Poštnina plačana ▼ gotovini.
leto 1X1. ffev. Z48
0 UOH1I01I1. u poneteljeb 29 oktobra 1928.
Ceno
Izhaja tMk dan [»opoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst 2-50 Din, večji inaerati petit vrsta 4.— Din. Popast po dogovora InseratoJ davek posebej.
cSIovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240— Din, za inozemstvo 420.— Din. Rokopisi se 06 vračajo.
tfređniStvo: Knaflova uHca št 5,1. nadstropje. — Telefon 2034.
UpravniStvo: Knaflova nlica št 5, pritličje. — Telefon 2304.
Na robu finančnega poloma
Nova akcija vlade za najetje inozemskega posojila-Poleg milijardnega dolga monopolne uprave dobimo še nova milijard na bremena za predvojne dolgove - Misija bivšega finančnega
ministra
— Beograd,   29. oktobra. Živahne komentarje je izzvala v vseh političnih, zlasti r>a v gospodarskih krogih vest, da bo bivši finančni minister dr. Bogdan Marković odpotoval v posebni misiji v inozemstvo. Vaš poročevalec je izvedel od dobro poučene strani, da ima dr. Marković nalogo, ponovno sondirati teren za nameravano veliko inozemsko posoiilo. za katerega se je pogajal že od februarja   meseca kot takratni finančni minister.   Pogajanja za posoiilo so kljub nasprotnemu zatrjevanju vlade propadla, po umoru v Narodni skupščini pa sploh ni bilo niti misliti na to .da bi mogla sedanja vlada dobiti   inozemsko posojilo.   Vlada .ie z vso sigurnostjo računala na to posojilo fn je. hoteč na ta način utrditi Svoj položaj. zare?a izvajati razna investicijska dela, za katera sploh ni imela kritja in jih je morala pozneje plačevati iz rednih državnih dohodkov. Vsled tega je zašla v nevzdržen finančni položaj, ker so bšli proračunski kredit* že davno pred potekom proračunskega leta popolnoma izčrpani.
Po neuspehu finančnega ministra pri najetju posojila ie stopil v akcijo zunanj" minister. Znano je namreč, da je bil glavni smoter dr. Marinkovicevega skoraj   dvomesečnega bivanja v ino-
zemstvu, zlasti pa v Parizu, skleniti posojilo in odstraniti ovire, predvsem odpor lastnikov predvojnih srbskih obligacij, ki, kakor znano, zahtevajo plačilo anuitet v zlatu, dočim jih naša država plačuje v papirnatih frankih. Že po emisiji druge tranže Blairovega posojila jim je uspelo onemogočiti kotacija tega posojila na newyorški borzi. Ko pa so videli, da se finančni minister Marković pogaja za novo posojilo, ne da bi prej zadovoljil obligacijona*\ie predvojnih srbskih posojil, so podvzeli odločno akcijo, da preprečijo to novo posojilo. Da bi pomiril te obligacijonar-je je pristal na to, da se vprašanje valorizacije predvojnih dolgov predloži mednarodnemu razsodišču    v Haagu.
Posojila kljub tenrn nismo dobili, zato r i smo s pristankom na to, da reši ta spor mednarodno razsodišče v Haagu, izgubil; šance za ugodno rešitev tega vprašanja, kajti Po besedilu obligacij je jasno, da bo mednarodno razsodišče priznalo obligacijam zlato valuto. Ta pristanek finančnega ministra odnosno vlade bo za našo državo usodepoln, kajti razlika med zlato in papirnato valuto znaša milijarde! Kako slabo stojijo naše šance. potrjuje oficijelni komunike švicarske zveze bankirjev, v katerem se naglasa, da obligacijonarji lahko z
, Celski dom" so hoteli
ražgati ?
Med shodom KDK je neznan storilec podtaknil ogenj v skladišču pod ztorovalna dvorano - Ogenj se k sreči ni razširil
— Celje. 29. oktobra. Včerajšnji impozantni shod KDK v «CeIjskem do-mu», o katerem poročamo na drugem mestu, je vpliva] zlasti na tukajšnje klerikalce naravnost porazno. Spričo zavožene klerikalne politike se klerikalci silno boje vsake akcije KDK v Sloveniji, zavedajoč se, da narod odobrava njeno politiko in da ga tudi strašilo s peklom in večno pogubo ne more več držati v klerikalnih kleščah. Zato so se poslužili vseh dopustnih in nedopustnih sredstev, da bi odvrnili ljudi od udeležbe na shodu. V Savinjski dolini in ostali bližnji in daljni okolici Celja so priredili včeraj okrog 20 shodov, v «Slovencu» so javno grozili s perseku-erjami vsem, ki bi se udeležili shoda KDK in njihovi agitatorji so bili že cele tedne na delu ter so od hiše do hiše agitirali proti KDK z najgorostas-nejšim-i lažmi in natolcevanji. Narod sam jim }e dal z ogromno udeležbo najboljši o-dgovor in po vsei Savinjski dolini ter ostalih pokrajinah mariborske oblasti danes govore, da Celje izza ore vrata še ni videlo tako krasne manifestacije, kakor je bil včerajšnji shod KDK.
V svojem brezmejnem političnem sovraštvu pa se klerikalci niso ustrašili  niti  naigmi'snejših sredstev,    da bi '
shod. ki ga že niso mogli preprečiti, vsaj motili in povzročili zmešnjavo. Tako je v «CeIjskem domu» naenkrat ugasnila električna luč.   Po Celju se
javno Kovori, da to ni bil slučaj.
Se bolj značilna odkritja pa so napravil: danes zjutraj. Nekdo je hotel celo zažgati «Celjski dom». kjer se je vršilo zborovanje. Poj veliko dvorano, v kateri se ie vršil shod, leži skfad'šče trgovca Gaberca. Ko je stopil g. Ga-berc davi v skladišče, ie bilo vSe skladišče polno dima in tlečih vreč. Poznejša Preiskava je ugotovila zaenkrat sledeči dejanski stan:
Doslej neznani storilec je razbil debelo šipo na skladišču v pritličju «Celjskega doma», polil prazne vreče, ki so bile zložene poleg okna z bencinom ali petrolejem ter jih nato zažgal. K sreč? pr stori-ec svoiegra zločinskega posla ni dobro opravil in tako se ogenj ni razširil, kakor ie očividno bilo nameravano. Zgorelo je vsega 46 vreč, ožgana pa so vrata, ki vodjo iz skladišča v notranje pritlične prostore «Ce!jskega doma».
Splošno se sumi, da je b-I ogenj podtaknjen \z politične mržnje. Upamo, da bodo oblasti napele vse si?e. da izsie-de zločinca in njegove moralne sokrfv-
Hrvatska duhovščina na strani hrvatskega
naroda
Značilen proglas udruženja hrvatskih posvetnih duhovnikov. — Duhovščina hoče zvesto podpirati svoj narod v pravični borbi
— Zagreb, 29 oktobra. Udruženje posvetnih duhovnikov zagrebške nadškofijc »Uzajamnost« je imelo te dni konferenco na kateri je sklenilo objaviti v javnosti posebno izjavo o stališču duhovščine glede na politične razmere v državi. V svoji izjavi naglasa jo med drugim:
»Ako se danes vsi hrvatski. katol'.šk svečeniki zaradi izpremenjenih razmer ne izpostavliaio toliko v posameznih političnih strankah, so vendar vsi katoliški svečeniki tudi d?nes prepričani, da fe nifhova dolžnost biti vedno s svojim narodom, s katerim five 'Z katerega so vznikli vsled cesar rrrvatska katoliška duhovščina z živahnim zanimanjem spremlja današnjo opravičeno borbo za svobodo in neodvisnost vsega hr-
vatskega naroda in prosi vsak dan prisrčno Baga, da bi hrvatski narod v tej svoji opravičeni borbi vztraja in uspel«.
»Vprašanja, ki danes pretresajo temelje javnega življenja v hrvatskem narodu in v vsej državi, so namreč po svoji globini in značaju taka, da napram njim ne more ostari ravnodušen niti oni, ki služi oltarju, Bogu in narodu«.
»10-letni upravni sistem, ki je zavladal nad našim narodom, pomeni niz neprestanih flagrantnih pogrešk na vseh področjih javnega življenja na kulturnem in verskem področju, na družabnem, gospodarskem in finančnem, a vrhunec vsemu temu :e sfrnš ni fn nepojmljivi zločin 20 junija, ki se more v polnem smislu besede imenovati ne
zaupanjem počakajo razsodbo mednarodnega razsodišča v Haagu, ker je gotovo, da bo razsodišče priznato zlato klavzulo teh obligacij.
Da bi vlada rešila neugoden finančni položaj, ki se zrcali predvsem v ogromno naraslih letečih dolgovih (poldruga milijarda!), ie prisilila upravo državnih monopolov, da sprejme neugodno ponudbo švedsko-ameriškega vžiga ličnega trusta za posojilo v znesku 1250 milijonov dinarjev, ki je v zvezi z odstopom vžigaličnega monopola Švedom. Ker pa bo to posojilo po izjavi guvernerja Narodne banke g. Bajlo-niia slutilo izključno za likvidacijo teh letečsh dolgov, ki jo bo izvedla Narodna banka sama. vlada s tem posojilom ni dobila n!'kak:h razpoložljivih denarnih sredstev za svoje načrte, pač pa je državi naložila nova mflijardna bremena, ki bodo padla na davkoplačevalce.
Ker pa redni proračunski dohodki stalno nazadujejo, i* vlada sklenila pričeti novo akcijo za najetje večjega inozemskega posojila. Ta misija je poverjena finančnemu ministru dr. Mar-koviču, ki odpotuje v Londo-n. da obnovi prejšnja pogajanja. Izgledi na uspeh so prav tako minimalni, kaikor so h:li doslej.
samo kot smrtna žalitev in skrajno izzivanje hrvatskega naroda, temveč kot eden najtežjih zločinov z verskega in moralnega ter splošnega človeškega stališča.
»Kot duhovniki katoKške cerkve in kot sir:ovi hrvatskega naroda, smatramo kot svojo dolžnost, da stopimo iz rezerve in obsodimo zlo, proti kateremu se bori ves hrvatski narod združen in enoten, kakor še nikdar doslej«.
h Davidoviceni še Šeoerov
Beograd, 2£. okt. Vplivni demokratski član vladne većine dr. Slavko Šečerov je podal novinarjem izjavo, v kateri ostro napada vlado, češ, da sprejema manj važne zakone, kakor sta n. pr. zakona o čekih in menicah, dočim ne kaže nobenega zanimanja za druge zakone, ki so narodna potreba, kakor zakoni o agraru, seljaških kred:tih in razdolžitvi seljakov. Vlada nudi na ta način opoziciji vedno novega gradiva za nanade. Narodna skupščina ne dela. kakor bi bilo treba, in le vlada je kriva, ako ni sposobna za de'o. Posebno očita dr. Večerov vladi, da zanemarja vprašanje ureditve agrarnih odnošajev v Dalmaciji. Vlada direktno sabotira delo parlamenta. Kot član vladne večine se zaveda svoje odgovornosti in zato zahteva revizijo odnošajev v vladi, ker prihajajo samo demokrati na seje Narodne skupščine, radikali pa ne.
Borba za državne reforme
— Karlsruhe, 29. oktobra. Badenski državni predsednik dr Remmele je podal izjavo o izidu konference nemških dežel. Po njegovem mnenju je prišlo na tej konferenci do bistvenega raizčiščenja nazorov. Glede vprašanja, ali obstoja glede državne reforme južno-nem&ka enotna fronta, je izjavil dr. Remmele, da obstoja v najboljšem slučaju enotna fronta centrumske stranke južno - nemških dežel. Ce se nič ne zgodi, bo prišlo v Nemčiji do birokratskega centralizma, ki pa ga bodo odklonMi unitaristi ravno tako kot federalisti Zaradi tega smatra dr. Remmele, da pomeni odpor proti državni vladi, ki prihaja iz Bavarske, nesrečo za narod, ki ogroža samostojnost dežel v vseh živlienskih vprašanjih.
Pred važnimi spremembami v nemški diplomatski službi
Berlin, 2t oktobra. Po povratku dr. Stresemanna ie pričakovati večjih sprememb v diplomatski službi. Predvsem bo zasedeno mesto poslanika v Moskvi. Kot kandidati z največ izgledi se Imenujejo sedanj; poslanik v Turčiji Nadoljnv fn varšavski poslanik Rauscher. Razen tega fe v kombinaciji še neka tretia osebnost, čije ime na še ni znano. Z imenovanjem novega poslanika v Moskvi bo prišlo tudi do drugih važnih diplomatskih sprememb.
Nazadovanje režimskih strank v Bosni in Hercegovini
Pri nedeljskih občinskih volitvah sta napredovali samo SDS in HSS. — Vse režimske stranke so številčno padle.
