pa tudi zlo, ki je posledica omalovaževanja lastnega rodu in zemlje.« Podčrtani stavek je izpadel Napaka pa je ostala v naslovu Orožnove knjige, ki naj se glasi: »Gradovi in graščine »
Stolne mmm>
Koledar
Nedelja, 18. malega srpana: Kamil, spoznavalec in ustanovitelj reda; Simforoza, mučenica; Marina, devica in mučenica.
Ponedeljek, 19. malega srpana: Vincenc Pa-velski, spoznavalec in ustanovitelj reda; Simah, papež; Arsenij, spoznavalec.
Torek, 20. malega srpana: Česlav, spoznavalec; Marjeta, devica in mučenica; Hieronim Emil., spoznavalec in ustanovitelj reda.
Zgodovinski paberkl
18. malega srpana
leta 388. pr. Kr. so Kelti ali Galci porazili Rimljane in njihove zaveznike ob rečici Aliji, ki se izliva v Tibero. Ostanki razbite vojske so se rešili v Veje, Rim sam pa je tri dni po bitki brez odpora padel v roke zmagovalcem, ki so ga večji del požgali, le Kapitol se je branil. Sedem mesecev so imeli Galci zasedeno mesto in oblegali Kapitol, potem pa so proti odkupnini odšli. Galska katastrofa je bila kot vihar, ki nenadoma pridivja, pa tudi nenadoma mine ter ni mogla za trajno uničiti rimske moči —
leta 1374 je umrl v kraju Arqu& pri Padovi Francesco Petrarca, najslavnejši književnik svoje dobe, rojen 1. 1304 v Arezzu, kot sin odličnega Firentinca, ki so ga bili pregnali iz domačega mesta. Študiral je pravo, potoval po Evropi, prejel nižje duhovniške redove, postal kanonik, živel v Avignonu, kjer so tedaj stolovali papeži, v Milanu in Benetkah, gostoval na knežjih dvorih, pa spet samotaril: čudi napol meniške, napol poganske, napol tuhtav učenjak, napol lahkomiseln trubadur. V Rimu so ga kronali za pesnika, cesar Karel IV. pa mu jc dal naslov palatina in grofa. Petrarca je posrednik antične kulture, kralj italijanskih humanistov. Najbolj pa slovi kot mojster soneta. Pisal jc deloma v latinščini, deloma v italijanščini —
leta 1591. je umrl v Pragi slovenski glasbenik Gallus Jakob, rojen 1550 na Kranjskem, vzgojen je bil najbrž v samostanu v Stični, ker sam zatrjuje, da je Kranjec in da je bival skoraj vse življenje po samostanih, stike s cistercijani ie vzdrževal tudi še kasneje. Leta 1574. je bil pevec pridvorne kapele na Dunaju; kdaj je to mesto zapustil, ni znano. 2ivel je po raznih samostanih v Avstriji, na Moravskem in Češkem ter sc izpopolnjeval v glasbi. Leta 1578. je zložil v Pragi latinsko mašo, odšel nato v Olomuc in postal kapelnik pri škofu Stanislavu Pavalovvslcem. Sredi osemdesetih let se je vrnil v Prago, kjer so začeli tiskati njegova dela, da bi nadzoroval tisk. Za skromno življenje si je zaslužil kot vodja zbora v cerkvi sv. Ja-nega na Bregu, to službo je obdržal do smrti. Gallus je bil plodovit skladatelj, spada v vrsto največjih in vodilnih glasbenikov. Izločil je staro navlako menzuralne teorije, podal v tonaliteti stroge omejitve in razmajal stari sestav s svojo hroma-tiko, ki je smotrna in drzna, a vzdržna. 2e sodobniki so ga visoko čislali in ga navajali v učnih knjigah za zgled. Slovaki so menda Gallusa proglasili za svojega, vendar bo to pomota, saj Gallus sam trdi, da je Kranjec, torej Slovenec.
Cerkveni vestnik
Kongregacija gospodičen in kongrejecfla učiteljic pri sv. Jožefu vabita k duhovnim vajam, ki bodo od 19. do 23. julija v kongregacijski kapeli. Začetek v ponedeljek, 19. julija ob tričetrt na 7 zvečer. Vsak dan bo zjutraj ob pol sedmih govor, nato sv. maša, zvečer ob tričetrt na sedem rožni venec, govor ln litanije. Poleg članic vljudno vabljene tudi gospodične in učiteljice ne-članice. V nedeljo, 18. t. m. imata kongreraciji ob
pol sedmih skupno sv. obhajilo. Pridite vsel •
«— Na ikofijski gimnaziji ▼ Ljubljani bo sprejemni izpit za prvi razred 20. ali 21. julija ob 9 (po prihodu jutranjih vlakov). Delati ga morejo vsi, kateri so se priglasili.
—	Matura na Gimnaziji v Knčevjn je preložena za dva dni in se bo pričela šele v torek, 20. julija (ne že 18. julija). — Iz pisarne IV. oddelka Visokega komisariata.
—	Na uršulinski gimnaziji v Ljubljani ee prično sprejemni izpiti v torek 20. julija ob osmih. Deklice naj prinesejo s 6eboj pisalno in risalno orodje; papir dobe proti odškodnini v šoli'. Prve bodo na vrsti tiste, ki ee pripeljejo z vlakom.
—	Sedanja telefonska št. glavne carinarnice je 42-71. višje direkcije (comm. g. Covone) pa št. 42-72.
—	Državna dvorazredna trgovska šola v Ljub-
ljani. Učenci in učenke, ki žele v S. L 1943/44 vstopiti v I. ali II. razred kot novinci ali ponav-Ijaloi, se morajo zglasiti pri ravnateljstvu v toku meseca avgusta. Ravnateljstvo sprejema prijave vsak delavnik med 9. in 11. uro. Prijaviti so jo treba v spremstvu staršev ali skrbnikov in predložiti prijavo, ki jo dore pri šolskem slugi, in vso drugo, kakor je objavljeno na razglasili deski. — V i. razred se sprejemajo tisti, ki so napravili završni izpit na meščanski šoli ali nižji tečajni izpit na gimnaziji po dovršenem IV. razredu. Vprašanje, če se bodo sprejemali tudi tisti, ki so opravili nižji tečajni izpit po dovršenem III. gimnazijskem razredu, bo rešila šolska oblast in bo rešitev objavljena v dnpvnom časopisju. — V II. razred se sprejemajo tisti, ki so dovršili I. razred dvorazredne trgovske šole.
Dijak,
ki hoče širiti svoje znanje, bo moral
brati

Svet
u
—	Gelč Jontes: »Sreča na črepinjah«. Novele razgibanega življenja predmestnih ljudi — je izšla. Kupite jo v knjigarnah ali pa naročite v založbi »Plug«, Pred Škofijo 15-1.
—	Duhovniške duhovne vaje. Drugi tečaj, ki se začne 26. julija, je poln in ni mogoče nikogar več sprejeti. Pač pa se sprejemajo priglasitve za naslednje tečaje v avgustu (9. do 13., in 23. do 27.) in v septembru. Drugi pogoji ostanejo, kakor so priobčeni v Škofijskem listu st. 31. Naslov za prijave: Dom duhovnih vaj v Ljubljani, Zrinjskega 9.
—	Duhovne vaje za učiteljice. Zveza kat. učiteljic obvešča cenjene gospodične učiteljice, da bodo posebne stanovske duhovne vaje od 3. avgusta ob 6 zvečer, do 7. avgusta ob 9 zjutraj v Lichtenturnovem zavodu v Ljubljani. Duhovne vaje bodo odprte in bodo trije govori dnevno. Vodstvo zavoda bi izjemoma sprejelo kako gospodično tudi na hrano in stanovanje (proti pogojem). Prav vse gospodične učiteljice najlepše vabimo k obilni udeležbil
—	Velike povečane fotografije po r»akf sliki Izdeluje lično in solidno FOTO BEM, Ljubljana, Wolfova 16.
Julijska knjižica
VNEBO VPIJOČI OREHI
Dobi se v knjigarnah, v trafikah In v upravi na »likovniku. — Cena t lira
i— Osebne Izkaznice za Stažice in okolico.
Prošnje za zamenjavo osebnih izkaznic prebivalcev mesta Ljubljane, ki stalno stanujejo v Stožicah In okolici izven vojaške kontrolne meje se bodo sprejemale v sredo, 21. t. m., v četrtek, 22. t. m. in
v petek, 23. t. m., vsakokrat pri »Urbančku« od 8 do 14. Prosilci naj pripravijo o pravem času 3 enake slike in potrebne listine.
_ Kličite telelon 24-761 Premog, arva Vam dostavi na dom tvrdka Rudolf Jereb, Čampova 8,
—	Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo- in trimesečni strojepisni tečaji — dnevni in večerni — se prično v torek, 20. julija. Desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šo!«: Največja moderna strojopisnica, raznovrstni pisalni stroji. Pouk je do|x)ldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Učnina je zmerna-Na razpolago prospekt. Informacije daje in sprejema prijave: Trgovsko učilišče »Ciiristo-fov učni zavod«, Domobranska 15.
—	Tvrdka Boris Simandl sprejema spet naročil« za popravilo vseh pisarniških strojev in registrirnih blagajn na svojo telefonsko št. 24-07.
