Štajerske vesti. —š— Zahvala. Podpisano šolsko vodstvo izpolnuje prijetno dolžaost, da se na tem raestu prav presrčno zahvalja vsem onim p. t. rodoljubom, korporacijam ter društvom, ki so omogočili, da se je Stanko Vrazova šolska slavnost dne 29. junija t. 1. v Središču tako sijajno obnesla. — Posebna zahvala gre slavnemu BZgodovinskemu društvu" v Mariboru za posojeno St. Vrazovo krasno sliko, šolskim sestram v Mariboru, ki so nam drage volje posodile primerne kostume, g. Val. Oajnku, veroučitelju mestne dekl. šole v Varaždinu, za blagohotno sodelovanje pri sestavljauju gled. igre (pomagal je s hrvaškim besedilom), slavnemu predsedništvu ,,Slov. Matice" v Ljubljani za iskren pozdrav in za obljubo, da vpošlje dečkom in deklicain, ki so si pridobili po- sebnih zaslug za slavnost vsakemu po 1 kujigo. Zahvaljujemo se nadalje prav iskreno slav. županstvu našega trga za blagobotno posojene zastave, slav. ognjegasnemu društvu, ki je blagovoljno prevzelo skrb za varnostno-policijske naredbe, zahvaljuje se gospe Jelisavi Zadravčevi za hrvaški kostum in za Ijubeznivost, da nam je preskrbela hrvaške zastave, zahvaljujemo se nač. kraj. šolek. sveta, gosp. Kočevarju, za izdatai gmotni prispevek, zahvaljujerao se ključalničarskemu mojstru, g. J. Ereutzu za krasno karbitno razsvetljavo (lastne konstrukcije!), zahvaljujemo se onim staršem, ki so pri živi sliki sodelujočim otrokom sami priskrbeli primerne, lepe kostume, zahvaljujemo se nadalje gg. trgovcema M. Robiču in N. Friedrichu, ki sta za slavnost podarila marsikako stvar, ki bi se sicer morala kupiti, zahvaljujemo se vsem milim gostom iz Ptuja in Sv. BoIIenka, ki so spomin slavnega pesnika St. Vraza počastili s avojo prisotnostjo. Eončno se naj zahvaljujemo še tudi tukajšnjemu učitelju g. I. Najžarju, v katerera se je porodila ideja igrokaza, učiteljiearaa gdč. L. Eocmut in gdč. E. Unger za izdatno pomoč pri oskrbi vencev ter gg. Fr. Lukačiču in L. Muzeku za trud, ki sta ga imela pri blagajnici in s sprejemanjem gostov. — Vsem skupaj in vsakerau posebe prav iskrena zahvala! Kakor je zrl Stanko Vraz, ko je romal iz svojega Cerovca v Erapino in Zagreb, toli in tolikokrat Središče, tako smo gledali sedaj tudi mi, čestilci velikega pesnika, ob čarobni razsvetljavi ia ob navdušenem petju St. Vrazu na čast zloženega slavospeva sliko ujegovo. — Šolskovodstvo vSredišču, dne 5. j unij a 1910. —š— Okrajna'nčitelj8ka konferenca za brežiški, kozjanskl iu serniški šolskl okraj se je vršila dne 22. junija v Vidmu*) Predsedoval ji je okr. šolski nadzornik in ravnatelj gosp. Gustav Vodušek. Potek konference je bil sledeči. Predsednik opozarja v slovenskem jeziku na 80. cesarjev rostni dan, slavi v lepih besedah vladarjeve zasluge posebno za šolstvo, pozove narzoče k izjavi vdanosti in spoštovanja do cesarja ter provzroči, da se odpošlje ta izjava brzojavnim potom pred Najvišji prestol; predlaga tudi brzojavni pozdrav gospodu e. kr. deželaemu šolskerau nadzorniku Petru Končniku. Na to se spominja umrlih učiteljskib oseb: Andreja Šketa, Pavla