Sa rajevo, 29- oktobra. Dasi točna rezultati včerajšnjih občinskih volitev v Bosni in Hercegovini se niso znani, je že iz doslej znanih rezultatov razvidno, da so režimske stranke kljub nezaslišanemu terorju in zlorabi državnega aparata na celi črti nazadovale. Napredek beležita edino SDS in HSS« ki sta po številu glasov narasli skoraj za 50 odstotkov. Muslimani so dosegli ponekod sicer znatnejše uspehe na škodo radikalov in demokratov, «o pa zato tako razcepljeni, da ti uspehi ne pridejo mnogo v po-štev.  Doslej so znani sledeči rezultati:
Sarajevo: IMO 11, židovski delavci 2, SDS 1 (dr. Besarovič), Spahovi desidenti 2, drugi desidenti 2, Žid je 3, Srskičevi radikali 6, HSS 7, meščanski blok 1. HSS in SDS sta glasovno zelo narasli, muslimani pa so izgubili več sto glasov.
Tuzla : IMO 841 glasov, disidenti 094, radikali 851, rezultati za HSS in SDS še niso znani.
Banjaluka: KDK 5, muslimani 7, muslimanski disidenti 3, radikali 3; ostali mandati so razdeljeni med manjše skupine. Najbolj so nazadovali radikali, pa tudi muslimani so izgubili precej glasov.
Travnik :   KDK 6, IMO 8, radikali 3.
Mostar : HSS 4, meščanski blok (zemljoradniki in davidovićevci) 2, radikali 6, IMO 6.
Bosanski Novi: Skupni rezultati v okrožju: SDS 2254, vladni radikali 2188, radikali glavnega odbora 68, zemljoradniki 794, muslimani 1096. SDS je narasla za rad 500 glasov, dočim so radikali izgubili pr**ko 400 glasov.
Davi ob 7.58 je Zeppelin" startal k povratnemu poletu iz Amerike v Evropo - Ob 9.16 je pasiral Neywork in leti sedaj že nad
Oceanom
— Lakehurst, 29. oktobra. Davi ob 7.58 srednjeevropskega časa je startal zrakoplov »Grof Zeppelin« k povratnem poletu iz Amerike v Evropo. Zrakoplov je bil že več dni pripravljen za polet toda radi neugodnega vremena so morali start ponovno odgoditi. Včeraj se je vretme nad oceanom toliko zboljšalo, da se je dr. Eckener odločil za start
Zrakoplov so ob 6.30 potegnili iz hangerja in opravili še zadnje priprave. Občinstvo, ki se je v velikem številu zbralo na letališču, ni niti vedelo, da se odpravlja »Zeppelin« nazaj v domovino. Splošno se je mislilo, da bo startal k že prej napovedanemu poletu nad srednjo in zapadno Ameriko. Šele pozneje, ko se je »Zeppelin« že dvignil v zrak, je občinstvo spoznalo, da
zapušča Ameriko. Prirejalo je posadki, zlasti pa dr. Eckenerju, viharne ovacije, ki so ponehale šele, ko je ogromni zrakoplov izginil na obzorju.
Dr. Eckener računa, da bo v 50 urah dosegel evropsko celino. Radi vremenskih prilik je tudi za povratek izbral južno progo, tako da bo dosegel evropsko celino bržkone v Španiji, od koder bo v direktni smeri letel v Fri-drichshafen. Tudi tega poleta se udeležuje več civilnih potnikov, med njimi tudi ena ženska.
— Newyork, 29. oktobra. Ob 9.16 srednjeevropskega časa je pasiral »Zeppelin« na svojem povratku v Nemčijo Newyork. Letel je tik nad hišami, dvakrat je obkrožil mesto in nato izginil v južnovzhodni smeri.
enri Torres o svojem stališču v procesu proti Puniši
R
V« P
acicu
Zagreb, 2"\ okt. n. Jutrišnji «Narodni Val» javlja, da je dal pariški odvetnik He* nri Torres, zastopnik vdove pok. Radića v procesu proti Puniši Račiću, nekemu madžarskemu listu tole izjavo: «Kakor je iz» javil moj kolega Morro Giatferi, tako iz* javljam tudi jaz, da se s tem, ako sem prevzel zastopstvo ge. Radićeve, nikakor ne nameravam vmešavati v notranje prili* ke naše zaveznice Jugoslavije. Zastopstvo sem prevzel zgolj iz človečanskih nagibov, zato pa hočem v preiskavi in v odkrivanju resr.ice iti do najskrajnejših meja brez sle* hernegi ozira na močni položaj zločincev Tukaj ne gre samo za navaden zločin, nego gre za ohranitev častnega spomina izred* nega človeka, ki je nadel pod zločinsko roko Gre za obramb'- raroda, ker je ta proces naivečji proces hrvatskega naroda.»
Nov načelnik za osnovno šolstvo
Beograd, 2',,. oktobra p. Za načelnika oddelka za osnovno šolstvo v prosvetnem ministrstvu je imenovan drr. Voja Mladenović, profesor učite ijišča v Beogradu.
Ceremonijelen samomor
Brod. 2~ - oktobra, č. Tu je danes na nenavaden način izvršil samomor neki kletni mladenič. Popoldne je povabil k sebi druž bo prijateljev, s katerimi se je nekaj časa veselo razgovarjal.    V šali je pozval aeke prijatelje, naj mu v slučaju samomora <^ržo lepe nagrobne govore. Obenem je poveličeval samomor in  se  pri  tem  skliceval ua nemškega filozofa Schopenhauerja, ki  la je napisal, da so samomorilci neke vrste geniji Ko je končal, je stopil  tri metre od mize, bliskovito  potegnil samokres  in si povt-ial kroglo v tilnik. Prestrašeni prijatelji so ^akoj skočili od mize in mu nudili pomoč. .Splo šen ropot in strel je čula tudi samomorll čeva mati, ki je takoj prihitela v sobo, našla pa je svojega sina že v zadnjih zdihljajih.
45.000 tekstilnih delavcev na cesti
Berlin. oktobra (be.) Zveza delodajakev saksonske 'tekstilne industrije je odpovedala s 30. novembrom službo 45.000 dehuvcetn.
Venizelos demantira vesti o novih uporih
Atene, 2* okt. s. Ministrski predsednik Venizelos demantira vesti o vojaškem upo* ru v Grčij*
Atene, 2T okt. s. Vlada bo predložila zbornici zakonski načrt, s katerim se rati* ficira pristop Grčije h konvenciji o obli* gatoričnem razsodišču v Haagu. Ta zakon bo nudil možnost, da bo mogla Grčija po* klicati Bolgarijo pred haaško razsodišče, ker se brani, da bi se bolgarski dolgovi napram grškim državljanom uredili z iaz* sodiščno odločitvijo.
Romunija proslavlja aneksijo
Dobrudže
Bukarešta. 25 oktobra Svečanosti r>b priliki 15-letncsa iubileia priključitve Dobrudže k Romunki so potekle v popolnem redu.
Borzna poročila.
LJUBLJAiNSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 0—22 8325. Berlin 13.5575—13.5875 (13.5725). Bruselj 0—79145, Budimpešta 0—9.92S6. Curih 1094.1—1C97.1 (1095). Dunaj 7.9957—8.0257 (8.0107), London 275.78—276.58 (276 18). Newyork 56.855—57.055 (56.955). Pariz 0—222.5.    Praga    168.37—169.17    (168 77),
Trst 0—291.3.
Efekti : Investicijsko 85.5 85.5 (£5.5), Celjska 158—0. Ljublj. kreditna 128—0. Pra-štediona 920.-0. Kreditni zavod 175—0. Vevče 110—0. Stavbna 56-0. S^šir 105—0, Ruše 260—280.
Les:   Tendenca čvrsta. Zaključenih i*1 bilo 10 vag. smrekovih hlodov, 5 vng. tramov. 5 vag. desk.  10 vasi-   -|rv  in  4 rog plohov.
Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Zaključeni s.» bili 4 vagoni., in sicer 1 vagon pšenice. 1 vag. moke in 2 vag. koruze.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize: Dunaj 801 07 Berlin 135725. Budimpešta 9.93, Milan 29H.3i). London 276.18. Newyork 56.955. Pariz 222 5«. Praga 168.77, Curih 1095.6.
Efekti: Vojna škoda 432.
OTR1SKA BORZA
Curih: Beojrrad 9.1275 Dum »310. Budimpešta 90.60, Berlin 123 85 Pf**rn 15.40, Milan 27.45, Pariz 20.30, London 25.20, Newyork 519.70
DA
Stran 2.
•SCOVENSK1   NAROD* dne 29. oktobra 1928.
Stev. 24$
Mogočen nastop kmetske demokracije v Celju
Včeraj je nad 4000 zavednih slovenskih kmečkih demokratov izreklo svojo neomajno vdanost in zvestobo KDK v borbi za
enakost in ravnopravnost.
Celia, 29. oktobra.
Včerajšnji shod kmečke demokracije iz bivšega Spodnjega Štajerskega v Celju se je razvil v Impozantno manifestacijo politike fci idej kmečke demokracije. Nad 4000 zavednih kmeclcih demokratov Iz o!i£nJe in daljne celjske okolice se le zbralo v obsežnih prostorih »Celjskega doma«. Tu notri, kakor zunaj na trgu pred kolodvorom, pa ob prihodu številnih vlakov in po vsem mestu je ves dan vršilo od prikepevaioče-ga navdušenja, ki izvira samo iz pravih, resničnih globin one človeške duše, ki so zavedno bori za visoke, svetle ideale svojega prepričanja. Nekaj puntarskoga, i^raz one odločne volje do novega življenja ka« koršna je navdajala naš narod v stari Avstriji v borbi za narodne ideale, je odsevalo z obrazov udeležencev.
SLS se dobro zaveda tega plemenitega nagona v Slovencu, zlasti pa v »Štajercu« in je zato podvzela vse možne represalije, da bi odvrnila zlasti okolico od poseta v Celju. »Slovenec« je pretil, da bodo klerik, zaupniki pazili na vsakega, ki se udeleži shoda. Enak pritisk je klerikalna stranka izvajala v Celju nad javnimi nameščenci. A vse to ni dosti zaleglo.
Kako prisrčni so bili sprejemi na ceHski postaji! Vihrajoče zastave, prapori od čistega idealizma prekipevajoča omladina, kmečki fantje, brhka štajerska dekleta, konjeniki, okrašeni vozovi, Skratka, praznik vse-
| obče narodne sloge za skupen ideal kmečke demokracije.
Razpoloženju na shodu so odgovarjali tudi govori. Predsednik shoda dr. Kalan je ubral prave »trune m v krepkih povdarkih orisal osnovne ideje zgodovinskega boja KDK. Borba za Jednakost, za državljanske s\obo5dne, za ravnopravnost in človeSko dostojanstvo, to so Ideali, ki morajo zmagati.
Občinstvo je navdušeno pozdravljalo vse govornike.
Posl. Pucelj je bil sprejet s frenetičnimi pozdravi, zlasti posl. dr. Žerjava, ki že žei za svoja stvarna izvijanja nepopisno odobravanje, ki se je spremenilo v resnično toplo Čustvo udanosti in zvestobe. Kaj Je ljbe-zen do vditelja, to se je videlo tudi pri naslednjem govoru, Svetozarju Pribičeviču. Že njegove uvodne besede so užigale. Navdušenje je doseglo vrhunec, ko je govornik v svojih sklepnih besedah pozval prisotne na združen nastop v napredni fronti. Dolgo, dolgo je odmevalo umobesno vzklikanje voditeljem KDK, njeni borbi, proti režimu izdajstva in pljačke. Po shodu so še dolgo trajale ovacije, ko so se posamezne skupine razhajale, neprestano vzklikajoč in prisegajoč neomajno zvestobo KDK in njeni borbi. Bil je dan, ki ostane udeležencem v trajnem spominu. (Podrobnejše poročilo je objavljeno že v »Ponedeljku«, govore pa objavi obširnejše prihodnje »Jutro«. Op. uredn.).
Pisane zgodbe iz naših krajev
Iz veselja v smrt« — Težka avtomobilska nesreča« — Senzacionalen samomor na Sušaku« — Vohunska afera v Novem Sadu.
Iz Broda poročajo o samomoru Alija Paziča, uradnika tehničnega oddelka v Brodu. Bil je star šele 23 let. S tovariši je odšel na veselico in se zabaval v veseli družbi ob vinu in tamburici. Nenadoma je vstal in svečano izjavil omizju, da se bo usmrtil. Ti boš pa govoril na mojem grobu, je dejal tovarišu Fabrjanoviču. Potem je začel razlagati, zakaj se namerava usmrtiti. Rekel je, da življenje nima smisla, ne cilja. Prijatelji so mu ugovarjali, on je pa vztrajal pri svojih trditvah in jih podpiral s citati iz del nemškega filozofa Schopenhauerja. Že usodnega večera je Mijo vedno hvalil samomorilce, češ, da so ženiji. Med pogovorom je nenadoma planil izza mize, odstopil nekaj korakov in potegnil samokres iz žepa. Takoj ie počil strel in Pazrč se je zgrudil mrtev na tla. Samomor je mladenič izvršil tako naglo, da so se njegovi tovariši zavedli, kaj se je zgodilo, ko je bil Pazič že mrtev. Zakaj se je prav za prav ustrelil, ni znano. Najbrž je postal žrtev kaotične dobe, ki je razdrla njegovo notranjost in mu uničila duševno ravnotežje. Zadnje dni pred samomorom je bil slabo razpoložen in so mu v družbi očitali, da je pesimist. Včeraj so ga pokopali ob veliki udeležbi prijateljev in znancev. Na grobu se je poslovil od njega, kakor je samomorilec sam želel neposredno pred samomorom. Drago Fabiianovič, študent šumarstva.