—	Razpis glasbrnrgn natečaja. Glasbena Matica v Ljubljani razpisuje glasbeni natečaj za posamezne moške ali mešane zbore, ki so zloženi na izvirno slovensko besedilo, in sicer: a) za štiri zboro srednjo težke izvedljivosti in trajanje posameznega zbora naj bo najmanj tri minute. Nagrade: I. 700, II. 600, III. 500, IV. i«) lir; b) za deset zborov lažje izvedljivosti brez ozira na trajanje in posamezne nagrade so določene po 200 lir. Predložiti so morajo samo nova dela, ki doslej še niso bila objavljena, ne nagrajena in tudi ne izvajana. Natečaja 6e lahko udeležijo samo slovenski skladatelji. Vsak udeleženec mora označili svojo delo z geslom in v posqbni kuverti, označeni 7. istim geslom, navesti svoj naslov. Na kuverti naj bo tudi naslov, kamor 6e naj vrne nenagrajeno delo, vendar ta naslov ne sme biti istoveten z onim v kuverti. Dela morajo biti poslana v partituri kot priporočena poSiljka na naslov Glasbene Matice, Ljubljana, Vegova ulica 7, najkasneje do 31. oktobra. Glasbena Matica si pridržuje pravico prve izvedbe vseh nagrajenih zborov v teku dveh let po ob javi uspeha natečaja ter pravico prve naklade, ki izide v sporazumno določenem številu v teku dveh let po objavi natečaja. Nagrade se izplačajo
nagrajencem v teku 14 dni po objavi uspeha. Razsodišče jo artistični odsek Glasbene Matice. Vsi ostali pogoji in postopek natečaja so razvidni iz posebnega pravilnika ki se na zahtevo pošlje vsakemu interesentu. Zoper odločitev razsodišča ni priziva. — V Ljubljani, dne 15. julija 1943. — Glasbena Matica.
—	Pozorl Fujan Franc, krovstvo na Galjevicl 9 v Ljubljani, vljudno sporoča cenjenim strankam, da zopet sprejema naročila po telefonu št. 43-83.
—	Lepo, medlo se lesketajočo kožo, po sončenju napravi Tschamba Fii. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah.
—	Sirena je trobila, pa ni bilo alarma. V Fiume je te dni divjala huda nevihta. Ob tri četrt na enajst ponoči je strela udarila v napravo za alarmno sireno in je povzročila piskanje, kar je ljudi zavedlo, češ da gre za letalski alarm. V resnici pn je naprava začela delovati zaradi kratkega stika, ki ga je povzročila strelu, ko je udarila v električno napeljavo.
Nepremičnine naprodaj:
Zemlji«« (gramozni teren) za industrijo, znotraj oloka, v izmeri tOOOni', 10.000 m3 in 15.000 ni».
ZamlJIH* v bližini glavne carinarnice v izmeri 29.000 ma.
Parcela: ft 55, 70, 80, 100, 200, 800 In 100 L za 1 ms v raznih delih mesta.
H I i • 1 dvonastropne nove, enonadstrop-ne, pritlične in visokopritlične.
Realltetna pisarna ZAJEC ANDREJ, Taviarjeva ulita St. 10 — telefon 34-86
Iz Jela in življenja - oJ iu in fan
Iz Gorizije
Zlatomašnik msgr. Andrej Furlan. Dne 2. julija je, kakor smo že na kratko omenili, obhajal 50 letnico svoje nove sv. mašo g. Andrej Furlan, komornik sv. očeta, župnik pri S. Croce di Trieste. G. zlatomašnik se je rodil 18. X. 1870 v Triesteju in je bil krščen pri novem sv. Antonu. Po posvetitvi je kaplanoval tri leLa v svetivanski župniji, 1 leto v Muggia, 8 let je bil duhovni pomočnik pri sv. Antonu, 37 let pa je že preteklo, od kar zvesto in požrtvovalno pastiruje v S. Croce. V nedeljo, 4. julija je s sodelovanjem vse župnije slovesno praznoval svoj zlati jubilej. Vsa župnija so je zgrnila okrog svojega zaslužnega in priljubljenega duhovnega očeta in je toplo in prisrčno obhajala z njim njegovo izredno slavje. P. Marjan je s tridnevnico spodbudil župljane, da so se tudi duhovno lepo pripravili na praznik kot ga fara še ni doživela. Pred dnevi smo srečali slavljenea v našem mestu. Vračal se je z romanja k Materi božji na skalnatem vrhu, kjer je tiho obhajal obletnico svoje nove maše. Bil je zdrav, krepak, ves nasmejan, dobre volje. Ko mu toplo čestitamo k zlati maši, iskreno želimo, da bi ga ljubi Bog ohranil še dolgo vrsto let v polni moči neizčrpnih sil! Naj bi ta leta bila njemu samemu v radost in tolažbo, širokemu krogu onih, za katere dela in skrbi, pa v blagoslov!
Vreme. V zadnjih tednih smo Imeli malo dni brez dežja. Polja in travniki so tako razmočeni, da bi teden do štirinajst dni suhega vremena vsi pozdravili. Zaradi nalivov, ki so se skoraj vsak dan ali noč usipali iz nebeških zatvornic, sta žetev in košnja precej trpeli. Zlasti sušenje trave je bilo često_ ovirano. Dež je tudi povzročil, da se je ponekod trta začela osipati, da je bilo potrebno pogosto škropljenje in sta pričela groziti rja in oidij. V celoti pa te pogoste plohe niso povzročile nn poljskih pridelkih večje škode. Žita so večinoma že požela. Ponekod je letina prav dobra, drugod srednja. Tudi ostala lelina s trto vred še dobro obeta. Ker imamo novo luno, upamo, da se bo vreme ustalilo. Posledica pogostih padavin je bila, da dozdaj še nismo imeli vročih, poletnih dni. Za meščana je bilo prijetno, ker jim sopara mestnih ulic še ni zapirala sape. Za one, ki so odšli na morje, je bil dež večkrat vir obupnega godrnjanja.
S Spodnjega Štajerskega
Poroke. V zadnjem času so se v Rušah poročili Jakob Ostervcršnik, sedaj pri vojakih, z Jo-žefo Gcršak, oba s Smolnika, Karel Palm, posestnik, z Elizabeto Sigmund iz Loke pri Žusmu, in Frane Pondelak, delavec iz Bistrice, sedaj pri vojakih, s Pavlino Škerbot. V Celju so se poročili: Martin Ribič in Antonija Slapnik, Jožef Farčnik in Ema Bozina, Ferdinand Skutnik in Marija Sidanski, vsi iz Celja. Dalje sta se v Celju poročila Karel Podpečan iz Celja in Julijana Kovač iz Vresove.
Umrli so v Celju: Veronika Pavšer roj. Skrbeč, 29 let, Avguštin Črcpinšek, 34 let, Frančiška Brijavc roj. Pišek, 72 let, vsi iz Celja, 69-letni Rudolf Jager iz Letuša pri Braslovčah, 48-letni Poznič iz Gornjega grada, 43-letna Antonija Rudobreznik roj. Jevšek iz Belih voda prt Šoštanju, 42-letna Rozalija Cestnik roj. Knapič iz Kačjega dola pri Laškem in 27-letnt Martin Štajnar.
Nezgode v ccljskem okrožju. 62-letnl posestnik Karel Strašek iz Nove vasi pri Št. Juriju ob juž. žel. je v hlevu krmil živino. Pri tem ga je podrl po tleh vol in si je Strašek zlomil nogo. — 24-letni Avguštin Prislan iz Braslovč si je hudo poškodoval nogo. — šofer Ivan Mileč iz Škofje vasi je prišel med avtomobil in prikolico in si zlomil nogo in nekaj reber. — Pri sušenju sena je 18-letni Stanko Bučar iz Celja tako nerodno skočil čez jarek, da si
je zlomil nogo. — V premogovniku Velenje se je hudo ponesrečil 35-letni Franc Kuranta.
V spanju skočil skozi okno drugega nadstropja. 44 letni carinski tajnik Jakob Vrečko v Kozjem je imel htide sanje. Sanjalo se mu je, da ga več ljudi preganja. V spanju je vstal, odprl okno, pri čemer je razbil tudi šipe, in skočil z drugega nadstropja na dvorišče svoje stanovanjske hiše. Pri padcu si je zlomil čeljust, drugih hujših poškodb pa ni imel! Pač pa se mu je razbito steklo zarilo v oko. Zaradi zlomljene čeljusti se je zdravil v brežiški bolnišnici, sedaj pa so ga prepeljali na očesno kliniko v Gradec, kjer so mu z operacijo izrezali hudo poškodovano oko.
Iz Hrvaške
Sprememba v hrvaški diplomaciji. ' Hrvaška vlada je odpoklicala dosedanjega poslanika dr. Ži-dovca v Sofiji ter je na njegovo mesto imenovala za novega hrvaškega poslanika dr. Periča. Poslanik dr, Židovec dobi mesto v zunanjem ministrstvu.
Poglavnikovo odlikovanje. Poglavnik dr. Pavc-lič je podpisal odredbo, s katero je podelil red za zasluge III. stopnje inž. Ivanu -vitezu Vagnerju, inženirju v tvornici "vagonov v Brodu za njegovo vestno in forsirano delo pri popravljanju raznih porušenih mostov.
Obisk slovaških akademikov v Zagrebu. V Zagreb je te dni prispela skupina sloveških akademikov, kateri bodo ves čas svojega bivanja na Hrvaškem gosti hrvaške vseučiliške ustaške organizacije. Slovaške akademike vodi dr. Jožef Mikala.
Delavski politični sestanek v Brodu. Dne 14. t. m. je bil v Brodu na Savi delavski politični sestanek, katerega se je udeležilo okoli 15C0 delavcev in delavk v raznih brodskih industrijskih podjetjih. Na shodu so poročali o političnem položaju dema in v inozemstvu ter na bojiščih govorniki Delavske zbornice ter glavnega usteškega stana.
Pospeševanje zimskega ribarjenja. Zadružna Matica v Dubrovniku je ustanovila Dubrovniško ribarsko zadrugo, v katero se je takoj včlanilo več dobrih in spretnih morskih ribičev. Ti so sklenili, da bodo pod okriljem svoje zadruge organizirali tudi zimsko ribarjenje.
Iz Srbije
Srbija bo imela letos dobro žetev. Domače srbsko in inozemsko časopisje poroča, da pričakuje leto« Srbija zelo dobro letino. Kmetje so po navodilih okrožnih in okrajnih kmetijskih referentov in strokovnjakov skrbno obdelali vso razpoložljivo zemljo ter jo zasadili s kulturami, ki jih predvideva načrt za gospodarsko obnovo teh krajev. Žetev ječmena je povsod že končana, sedaj je pa v polnem razmahu žetev pšenice. Odvišni pridelek ječmena in pšenice, kakor tudi vseh ostalih žitaric, bo tudi letos prevzemala žitna centrala, katera jih bo potem po določenem ključu delila po mestih radi prehrane ljudstva. Dobro letino obeta tudi krompir, fižol ter ostale vrste sočivja in zelenjave, za katero so pridelovalci kljub .temu, da jo sedaj mnogo goje tudi po mestih samih, že dobili lepo zneske.