Lorbeka in Marije Dernjačeve. Eonstatiranje navzočnosti se je vršilo nemški. To menda je dalo pogum trem učiteljicam in enemu učitelju iz brežiškega ter eni učiteljici iz kozjanskega okraja, da so Bb.ierali1'. Ce se ne poboljšajo. pvMejo prihodnjifi imenoma v poročilo. — Na to je podal gosp. predsednik svoje nadzorniško poročilo (bilo je nemško). Takrat se je oziral večinoma na metodo pri posameznih učnih predmetih. Edor čita ta poročila v zapisnikih okrajnih učiteljskih konferenc, ta kmalu uvidi, da niso to fraze, ki imajo namen slepiti, ampak da so plod treznega razmišljanja na podlagi najnovejših pridobitev v didaktiki in metodiki. In taka poročila človek z užitkom posluša. — 0 vprašanju BEako se doseže in ohrani složno delovanje učiteljstva Tečrazredmh šol?" je med splošnim odobravanjem poročal tov. S. Gajšek-Dobova. Tov. Blaž Tominc je razlagal vprsšanje ,Eako se naj obravnava prirodoznanstvo, da bo koristilo tuokrajnemu kmetijstvu ?" v občo zadovoljstFO. Glavni poroeevalec o izpremerabi normalnih ucnib. uačrtov tov. Ivan Knapič nam je prečital iz svoj^ga jako obširnega referata ufni načrt za šestrazrednico. Njegovo trudapolno delo so navzoči istotako pohvalili. Tuintam šaljivo ter osoljeno je bilo tov. Ivana Krajnika poročilo k podrobnim učnim načrtom iz ustavoznanstva v ljudski šoli; tudi njegovo delo je našlo priznanje. — Po poročilih knjižničarjev in po volitvah stalnih odborov so se obravnavali samostalni predlogi. Važen je bil oni, ki ga je stavil in utemeljeval tov. Josip Mešiček, namreč da bodi poslovni jezik uradnih učiteljskih konferenc slovenski in da se slovenski pišejo tudi tozadevni zapisniki. Ta predlog je bil sprejet z velikim navdušenjem; proti je glasovala le Pavla Schitnikova iz Brežic. Naj bi šolske oblasti poskrbele, da bi se ji ne bilo treba več jeziti med Slovenci. Eončno zahvaljuje gospod predsednik vse, ki so sodelovali pri konferenei, in predseduik namestnik tov. Mešiček pa zahvali gosp. predsedniku za njegovo spretnost in prijaznost. — Eakšen pa je bil celoten vtisk tega zborovanja? Reči se mora, da jako ugodeD. Le dve točki je obravnaval gospod predsednik nemški, drugo vse je bilo slovensko. Iu to je ravno, kar je zbudilo našo zaupljivost, kar je zy-'zalo naša srca z osebo uadzornikoro še tesneje, kakor je bilo to dosedaj. Zakaj se nekateri tega tako boje? Saj je vendar znano, da se le s prijaznostjo in odkritosrčnim približevanjem pridobi zvestoba in zaupanje, ki utrjuje in navdušujfi ne le posamezoika, ampak stori trdne cele sloje, je podpora vsi človeški orgauizaciji. Torej naprej po tej poti! —š— Iz Gotovelj poročajo: Tukaj je utonil učenec prvega razreda Earel Jordan. Zvečer je nesel koso koscem na travnik. Na brvi pri tvorniei se mu je najbrž kosa zapletla v drevesne veje ter ga je potegnila vznak v vodo. Škoda dečka, bil je priden otrok in dober učenee. *) ZadnjiS smo priobeili kratko, danes objavljamo daljše poročilo. U r e d n. —š— Šolskl oblsk na Sp. StHJerskem. Po letnem glavnem poročilu o stauju šolstva na