★
V bližini Sremske Mitrovice se je pripetila težka avtomobilska nesreča, katere žrtev je postala 601etna starka Jela Jurišić iz vasi Mančetovo. Starka se je vračala domov iz bližnje vasi, kjer je obiskala svojo hčerko. Na cesti ji je pri vozil nasproti avtomobil, ki ga je vodil Šofer Milutin Radić iz sela Gre-guroviči. Šofer je dal znak, toda šele tedaj, ko je bil Že čisto blizu starke. Ta se je tako prestrašila, da je odskočila naravnost pod avto, ki jo je povozil. Starka je dobila težke poškodbe na glavi, rokah in nogah. Ko je šofer opazil, kaj se je pripetilo, je ustavil avto in naložil težko ranjeno ponesre* čenko ter je odpeljal v bolnico. Starki so nudili zdravniki pomoč, toda bilo je že prepozno; umrla je v težkih mu* kah. Šofer se je javil sam redarstvu, ki je uvedlo preiskavo.
*
Iz Sušaka poročajo, da so včeraj našli obešeno na odru v restavraciji »Sokol« plesalko Aleksandrino Novo-selsko. Stara je bila 38 let in rojena nekje v Rusiji. Kot emigrantka je živela dolgo v Egiptu in na Grškem, kjer se je tudi omožrla in je po možu grška državljanka. Mož ji je pa med tem umrl. Zadnje čase je pripadala ruski umetniški družbi, ki se imenuje »Vesela kokoš« in ki jo vodi Gabajev. Ta družba gostuje že drugi teden na Sušaku in predstave prav pridno posečajo. Zadnje ima velik uspeh. Občinstvo je rrjenc dni so opazili, da je postala Novoselssa nekam zamišljena in otožna. Tudi svoje družbe ni hotela več in je iskala samote. Nihče ni slutii, kaj se godi v njeni duši. Včeraj je pa plesalka prišla dopoldne v gostilno Sokol, kjer je faneJa družba oder za predstave. To ni bilo nič nenavadnega, da je prišla ob tej uri v gostilno in da je stopila za oder. Okoli 2. ure so prišli še ostali člani skupine in so nenadoma opazili, da plesalke ni pri skupnem kosilu. Takoj so jo začeci iskati. Ko je eden stopil na oder, je opazil, da visi Novoselska na konopcu, pritrjenem na gredo. Bila je že mrtva. Takoj so o samomoru obvestili redarstvo ka sodni jo, ki je poslala v gostilno komisbo. ki je tudi ugotovila smrt. Med wmSBmi   ie   senzacionalen samomor
vzbudil splošno sočutje, ker je publika lepo plesalko rada videla na odru.
★
Po odredbi pravosodnega ministra je prevzel preiskavo v znani špijonski aferi v Novem Sadu beograjski sodnik Milorad SpasJĆ, kar pomeni velik preokret v tej največji vohunski aferi, kar jih je bilo v nali državi po prevratu. Odstavitev prejšnjega preiskovalnega sodnika dr. Tomislava Novaka in imenovanja novega je vzbudilo veliko ogorčenje zlasti v pravniških krogih, ki trde, da minister pravde ni imel vzroka odtaviti na tak način Novaka in je bil njegov odlok protizakonit. Trgovec Dragotin Dinić se je bavil z dobavljanjem aeroplanov naši državi. Nekega dne je bila proti njemu vložena obtožba, da je podkupoval oficirje in vohunil proti naši državi. Tedaj se je Dinič mudil v Berlinu. Vest o špijonski aferi je Dinič tudi zvedel, da je obtožen vohunstva. Da bi dokazal svojo nedolžnost, se je takoj vrnil v Novi Sad, kjer so ga aretirali in zaprli. Dinič je bil prepričan, da se bo branil na svobodi, v čemer se je pa zmotil. Njegovi prijatelji so ga hoteli rešiti, ko so pa spoznah, da je afera resna in so pri preiskavi Diniče-vega podstrešja našli zelo kompromitu-joče listine, so se tudi DiniČevi prijatelji ustrašili. Po Novem Sadu so širili sicer vesti, da so listine podtaknjene. Vendar je iz njih razvidno, da to ni res, ker so med njimi dokumenti naravnost iz vojaških poveljstev, s katerimi je imel Dinič poslovne zveze. Takoj so bile zaslišane tudi številne priče, ki so izpovedale obremenilno za Dinica, ki je skrajno premeten človek in se je znašel v vsaki situaciji ter z denarjem znal podkupiti vse, ki jih je rabil za svoje izdajalske afere. Ustrašil se ni tudi največjih izdatkov, samo da je dosegel svoj cilj. Včasi je v javnih lokalih zapravljal tisoče in tisoče in vsi so se čudili, kako more kot trgovec tako zapravljati denar. Med gosti, za katere je plačeval, je pa moral biti nekdo, ki ga je s svojim navideznim zapravljanjem Dinič ujel v svoje mreže. Zanimivo je, kako se je Dinić priboril odlično mesto v kratkem času v Novem Sadu, čeprav je dvakrat pobegnil iz srbske vojske. S pomočjo neke visoke osebnosti v Novem Sadu je postal vojaški liferant in zaupna oseba. Obogatel je v kratkem in z denarjem je podicupil vse, ki bi mu lahko služili. Nekega večera je Dinič sedel v kavarni. Njegova žena je prebivala vsako leto nekaj mesecev v Budimpešti, ker je imela tam kot rojena Madžarka sorodnike. 2e to je bilo sumljivo. Kot velik gospod je Dinič naročil vratarju, naj ga zveze z Budimpešto, da bo govoril s soprogo. Vratar je res poklical Budimpešto in se vrnil k Dfriiču ter mu precej nalasg povedal, da je dobil odgovor iz stanovanja Diničeve soproge, da je ni doma, ker je trenutno na seji društva prebujajo* čih se Madžarov. To so slišali nekateri gostje v kavarni in od tega dne se je začelo po Novem Sadu šepetati, da Di* nič vohuni v prid Madžarske. To do* mnevo je potrdila hišna preiskava pri Dfniču, ko so našli na njegovem pod* strežju skrajno kompromitujoče doku* mente. Sedaj sedi Dinič v preiskoval« nem zaporu, ki je bil podaljšan za 15 dni. V prvih 15 dneh preiskovalni sod* nik Novak namreč ni mogel zbrati po* trebnega materijala, da bi vtaknili Di« niča v preiskovalni zapor. Istočasno preiskuje afero tudi vojaška oblast, kar bo olajšalo delo novemu preiskovalne? mu sodniku Spasiču. Če v 15. dneh ne bo mogel zbrati potrebnega obtežilne* ga materijala, bo Dinič izpuščen.
Slavnostna seja oblastne skupščine
Danes ob 11 dopoldne se ie vršila v posvetovalnici na magistratu slavnostna seja ljubljanske oblastne pkupečine povodom desetletnice oavobojenja Slovenije. Opozicija se seje ni udeležila, ker Se ni potekel Sdnevni rok proti postavne izključi tv* posl. Inž. Zupančiča, g katerim se jte solidarizirala. Zato so njene sedeže zasedli večinoma povabljeni gostje.
Slavnotsnl seji so prisostvovali komandant dravske divizije general NediS % brigadnim generalom P o po vičem ter zastopniki častniškega zbora, ljubljanski Škof dr. Jeglič, prorektor dr. Nahtigal z dekani posameznih fakultet ljubljanske univerze, veliki župan dr. Vodopivec, zastopniki raznih državnih uradov, zastopnik notarske zbornice notar A. Hudovernik, zastopnik odvetniške zbornice dr. J. žirovnik, zastopnik inženjerske zbornice inž M. ftuklje, kakor tudi predsednik mariborske oblastne skupščine dr. LeskovaT in mariborski oblastni odborniki.
Slavnostno sejo jje otvoril predsednik dr. Natlačen, ki .fe pozdravil goste in spregovoril obširno o zgodovini našega osvobojenja. Pozabil je pa omeniti vlogo, ki jo je
igral v tej zgodovini on sam in njegovi ožji somišljeniki. Za njim ie povzel besedo
predsednik mariborskega oblastnega odbora, na kar je bila poslana kralju udanostna brzojavka obeh oblastnih skupščin. Končno je bil sprejet z vzklikom predsednikov predlog, da se bo v ljubljanski oblasti 29. oktober v bodoče praznoval kot narodni praznik v spomin osvobojenja Slovencev. Predsednik je sporočil, da se bo vršila prihodnji petek ob 15 seja odseka za javna dela v poslopju gradbenega oddelka, istega dne in ob istem času pa seja odseka za prošnje in pritožbe v prostorih oblastnega odbora. Prihodnjo plenarno sejo bo sklical predsednik pismeno.
Pr osve ta
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA v Ljubljani.
DRAMA: Začetek ob 20. uri zvečer. Sreda, 31. oktobra: «Krog s kredo*. Red A Torek, 30. oktobra: Zaprto. Četrtek, 1. novembra: «Romeo in Julija«. Izven.
OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer.
Torek, 30. oktobra: «Salom»». Za lanski abonma C.
Sreda, 31. oktobra: «Boccacio», opereta. B. Četrtek, 1. novembra: Zaprto.
Proslava desetletnice češkoslovaške republike
Pod pokroviteljstvom ljubljanske mest* ne občine je včeraj zvečer v kazinski d v o* rani priredila Jugoslovensko * češkoslovaška Liga svečano proslavo desetletnice bratske češkoslovaške republike na resno svečan način. Slavnost je otvoril operni orkester z uverturo k Smetanovi operi «Libusa» pod vodstvom kapelnika g. A Balatke. Nato je v jedrnatem govoru dr. A Krame r poka* zal v realnih podatkih velikanski napredek bratske države od njenega obnovljenja pred desetimi leti do danes. Sledil je ognje* vit, navdušen govor staroste jugoslov. So? kola g. E. Gangla prekinjen z mnogobrojnim i burnimi aplavzi. Pevski zbor Glasbene Matice je pod vodstvom svojega pevovodje zapel Češkoslovaški himni in našo iz treh v eno spojeno himno. G. R. Fustoslemšek je pozdravil navzoče poljske goste in takoj nato se je razvila spontana, navdušena slo* vensko=poljska bratska manifestacija, ki ji je krono postavil z oduševljenim, sijajnim go» vorom poljski publicist, duhovnik Vaciav Knebknvski. Pevski zbor Glasbene Matice, ki so mu v prvi vrsti veljale ljubeznjive be* sede govornika, se je zahvalil s poljsko himno. Zanimiv je bil improvizirani nastop kraljevega stipendista vijolinista Srba Via* stimira Ječića, ki z veliko artistično virtu* oznostjo obvlada svoj instrument. Ker je nastop opernega pevca g. Grbe moral od* pasti, je operni orkester zaigral z vervo tri Dvorakove plese, nakar je generalni konzul g. Ressl v slovensko*češkem govoru še en* krat povdarjal pomen slavnostne priredit* ve, se zahvalil mestni občini za pokrovitelj* stvo ter se poklonil našemu kralju. Gdčna. Vera Majdičeva je ob spremljevanju kla* virja zapela prav lepo dvoje pesmi, Matični zbor dva Lajovica in priljubljeno Schwa* bovo Ave Marijo. Navzočemu skladatelju
je občinstvo priredilo živo ovacijo. Slav* nostni večer je zaključil operni orkester s Smetanovo «Vltavo» najdostojnejše in naj* svečanejše. —Č.
Ljubljanska drama. V soboto zvečer je bila prva repriza Čapkove senzačne ko* medije «5tvar Makropulos* in je glavno ulogo Eni. Martv igrala prvič ga. Marija Vera. Reči moram, da jo je podajala sim* patično kot popoma dama z bogato, vrlo rx)srečeno mimiko, fino igro in psihološko poglobljenostjo. Tudi zunanje je popolno* ma ustrezala in nastopala v krasnih toale* taK Zlasti ji zapisujem na dobro, da je bila v izvestnih situacijah okusno diskretna, — E>a piše v 3. dejanju odvetnik zdravniški recept za lekarno, je čudno, a zdravnik z detektivom je pač črtan. — Gledališče je bilo zaradi raznih priredb slabo zasedeno. — Operni abonenti A so morali v soboto predstavo operete «nBoccacio6 oditi, je bila odpovedana iz tehničnih razlo* lov. — Fr G.