Likvidacija podružnic blv. Jugoslovanskih delniških družb v Srbiji. Srbska vlada je izdala zakonsko odredbo, ki predvideva likvidacijo podružnic vseh tistih delniških družb, katerih centrale so pred L aprilom 1941. leta delovale na bivšem jugoslovanskem področju, a izven območja sedanjo i Srbije in ki svojega nadaljnjega poslovanja niso j prilagodile zahtevam odredbe z dne 5. julija 19-11.
Prizadete podružnice delniških družb morajo pri-I javiti svojo likvidacijo pri pristojnem sodišču v tridesetih dneh. Podružnici pn ni treba likvidirati v primeru, če deluje na sedanjem srbskem področju kot samostojna delniška družba ali pa, če bo še ustanovljena najkasneje v dveh mesecih od objave te odredbe. V tem primeru prevzame novoustanovljena delniška družba vse pravice in dolžnosti, kakor tudi kapital prejšnje podružnice, ki je bil prijavljen v bilanci v zadnjem poslovnem letu.
Naročajte »Slovenca«!
Drobna ljubljanska kronika
Praznik sv. Vincenciia
Pavelsksga v cerkvi Srca Jezusovega
Tntri se bo obhajal v krasno okrašeni cerkvi Srca Jez. v Ljubljani praznik ustanovitelja Misijonske družbe in usmiljenih sester ter varuha društev krščanske dobrodelnosti sv. Vin-cencija Pavelskega. Danes na preddan praznika bo ob 5 pridiga in nato slovesni blagoslov. Jutri se bodo sv. maše začele že ob 5. Ob 6 bo slovesna sv. maša pred katero se podeli sv. blagoslov in se izpostavi Najsvetejše za celodnevno češčenjc. liho maše bodo še ob 7, 8, 9, 10 in zadnja ob It. Zvečer ob pol 8 bo slavnostna pridiga o sv. Vincenci ju, ki jo bo imel g. vseuč. iprof. dr. Ciril Potočnik. Nato bodo pete litanije in zahvalna pesem. Častilci sv. Vincencija. posebno pa karitativni delavci so vabljeni, da se teh slovesnosti udeležijo.
V osmini praznika bo vsak dnn ob pol 7 sv. maša z blagoslovom in zvečer ob pol 8 litanije z blagoslovom. — Verniki lahko dobijo v cerkvi Srca Jez. danes orl 12 nre naprej in jutri ves dan popoldne odpustke na isti način in pod istimi pogoji, kakor nn por-cijunkolo. In šo enkrat v osmini po-polen odpustek pod navadnimi pogoji.
NovomašnlSkl blagoslov. Na tretjered-nem shodu danes popoldne ob 4 bo podelil g. Ciril Lavrič svoj novomaSnt blagoslov. Opravil bo tudi litoaijo ob veliki asistenci. Trctjeredni družini v vednosti
Kongregacija Marije Pomočnice pri sv. Jožefu naznanja, da bo sv. maša zadušntca za pokojno članico go. Apolonijo Hafner v ponedeljek, 111. t. m. ob 7 zjutraj v kongregacijski kapeli. Polnoštevllnot,
Ljubljančane opozarjamo na koncert Ljubljanskega Zvona, ki bo v ponedeljek 19. t. ni. ob 20. v veliki dvorani hotela Union. Naša dolžnost jc. da bo koncert potnoštevilno obiskan in dokažemo zanimanje za našo pesem. Opozarjamo, da bo začetek koncerta točno ob 20.
Sprejemni Izpit za prvi razred gimnazije. Dne 7. julija začno priprava za sprejemni izpit v I. razred gimnazije za 0110, ki bodo Izpit polagali Jese nI, Temeljita razlaga učne tvarine po novih predpisih, ponavljanje, izpraševanje in strogo nadzorstvo. Poučujejo lo profoaorji-strokovnjaki. Pouk bo trajat do pričetka izpitov, prijave Se sprejemajo vsak dan dop. od 0—12, pop. od 4—rt. Speelalne strokovne instrukelje za gimnazije In meščansko šote, Mussolluljev (Kongresni) tre 2.
Mali gospodar — fcegoza obveščata svoje člano, da se prično razdeljevanje krmil zn mesec, Jul|| z ]!). julijem in sicer: št. 2">lll —-1000 od 1!). julija (prvi leden). V lom tednu naj dvignejo krmila tudi oni, ki imajo žc nakazila zn junijski obrok. St. 11101— 2500 so na vrati od 2ti. julija dalje (drugi teden). St. 1—10(111 prejmejo krmila od 2. avgusta dnljn (tretji teden). Krmila delimo vsak ponedeljek, (orek. sredo in četrtek samo Dopoldne od i>ol 15. do pol 1«. ure. Za vse dneve velja že običajni abecedni red. Kdor ne pride ob določenem času. mu kr mila zapadejo. Pri razdeljevanju krmil za julij bo upoštevana nova prijava živali samo onih članov, ki so pravočasno oddali
rejske razvidniee. — Valllna jajca od čisto-1 krvnih pasem perutnino sprejema zopet Zegoza — Alali gospodar v valenje pod posebnimi pogoji, ki so razvidni v razglasu na deski v društveni pisarni, Oallusovo nabrežje 33. Prijave sprejema zadruga do 31. julija. — Izredno zanimivo predavanje K. Zupančiča: O prebrani malih živali bo v nedeljo 18. t. m. ob 10 uri dopoldne v posvctovnlntc! Malega gospodarja, Gailli-sovo nabrežje 33.
Na Oal,levici čistijo jarke. Skupina do-
laveov, ki je izvežbana v kopanju in čiščenji! barjanskih jarkov, je to dni začela čistiti malo in ozke jarko v delavski koloniji na Gnljevlci. Lepo so očistili glavni jarek ob Poli na Galjevieo. Praktični lju-djo pa so takoj porabili priliko in so nn črni zemlji, skopani v jarkih in nametani ob bregovih jarka, začeli saditi v prvi vrsti paradižnike in razne sadike, zlasti peso iu olirovt odnosno pozno zeljo. Glavni jarek fio zelo poglobili. Bil pa je skrajni čas. da »o ta jarek očistili, knmor jo bila zmetana in znešeua različna navlaka in ja bilo tudi v higienskem pogledu potrebno to čiščenje.
Sobotni živilski tre. Kakor drugo dneve. jo bito tudi v soboto zelo živahno vr-venjo ob zidu Ljudske knjigarno na Vodnikovem trgu, kjer prodajajo borovniee, ki Jih je Se vedno mnogo na izbiro. Gospodinje so In m lopo vrsto in kupujejo kar lia veliko borovniee. ki so mnogim marljivim ženicam prinesle že lep zaslužek. Vo-liko je povpraševanje po trnovski in krakovski glnvunti solati, za katero »e gospodinjo vneto zanimajo in jo tlite kupovat takoj, kakor hitro se na trgu pojavi kaka trnovska ali krakovska mati. Nekatere prodajalke so ponujalo v nakup tierjo od blitve ali mangotda. To perje je prav dobro za prikuho i'i In šplnnčn, pa tudi zajel radi iodo perje. Nekateri branjevci so prodajali še zelena jabolka po fi.70 lir kir. Tn Jabolka so primerna zn vkuhnvnnjo, nikakor pa ni-so priporočljiva, dn bi jih surova jedil. Mnogo jo bilo na trtru ohrovta in kolerabo.
Tudi razne sadike so So vedno naprodaj in kupujejo ljudje zlasti sadike ohrovta. ki jih takoj vso pokupijo. Tudi v soboto je neka Barjnnka prodajata na Pogačarjevem trgu žabjo krake. Nekatere kmetice bo pripeljalo večjo množino stročjega graha. Pa tudi luščen grah jo bil naprodaj po B lir velika merica. Precej jo bilo naprodaj domačega nizkega fižoia. Tega prinašajo na trg v prvi vrsti okoliške kmetice.
Gledališče
D r a m ■ t
Nedelj«, 1R. Julija, ob 15.1 »Veliki mož«.
Ir.v. Zadnja uprizoritev te igre v letošnji sezoni. Cene od 15 lir navzdol. Ob 19.: »Nevesta s krono«. Izv. Cene od 20 lir navzdol. Ponedeljek, U. Julija ob 16. »V Ljubljano jo dajmo«. Zaključena predstava za 0111. Torek. 21). julija ob l'J.30: »Stari In mladi«. Red Torek.
Opere«
Nedelj« IS. julija ob 19. »Mrtve «61«, Izven.
Ceno od 28 lir navzdol. Ponedeljek 19 julija: Zaprto. Torek, 29. julija ob 19: »Madame Butter-fly«. Ited A.
Nnznnniln
HAIMO, Nedelja, 18. Julij*. - 8.00 Nn-poved časa, poročiln v italijanščini. — 8.15 Orgelski koncert izvaja Kerruocio Vegnn-lioll. — 11.00 Prenos pele mnše iz bazilike Sv. Pa vin v Rimu. — 12.00 liaztaga evangelija v Italijanščini (O. O. 15. Marino) -12.15 Razlaga evangelija v slovenščini.' (O. K. Sekovanič). — 12.30 Poročila v slovenščini. — 12.45 Komorna glasba. — 13.00 Napoved časa. poročila v Italijanščini. — 13 10 Poročilo vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini - 13.12 Simfonična glasba. 1:1..1(1 operetna ginsba. — 14.00 1'oročlla v Italijanščini. — 14.10 Koncert, radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent. n. M. Si.lanee. Slovenska glasba, — 15.00 1'oroOila v »lovoiiičiul. — I7jj Dr. Zi-
hort Sitno: Nalezljive bolezni prt domačih živalih v vojnem času, predavanje v slovenščini. — 17.35 Koncert violinista Karla Rupla, pri klavirju i.; M. Skorjane. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Politični komentar v slovenščini. — 2U.00 Napoved časa, poročita v italijanščini. — 20.20 Simfonični koncert vodi dirigent Capuana. — 21.20 Predavanje v slovenščini. — 21.30 Orkester po-snu vodi dirigent Angelini. — 22 00 Operetno glasilo vodi dirigent Gallino. — 22.35 Pesmi. - 22.45 Poročila v Italijanščini.