Štajerskem ni obiskovalo 1908. I. 3055 šoloobveznih io za pouk sposobnih otrok nobene šole in so bili brez vsakega pouka. Najvišji cdstotek takih otrok je bil baš v slorenskih okrajih, in sicer izkazuje Sevnica 20-6%, Gornji grad 14%, Eonjice 7-3%, Eozje 1%, Brežice 7-4 %, Sloveujgradec 6-3 %, Laško 51%, Marnberg 4'3%, Oelje %%. Šolske oblasti so sedaj uvedle obširno preiskavo po vzrokih. Ti so pa6 največkrat v zaslepljenosti ljudstva in sovraštvu do šole in učiteljstva, ki ga goji dubovščina na vse kriplje. —š— Iz Zidanega mosta. Dne 15. pret. m. se je vršila na Zidanem mostu uradna okrajna ufiteljska kouferenca. V začetku konference je nazdravil g. c. kr. šol. nadzornik in ravnatelj G. Vodušek presvetlemu cesarju ob njegovi 80-letnici v slovenskem jeziku. Uradni značaj konference je bil vobče še precej nemški, vendar je kazalo yse, da plovemo v novi struji—novirn smotrom nasproti! Tovariši reftrentje Gnus — o pazljivosti in duševni utrjenosti — Adolf Pacher — o potrebi učeDJa ua pamet — in seveda naš priznani humorist Blaž Jurko o obiteljskih večerih, so v duhoyitih besedah ob polnem priznanju navzočih rešili svoje naloge. V čast slovenskerau učiteljstvu sb mora priznati, da so bili vsi referati sestavljeni v materinščini — v sIoTenščini. In ko je popoldan stavil tov. Gnus predlog, da bodi odslej uradni jezik uradnih konferenc, domačih in nadzorstvenih, slov e n s k i, je nastal plosk in krik, ki je živo pričal o narodni zavednosti učiteljstva. Gospod nadzornik nara je vzradoščen obljubil te naše narodne in seveda po sedanjih razmerah tudi opravičene želje pri c. kr. deželnem šolskem svetu priporočati! Toletna uradna konferenca je gotovo bila sigurno zadošČenje vsemu laškemu učiteljstvu, da se bodo tudi DJemu vremena zjasnila! Da se s stavljenim predlogom niso ujemale 4 učiteljice, ki so prišle iz znanib nemških Ijubljanskih klošterskih zavodov, se pač ni čuditi! Eaj bi se tudi več nadejali ! — Pri obedu nas je združila znaua narodna Juvančičeva gostilta skoro polnoštevilno, za kar ji gotovo gre tudi prisluženo priznanje. Bili smo ene misli, enih idej, vsi vneti za resDični napredek nažega naroda. Vsi gojimo najlepše upe, da bodo v prihodujič naše koaference že popolnoma slovenske. Živeli! —š— Sloresnost VrazoTe stoletnice se bo obhajala — kakor je zdaj sklenjeno — nepreklicno dne 21. avgusta t. 1. v Geroveu. —š— Iz deželnega šolskega sveta. Iraenovana sta za nadučitelja pri Sv. Lenartu nad Laškim trgom nadučiteli pri Sv. Duhu v Halozah Fian Šegula in v Šmartnem na Poh, def. učitelj v Rajhenburgu Peter Jankovič; defenitivno sta oameščena v Sp. Poljskavi učiteljica v Prihovi Marija Goričan ia Škalah suplent istotam Ferd. Pokeržnik. Za okr. pomožoega učitelja v Grobmingu je imenovan šolski vodja v Razboru Avgust CaJDko. Za učiteljico rofinih del v Slov. Bistrici (mesto) je imenovana šolska vrtnarica Marija Straub. —š— Odlikovanje. Upokojeni ljudskošolski ravnatelj I. Ferš v Mai bor J je bil odlikovan z zlatim križcem za zas.uge, ki si jib je pridobil kot učitelj.