«Salome» v Ljubljanski operi. Lan* ske abonente reda C opozarjamo, da imajo za svoj lanski abonma Straussovo opero «SaIome» v torek, dne 30. oktobra ob pol osmih zvečer. Zasedba tega dela je slede« ča: naslovno vlogo Salome poje ga. Thier* ry*Kavčnikova, Herodi ado — ga. Med ve* dova, njenega pala — gdč. Španova. He* roda, tetrarha Judeje poje g. Kovač, Juha* naana — g. Primožič* 1. Nazarenca — g. Betetto, Narabota — g. Banovec. Vloge petih Zidov poje gg. Rumpelj, Mohorič, Jarc, Rus in Smončič, v ostalih vlogah sodelu* jejo gg. Perko„ Marolt, Ribič, Sekula in Pavlic. Opero dirigira kapelnik Stritof, re* žijo vodi ravnatelj Polič. Lanske C abonen*
te vljudno prosimo, da prinese s seboj tudi lansko abonentsko izkaznico v svrho legi«
timacije.
Proslava svobod* v ljubljanski operi. Za 29. oktobra nameravana slavnostna pred* stava se je morala radi bolezni nekaterih članov preložiti in se vrši skoro gotovo v petek dne 2. novembra. Za slavnostno pred* stavo se vprraori izvirna slovenska enode* janska opera skladatelja Slavka Osterca «rlz komične opere* in pa Stravioskega moder* no opernooratorijsko delo «Oedipus rex». Pred začetkom operne predstave zapoje ce» lokupni pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice vse tri naše državne himne. Pred« stava se vrst za premijorski tbonma.
*Boccaccto» za abonente reda B se vrši v sredo, dne 31. t. na.
Danes, v ponedeljek oh 20. se vprizori v ljubljanski drami «Noblova nagrada* za abonente reda D. Delo je bilo pri vseh do* sedanjih predstavah izredno simpatično sprejeto. Vloge igrajo g. M. Skrbinšek, ga. Medvedova, g. Rogoz, gdč. Debelakov a, g. Jan, gdč. Vida i. dr. Režija: g. Ciril Debe= vec.
Simfonični koncert. Mucafca dravske (Siv. ottaisti priredi v letoSmH severni tri adrofotuJčne toftnoente. JuaoslavensM skladatelji s« vabijo, da pošljejo svoje skladbe (simforode, suirte. koncerte ftd.), kfl pa moraijo imeitri absolutno umetn&ko <krvaAvt«*o. kapeinflcu dr. Jos. Certe-u v izvajanj«.
Ruski učenjak - vlomilec?
Vsa berlinska javnost je pod vtisom senzacijonalne aretacije. Te dni je namreč policija prijela slovitega ruskega profesorja Djiinkovskega, čigar eksperimenti so v avgustu v Berlinu vzbudili veliko pozornost. Osumljen je, da je v zvezi z nevarno vlomilsko tolpo.
V novembru leta 1924 je bil v Bruslju izvršen drzen vlom v draguljarno Goosemam. S ponarejenimi ključi so vlomilci v opoldanskih urah vdrli v lokal in ga skoraj popolnoma oplenili. Odnesli so za tri milijone frankov dragocenosti. Policija pri zasledovanju vlomilcev ni imela posebne sreče in tolpa je brez sledu izgkrlla. Že se je zdelo, da bo ostal vlom nepojasnjen, ko se je lani v Londonu v prometu nenadoma pojavil lep dragmlj, ki je bil ukraden pri belgijskemu trgovcu. Policija je kmalu izsledila prodajalca in dognala, da je drajrulff prodal profesor Djunkovski. Londonska, bruseljska in berlinska policija so stopile v stik. Krog okoli Dfun-kovskega je sicer priznal, da je trgoval z dragulji, odločno pa je zanikal, da bi bil soudeležen pri vlomu.
Greta Garbo ugrabljena
To pot ne gre za spretno aranžirano fitasko reklamo, marveč je dogodek resničen. Popularno filmsko divo ie nekdo ugrabil. Nje same sicer ne, r>ač pa njen kip. Pripetilo se je to v Budimpešti.
V veži budimpeštanskega kinematografa je stal krasen kip slovite dive, delo nekega slavnega madžarskega kiparja. In ta kip je te dni izginil. V oetek zvečer se je pojavilo v kinu več delavcev, ki so direktorju dejali, da prihajajo po naročilu policije in da bodo morali odpeljati Gretin kip. Direktor je bil zelo začuden, ko pa so mu predložili tozadevni policijski ukaz, je dovolil, da kip odpeljejo. Veliko pa je bilo njegovo presenečenje, ko je drugega dne rvedel da policija dotičnega ukaza sploh ni izdala in da ni imela niti pojma o rafinirani tatvini. Policija zdaj išče podjetne lopove.
Ovojno življenje
V berlinskem okraju Favrisches Viertel sta bili nedavno otvorjeni dve elegantni trgovini z damskim perilom, ki sta bili na dobrem glasu. Njun last* nik pa je bil samo slamnat mož, zakaj za njim se je skrival nekdo drugi. Bil je to Arnold, kralj berlinskih vlomil* cev in specijalistov za vlome v dragu* ljarske lokale.
Arnold, jedva 261etni mož, tip pra* vega gentlemana, je igral dvojno vlo* go. Na eni strani lastnik dveh elegant* nih trgovin, na drugi vodja nevarne apaške tolpe, ki je zadnje Čase straho* vala ves Berlin. Morda policiji tej dvo* živki ne bi prišla nikoli na sled, da se Arnold ni ujel v lastne mreže.
Nekega dne je bilo namreč vlomi je* no v njegov lokal. Arnold je bil tako nepreviden, da je vlom sam prijavil po* lici j i. Policija se je pa začela zanimati tudi zanj, in sicer intenzivno, da je Ar* noldu postalo kar neprijetno. Čutil je, da so tla prevroča in izginil je iz Ber* lina. Kmalu so ga pa prijeli, zaprli in obsodili. Kazen ni bila velika, zakaj po* licija mu ni mogla dokazati, da je bandit. Toda čim so ga izpustili, je ustanovil vlomilsko tolpo in jo osebno vodil. Tolpa je bila tehnično sijajno opremljena. Tehnično vodstvo je pre* vzel neki strokovnjak in tolpa je imela vse polno pomagačev.
Policija je morala napeti vse sile, da je bandite spravila pod ključ. Ar* nolda izroče sodišču.
Sredstvo proti klepetavos«.
— Pridite pogledat mojo novo vilo. Vsi, ki so jo videti, so od občudovanja onemeli.
— Hvala. Ali smem vzeti s seboj ženo?
Dober odgovor.
Slavni Gabrielli ie gostoval v Petro-gradu in ie zah/teval za en večer 5000 dukatov. Carica mu je odgovorila, da ne plača toliko nobenemu svojih generalov.
— Ce je tako, Veličanstvo, pa naj poje vaš general. — se je odrezal Gabrielli.
železnica
Koledar.
Danes: Ponedljek, 29. oktobra; katoličani: Marcls; pravoslavni: 16. oktobra Longin.
Današnje prireditve. Drama: »Noblova nagrada«. Kino Matica: »Stari Heidelberr«. Kino Ideal: »Cirkus Royal«.
Dežurne lekarne. Danes:    Piccoli.   Dunajska cesta, Bi karčiJ, Sv. Jakoba trg.
Soba
Pletersnikov slovar razlaga,   da se
pravi šoba debelim, mesnatim, kranj* ski klobasi podobnim ustnicam alt gobcu, da se šoba lahko napne, da člo» vek šobo drži ali nosi, da je soba, če človek zbere usta na jok, da Ima šobo tudi latvica, v kateri se kisa mleko ino da jo ima takisto čevljar, ki si jo dene na koleno ter vrhu nje usnje, a vrhu usnja potezni jermen ali kneftro, ki jo dobro poznajo Če\>ljarski vajenci. So* ba je potemtakem jako popularna reč in bi jo rad Pepe iz uredništva še bolj populariziral, kajti je v naši javnosti mnoi,j takih ljudi, ki še ne vedo. kaj je šoba in kaj vse pomeni.
Tem priporoča Pepe v nakup in ogled nedeljskega ((Ilustriranega 5/o* venca», kjer najdejo na strani 347. pod naslovom «Ob prvi desetletnici naše* ga osvobo jen jay> podobico največjega Slovenca in prvega slovenskega premi' jerja. Naj izvoli ta slovenska veličina Pepetu blagohotno oprostiti, da si ne more kaj. da ne bi ugotovil, da je ob našem osvobojenju zbrala svoja usta — na kaj, na jok H, na smeh ali na bridko žalovanje in isreno sočustvovat nje z blagopokojnim tedanjim mrlU Čem. tega Pepe ne ve zanesljivo. <Jo> spod Korošec so vodili takrat v av* strijskem parlamentu boj Slovanov za osvobojenje in ko so ga zmagovito do» bojevali, so se dati fotografirati s šobo. Pepe iz uredništva bi jim bil jako hva» lezen, če bi mu pojasnili, zakaj so baš takrat skrčili usta v šobo.
Gospodarstvo
Naš izvoz v septembru
Generalna direkcija carin objavlja po* datke o našem izvozu v septembru, ki pri* čajo, da na izvoz še vedno narašča. V sep* tembru smo izvozili 447.182 ton blaga v vrednosti 602,292649 papirnatih ali 63 mili* jonov 188.449 zlatih Din. Lani v septembru smo izvozili 432.630 ton blaga v vrednosti 582,886.408 papirnatih ali 53,231.818 zlatih Din, tako da je bil letošnji izvoz večji po teži za 14.552 ton, po vrednosti pa za 109 milijonov 404.241 papirnatih ali 9,956.631 zla* tih Din. V odstotkih se je povečal naš iz* voz za 3.36 po teži. in za 18.77 po vredno« sti.
Porast izvoza v septembru gre v prvi vrsti na račun pšenice, ki smo je izvozili za. 128 milijonov vec, nego lani. Znaten po* rast izkazuje tudi izvoz opija, hmelja, drob* niče, kalcijevega karbida, cianimida, grad* benega lesa itd. tNa drugi strani ie pa znat» no nazadoval izvoz žive živine, zlasti gove* je in prašičev. Nazadoval je tudi izvoz konj, jajc, drv, svinca, bakra, suhih sliv itd. Po vrednosti zavzema prvo mesto pšenica s 138,279.960 Din, drugo gradbeni les z 89,209.460, tretje hmelj s 55,858.495, četrto sveže sadje s 30,863.600, peto jajCa s 27,593.359, šesto živa goveja živina z 22,340.200, sedmo opij z 21,248.100, osmo prašiči z 20,628.700 Din itd.
Celokupna teža našega izvoza v prvih 9 mesecih tekočega leta je znašala 3,345.641 ton, vrednost pa 4.566,944.584 papirnatih ali 416,993.868 zlatih Din. Napram izvozu v istem času lanskega leta je naš izvoz letos po teži narastel za 92.835 ton (2.85%), po vrednosti je pa nazadoval za 36,402^136 papirnatih ali 3,368.168 zlatih Drn (0.79%).
i
Uradni tečaj dinarja v novembru. FV» nanono ministrstvo je določilo za novem* ber sledeče tečaje dinarja: 1 napoleondor = 219, 1 zlata turška lira — 247.40, 1 angleški funt — 276, 1 dolar — 56.90, 1 ka* nadski dolar — 46.60, 1 zlata nemška marka -— 13.55, 1 poljski zlot — 6.38, 1 avstrijski šiling — 8, 1 belgijski belg — 7.91, 1 madžarski pengo — 9.92, 100 franc. frankov —- 222.20, 100 švic. frankov — 1095.10, 100 italijanski 1 lir — 298, 100 holandskih goldinarjev — 2281JO. 100 romunskih lejev — 34.40, 100 bolgarskih levov — 41, 100 dan« skih kron — 1517.20, 100 frvedakih kron — 1521, 100 norveških kron — 1517.20, 100 pezet — 918.75, 100 drahem — 73.70, 100 Kč — 168.65. Ti tečaji veljajo od 1. do 30. novembra. Po njih se plačujejo rodi pri* staniške takse.
Št. 22954/38.
Razpis
Občina Ljubljana — Mestni podrobni zavod razpisuje za dobo enega leta
dobavo  kovinastih in lesenih krst, raznih vrst in fazon
Pismene ponudbe z navedbo vrste in cene je vložiti do vštetega 3. novembra na mestni magistrat v Ljubljani.
Tozadevna podrobnejša pojasnila daje zavodna pisarna, Ambrožev trg 7 vsak dan od 10. do 12. ure.
V Ljubljani, dne 27. oktobra 1928.
Praktična.
— Pravite, da se poročite z menoj, čim bo moje zdravje v redu, je vprašal 701etni milijonar svojo izvoljenbo.
— Da, poročim se z vami, toda svoje zdravje izvolite pustiti tako, kakor ie.
Stev. 248
«5Luv nakOD* dne 27. oktobra 1928
Stran 3
Dnevne vesti.