Ponedeljek, 19. julija. 7.30 Pesmi in na-pevl. 8 Napoved časa, poročiln v ilnlijan-sčlnl. 12.20 Plošče. - 12.30 Poročilu v slovenščini - 12.45 Lahka glasba. — 13 ;VVa0V,, f;a,sn- Poročita v italijanščini. — iii.io Poročilo vrhovnega poveljstva oboroženih sil v slovenščini. — 13.12 Klasični orkester vodi dirigent Mnnno. — 14 Poročna v Italijanščini. — 14.111 Koncert rndii-»kega orkestra, vodi dirigent 1). M. Slja-nec. — Orkestralna glasba. — 15 Poročiln v slovenščini. — 17 Napoved časa. poročila V italijanščini. — 17.15 Koncert inalegn orkestra, vodi dirigent Stano Lesjak. — 17.45 Pisana glasim. — 19 »Govorimo Italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Politični komentar v slovenščini. — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini. — 20.20 Lahko glasbo vodi dirigent Gallino. — 20.40 Komorna glasba. — 21 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent O. M. Sijanec, sodeluje sopranlstka Ksenija Vldali, operna glastia. — 21.40 Predavanje v slovenščini — 21.50 Koncert ljubljanskega komornegn trla (M. Lipovšck — klavir. A. Dermelj — violina. C. Sedlbnuer — čelo) — 22.35 Valčki in inazurke. — 22.45 Poročila v Italijanščini
LEKARNE. Nočno službo tma.lo lekarne:
v nedeljo: mr. ISnknrčič, Sv. Jnkohn tr«r 9. mr. Itamor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmaver. Sv. Petra cesta 78. — v ponedeljek: mr. Stišnlk, Marijin trg 5. mr. Don-Klanjšček, Cesln Arlrlln lica 4 in mr. iiinc, del., Cesta 29. okt. 31.
f
Šport
Trd oreh za Ljubljano - ali ga bo strla
Obetajo, da bodo prišli po dolgem času na račun tudi oni prijatelji nogometa, katerim gre na živce borba za točke med domačimi klubi, pač pa si želijo nogometa, ki spominja na dober šport. O Ljubljani smo večkrat zapisali, da ima nekaj igralcev, ki se razumejo na pametno ravnanje z žogo. In če je vsa enajstorica dobre volje, tedaj zaigra po ligaško. Povsem nismo bili letos zadovoljni niti z enim nastopom Ljubljane, čeprav je odnesla vseh tistih 12 možnih točk, in si postavila v omaro svojih trofej še eno, ko je postala slovenski nogometni prvak za 1. 1943 Ni bilo posebno hudo zmagovati, ko je igrala zdaj proti Hermesu, zdaj proti Marsu ali Tobačni.
Ampak za danes obetajo, da bo stvar drugačna. Moštva, ki jih je Ljubljana na šestih tekmah obvladovala, so se za danes združila in bodo postavila na zeleno trato združeno enajstorico. Po-
stavo združenih smo objavili že včeraj, če bodo kolikor toliko povezani, tedaj je verjetno, da bo oreh pretrd, in ni izključeno, da bo padlo več žog na Rožičevo kot na Oblakovo stran. Kazno je, da bodo morali belozeleni mobilizirati vse svojo sile in da bodo morali podati najboljšo partijo, da ne bodo razočarali svojih prijateljev. Nam se ne zdi posebno važno, kdo bo zmagal, saj ne bo šlo za točke. Radi pa bi videli, da bi moštvo Ljubljane in enajstorica združenih izpolnila obljube in nade, da bomo videli nogomet višje vrednosti.
Začeli bodo ob 17 na igrišču Ljubljane s tekmo Mladike proti združenim igralcem ostalih moštev II. razreda. Ob 16.30 bo glavna tekma med
Ervakom Ljubljano in reprezentativnim moštvom razreda. Prireditev bo v organizaciji Nogometne zveze. Vstopnina znaša od 2 do 8 lir.
Haegg — Andersson
Pred senzacionalnim dvobojem,
V teku na angleško miljo (1609 m) so tekmovali atleti že dobrih 10 let pred znano olimpijado v Atenah 1. 1896. Najstarejši rekord, ki nam je znan v teku na miljo, znaša 4 min. 18.4 sek. Postavil ga je 1. 1885. Anglež George. Med njim in med Švedom Haeggom je dolga vrsta tekačev, ki so se vpisali v zlato knjigo svetovnih rekordov. Poročali smo, da je Haegg postavil lani rekord na tej progi s časom 4:04.6, letos pa je bil na Švedskem spet nekdo, ki je izkoristil Haeggovo odsotnost, naskočil njegovo znamko in postavil novo. To j« bil Andersson, čigar ime blesti zdaj na razpredelnici svetovnih rekordov, znamka pa znaša 4:02.6 min.
Ko se bo Haegg vrnil iz Amerike, se bo gotovo spogledal s človekom, s katerim je tolikokrat tekel, ni mu pa nikoli privoščil, da bi bil pred njim. Tako sodijo tudi inozemski športni poročevalci, in pričakujejo v srečanju med Haeggom iu Anderšsonom pravo senzacijo. Slednji je že izjavil, da je pripravljen ponovno pokazati Hacggu, da brani naslov svetovnega prvaka na 1609 m po pravici. Dvoboj, kakršnega le redkokdaj doživijo v športu, in za katerega je že danes na Švedskem izredno veliko zanimanja, bo v Anderssonovem rojstnem mestu Goteborgu.
S tem v zvezi si bo zanimivo ogledati ono stran ▼ knjigi svetovnih rekordov, na katero so zapisovali imena zmagovalcev v teku na 1 miljo: 4:18.4 George — Anglije 1. 1885, 4:18.2 Bacon — Anglija 1. 1894, 4:17.0 Bacon — Anglija 1. 1895, 4:15.6 Conelf — Amerika 1. 1895, 4:15.5 Jones — Amerika 1. 1911, 4:14.4 Jones — Amerika 1. 1913, 4:12.6 Taber — Amerika 1. 1915, 4:10.4 Nurmi — Finska I. 1923, 4:09.2 Ladoumegue — Francija 1. 1931, 4:07.6 Loveločk — Nova Zelandija 1. 1938, 4:06.8 Cunnigham — Amerika 1. 1934, 4:06.4 Wooderson — Anglija 1. 1937, 4:06.2 Haegg — Švedska 1. 1942, 4:04.6 Haegg — Švedska 1. 1942, 4:02.6 Andersson — Švedska 1. 1943.
Kmalu bo minulo že 60 let, odkar izboljšujejo znamko človeške zmogljivosti v teku na 1 miljo, vendar pa so jo v 58 letih izboljšali samo od 4:18.4 na 4:02.6, to je za pičlih 16 sekund. Koliko treninga je bilo treba za to in koliko dramatičnih borb se je razvilo na tekmah? Vendar je zdaj okoliščina taka, da bo pomenilo srečanje med Haeggom in Andcrssonom dogodek, kakršen se v športu le redko ponavlja.
Mladinski turnir SK Marsa
Tudi to nedeljo bomo imeli v našem mestu dvojni nogometni spored O srečanju prvakov smo poročali že zgoraj, istočasno pa bo tudi mladinski pokalni turnir na igrišču za Kolinsko tovarno. Udeležili se ga bodo naslednji klubi: Vič, Korotan, Mladika, Hermes, Zabiak in Mars. Igrali bodo na točke brez povratnih tekem. Za to tekmovanje je odobreno, da smejo nastopati vsi igralci, rojeni po 1. 1929 ne glede na športne dovolilnice. Zbrali sc bodo torej do 14 letni lantički in skušali pokazati svojim prijateljem, da se pretaka po njihovih žilah dovolj nadebudnosti Da bo več veselja, bo prejel črvak pokal, pa tudi drugo in tretje plasirano moštvo ne bo ostalo praznik rok Z mladinskim turnirjem bodo začeli danes ob 16 na igrišču SK Marsa za Kolinsko tovarno. Na vrsti bodo trije pari: Mladika : Hermes, 2abjak:Vič in Korotan : Mars.
Športni drobiž
Atletski treningi pod vodstvom g Cumarja.
Lahkoatletska zveza v Ljubljani priporoča atletom in atletinjam kar sc da toplo, naj se v čim večjem številu udeležijo treninga, ki bo danes dopoldne pod vodstvom nacionalnega trenerja Cumarja na športnem prostoru v Tivoliju. Trening je namenjen zlasti skakalcem, metalcem in tekalcem čez zapreke. Prav tako naj pridejo tudi ženske štalete, da se pripravijo za sobotno prireditev. Današnji trening bo od 9 do 12. — Spored treninga za prihodnji teden je tale: 20. t. m. ob 18 na igrišču Hermesa za moške; 21. t. m. istotam za ženske (vse discipline, zlasti štafetel: 25. t. m. ob 9.30 v Tivoliju za moške.