^ — Odlikovanje. Odlikovana sta z redom Sv. Save V. stopnje administrativna uradnika gradbene diekcije v Ljubljani Janko Lapajne in Ljudevit Pristavec; z zlato kolajno za vestno službo so odlikovani cestni nadzorniki Anton Dobel, Franjo Benet, To-<mx> Cotič, Matija Kos, Ivan Tavčar, Rudolf Jenko, Franc Otorepec, Filip Fatur, Andrej Pezel) in Anton Lepeš. s srebrno kolajno pa cestarji Peter DerŽak. Josip Novak, Anton Polainar. Ivan Deršek in Lovro Mi-hevc.
— Odlikovanje Cehoslovakov.   Ob 10-
letnici češkoslovaške republike bo odlikovanih mnogo uglednih Cehoslovakov, ki so si pridobili zasluge za našo drŽavo.
— Naša vojaška delegacija na Češkoslovaškem. V petek popoldne je posedla naša vojaška delegacija Škodove zavode v Plinu. Gostje so se prepeljali v Plzen z avtomobili v spremstvu našega vojaškega atašeja polkovnika Nedeljkoviča in češkoslovaških vojaških dostojanstvenikov. Pred poslopjem ravnateljstva Skodovih zavodov je stala častna stotnija in vojaška godba je zaigrala obe državni himni. Goste je pozdravil poveljnik II. divizije general Šinde-lai z brigadnima generaloma Rakušanom Jn Pčakom. Po pregledu častne stotnije je pozdravil goste kot zastopnik škodovih zavodov generalni ravnatelj dr. L6wen-stein. Sdedil je ogled podjetja, potem pa banket v hotelu Smitka. Poset je imel izključno vojaški značaj. V soboto ie pose ti 1 a naša voiaška delegacija v Benešovu 48 pešpolk. ki nosi Že od 1. 1919 ime Jugoslavija. Gostje so si ogledali tudi grad Kono-piste z njegovim znamenitim parkom.
— Komemoracija za Stjepanom Radićem v Pragi. Jugoslovenska akademska omla-<tina v Pragi je priredila v petek komemoracijo za Stepamom Radićem, spominski govor je imel dr. Mandič.
— Iz zdravniške službe. Iz imenika zdravniške zbornice za Slovenijo sta bila izbrisana zobozdravnik v Celju dr. Anton Kunst. ki je 22. septembra umrl. in zasebni zdravnik v Vitanju dr. Ernest Jaklin, ki Je 22. septembra prenehal izvrševati zdravniško prakso.
— Razpisana služba. Mestna občina mariborska razpisuje mesto knjigovodje za mestni avtobusni promet. Prošnje je treba vložiti do 10. novembra.
— Himen. Včeraj se je poročil dr. Ferdo Kozak z gospodično Nado Ž n I-deršič iz Ilirske Bistrice. Mladima zakoncema belimo obilo sreče!
— V naše državljanstvo so spreleti kemik iz Maribora Josip Rosman. učitelj od Sv. Benedikta Anton Baša in bančni uradnik z Reke Željko Ambrožič.
— Hrvatski planinci na Kumu In Pohorju. Hrvatsko planinsko društvo »Sljeme« priredi v četrtek t. novembra za svoje člane skupni izlet na Kum. Hrvatski planinci se odpeljeio iz Zagreba do Hrastnika v četrtek zjutraj. V nedeljo 11. novembra pa prirede hrvatski planinci skupni izlet na Pohorje.
— Prevoz zemskih ostankov naših vo-jakov v ČSR. V petek so prepeljali s posebnim vlakom iz Moravske Ostrave v Olomuc zemske ostanke 99 jugoslovenskih vojakov, ki so umrli med vojno na Morav-skem. Za prevoz je poskrbela moravsko-osrravska mestna občina. Na kolodvoru v Moravski Ostravi so se poklonili manom naših vojakov zastopniki legionarjev, Sokola in občinskega sveta.
— Poštna hranilnica je uvedla v denarnem prometu v Madžarsko poleg virmanskega prometa še izplačevanje v gotovini pod istimi pogoji v druge države. Vsa pojasnila daje brezplačno poštna hranilnica v Beogradu in nje podružnice v Ljubljani, Zagrebu. Sarajevu In Skoplju.
— Delomržneži, ki Izrabljajo podpore. Za delomrzneže in izkoriščevalce občinskih podpor So priglašeni Franc Koimanič, pristojen v občino Okoslavce. Ferdinand Dob-nik, pekovski pomočnik, pristojen v Št. Janž na Dravskem polju, pekovski pomočnik Anton Buderla, pristojen v občino Kuzdoblanje, Milan Amon pristojen v Dransko rebro, Franc Globočnik pristojen v Ljubno, klobučarski pomočnik Avguštin Pirš, pristojen na Ponikvo, delavec Jurij Kavčič, pristojen v Železnike, mesarski pomočnik Franc Sovre, pristojen v Trbovlje, brivski pomočnik Fridrih Urbane, prosto-jen v Srednjo vas pri Bohinju, krojaški pomočnik Franc Kuhenberg, pristojen v Trebnje, čevljarski pomočnik Valentin Koželj, pristojen na Bled in trgovski potnik Anton Germ, pristojen v Ljubljano.
_ Nalezljive bolezni v ljubljanski oblasti.
Od 8. do 14. t. m. Je bilo v ljubljanski oblasti 22 slučajev tifuznih bolezni. 18 griže, 53 Skrlatinke, 23 ošpic, 14 davfce. 2 šena in 1 krčevite odrevenelosti.
— Živalske kužne bolezni v ljubljanski
In mariborski oblasti. Od 15. do 21. t. m. je bilo v ljubljanski oblasti 13 slučajev svinjske kuge, 11 svinjske rdečice, 1 šu-štovca, ia 1 čebelne kuge. V mariborski oblasti le bilo 22. t. m. 49 slučajev svinjske kuge, 6 svinjske rdečice, 2 konjskih garij, 1 vraničnega prisada fne 1 perutninske kolere
— Kongres lugoslovens-kih dermatologov In venerologov. Udruženje jugoslovenskih dematologov in vecierologov bo imelo letošnji kongres 1. in 2. decembra v Beo-fcraidu. Ministrstvo narodnega zdravja je dovolilo zdravnikom, ki se udeleže kongresa, tridnevni dopust, prometno ministrstvo pa četrtinsko vožnjo na državnih Železnicah. Poleg tega le dovoljen brezplačni prevoz bolnikov, ki jih nameravajo vzeti s seboj, da jih pokažejo na kongresu kot viden dokaz uspehov svojega zdravljenja.
— Veliko časopisno tombolo priredi ljubljansko Udruženje vojnih invalidov, koje čisti dobiček je namenjen za podpore siromašnim vojnim žrtvam. Ta akcija le vredna in potrebna vsestranskega podpiranja, posebno, ker ti reveži Se danes ob de-
setletnici obstoja drŽave niso dosegli niti tega, kar jim predpisuje zaken za njihovo vzdrževanje, čeravno so s svojo krvjo in zdravjem največ pripomogli do naše osvoboditve. Te dni se je pričelo z razpošiljanjem tombolskih tablic po Din 2.— in se cenj. prejemniki prosijo« da jih ne zavračajo in naj nakažejo malenkostno svotico posebno, ker so igralni pogoji za vsakogar izvedljivi in bogati dobitki z ozirom na malenkostno število izdanih tablic.
— Smrtna kosa. Umrl je v Ljubljani g. Danijel Gr a d i š a r. Pokojni je bil simpatičen, značajen in splošno priljubljen mož. Pogreb bo jutri ob Štirih popoldne iz lavne bolnice. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožadje!
— Telka nesreča. V vasi Šutnje v škofjeloški okolici so včeraj dopoldne vozili bališ. Kakor običajno so ta važen dogodek proslavili s streljanjem iz pušk in samokresov. Nesreča Je hotela, da se je nekemu svatu samokres nenadoma sprožil in krogla je zadela Mletno delavko Ivanko Vrhovnik iz vasi šutnja v glavo. Težko ranjeno dekle je zakričaJo in se nezavestno zgrudilo na tla. 2 vlakom so nesrečno Ivanko včeraj dopoldne prepeljali v Ljub-Ijano, od tu pa jo je rešilni voz prepeljal v bolnico. Dekle Je smrtno nevarno poškodovano in je malo upanja, da bi okrevalo.
— Tepežl po deželi. V bolnico so včeraj prepeljali več žrtev nedeljskih podeželskih tepežev Tako ie bfl včeraj krvav pretep v Tomišlju pri Igu. Med pretepom jo je skupil ?51etni čevljar Miha škraba iz To-mišfja, katerega je nekdo z nožem večkrat sunil, škraba je dobil več nevarnih sunkov po vsem životu. — Posestnik Ivan BamMč iz Loškega potoka ie bil v bolnico prepeljan s precej poškodovano nogo. — Posestniko-veza sina Fr^na Teglja iz Dolenje Btczo-vice pri Preser.iu je nekdo počakal na cesti, ko se je vračal iz gostilne in ga s kolom udaril po glavi. Tegel je nevarno poškodovan.
— Vreme. Včeraj je bilo lepo samo v Beogradu in Skoplju, drugod pa deževno. Največ dežja smo imeli v Ljubljani. Današnja vremenska napoved pravi, da se vreme sicer boljša, da pa še ni pričakovati, da bi se nebo zjasnilo. Temperatura se je v naši državi skoro izenačila. Včeraj je bilo v Splitu 22, v Beogradu In Skoplju 21, v Zagrebu 30, v Mariboru 19, v Ljubljani 18 stopinj. Danes zjutraj je kazal barometer v Ljubljani 760 mm, temperatura je znašala 13 5
— Bolne ženske dosežejo z rabo prirodne grenčice »Franc-Josef« neovirano Izpraznitev črevesa, s čimer je pogosto v zvezi izredno blagodejen učinek na obolele organe. Pisci klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodne učinke vode »Franz-Josef< potrdila tudi njihova pieiskovanja. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 26/T Plaičke otroške In dekliške le dunajski kroj nudi ceno —  Krlstollč - Bučar.  Stari trs.
_ DARUJTE PODP. DRUŠTVU SLEPIH. LJUBLJANA. VVOLFOVA UL. 12.
Ne »mudite
znatnega   opusta na vsa oblačila, pri
JOS. ROJIM A Ljubljana
Ij '.mbtiane
—U Slavnostna seja ljubljanskega občinskega sveta. Danes ob 18. zvečer se bo vršila v mestni dvorani slavnostna seja občinskega sveta v spomin 10-letnice osvo-bojenja.
—I j Zanimiva letalska prireditev. Da
pospeši zanimanje za letalstvo, je priredil ljubljanski Aeroklub včeraj dopoldne na igrišču SK Ilirije zanimivo konkurenco modelov. Za tekmovanje je vladalo splošno zanimanje, kar priča, da se baš sedaj v dobi prekooceanskih poletov, tudi naša mladina zanima za letalstvo. Tekmovalo je šest aparatov in sicer trije izven konkurence. Najlepši uspeh ie dosegel realčan Franc Petter. čigar model Je ostal približno 50 metrov v zraku (13 skund). drugo In tretjo nagrado sta si pa delila realčana Mirko Jug fn Oto Likar. Njuna aparata sta ostala samo par metrov v zraku. Za nagrado je prejel Petter aparat »Dornier Wall«, poleg tega ima pravico do 30minut-nega leta z aeroplanom »Ljubljana*. Druga dva tekmovalca dobita za ngarado lično knjižico prof. Breznika »Prekooceanski junaki« in Imata pravico do lOminutnega poleta z »Ljubljano*. Izven konkurence le zmagaJo letalo »Racman*, ki Je ostalo 30 sukund, t. j. približno 200 metrov v zraku V ocenjevalni komisiji so bili gg. inž. Stanko B 1 o u d e k, inž. Ladislav Bevc in dr Stane R a p e. Zanimivi letalski prieditvi Je prisostvovalo okrog 500 gledalcev. V bodoče naj komisija ne pripusti k startu modelov, ki ne vzdrŽe najmanj 50 metrov v »raku, kajti v nasprotnem primeru je publika razočarana. V propagandnem oziru je prireditev zelo dobro uspela.
—1| Okoli 25.000 posetnikov grobov je lanske Vse svete naštelo društvo »Skrb za mladino«, ki je presadilo ta lepi, z najlep-menJtejšim človekoljubnim smotrom Strmeči običaj s Češkega na naša slovenska tla. Kakor znano, gre pri tem štetju za to, da vsakdo, ki prihaja ta dan na pokopališče, pokloni manjši ali večji dar. samo eno novčanico, pa naj je parska, dinarska ali tudi večja — čim večja, tem hvaležnejse bo društvo, tem bolj ustreženo njegovemu človekoljubnemu naflttenu — v nabiralnik društva. Kakor je lani, bo društvo »Skrb za mladino« tudi letos uporabljalo za to zbirko posebne steklene nabiralnike, da darovalec vidi, kako njegov dar pada v nabiralnik in kako raste zbirka. Društvo bo tudi poskrbelo, da zaradi njegove zbirke ne bo zaustavljanja, gneče pred pokopališkimi vrati, in bo zato že v primerni razdalji od pokopaliških vrat namestilo svoje
nabiralce. Občinstvu, ki bo prihajalo na pokopališče z vozmi, bodo nabiralci nudili priliko, da se takoj, ko stopi z voza, spomr; naše uboge, zapuščene mladine s primernii darom. Nabiralo se bo brez siljenja, brez nadlegovanja, samo s prijazno, vljudno prošnjo, kar vemo da popolnoma zadostuje ob znani dobrodušnosti našega občinstva, in še tem bolj, ko ob spominu na drage pokojnike pač ni med nami človeka, ki bi ne hotel na tak, sicer res le malenkosten, toda vendar dobrodelen, človekoljuben način oddolžiti tisti rodbinski ali prijateljski ljubezni, ki ga je vezala z onimi, ki onstran pokopaliških vrat snivajo večni sen. Kakor že povedano, se bo nabiralo na obeli ljubljanskih pokopališčih, a ravno tako tudi v Stepanjl vasi in na Viču, ker je v namenu društva »Skrb za mladino*, da bi bila tudi mladina iz najbližje ljubljanske okolice deležna dobrot, ki ji h bo nudil njegov »DeČji dom« na obali našega Jadrana naši duševnega in telesnega okrepčila potrebni deci. Zato smo prepričani, da bo letošnje štetje posetnikov grobov poleg še točnejše statistike, kot je bila lanjska, doseglo tudi še znatno lepši uspeh v prid naše oskrbe potrebne mladine, kot je bil lanjski.
—Ij Za koristi naših izseljencev! Ustre-zaje sklepom in željam naših rojakov v tujini, da se pristopi k organiziranemu delu za varstvo koristi naših izesliencev, k delu medsebojne gojitve gospodarskih in kulturnih stikov ter za pomoč, pouk. navodila, posvetovanja in priporočila našim izselje-niškim kandidatom vseh stanov, sklicujem prvi sestanek človekoljubov, ki se za ta vprašanja zanimai-o v svrho konstituiranja odbora, ki naj bi oživotvoril potrebno istiti-tucijo. Sestanek se vrši v nedeljo, dne 4. novembra t. 1. ob 9. uri dopoldne v zadnji sobi ljubljanske »Narodne kavarne« (Gosposka ulica). Nima nobene strankarske tendence. — Sklicatelj.
—I) Gojencem gledališkega tečaja ZKD. Zvezino tajništvo sporoča, da je vest o preložitvi prihodnje vaje od torka na da-našnn ponedelejk netočna in da se vaja vrti kot običajno v redu Jutri, v torek 30. t. m. ob pol 8. zvečer na običajnem mestu. — Tajništvo ZKD.
Ij— Esperanto. Za začetnike se prične redni pouk mednarodnega pomožnega jezika esperanta jutri 30. t. m. ob 19.30. v Šentjakobski šoli. Nove prijave se še sprejemajo.
U— Galoše in snežne čevlje dajte v popravilo samo izučenim Čevljarjem! — Čevljarska zadruga v Ljubljani. S17/n lj— Avtopromet na progi Ljubljana — Sv. Križ (pokopališče) in obratno vsako uro izpred kavarne Zvezda.
—lj Nepreviden skok s tramvaja. Na Zaloški cesti je skočil včeraj z drvečega tramvaja vpokojeni sodni oficijal Ivan Remec. Padel je tako nesrečno na glavo, da se je precej poškodoval in so ga morali prepeljati v bolnico.
Premog, dna, koks, angleški premog-oglje JURIJA,
Vilharjeva cesta za Glav. kol.. Kralja Potra trg 8, Miklošičeva cesta 4. Tel. 2820.
Iz Celja
—c Proslava desetletnice Češkoslovaške v Celju. Jugoslov. Liga v Celju je priredila v soboto zvečer skupno s Sokolskim društvom v proslavo desetletnice Češkoslovaške v društveni sobi v Celjskem domu predavanje, ki je bilo lepo obiskano. Poleg mnogo poslušalcev se ie istega udeležil tudi komandant celjskega 39. op., g. polkovnik Kostič, kot zastopnik vojaške oblasti in župan mesta Celja. G. profesor Orožen je krasno predaval o borbi Čehoslo-vaške za osvobojenje. V svojem predavanju je govoril o delu prof. Masarvka in drugih odličnih čeških mož med svetovno vojno doma in v inozemstvu za svobodo Cehoslovakov. Predavanje je bilo globoko zasnovano in so mu poslušalci z velikim zanimanjem sledili. Gosp. predavatelj je žel ob koncu za svoja izvajanja obilo odobravanja.
—c Drugo gostovanje m a rib. gledališča se vrši 2. novembra na vseh vernih duš dan. Vprizori se temu dnevu zelo primerna močna Zola-jeva drama »Thores? Ra-quin«, katera je doživela pri premijeri v Mariboru velik umetniški uspci;. Kakor ie ugajal zadnjič mariborski ansambel v komediji, tako bo tokrat gotovo tudi v tragediji. — V slučaju, da bo ta predstava boljše zasedena kot prva, se vprizori v sredo, 14. novembra Jonesova klasična opereta »Gejša«, ki zahteva zelo velik aparat.
c— Snaženje uradnih prostorov na mestnem magistratu, ki je bilo določeno na ponedeljek in torek, dne 5. in 6. novembra, se preloži na ponedeljek dne 12. novembra popoldne in torek dne 13. novembra cel dan. Stranke, ki so za ta čas povabljene na mestni magistrat, se naj oglase v sredo, dne 14 novembra ob navadnih uradnih urah.
c— Klub esperantlstov v Celju prireja tudi letos tečaje esperantske ga jezika za začetnike in one, ki se hočejo izpopolnjevati. Pričetek tečaja in kraj se Se naznanita. Prijave se sprejemajo v trgovini Go-ričar & LeskovŠek na Kralja Petra cesti.
c— Radićev pogreb se bo od danes ponedeljka dalje predvajal v  Mestne** kinu
S kongresa mednarodne konfederacije duševnih delavcev
O čem je razpravljal letošnji kongres mednarodne konfederacije duševnih delavcev« — Bodočnost pripada mladini.
KIJ tč
Najboljše, naftrafnefše, zato naJcenejSel
Splošni pomen Ietošmjega kongresa mednarodne konfederacije duševnih delavcev v Vairšavi je v tem, da ie pripravil gradivo in resolucije za zasedanje konzultrvne komisije, ki je bila ustanovljena za probleme duševnega dela pni ženevskem mednarodnem uradu dela. Ta korporacija ima v kortzultativni komdsilii večino zastopnikov, ker veltja za ofic&ielnega mednarodnega predstavnika duševnih delavcev. Praktični pomen kongresa se je pokazal že pri prvi točki programa, ki je govorila o kolektivnih pogodbah duševnih delavcev. Praikriični pomen kongresa se je pokazal že pni prvi točki programa, ki je govorita o kolektivnih pogodbah duševnih delavcev. Kongres se je pečal tudi s položajem izomiiteljev v službenem razmerju. Dosedanja zakonodaja je odvzemala izumi težjem sadove njihovih idej, če izvzamemo do gotove meje avstrijski zakon iz leta 1925, ki določa, da imajo delodajalci pravico samo do službenih izumov. Izum, ki ga napravi nameščenec izven službe, je njegov, delodajalec ima pa prvenstveno pravico do eksploatacije. Kongres je sprejel resolucijo, ki temelji na treh principih. Patent naj se podeli samo izumitelju, v bodoče naj bo prepovedano prodajati izmm, preden ni izpopolnjen, in anulira nanj se pogodba, po kateri so morali izumitelji prodajati izume izpod faktične vrednosti.
Glede izstopa novinarjev iz službe, če se izpremeni smer lista, je zavzel kongres stališče federacije novinarjev in zastopniki mednarodne konferedaci-je duševnih delavcev bodo to stališče v Ženevi zagovarjali. Kar se tiče zavarovanja duševnih delavcev, je kongres z velikim zanimanjem poslušal referat o poljskem zakonu z dne 24. novembra 1927» po katerem so duševni delavci vseh kategorij zavarovani za slučaj brezposelnosti, nezgode, starosti rn smrti. Poedinrm narodnim konfederacijam duševnih delavcev je bilo naročeno, nad izdelajo za s vaje zakonodajne skupščine moderne zakonske osnutke hi naj se potrudijo, da pride do modernega zavarovanja duševnih delavcev. Glede brezposelnosti duševnih delavcev je kongres proučil gradivo, ki ga je
Nova polarna ekspedicija
Parnik «Pectoria», s katerim se namerava kapitan VVilkins napotiti na južni tečaj, je že pripravljen 2a pot in odpluje te dni. Wilkinsova ekspedicija ostane delj časa v južnih polarnih krajih. Zato bo tudi dobro opremljena. Glavni stan ekspedicije bo na otoku Deception, do katerega prodre parnik Pectoria. Od tod polete člani ekspedicije z letalom do Grahamove zemlje, kjer bo druga baza ekspedicije. Z drugim letalom preneso na ta otok živila in tehnične pripomočke. Obe letali bosta opremljeni s sanmi, odnosno čol-nički, da bosta mogli pristajati na vodi in na snegu.
Namen VVHkinsove ekspedicije je ugotoviti, je-li med Viktoriino in Gra-hamovo zemljo samo morje, ali pa tudi kopno. Poročnik Dielson, ki bo spremljal Wilkinsa na ekspediciji, je izjavi', da VVHkins ne namerava doseči južnega tečaja, marveč da se ustavi kakih 800 milj od njega
Hohenzollernci v časteh
Kakšen duh vlada še vedno v Nemčiji, najbolj dokazuje dogodek, ki se je pripetil te dni. Po Nemčiji je potovala druga žena bivšega cesarja Viljema, princesa Hermina. V Hallu so jo spoznali in železniška direkcija ji ie lakoj dala na razpolago salonski voz. Javnost je bila seveda ogorčena tem bolj, ker je Železniška direkcija rezervirala princesi na kolodvoru dve tako zvani knežji sobi. Ker pa je bilo pohištvo v obeh sobah zastarelo, je direkcija pri neki tvrdki naročila novo pohištvo, za katero je plačala okoli 40.000 Din. Pohištva direkcija ni takoj plačala. Tvrd-ka ji je namreč stavila plačilni rok do maja 1. 1929.
To hlapčevstvo in klečeplastvo pred Hohenzollerci so obsodili vsi nemški listi izvzemši one, ki še vedno brenkajo na monarh i stične strune.
Arhitekt Loos pride pred
sodišče
Poročali smo že o senzacijonalni aferi, v katero naj bi bil zarMeten sloviti dunajski arhitekt iti kipar Loos. Osumljen in obtožen je bil, da je zapeljeval in oskrunil več deklic v starosti od 8 do 10 let, ki so mu služile kot modeli. Sloviti kipar je bil znan kot zelo soliden in miren mož in nihče mu takega dejanja ne bj prisodil. ' Zato je bila vsa javnost prepričana, da gre za zlobno natolcevanje in da je arhitekt najbrž postal žrtev zlobnih jezikov. Policija je uvedla obširno preizkavo in Izid je bil presenetljiv. Dokazano je namreč, da je tudi arhitekt Loos krvav pod kožo, čeprav je doslej skoro polnih 20 "et živel kot asket. Baje je oskrunil več mladoletnih dekMc. Sedaj ie državno
zbrala mednarodma konfederacija študentov, ko se ie podrobno pečala s tem problemom. Kongres je določil tudi smernice za nastop delegatov v Ženevi.
Posebno pozornost je posvetil kongres gledališkim igralcem, ki so v nekaterih državah izročeni na milost in nemilost raanih trgovskih age nt ur. Posredovalnice zahtevajo često pretirano provizijo in demoralkziirajo duševno delo. Kongres je zavzel stališče § 427. versaillske pogodbe, ki določa, da se dela ne sme smatrati za trgovsko blago. Ker je pa ureditev položaja duševnih delavcev odvisna od zakonodajnih skupščin, so v Franciji ustanovili med«parlamentanno unijo duševnega dela. Poslan&ka skupina ima 103, sena-torska pa 83 članov. Vsaka ima svojega predsedmiika in tajnika.