Koliko zaslužijo bikoborci — Bilanca v bikoborbah
V Madridu, v juliju. Kaka španska biko^ borba ni le pester, nevaren prizor, ki se večini tujcev dozdeva precej robat, ampak je skoraj zmeraj dobra kupčija. S ponosom so mogli te dni v Madridu dognati, da so pri letošnji dobrodelni bikoborbi dosegli več ko
pol milijona pezet čistega dobička,
ki ga bodo deležne sirotišnice in bolnišnice. Tisto popoldne so prejeli eamo za vstopnice 538 tisoč pezet, ker gre v areno 25 tisoč oseb in stane srednje draga vstopnica več ko 20 pezet. Kdor pa si je moral priboriti vstopnico na črni borzi, jo je pa drago preplačal. Kar 300.000 pezet je bilo stroškov za torere (bikoborce), Dike in davščine na vstopnice, kar je bilo v tem primeru krito že s prostovoljnimi prispevki. Človek bi pričakoval, da na takih dobrodelnih bikoborbah sodelujoče osebe ne bodo zahtevale nobenega zaslužka. Vendar je na leto po več takih »benefičnih bikoborb« in dalje tvegajo torerji svoje življenje na njih. In tako ni moči stroškov mnogo znižati, zlasti že, ker nastopi v bikobarbah po četvero to-rerjev in osem bikov. Bikoborci ali torerji zahtevajo v Madridu za borbo z dvema bikoma po 50.000 do 60.000 pezet, biki sami pa stanejo od 10.000 do 20.000 pezet.
Če ne ovira obiska bikoborb slabo vreme, potem je moči bilanco sleherne bikoborbe že vnaprej izračunati. Veliki, dorasli, torej dragi biki slavnih rejcev in jako izvežbani, dobjo plačani bikoborci omogočajo drage vstopnice in polno areno, nasprotno pa so vstopnice cenejše, če so biki že starejši in so bikoborci slabejše vrste. Bikobarba je kakor igra s kartami odvisna od sreče, a ne samo za torere, ampak tudi za gledalce. Saj se le prerado zgodi, da se slaven bikoborec 6labo izkaže, ker te preveč razburjen ali pa ker mu bik »ne leži«, nasprotno pa utegne kak slab torer doseči
nepričakovan uspeh. Ne smemo misliti, da postanejo vsi bikoborci že čez nekaj let milijonarji. Precejšnje vsote porabijo za reklamo, ki jo vrši njihov mešetar, druge pa se porabijo za precej razvratno življenje torerov, ki jih proslavljajo ljudstvo in prijatelji. Le nekateri od slavnih torerov so si nabrali toliko denarja, da so kot posestniki mirno preživljali svojo starost. Večina je podlegla v boju z življenjem ali z nasprotniki v areni.
Najdragocenejša drevesna skorja
Kinin je najstarejše zdravilo zoper mrzlico, ki sta ga že leta 1820 odkrila Caventuo in Pclletier. Leta 1822 je veljalo kilogram kinina veliko vso to 1370 mark, leta 1879 pa že 410 mark in leta 1892 samo še 30 mark. Leta 1899 so uporabili 200.000 kg kinina za zdravila, leta 1935 pa že 600.000 kg. — Kinin pridobivajo iz skorje vej in vejic takozvanili kininovih dreves, ki je njih listje eliptične oblike, a cvetovi so rdeči ali rumenkasto beli. Rastejo na vzhodnih obronkih južnoameriških Andov, predvsem pa po vlažnem toplem pasu višavja od 1600 do 2800 metrov. Kininova drevesa pa sadijo zdaj v različnih spremembah in križanjih tudi na Cey-lonu, na Javi, in Prednji Indiji, pri čemer pazijo na to, da imajo nove rastline čim več alkaloidov. Do izbruha te vojne so devet desetin vsega kinina, kar ga porabi svet za ozdravljenje, pridobivali na Javi. Ko so pa Japonci za-sedli_ to nizozemsko kolonijo, sta Anglija in Združene ameriške države v hudih škripcih zanj, saj morata poskrbeti za to, da si to dragoceno zdravilo pridobita v kakšni drugi pokrajini.
Pravijo, da vsebuje skorja cevlonskega ki-ninovega drevesa jako dober kinin. Kakor po-
ročajo italijanski časopisi iz Bangkoka, je on-di pomrlo 1 milijon Indijcev, ker niso imeli kinina. Prebivalstvo Ceylona samo ga potrebuje na leto 210.000 funtov, zato ga ni moči v zadostni množini pošiljati v Indijo.
Lov na medvede
V Stockholmu, julija. — To jesen bodo na Švedskem lahko šli na lov na medvede Parlament je sklenil, da bo za čas od 1. septembra do 31. oktobra odprt lov na medvede, a doslej so bile te zverine pod državno zaščito in le zato bivajo ic ondi, dasi jih ni mnogo, kakih tri sto, ki živijo v severnih pokrajinah Švedske. Brez dvoma je država tako dobro skrbela zanje, da je zdaj sprevidela, da jih je treba razredčiti, posebno še zato, da bi prebivalstvo obvarovala spričo gospodarske škode, posebno Laponce, ki jim medvedi trgajo severne jelene. Sicer jc vlada v poslednjih letih dala posebno dovoljenje, da bi lovci postrelili na leto vsaj po 25 medvedov, a jih ni v 4 letih padlo več ko 19, ker je primanjkovalo za tak lov zmožnih lovcev. Zato pa je zdaj na razpolago ta lov vsem, ki se čutijo poklicani za tak posel. Vendar — v državni zbornici se je oglasilo precej gospodov, ki so bili proti takemu lovu. Tudi iz vrst ljudstva so prišli glasovi, naj ta lov ne bo svoboden, ampak ga naj dajo v zakup. Sicer se bojijo, da bo vsakdo hotel ustreliti svojega medveda — zaradi tistih pravljično slastnih medvedjih tac — in — drugih dobrin.
tEl.
KINO UNION
»ii
Kako čudovita so pota ljubezni — nam prikazuje napet ln zanimiv film
»Na Antilih« ^
Olga Cehova ln Kari Ludwlg Dlehl I Predstave: ob 10.30. 14.30, 16.30, 18.SO 20.30
TEL KINO SLOGA ,,M
Apoteoza vojnlka brez orožja v viharju bojev
J** »Mož križa«
Fllm posvečon v vojni padlim vojnim kuratom I
V glavni vlogt: Alberto Tavazzl, Rosvlta Schmldt. PREDSTAVE ob 14. 1«, 18 tn ob 20. url.
TEL
KINO MATICA
12-41
IIEINRICH GEORGE, Heldemarle Hatheyer ln W1I1 Quadfllog v odlični drami lz Igralskega življenja

»Velika senca«
Moderna vsebina, globoko In doživeto dejanje PREDSTAVE ob 16. 18 30 in ob 20 30. url I V nedeljo ob 10.30, 14.30, 16.30, 18.30, 20.30.
rEL KINO KODELJEVO
Film globoke ljubezni, lepe vsebine
»Carmela« r^c
Dorls Durantl, Javor PaL
Dodatek veselja, petja ln prisrčnosti
»Veseli poštar«
Wlly Elchberger, Leo Slezafc. PREDSTAVE ob 14, 17 ln 19.30 1
STHOJNA DELAVNICA Naznanjam cenj. strankam, da sem se pre selil iz šELENBURUOVK 4 — v svoje nove in večje prostore
Cesta v Mestni log 15 (Trnovo). Ljubljana

J^stfuU dvojčici
A preden se je Muro izmislil, jo Marjetica s svojo kačo že davno izginila s stopnic — bila je že v notranjem grajskem vrtu.
Muro jo pretekel vrh slopnic, oziral se na levo in desno, kje je hudobnica, da bi se ji zakadil v glavo in jo vrgel čez zid iz gradu.
Ali
ste ie
naročeni
na
Slovenca i
Vsak
naročnik zavarovan
Podružnica „SLOVENCA" ie na Miklošičevi cesti št. 5
Zahvala
Vsem, ki ste z nami sočustvovali tn nas tolažili ob bridki Izgubi naše ljubljene mamice, stare mame ln tašče, gospe
TEREZIJE G1UD
vdove po brivskem mojstru
ee tem potom najlskreneje zahvaljujemo. - Posebno bo rahva,-Uujemo vsem darovalcem vencev In cvetja, vsem, k! ate na kateri koli način počastili njen spomin ter vsem, ki sta Jo v tako častnem številu spremili na njeni poslednji poti
Sveta masa zaduSnlca se bo brala v ponedeljek, dne 19. t. m. Ob 7 zjutraj v župnl cerkvi Marijinega Oznanjenja.
LJubljana, dne 16. julija 1943.	Žalujoči OstalL
Tomaž Poklukar
Matevž je rad poslušal, kadar je pripovedovala mati o starih časih, Majda pa je bila naVadno v svojem stanovanju. Poslušala je radio in či-tala. Ko pa je prišel Matevž, je zaprla knjigo ter vzela pletilke v roke-Po so bile ure prijetnega duševnega življenja v dvoje. Pomenkovala sta se o knjigah, ki sta jih brala, poslušala glasbo, si pripovedovala spomino ter delala načrte za bodočnost.
O sv. Martinu je zapadel v gorah prvi sneg, o sv. Barbari pa je pritisnila zima tudi k Andraževim. Bili so nanjo pripravljeni in so jo sprejeli vdano kakor zemlja, ki jp že dremala, čakajoča na belo odejo, da jo bo zagrnila.
Tako mora biti, in vse je prav, če pride o pravem času.
Težišče dela se je zdaj popolnoma preneslo v pokrito in zaktirjeue pro-
store, kajti prišel je čas, ko polje počiva in pusti tudi svojim negovalcem, jJa se oddahnejo. Samo drvarji so še vedno imeli opravka s prevažanjem I lesa v dolino.
j Zdaj je dobila tudi satina svojo polno veljavo. Marsikatero soboto se ie razlegalo iz nje čmokatasto petje lesnih delavcev:
Sem olearja 'mela, sem tolarje štela; zdaj mlinarja 'main, pa mokeo peklam ...
Če so le utegnili, so prišli v zakajeno barako, da so se pogreli in dodobra umili za nedeljo. Kadar je bil Matevž doma, jih je obiskal s steklenico žganja in nalival vsakemu kozarček, ko so prihajali iz vroče kopeli. Bilo mu je na tem, da bi jim olajšal navaditi se na utrjevanje.
Zdaj se je lahko tudi sam valjal po snegu, in zdelo se mu je, da ni nič
manj utrjen kot je bil nekoč, ko je zmagoval na smuških tekmah.
Lepega dne je šla tudi Majda z njim v sauno. Matevž je menil, da bodo Korlnu oči izpadle, če jo bo zagledal v kopalni obleki, toda Korl si' niti pogledati ni upal tja, kjer sta se metala po belem novinčku. Samo mati je bila huda, meneč, da se bo prehladila-
Življenje Andraževih je bilo prepleteno v zimskem času s prijetnimi spremembami. Napočila je doba kolin, praznikov, smučanja in domačih veselic.
Na silvestrovo sta šla prvič kot mož in žena na ples v šenllovrenški dvorani. To jc bil zla-ti za tamkajšnjo ,boljšo' družbo velik dogodek, zakaj marsikaj nenavadnega so že slišali o Ljubljančanki, ki se je ugnezdila pri Andraževih.
Zdaj, ko je prišla med ljudi, so jo zl/isti ženske, ki skrbijo za domače javno mnenje, pozorno motrile.
»Dolgčas ji je postal tam gori v rebri, in seveda ni mogla storiti drugače, kot da se jc ponižala in prišla na veselico...«
Pričakovale so. da se 1)0 šopirila z modnimi posebnostmi, in jim je kar
odleglo, ko so jo zagledale v preprosti, vendar v zelo prikupni obleki.
Mlad učitelj, ki je sedel s svojo iz-voljenko pri mizi je pripomnil, da mu je Andraževa gospa prav zaradi 'e?a všeč, ker si ne barva obraza in ker si ne brije obrvi.
»Naravna je, in v naravnosti je navadno več lepote kot pa v tistem izumetničenem prizadevanju,« je menil.
Prijateljica ga je užaljeno zavrnila:
»Se ti se zaglej v to prečudno kmetico!«
Marsikateri moški se je domislil, da bi imel Matevžu to in ono sporočili, in je iskal priložnosti, da bi ga seznanil z lepo ženo. Bajdetova Nada se je na lastne oči prepričala, da ne kaže slabo govoriti o nenavadnem zakonu med Matevžem in Majdo Vorj-novo, kajti težko bi bilo koga prepričati, da se ne razumeta dobro in da je zveza zgrešena.
Sprva sta sedela Andraževa v družbi z inženirjem Janezom, proti polnoči pa so prisedli še drugi; priložnost je nanesla, da se je seznanila tudi z gospetni, ki so ji gledale na prste. Zdaj so se prvič z njo pogovarjale.
»Pusto vam mora biti pri Andraževih. ko nimato primerne družbe razen moža. Ta pa hodi vedno po opravkih.«
»O, nič mi ni pusto; šivam, pletem, kuham, berem, smučam... naravnost hitro mi tečejo dnevi.«
Janezu je bilo nerodno, ko je moral slišati, da razpletajo te gospe isto razgovore, s katerimi se j» bil sam poskušal približati njenemu srcu. Ne, tudi gospein se ni pritoževala, pač pa je zatrjevala, da jc zadovoljnn.
Moškim jo bila všeč njena ljubljanska govorica, in to tem bolj, ker je bila edina, ki ni govorila domačega narečja. Prikupno melodijo so slišali v njeni govorici- V pijači je bila zadržana, v pripovedovanju j>a razsi. bana, da jo jo vse omizje rado poslušalo.
Bajdetovi Nadi bi bilo bol j všeč, ča bi praznila čase ter se v vsem sprostila. Če bi se ji pripetila vsaj mala nerodnost, tedaj bi laliko podkrepila obrekovanje o nespodobnosti, ko se jo ! valjala po snegu v sami kopalni obleki. Ampak tu «e je vedla Majda samo tako kot jc prav. Minila Tičarjeva jo to dobro opazila in si jo je vzela na I tihem za vzgled.
'm
J. O U v e r C
u r w o o d
35
»Nisem mislilo na to, Jeems« — je slednjič odgovorila — »pač pa sem mislila, da ...«
Pozabila sta na nevihto, ki je divjala z nezmanjšano silo. Nenadoma pe sta zaslišala zvok, ki je nadvladal besnost nevihte in Marette se je zganila, kot da bi jo zadel električni udarec. Tudi Kent se je obrnil k oknu.
Zopet je odmevalo isto kovinsko trkanje, ki ju je malo prej opozorilo na bližajočo se nevarnost. Sedaj je bil ta zvok še bolj silen, podoben glasu, ki ju je onstran okna plašno svaril. Bil je več kakor svarilo; bil je znak neposredno grozeče nevarnosti. Kent ie videl, da je Marette segla z roko k vratu in iz njenaga glasu se je izvil na pol pridušen krik.
xvn.
Vendar je Marette v nekaj sekundah zopet postala tisto prekrasno bitje, ki je s svojim majhnim samokresom držala v šahu tri oborožene moške. Ves njen strah jc izginil in celo zdelo se je, da je pripravljena boriti se.
»Kedsty se vrača« — je rekla. — »Nisem pomislila, da bi se utegnil vrniti... nocoj!«
»Morda ni imel časa, da bi šel v vojašnico.«
»Ne. Bolj verjetno je, da je kaj pozabil. Še preden pride, vam bom pokazala gnezdo, ki sem ga za vas pripravila, Jeems. Pridite hitro!«
Šele sedaj mu je prvič rekla, naj gre iz njene sobe in je tako izključila možnost, na katero je
pomislil le z neko gotovo zadrego. Vzela je nekoliko vžigalic, ugasnila luč in urno šla na hodnik; Kent ji je sledil. Ustavila se je pred majhnimi vratci.
»To je stara shramba« — je zašepetala. — »Uredila sem jo kolikor mogoče udobno. Okno sem zaprla in zastrla, da si morete prižgati svetilko, toda paziti morate, da se svetloba ne bo videla skozi vrata. Notri se dobro zaklenite in bodite mirni. Za vse, kar boste našli v sobici, se morate zahvaliti gospodu Fingersu.«
Tiho je odprla vrata in mu dala vžigalice. Kent jo je prijel za roko.
»Marette, ali mi verjamete? Ali mi verjamete, da nisem ubil Johna Barkleya in da se bom boril za vas do zadnjega diha?«
Nekaj časa je vladal molk; Marette mu je počasi odtegnila svojo majhno ročico.
»Mislim, da vam verjamem. Lahko noč, Jeems!«
Hitro sc je oddaljila. Ko jc prišla do vrat svoje sobe, se je obrnila.
»Le pojdite noter, vas prosim!« — je ljubeznivo rekla. — »Če me imate — kako pravite — radi, pojdite v svoje skrivališče!«
Ne da bi počakala odgovora, je vstopila v svojo sobo in zaprla vrata. Kent jc prižgal vžigalico, se sklonil in vstopil skozi nizka vrata v svoje skrivališče. Zagledal je svetilko in jo prižgal. Njegova prva skrb je bila zakleniti vrata; nato se je ozrl okrog sebe.
Shramba je merila pet ali šest kvadratnih metrov, toda bila je tako nizka, da človek Kentove velikosti ni mogel stati v njej vzravnan. Ni se čudil majhnemu prostoru, ampak skrbi, s katero je Marette to sobico opremila. V kotu je bilo pripravljeno ležišče iz odej in blazin in tudi groba tla so bila pokrita z odejami, razen ozkega pasu ob
stenoh. Razen zaboja, na katerem je bila postavljena svetilka, sta bila v sobici še miza in stol in Kent je z velikim presenečenjem ogledoval stvari, ki so bile na mizi. Marette je pomislila na to, da bi utegnil biti lačen. Na mizi je bilo toliko živil, da bi zadoščala za pet ali šest ljudi: pečenka, solata, divjačina, krompir, olive, marmelada, kruh, maslo in termska steklenica, ki jo je rabil Kedsty; v njej je gotovo bil čaj ali kava. Na stolu je ležal pas z naboji in avtomatični samokres znamke Colt s petimi naboji. Končno je ob stolu na tleh ležal na pol napolnjen tornister in puška vvinehe-strovka. Kent jc spoznal puško: videl jo je že v Fingersovi koči,
Dež je udarjal po strehi takoj nad njegovo glavo in od časa do časa je glušeče grmenje pretresalo ozračje. Kent je pogledal proti oknu bilo je skrbno zakrito z odejo, vendar ne toliko, da bi se skozi špranjo ne svetilo slepeče bliskanje. Ok no jc gledalo proti vhodu v hišo in vzbudila se mu je želja, da bi ga odprl Ugasnil je luč in odstranil odejo, toda okno se ni dalo odpreti. Zadovoljiti se je moral s tein, da je skozi šipe gledal v nočno zmedo.
V tem trenutku se je močno zabliskalo. Gledajoč doli je Kent videl nekaj, da je kar otrpnil od začudenja. Bolj jasno kot ob belem dnevu je videl človeka, ki je nepremično stal v tem strašnem nalivu. Ni bil Mooie, ni bil Kedsty, ampak nekdo, ki ga še nikoli ni videl in ki it bil bolj podoben prikazni kot pa človeku. Neznanec je bil orjaške rasti in gologlav; dolgi lasje so mu padali na ramena in brada mu je bila zmršeno od vetra. Trenutek pozneje je bilo vse temno Kent je napeto pričakoval.
Pri naslednjem blisku je zopet videl tragično orjakovo postavo, mirno stoiečo v besnem viharju. Se trikrat ga je tako videl. Ko pa se je nato zopet
| zabliskalo, je orjak že izginil in Kent je sedaj zagledal Kedstyja, ki je hitel po poti, vodeči k vhodu v hišo.
Kent je zastrl okno, toda luči ni prižgal in še preden je Kedsty prišel k vznožju stopnic, je odklenil vrata svojega skrivališča. Previdr. jih je za nekoliko centimetrov odprl, se vsedel na tla in se z rameni uprl na zid ter poslušal, Kedst> je šel po hodniku, kjer ga je Marette nekolik- prej pričakovala; Kent ničesar drugega ni več slišal, razen šuma viharja.