Kongres se je pečal tudi z moralnimi pogoji duševnega dela. Razpravljal je obširno o kulturni izmenjavi, brez katere ne more biti notranje solidarnosti, niti mednarodne organizacije. Za vzajemno spoznavanje je pa potrebno spoznati organizacijo duševnega dela pri vsakem narodu in zato je že dunajski kongres razmišljal, da bi kazalo z-dajati mednarodno publikacijo, v kateri bi bile vse potrebne informacije. Varšavski kongres se je obrnil neposredno ma mednarodni urad dela s proš-ntjo, naj izda to publikacijo. Glede izmenjave knjig in učnih pripomočkov deluje mednarodna konfederacija duševnih delavcev roko v roki s komisijo za duševno sodelovanje pri Društvu narodov in z njenim pariškim institutom tako, da sami ni treba skrbeti zl posebno organizacijo. Pač pa se je konfederacija temeljito pečala s problemom, kako bi se dala olajšati siromašnim duševnim delavcem udeležba na mednarodnih kongresih. Konfederacija se je spomnila tudi svojega naraščaja, dijaštva. Diinšrvo naii prevzame iz rok povojne generacije vodilno vlogo, kajti brez zdrave inteligence si ne moremo misliti kulturnega napredka. Dijaštvo se mora v prvi vrsti vzgajati v doihu mednarodne sloge. Cilii kulturnega sodelovanja ni asimilacija marveč koordinacija.
pravdnrštvo proti njemu dvignilo obtožbo.
Loosova zagovornika dr. Scheu in dr. Stieglant sta pri višjem deželnem sodišču vložila priziv proti obtožbi. Ce višje sodišče prizivu ne ugodi, pride ta škandalozna afera pred senat. Razprava bo seveda tajna in bo javnost izključena. Obtoženec ima v tem primeru pravico izbrati si dva zaupnika. Baje si ta izbere za zaupnika pisatelja Karla Krausa. dramatika Josipa Čapka ali slovitega francoskega romanopisca Ma urica Dekobro.
m
Iz kraljestva narave
(Znansteno kulturno filmsko predavanje ZKD.)
Zveza kuHarjui.h društev bo predvajala na prihodrnueni sporedu najnovejši •Ufa^-fftm »Iz kraljestva n*raivc« lNataw uaid Liebe). Mo-nuTTie«-talno filmsko d«?lo aacn poto>m edinstvenih ne-prekosilijiivdlh slok prikaz-u&e vse ono, ka.r je ugotovila imnonf doslej o začetku žniij-emja na zem-hji in o pcKstaniku čk>veka in vs-ega stvarstva. Ko«- Yt uistivari-la »Ufa« v tem ogromnem in res obČiudotvanja vrednem fllmskem umotivoru, je ne-preko&lpvo.
FLkn se pričerfja z razlago o postanku sve-ta. Fx<ikazuje n-arn zo:n!.-o pusto in prazno, morja in vode, nad katerima lebdi diuh boiji. V nadailjnjih torasnili slikah nam tilim prdikazuije znarast/venD razlago razvoja ži.vtyeoi]a na ze>mijii. Tu vidimo e.rK>»sanic:;d bitja, ahge, meduze, opaiz.uije.nio njih plojente m sledimo v krasnih sliikah vedno višjemu razvoju živalstva do sesaJcev ki do človeka. Borba za obstanek in spolni nagon kot prirodni zakon jt najvažnejše zagotovilo obstanka im na*voija življenja na zemkji. Film nam prikazuje Ljuba, ne aiut« nain.i2.jih bitij rja do kradija sfcvrastva — do človeka. V tem poglavju najdemo zanimivosti, kakrftnih rritooi nismo videli v Vtkan. Ljuba-vni akt bogomolk*, kl od Miežne ljubavi« požre saune«, ljubavni akt pajka, ki isto-tatko po aktu zastrupi samca, ga omami in končno iz sesa. Zanimiv Je žablji ljubavni koncert, dvoboj Jelenov, gosakov, vse iz hrepenenja po Uuoeznri.
V nada-iMnjem vidimo razvoj človeka od prvega spočetiia embrija do njegovega rojv.v;:. Zanimivi so slučai.Li pogostega ataviznia, katerega zasledimo v naravi. Tako vidimo zagoneten slučaj eboveka t ri'tnjimi luskami. Človeka, čigar obraz Je pokrit t dolgo dlako, kakor obraz oci-ce. Film nam končno v zadnoem činu pokaže tudi pTtčk>veka, Človeka v kameniti d<ot>i, njegov bol za obstanek, st«<vOe na kolen, prve po-Se>tk« umetnosiU. tehnike, prvi čoln itd. V slcde-6fch slikah pa vidimo ogromen kontrast današnjega
napredka človeštva, raiivotja umetnosti, znanosti
in tehnike. In tako gre Wove*tvo m vsa narava
in vse stvarstvo naprej po večnem zakonu prirode.
Ta prekrasni film. kacineca doslej se ni videla naSa publtika, bo predvajala ZKD ob sprem-
IjavTamru PT«davansa v Četrtek (praznik) in v nedeljo 1. In 4. novembra.
Predstave so ločene za ženske in moške In sicer: za ženske I. in 4. novembra ob pol II. url dopoldne v kinu Ideal, za moške 1. In 4. ob 11. url dopoldne v prostorih Elitnega kina Matica. Ta firlm, U e res umotvor m uspeh troletnega truda in dela. si mora ogledati vsakdo.
Odkritosrčnost.
Igralec: Moji roditelji niso hoteli, da b! r>ostal igiralec. — Saj se jim je želja izpolnila.
.S L O V P N S K 1   M A R O D» dne 27. oktobra 1928.
Stev 248
Rose. iR rtegufttute:
uznja
K o m a o
Na dogovorjeno doževo povelje je bilo zjutraj razglašeno, da dobe vsi vojaki plačo vnaprej. In kljub dozdevni doževi flegmatičnosti so začele krožiti razne govorice.
— Zdi se, da bo dož plačal vse iz svoje blagajne, — je dejal Mocenigo Trevisaniju.
— Ali ne vidiš, da se ozira na hišo zida Sperona? Morda je ta lopov doža nalagal.
— Le poglej, kako ošabni so poslaniki. Vsi dvomijo in tudi njim se zdi, da Benetke ne morejo zmagati.
— Tiho, Trevisami! Poglejte te grške sužnje, ki neso na ladjo velik železen zaboj. Patrijarh odpira zaboj. Križ božji Mornarjem in vojakom deli cela prgišča cekinov!
— Res je. glej, kako so planili na zlato!
— Vse kaže, da bodo Židi okradeni. Jaz se ne bom pritoževal, saj drugače ni mogoče poravnati z njimi računov.
— Dobro, Mocenigo, zdi se mi, da bomo slišali zdajle nekaj novega. Dož je izročil biriču listino, da jo prečita.
Birič je čital:
— Beneški židi so se hoteH upreti. CHavni krivci so nam znani. $e danes bodo izročeni pravici. Beneška republika je sklenila kaznovati uporne Žide prav tako kakor predrzne mohameda-ne. Sodni dvor se je zbral davi na doževo povelje in sklenil je izgnati dva-tisoč Židov iz Benetk. Zdaj pa čast in slava krilatemu levu sv. Marka! Bro-dovje dviga sidra in ima nalogo sprejemati dobrovoljce.
Množica mornarjev in delavcev je navdušeno sprejela ta razglas. Radostni in pohvalni klici množice so navdali doža s ponosom in samozavestjo. Ko je zagledaj ladjo z dobrovoljci, se je zdrznil. Za krov se je držal mlad mož. ki ga je hotel kapitan pahniti proč menda zato, ker ni imel mornariške uniforme.
— Za božjo voljo vas prosim, sprejmite me. — je zaklical mladenič, — ali pa skočim v morje.
Podali so mu roko in skočil je na krov. Dož je zamahnil z roko, toda ladja je bila že daleč. Odnašala je Taddea.
VI. * Beneška igra.
Zvečer po odhodu brodovja in po bogati gostiji, ki jo je priredil dož poslanikom vseh držav ter uradnikom in plemičem, ki so se udeležili svečane povorke, se je gnetla ogromna množica okrog kazina, ki bi se moral otvoriti opoinoči.
Pročelje je bilo bajno razsvetljeno. Slavonska garda je stražila vhode in držala na uzdi vsiljive prodajalce pijač.
V posebni dvorani, ločeni od drugih z brokatastimi zavesami, je bil na pro-vizorični tribuni orkester. Na obeh straneh so bile vijugaste stopnice iz karar-skega marmorja, zgorai pa štirje krasni levi iz brušenega kamna, držeči v tacah knjigo in meč.
Dvesto bakelj in dvesto lestencev Iz pestrega stekla je razsvetljevalo dvorano in slike nad vrati. V stranskih hodnikih so pripravljali zamorci sadje in zakuske, lakaji in brhke prodajalke so pa stale v paviljonih, polnih steklenih okraskov, emajliranih verižic, rož, trakov in čipk.
Ob stenah so stale mizice, na katerih je moral imeti vsak plemič, ki je držal bank, v rezervi nove karte, mošnjo cekinov in mošnjo srebrnikov. Igrati je moral z vsakim gostom, pa naj je bil maskiran tujec ali beneški plemič. Pod orkestrom je stala velika miza. na kateri se je igrala igra. znana v Benetkah pod imenom farao.
Igralci so bili maskirani, toda v kazino so smeli samo če so se legitimirali aktuarjem v lasuljah, sedečim spodaj pri stopnišču.
V nekaki loži, zamreženi kakor blagajna, je moral sedeti upravnik državne kovnice, ki je imel ključe od te dvorane.
Ura je kazala pol dvanajstih, ko se je žid Ottale v spremstvu svoje hčerke prerinil skozi množico radovednežev in odšel na svoje mesto.
Starec se ni mogel udeležiti odhoda brodovja, ker je bolehal in ker ie dobil od doža pismo. Alessandro ga je obveščal o sklepu sveta Desetorice gltde zidov, obenem je pa pisal, da se to ne tiče njega in da njemu ne preti nobena nevarnost. Dož ga bo že znal zaščititi, saj mu je bil vedno naklonjen.
Žida je doževo pismo zelo presenetilo. Se bolj ga je pa presenetilo Ziani-no pripovedovanje. Hčerka mu je namreč pripovedovala, da ie slišala ponoči v njegovi sobi čuden ropot, korake in nerazločne glasove v spodnji dvorani. Taddeo je grozil, da razbije njena vrata. Ko je pa vsa prestrašena klica'a očeta, ni bilo nobenega odgovora. Vsa iz sebe se je zaletavala v vrata, dokler se niso dprla. Ko je stopila v očetovo sobo. je našla očeta trdno spečega, okno nad kanalom pa odprto.
Ziana je vsa prestrašena in razburjena vpraševala očeta, kdo je ponoči rogovilil po hiši, toda starec ni ničesar slišal. V njegovi delavnici je bilo vse v redu, posoda, instrumenti in tehtnica za tehtanje denarja, vse je bilo na svojem mestu. Nič ni pričalo, da je David Gruss vlomil k židu in odnesel zaklad. Pa tudi doževo pismo je starca pomirilo.
Prebivalci Ghetta, ki jih je Ziana vpraševala, niso vedeli ničesar o nočnih gostih. Bila je tako razburjena, da se je hotela zateči k svojemu ženinu.
Ubogo dekle se je napotilo k arze-nalu. Toda admiral je strogo prepovedal puščati radovedneže v arzenal. Ziana je moTala čakati zunaj pred ograjo med ženami in starimi mornarji, ki so čakali, da pridejo iz arzenala delavci.
Toda kiparja Taddea ni bilo v arze-nalu. Videč, da ga ni od nikoder, je Ziana zaplakala. Kar je zagledala pred seboj ciganko.
Ottalova hči je plakala, ostudna be-račica je bila pa vsa srečna. Naslonjena na ograjo mostu blizu arzenala je ogledovala dva cekina, lesketajoča se na njeni dlani.
— Ubogi dečko, — je dejala blizu stoječim, — dva cekina mi je da!, ker sem mu povedala resnico. Ne vem, kako mu je ime. Zahajal je k meni v okraj Device Marije. Bil je imeniten dečko, ki se ni nasmehnil niti če sem mu prorokovala srečo.
— Ne verujem v svojo srečo. — je trdil. Davi ie prišel k meni s plaščem in mečem.
— To je tvoje. — je dejal, — prodaj in evo ti še dva cekina. Denarja ne potrebujem več. Židovka iz Ghetta me je izdala. Povej mi samo, da-li se še kdaj vrnem v Benetke. Na vojno grem. Danes se odpejljem z brodovjem, ki odpluje v Tumis.
— Smilil se mi je, — je nadaljevala ciganka,—kajti me vedeževalke uganemo vse. Uganila sem, da mu je mnogo ležeče na tem. da se vrne. Ime vaše iz-yoljenke mi ni znano, — sem mu dejala, — vidim jo pa od tod, kako vam pohiti naproti na slavonsko obalo. Vse ji odpustite, ne boste je več dolžili. Vrnete se tako samozavestni in ponosni, kakor je dož v Benetkah.
— A potem, dragi moji, je odšel mladenič ves potrt in razočaran na ladjo. Prepričana sem. da je že na krovu.
Kar se je začul za cigankinim hrbtom pretresljiv krik. Zakričala je Ziana, ki je hitela na vso moč v pristanišče. Ko je prišla na obalo, se je videlo brodov-je samo še kot črna lisa na obzorju. Z brodovjem je rjluj na širno morje njen ženin.