Več kot eno uro je Kent tako čakal in poslušal, toda slišal ni ničesar niti s hodnika niti iz Ma-rettine sobe. Pomislil je, da Marette že spi in da je tudi nadzornik odšel spat, pričaku;oč jutra, ko bo Fvoje ljudi poslal na begunčevc sled.
Ni hotel spati. Nc samo, da ni bil zaspan, ampak je ime! nekakšen občutek, da se bo nekai zgodilo in da mora radi tega stati na straži. Najbolj ga je vznemirjala misel, da Marette in Kedsty spita pod isto streho in da mora nadzornik imeti močan in skrivnosten razlog, da skriva navzočnost deklice v svoji hiši.
Kentovi možgani se niso bavili z načrti o begu, ampak z Maretto. Kakšno moč je ona imela nad Kedstyjem? Zakaj bi jo Kent najrajši ubil? Zakaj je bila ona kljub temu v nadzornikovi hiši? Zopet in zopet si je postavljal ta vprašanja, a odgovora ni našel. Kljub mučni skrivnosti ki je obdajala deklico, je Kent čutil, da ie srečnejši kot kdaj koli v svojem življenju. Marette ni bila štiristo ali petsto milj oddaljena od njega, ampak je tu, v isti hiši kot on; rekel ji je, da io ljubi in vesel je bil, da je imel pogum to ji povedati Končno je prižgal luč in postavil uro na mizo, da bi mogel od časa do časa pogledati nanjo. Rad bi kadil, toda bal se je, da bi tobakov dim ne prišel do Kedstyja, razen če je bil ta v svoji sobi.
MAM OGLASI
V malih oglasih velja pri iskanja slnibe vsaka beseda L 0.30, pri Zenitovanjskih oglasih |e beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa fe beseda po L 0-60. Davek se računa posebej. Male oglase je treba plačati takoj pri naročilu.
|KsipiiTOPg|
Prazne škatlje
od Mama mleka ln prazno steklenice kupujem po najvišji ceni. H. Guštin, Vodnikov tre 2.	(k
1 Slgažb&H
jstcio:
Trgovska pomočnica
mlajša, poštena ln vestna želi namestitve. PoniaKii-la bi tudi prt gospodinjstvu. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 4800.	(b
Mlada gospa
dobra tlpkarlca, zmožna! gospodinjstva, Išče primerno zaposlitev, lahko. tudi nekaj ur dnevno. —| Naslov v upravi »Slov.« I pod št. 4757.	(a
Oddate:
Opremljeno sobo
sončno, oddam boljšemu gospodu, domačinu, nasproti Velesejma. Naslov v upravi »Slov.« št. 4963.
Jitejo s
Sobo s kuhinjo
ali robo s štedilnikom, v centru ali bližnji okolici, Iščem. Ponudbe v upravo »Slovenca« poil »Dober plačnik« št. 4S01.	(s
Sobo, skupno
Gospodična |s kaklm tova„-Scm 155e
z dolgoletno prakso v tr- J akadomik. Tudi brez po-govini ln zmo/.na pisar-; Ktc)jo ]ahko. Ponudbe na nlsklh del. išče kakršne!upravo »slov.« pod »Aka-koli namestitve. Naslov v ; demik« st. 4011.	(s
upravi »Slov.« pod 4Si>3.
Dekle
pridna In poštena, vajena zunanjih In notranjih del, išče sju/.bo na večjo posestvo blizu Ljubljane. — Flsmcne ponudbo upravi »Slovenca« pod »Pridna« št. 4007.	Ca
Kroj. in šiviljske odpadke
kupim. Hrenova ulica 8.
■^gitMir
Siiho gobe
f najvišji dnevni cen! kupuje Bever & Komp.
Želim menjati službo
Znam kuhati in vsa gospodinjska dela; večletna spričevala. - Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Dobra, stalna služba« 4919.
8 Siitžbc j
Ddse:
Katoliška učiteljica
kl je kako loto že poučevala na šoli, se sprejme k 8-letni deklici. Nedelje proste. Dobra hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Učiteljica« St. 4880.	(b
Opremljeno sobo
brez posteljnega perila išče 50 letni gospod. Ponudbe na upravo »Slov.« pod : Zmerno solidno 4030
BttanovanjaB
Jitsjo:
Mlad zakonski par
brez otrok lščo enosobno stanovanje za takoj alt kasneje. - Prevzame tudi mesto oskrbnika ali hišnika. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4870.
Trisobno stanovanje
lepo, zamenjam za enosobno. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Zamenjava 8558« St. 4873. (č
Dekle za kmečka dela
sprejmem. Zaloška e. 124,
Fanta
iščem za vsa domača dola. Lauter, Poljanska 21.
Služkinjo
k manjši družini, kl zna kuhati ter za druga domača dela sprejmem takoj. Dobra hrana. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4630.	(b
Mizarske pomočnike
dobro delavce, sprejme Dogan Ivan, Blelvvelsova ccsta št. 17.	(b
Postrežnico
od 1 dalje Iščem. Oglasiti se od 1 do 2 pri Mikeš, Dalmatinova ulica 5-111.
Dekle
pridno ln pošteno, v pomoč gospodinjstvu, sprejmem. Nastop t. avgusta. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 4020.	b
Plačamo zelo dobro
za stare biciklje, blclkclj gume, motorna kolesa ter gume za motorna kolesa. Gasogcno Merkur, Puhar-jeva ulica 6.	oo
Damska in moška kolesa
najboljših znamk, zelo poceni naprodaj. Suštarstč, mehanič, delavnica, Blel-vvelsova c. 13 (Figovec, levo dvorišče).	oo
Več tricikljev
nekaj rabljenih, nekaj novih, različno velikosti, ugodno naprodaj, Suštar-šlč, mehanična dolavnlca, Blelvvelsova c. 13 (Figovec, levo dvorišče). oo
Moško kolo
prodam. Tršan, Stross-mayerjeva ulica 7. oo
1 ali 2-sobno stanovanje
Iščem za takoj ali do 15. septembra. Ponudbo npr. »Slovenca« pod »Mirna stranka« št. 4875. »(e
Enosobno stanovanje
s kuhinjo nll opremljeno sobo s štedilnikom Iščem za 15. avgust ali 1. september. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Mesar« št. 4920.	(c
Iščem stanovanje
snho, po možnosti s štedilnikom. Ponudbe upravi »Slov.« pod: Stanovanje štev. 4931,	c
Prodam stavbno zemljišče
clrka 4000 m', ob Ižanski cesti, 10 minut od karlov-škega mostu; eventuelno tudi zamenjam za eno-nadstropno hišo ali vilo. Pojasnila: STOPAR, Sv. Petra cesta 14/1.	(p
Kupujem vse vrste vreč
stare ln novo ter krojaško ln šiviljsko odrezke. Plačam po najvišji ccnl. Grebene Alojzij, Sv. Petra ccsta 33. Kupujem v Kolodvorski 7, Ekonom.
Rabljene gramofone
in plošče zopet kupuje po zvlšanlh cenah tvrdka »Everest«, Prešernova ulica 44.	k
SUHE GOBE
kupujem po najvišjih dnevnih cenah
M. Geršak,
LJUBLJANA, Prečna ulica §tcv. 4
Čreslo, jezice
In kostanjev les, vsako količino, kupuje usnjarna LAVRIO, LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje št. 1
Suhe gobe
najbolje oddate pri tvrd-ki FRAN POGAČNIK — Ljubljana, Javna skladišča.	(k
Staro žimo kupimo
plačamo od 30 do 50 Ur za kg, po kvaliteti. Ponudite trgovini »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo).	(k
išo z velikim vrtom
v bližini mesta, prodam. Istotam naprodaj odrasel prašič. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4804.
Malo parcelo
kupim. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »V okolici št. 4822«.	(p
Več stavbnih parcel
od 400 mi dalje proda: »Globus«, Petrarcova ul. 26, I, nadstr,	l
Prodam travnik
v okolici Ljubljane. Ponudbe na upravo »Slov.« pod: »Hitra kupčija« št. 4938.	p
jPBBUlKi
Vse denarne In trgovske posle
tavrSIm hitro in lofino. Obrnite s« Da
RUDOLF ZORE
Gledališka tU. 12. Tel. 88-10
Gig
nov aH malo rabljen, kupim. Iiarunova ulica 5.
Razno pohištvo
In druge uporabno predmete kupuje trgovina »Ogled«, Mestni trg št. 3 (vhod skozi vežo). (k
Kozarce za vlaganje
patent znamko Vireck ali tudi druge znamke, kupim. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »Patent-kozarcl« št. 4799. (k
stalno kupujo po najvišjih dnevnih cenah tvrdka SLAMIC v Ljubljani, (k
Ping-
pong mizo
kupim. Ponudbe na Stro-Jangele, trgovina pri Zvonu, Pred škofijo št. 21.
Dve tehtnici
decimalni do 300 in 1000 kg s potoznlm utežom, kupim. Ponudbo v upravo »Slovenca« pod »Fiksno« št. 4916.	(k
Fotoaparate
Prodam:
posamezne delo ter sllčne predmete kupuje proti takojšnjemu plačilu. Fo-totehnlka, Blelvveisova 15
Stare moške obleke
čevlje. perilo, pohištvo itd. stalno kupuje Alojzija Dramo. Ljubljana -Gallusovo nabrežje 20. 1
Klavirsko harmoniko
24 basov, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 4829.	k
Maline in malinov sok
kupujem najugodneje. Prevzamem ln plačam na vaši postaji. Ponudbo z navedbo količine prosim na naslov Hoje Ivan, Ljubljana, Triglavska 9.
Prodamo
Pege in lišaj
vam zanesljivo odstrani »ALBA« krema.. Drogerl-Ja K A NO. 2ldovska ul 1
Mrčes
(ust. stenice, bolhe Itd)
zanesljivo uničite s Toxln praškom. Drogerlja Kane, Židovska ulica 1.
Suho sadje prodaja
GOSPODARSKA ZVEZA, Blelvvelsova cesta et. 29.