— Čemu me vodite sem. oče? — je vprašala, ko sta stopila v bajno razsvetljene dvorane kazina. — Res je tu vse čarobno, toda solz v mojih očeh ae more posušiti. Zdi se mi, da sem še vedno igrača težkih sanj. Po povratku iz pristanišča sem bila preslaba, da ">i ustregla želji grofice d'Azola, ki je poslala slugo pmoe. Kaj neki mi je hotela povedati? Tu je gospod inkvizitor, ki nama morda odgovori na to vprašanje.
Grimani ie baš vstopil v igralnico, držeč masko v roki. Spotoma je paznikom nekaj naročal. Bil je v dominu in ime! ie lasuljo na glavi.
Zdelo se ie. da je inkvizitorja zelo presenetila bledica na obrazu zidove hčerke. Prihajal je od gostije pri ložu in čim je zagledal Ziano. ie dejal:
— Grofica bi rada govorila z va.i.i med štirimi očmi, gospodična. Izvolite se potruditi z menoj. Vi pa, Ortaie, gotovo veste, da bo dož počastil igro s svojo navzočnostjo Njegova Svetlost mi je naročila, naj vas znova zagotovim o njegovi naklonjenosti. Porabim to priliko za prošnjo, da mi posodite noco: dvesto dukatov.
— Gospod inkvizitor... je za.iecljal Ottale.
— Dobro ... vrnem vam jih, iaj sem družabnik banke gospoda Arnolfa, ki prihaja iz Florence. Bogat je baje kakor kralj. Spremim Ziano h grofici in takoj jo privedem nazaj.
Ottale je zrl za hčerko, ko je šla čez trg proti palači. Kazino je bilo oddaljeno od nje komaj dva koraka.
— Morda bi bilo bolje, da je nisem privedel sem. — je pomislil, — toda ta prizor jo bo razvedril. To dražestno dete mi ie bolj pri srcu, nego lastna koža. In vendar je bila izdana davi odredba proti mojim rojakom. Kje neki je dobil dož toliko denarja? — je nadaljeval žid svoj samogovor in se oziral na ložo, v kateri je bila njegova pisarna. — O tem se prepričam na nocojšnji slavnosti. In dasi mu njegovo dostojanstvo prepoveduje masko, upam, da bo našel primeren trenutek, da spregovori z menoj.
Komaj je Ottale odšel, sta vstopili dve maski, obe v črnem dominu in s tri-oglatim klobukom.
— Pasja noga, dragi vitez de la Plu-mardiere, hvaležen sem vam. da mi hočete vnaprej pokazati pozorišče najinih junaških činov. Zaveznika sva in sreča bo nama odslej naklonjena.
— Sreča je ženska, — je odgovoril vitez de la Plumardiere. — Toda če vam bo tako naklonjena, kakor grofica d'Azola ... dragi markiz._
KDOR OG! AšUJE,
TA NA»»or,>"f|-!
tazi. Ko je bila stara hčerka nekai ur, jo je vzel v naročje in stopil k oknu, da jo pokaže svoji svakinji, ^e. Tor-rance. Trdil je, da je hčerka vsa po njem, da ima ušesa, usta. oči n nosek kakor on. Slednjič je položil hčerko v zibelko in hitel k draguljarju, "mil se je in prinesel komaj nekaj ur stari hčerki biserno ogrlico, dvakrat da jšo nego je bilo hčerkino telesce. Pozne j-j, ko je hčerka že pila mleko iz steklenice, je Caruso vsak večer hitel na vso moč iz gledališča, da bi mogel Glorii sam držati steklenico. Prinese! je l.čer-ko iz detske sobe, želel ji je dober tek, ji zapel primerno pesem in držal steklenico tako dolgo, dokler ni popila vsega mleka in zaspala v njegovem naročju.
V tem času je nastopal Caruso v vlogi Eleazarja v operi «2idovka». Vsi kritiki so se strinjali v tem. da je dosegel v tej vlogi višek svoje umetniške karijere. Zdelo se je, da ima slavni pevec vse. kar si more želeti človeško srce — mirno in srečno domače ognjišče, prekipevajoče zdravje, neizmerno bogastvo in slavo. Čez 18 mesecev se je vrnil v Italijo in umrl.
Kako je bil Caruso izžvižgan
Slavni italijanski pevec je živel spočetka v zelo slabih gmotnih razmerah. — Zanimive zgodbe iz Carusovega zakonskega življenja.
Pred svojo sijajno karijero je živel Caruso v tako slabih gmotnih razmerah, da je razmišljal o samomoru. Če bi bil imel takrat toliko denaria. da bi si bil kupi! revolver, bi svet ne bil spoznal njegovega krasnega glasu. Caruso je nastopal kot tenorist v potujoči družbi, ki je gostovala po manjših italijanskih mestih. Na oder so ga pustili samo. če je glavni tenorist zbolel, tako da ga je moral zastopati. Nekega dne je prispela njegova gledališka družba v malo mestece, kjer je imel Caruso slučajno znance. Ravnatelj mu je izjavil, da ga tisti večer ne potrebuje in Caruso je odšel s svojimi znanci v gostilno, kjer se je pošteno nacukal ruj-nega italijanskega vina. Ko je bila družba najboljše volje in ko so že vsi navdušeno prepevali, so se naenkrat odprla vrata in na pragu je stal s'uga gostujoče gledališke skupine. Povedal je. da ravnateli zahteva, naj se Caruso hitro vrne in zastopa nenadoma obolelega glavnega tenorista.
Caruso je zapustil gostilno in se pojavil na odru, toda občinstvo je takoj spoznalo, da ga ima pevec pošteno pod kapo. Posledica je bila. da so Corusa izžvižgali. Vendar so pa bili med poslušalci tudi lljudje z dobrim posluhom, ki so spoznali njegov krasni glas. kajti ko_je drugi večer Caruso resno razmišljal o samomoru, se ie zglasil v njegovem skromnem stanovanju ravnateljev sel. «Požuri se Caruso, je zaklical presenečemu pevcu, občinstvo je izžvižgalo tenorja. Vsi zahtevajo tebe.» Caruso je seveda protestiral, češ. da niti njegovega imena ne poznajo in da je izključeno, da bi zahtevali, naj nastopi on. Ravnateljev sel mu je pa pojasnil, da publika ne izgovarja njegovega imena, pač pa kriče vsi v en glas, naj nastopi ubriaco, kar pomeni v italijanščini pijanec.
Caruso je res nastopil in dosegel presenetljiv uspeh. Ravnateli ga je po predstavi poklical k sebi. sprejel ga je zelo prijazno in mu takoj zvišal plačo na 10 lir za vsako predstavo. To je bil začetek Carusove karijere. Čez nekaj let je dobil za kratko gostovanje že 40.000 funtov šterlingov. Carusova druga žena. rojena Američanka, pripoveduje v svojih spominih mnogo zanimivih zgodb iz moževega življenja. Med vrsticami se da citati, da Caruso ni bil mož, s katerim lahko žena počne, kar hoče. Nasprotno, bil je zelo samozavesten in zahteval je brezpogojno pokorščino. Misleč, da mu bo bolj všeč. si je kupila njegova žena nekoč moderno obleko iz črnega žameta, globoko dekoltirano. Caruso je kar besnel.
«V tej obleki ne smeš z doma!» je zakričal srdito. «Saj se ti vidi ves hrbet. Takoj se preobleči.« Žena je zaplakala in hočeš nočeš se je morala ukloniti. Drugi dan se je vrnil iz gledališča, stopil je k ženi in ji obesil okrog vratu krasno biserno ogrlico, češ. to je za tvoje solze, draga Dora. Dobila ie torej bogato odškodnino zato, ker ie morala sleči preveč dekoltirano obleko.
Leta 1919. sta se vrnila zakonca Caruso v Ameriko in v decembru se jima je rodilo drugo dete, hčerka, ki sta ji dala ime Gloria. Caruso je bil v eks-
Menihi na Rivijeri
V neposredni bližini najrazkošnejšega in najrazuzdanejšega kotička sveta, zranc mondene Rivijere z njenimi hoteli, kazini in džezbendom stoji na otoku Sv. Honorata trdnjava iz pradavnih časov, ki je popolno nasprotje življenja na obali. Zvonenje samostanskih zvonov sc razlega skupno z zvoki džezov in saksofonov, zabave in ljubezni željni ljudlie žive v neposredni bližini najmir-nejših, na.7skromnej.sih in najponižneiš'h ljudi na svetu in razumejo se zelo dobro. Toda menihi iz samostana sv. Honorata niso zaprli vrat pokvarjenemu svetu. Nasprotno, prišli so mu naproti in mu odprli vrata na stežai. češ. vi vsi. moški in ženske, lahko pridete k nam in se udeležite našega življenja, kakor se mi udeležujemo vašega.
En teden v letu imajo vsi letoviščarjl dostop v samostan. Te dni proslavi samostan imbilej ustanovitve, ki datira iz leta 1000 po Kristusu. Do zadnjega je bil ogled samostana dovoljen samo moškim, zdai ie pa prelat odredil, da se lahko odpro samostanska vrata tudi ženskam. Pobožni mož misli, da bodo ženske, ki prihajajo iz burnega življenja iazzbenda in reflektorjev, zahrepe-nele v samostanu po veliki tišini in da najdejo med samostanskimi stenami vsa i za nekaj časa mir.
Mi bratje iz cistercijanskega reda. je pripovedoval rnladi menih Bernard letov iščar jem, živimo tu res kakor v nebeškem kraljestvu. ? vendar ne v senci smrti. Samota. t:šina in molitev so edino naše veselje. Tam zunai med svetom imamo prijatelje, ki prihajajo k nam. kadar so potrebni miru. Nad 800 let se zaletava veter v zidovje starega samostana in vendar je v njem vse še tako, kakor ie bilo pred davnimi časi. Menihi pa niso povsem nemoderni. V svoji osamljenosti imajo vsaj včasih stike s civilizacijo in tudi električno razsvetljavo so si sami napeljali.
Volneno blago,
svilo,
popelin i. L d.
za žalne obleke
A.&E. SKABERNE Ljubljana
Služkinjo
ki zna tudi kuhati in opravljati vsa hišna deda, išče boljša stranka. — Ponudbe na opravo tega lista pod »Služkinja 2061«.
*ipmrila se izirlDjiio Mn ii atifco
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograi HugOD tlibSer. Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 25 89/T
Opremljeno sobo
elegantno, z električno razsvet* Ijavo in posebnim vhodom v centru mesta — išče gospodič* na. — Ponudbe pod «Novem-ber/2056» na upravo «S1 Nar.».
Odlični
šlezijski premog
in koks. promptno iz skiadiSča ter trboveljski premog doba/vlja Cebm.    Wolfova    1.    tel. 2756.
92/T
Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod
Zapustil nas je po daljšem, muke-polnem bolehanju naš brat, sin svak in stric, gospod
Danijel Miar
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 30. oktobra ob 4. uri pop. iz javne bolnice na pokopališče k Sv Križu, kjer bo položen k večnemu počitku.
LJUBLJANA, dne 29. oktobra 1928.
Žalujoče rodbine: Gradlšar, Mrak, dr. Arh.
Žaganje drv
z motorno žago. Uran Frank, Vil-hairjevia cesta. Telefon 28-20. 16-T
Gostilna Krof
toči izvrstno, novo dolenjsko vino, na praznik dobre Jetrne in mesene klobase. 2077
Snežne čevlje
Ln galoče dajte v popravno samo strokovnjaku Avg. škofu, čevljarju, Borštnikov trs Stev. t za Jramskfm  gledališčem. 04/T
Strojni ključavničar
išče stalno službo. — Nastop takoj. — Ponudbe pod «Klju* čavničar/2058» na uparavo «S1. Naroda».
Prazno sobo
S souporabo kuhinje išče mlad zakonski par brez otrok. Ponudbe na upravo tega lista pod »Takoj 2062«.
Za praznik Vseh svetnikov
nudim ceni. občinstvu na grobne dekoracije, lavorje, palme, torizaate-me, cvetlice, šopke, vence k<l. — M. Keše trg. vrtnar. Linhartova ul. št. 5. pri starem pokopališču.
2067
Stanovanje
dveb sob. kuhinje in pritikiin išče miren mlad zakonski par v novi aH stari hiš.;. Ponudbe z navedbo cene na opravo tega Lista pod ► Čistost 2033«.
P0H - PERJE ftMIKLAUC U0BLJAN
Ti
Specijalna tovarna strojev zi obdelavo lesa
KLEIN & STIEFEL v Fnldi
Zastopnik:
Peter Angelo, Ljubi ana
Gledališka ulica, 4/1.
Specijaliteta: mizarski in kotarski struji posamezni in v vsaki kombinacij z vdelanimi elektromotori! (pogon brez jermena) kakor 'udt vsi stroji za jermenski pogon.
Dolgotrajen kredit brez menične podlage
Zahtevajte ponud »o ai brezplačni obisk zastopnika.
Ure to Je: ioeto ZaajaatfOi « Za «N »rodne tiskarno*; t ran
Za oprava lo inseratnj dal Usta: Oton Chriatot - Vu t Ljubljani