Brezove metle
In držaje za lopate Itd., dobite pri Gospodarski zvezi, Bleiweisova c. 20 ln Maistrova 10.	1
1 šivalni stroj v omari (kabinet), 1 šivalni stroj, pogrezljiv, 1 pisalni stroj »Adler«, model 7, 1 čevljarski stroj levoročnl. — Vso to so lahko ogleda pri tvrdkl Ivan Jax in sin Bleivvelsova cesta 3 6.
Moška salonska obleka
lepa, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4828.	(1
črn žaket
dobro "ohranjen naprodaj. Interesenti naj so zglase mod 12—14 : Gosposvet-ska cesta 4-II, desno. (1
Dobro blago
za ženske bluze ln obleke, ln čevlje št. 38, prodam. Kolozija, Gerblčeva ulica št. 26.	(1
Lestenec
Ouster) velik, bakren, za jedilno sobo, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4915.	(1
Vrtne stole
zložljivo, gostilniške, nove, prodam. Tribuč, Soda rska 2 nad llorjansko cerkvijo.	(1
Moško belo obleko
damskl črn jesenski kostum, prt z vezeninami, platnene brisalke, posteljo z modroccm in žensko črno čevlje štev. 39, prodam. — Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 4919
Otroško posteljico
z mrežo, prodam za 850 lir. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4891. (1
Krasno mašniško darilo
ročno delo, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4896.	(1
TeL 40
68
DRVA PREMOG G O M B A €
GLEDALIŠKA 14
Otroški športni voziček
prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4 900.
Tračno žago
manjšo, proda Pirš, Tesarska 7.	1
Volnena preproga
v lepi barvi 2X3 ugodno prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4026. 1
Otomano
prvovrstno izdelano, e pregrinjalom, prodam. -Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 4927.	1
Železno napisno ploščo
800X00 cm ugodno proda »Oprava«, Mestni trg 17, prehod.	(1
Špansko olje za sončenje
Aceite radico »La Toja« Generalno zastopstvo: CHEMOTECIINA družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10.	(1
Usnjene izdelke barvajte
le s specialno barvo, ki usnju ne škoduje. Efaks, Napoleonov trg.	(t
Večjo izbiro
dobro ohra njenih gramofonskih plošč, dobite po ugodni cent v trgovini »Ogled«, Mestni trg št. 3 (vhod skozi vežo). (g
DRVA
I. POGAČNIK,
LJubljana, Bohoričeva t. Tel. It 20-6».
Decimalna tehtnica
na pomični utež 50 kg nosilnosti naprodaj. Kovina. Zaloška c. 35. 1
Dežni plašč
popolnoma nov, svetlo-moder, prodam. - Naslov samo v podružnici na Miklošičevi ccsti.	1
PoSiišžtfo
Pohištvo Malenšek
vam nudi z garancijo spalnice, jedilnice In kuhinje. Lokal : Medvedova ulica št. 28. Odprto ob sretlah in sobotah od 10 do 18.	(s
Pohištvo!
Prodam več spalnih In kuhinjskih oprem iz lastne zaloge. Na ogled poljubno pri Cerne Avgust, mizarstvo, Šiška, Vodnikova cesta 83.	(š
Registrirno blagajno
novejši model, prodam. -Ponudbo na upravo Slovenca pod: »Kot nova« štev. 4964.	1
patentne posteljne mreže otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno ir po nizki ceni
Rudolf Radovan
lapetnik Ljubljana. Mestni tr* 19
Vsakovrstno pohištvo
Izdelujem do najfinejšega in vsa druga dela v to stroko spadajoča; sprejemam tudi v popravilo In prepolltlram na novo. Se priporoča Povše Avgust, mizar, Kožna dolina, Cesta XIX, st. 3.	š
Mizarski stroj
»ITnlverzal« ali samo sko-belni In poravnalni, nov aH tudi že rabljen, kupim. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4790.
Krojaški šivalni stroj
»Singur«, z okroglim čol-ntčkom, prodam. — Pred škofijo St. 10.
j Cttfiwe~§
29-33 Tvrdka 29-33
L. M. ECKER SINOVA, klopa l-stvo lil vodovodne Inštalacije, vljudno sporoča, da zopet sprejema telefonska naročila na številko 29-33.	o
Šivalni stroj
»Nechl«, .pogrezljiv, prodam. Pred škofijo St. 19.
Več šivalnih strojev
z okroglim ln dolgim čol-ničkom, Izvrstno ohranjenih, prvovrst. znamk, ugodno naprodaj. Naslov v upravo »Slovenca« pod št. 4891.
Strojno ključavnič. dela
lu v to stroko spadajoča popravila sprejema Ilor-šič, Ljubljana, Rimska 13, telefon 37-54.
Rabljene stroje
vseh vrst. kakor tudi f.e zavržene stroje ponudite zastopstvu strojno industrije lleršlč, Ljubljana, Rimska cesta št. 13. telefon 37-54.
Elektromotor
nov, 5.5 ks, 380 V, naprodaj. Poljanski nasip št. 32.	(f
Šivalni stroj
pogrezljiv z okroglim Bol-nlčkom, v najboljšem stanju, prodam. Gasilska 10,
Šiška.
Prodam šivalni stroj
orig. Jax, 2 moški obleki. usnjen rujav površnik, stensko preprogo 3X l'/i m. Kamniška ulica 13.
Šivalni stroji
pogrezljlvl, šivajo naprej ln nazaj, vezejo, krpajo, stalno na zalogi pri »Triglav«, ltesljeva cesta 16.
Pisalni stroj
»Undervvood« ln tovarniško nov šivalni stroj naprodaj. Natlačenova ulica 19, pritličje, levo.	1
Prodam več novih
»Singer«, pogrezljlvih šivalnih strojev, po ugodni ceni. Seme Josip, Gosposka ulica 5._
|Uiuiicm|
Dva lokala
za mirno obrt ali skladišče event. s stanovanjem dveh sob oddam. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4921.
garažo
za avtomobil izven prometa, za čimprej, iščemo. ronudbe z navedbo najemnine pod »Garaža« št. 4951 upravi »Slov
Glasbeni instrumenti
prvovrstni harmonij For ster znamke, viola ter damska klavirska harmonika nemške znamke naprodaj. Vletor Emanucla št. 21, visoko pritličje, (g
vto-motorj

Učenko za pletiljo
sprejmem takoj. Vldrth, Campova 5.	(v
Učenko
Bicikelj-motor
s prikolico, rabVJen ali nov, kupim. Frane Gut-nilc, Sinja Gorica št. 13. p. Vrhnika.	(f
Motocikelj
200 In 500 ccm, prvovrsten ter DKW avto proda žužek, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 11. (f
2 motorni kolesi
najboljše znamke, v odličnem stanju, poceni naprodaj. šuštaršič, mehanična delavnica, Blelvvelsova cesta 13 (Figovec, levo dvorišče).
1 ŽittsaU j
Konja
prodam aH zamenjam za kravo. Karunova ulica 5.
Dve kozi mlekarici
z mladičem naprodaj. Cesta v Mestni log 53. (j
Kupimo ponija in psa
mladega (nemškega ovčarja) z rodovnikom. Šuštaršič, mehanična delavnica, Blehvelsova e. 13 (Figovec, levo dvorišče).
Fžlatelija
Filatelisti!
Ugoden nakup raznih fllatelističnlh novosti : znamk, filatellstične literature, katalogov, »JOL«-albumov itd., dobite pri fllatellll »MLADINSKE ZALOŽBE« v Ljubljani, Stari trg št. 30.
jPoizvedbcl
Plahto
za vozove pokrivat sem zgubil od pivovarne Union do Zupana v Siškl z monogramom V. D. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v upravt »Slovenca« nori et .inc.
pridno, kl hI imela vese-ljo do papirne trgovino, z meščansko šolo. sprejmem. Pismene ponudbe z vsemi podatki na upravo »Slovenca« pod »Toštena« št. 4807.	(v
Vajenca
za tapetniško obrt sprejmem. Frane Juger, Sv. Petra cesta 17	(v
Vajenca
za špecerijsko trgovino, pridnega lil poštenega, najraje z dežele, sprejmem. Vsa oskrba v hiši. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 4018.	(v
Vajenko
sprejme salon za damsko klobuke. Stegnar Ivanka, Stritarjeva ulica 9. v
Slike za legitimacije
T 'l cnl nn „	A ... 1 1
»Lasciapassare«, tudi po starih slikah Izvršuje najhitreje Hibšer Ilugon, Ljubljana, Sv. Petra cesta 25. Naročila sprejema tudi po pošti I	(r
Pozor stavbeniki
ln
hišni posestniki!
Dobavljam, polagam ln stružlm stare o a r k e t e
Josip ftrlec
Kolodvorsko 2», Ljubljana
Fotoamaterska dela
povečave, reprodukcije, slike za legitimacije vam solidno Izdela »Fptoteh-nika«, Blelvvelsova c. 15. - Po pošti rešujemo obratno.
»Dom in svet«
letniki 1012—1034, kakor novi, nevezani, prodam. Ponudbe z navedbo cene v upravo »Slovenca« pod »Dom iu__svet« št. 4906.
g Ženilta jj
Gospod
v starosti 38 let, želi poročiti gospodično aH vdovo srednjih let. Ponudbo na upravo »Slovenca« pod »P/Treznost« st. 4028. ž

Harmonikarski tečaj!
Starše opozarjamo, da so prične harmonikarski tečaj za otroke s 1. avgustom. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4855
PO VASI ŽELJI VAM IZDELA
LJUDSKE TISKARNE
V LJUBLJANI
KOPITARJEVA 6/II
v svoji crtalmci razne poslovne knjige, ako niso že v zaiogi. Istotako izvrši tudi
vsa druga knjigo-veška dela posebno razne vezave v raznih velikostih od preprostih do razkošnih oblik v vseh barvah. Posebni oddelek za izdelovanje damskih torbic, šolskih torbic in sličnih, pasov, denarnic, kovčkov in dragega usnjenega galanterij, blaga
Vam nudi te predmete vedno v lepili, okusnih in modernih oblikah vsaki čas.
CENE SO SKRAJNO NIZKE! P0SLUŽITE SE JIH!