#0fj, ■*B>*G4r/'

f
i
i     V
Način prikrojevalne umetnosti po sorazmerni teoriji.
Za samopouk
in za podlago pri Šolskem pouku
spisal in izdal
Matija Kune,
krojaški  mojster  v  Ljubljani.
Z 10 velichui tabelami in 50 izvirnem! vzorci in z dodatkom slovarčka
za krojaško obrt.

Ljubljana.
Samozaložba. — Natisnila Klein in Kova«. 1890.
\ »«• pravic« m i»riiir>.iij«'jo.
I
NEUMORNEMU POSPEŠEVALCU
OBRTNEGA POUKA NA KRANJSKEM
BLAGORODNEMU GOSPODU
vitezu Frana Josipa reda, cesarskemu svetniku, tajniku kupčijske in obrtniške zbornice, deMnemu poslancu Kranjskemu itd. itd.,
urlanostno   poklonil
pisatelj.

k  slovenski  izdaji.
sta 1884. sešel sem se na Dunaji prvikrat z gosp. Janezom Richterjem iz
SDečina pri Labi na češkem. Ta veščak v krojaški stroki izdal je leta 1879.
|v nemškem jeziku knjižico „Kurze Anleitung in der Technik des Zusehiiei-
'-r ,,  dinis"  in je izdelal pozneje tudi risalne vzorce za krojaško obrt, katere
i *fl je vis. c. kr. ministerstvo za bogočastje in pouk z naredbo z dne 14. aprila
1881 potrdilo za vporabo pri strokovnem risanji na obrtnih nadaljevalnih
šolali v Avstriji.   Odlikovani  bili so ti vzorci tudi na razstavi v Trstu leta 1882.
čeravno je bilo Eichterjevo delo namenjeno le za prvotni pouk strokovnega
risanja v šolah,   kakeršnega  smo  pogrešali  dotlej,   izprevidel sem vendar na prvi
hip, da je njegova učna metoda v polni meri zaslužila častno priznanje, ter da se
•je ž njegovim delom postavil temelj, na katerem bode mogoče zboljšati način pri-
krojevanja in ga popolniti.
Ker svojim rojakom podajem v roke prvo slovensko strokovno knjigo za našo obrt, zdi se mi pač umestno jih seznaniti nekoliko z utemeljitvijo in napredkom naše strokovne literature po svetu, da jim bode moč ceniti pretežavni trud onih mož. ki so do denašnjega dne z vprav nejednakimi uspehi donašali gradivo za našo vedo. Ti možje, ki so obelodanili lastne skušnje v prid svojih tovarišev, pripomogli so, da prištevamo nekdaj primitivno naše rokodelstvo glede na prikro-jevanje k umetnostim!
Najstarejšo in še danes najbolje znano metodo za prikrojevanje izumil je pred več nego 50 leti Compaing v Parizu. Nemška izdaja izšla je 1842. 1. v Pragi in Berolinu pod naslovom:   „Oompaing"s Zuschneidekunst der Herrenkleider".
Francoska šega bila je takrat merodajna po vsej Evropi. Pariški modeli veljali so povsod. Kako pa so tam modele prirejali ? Načinov je bilo mnogo. Omenjam le, da so celo poleplali život z papirnatimi kosci tako, da se je napravila nekaka skorja, katero so izrezovali. Rabili so vže tedaj različne merilne pripomočke. Sestilo in grezilo bilo je navadno orodje prikrojevalcu. Sploh pa je zaradi pomanjkanja teorije sleherni mojster deloval „po svoje" trudeč se, »razviti raznovrstne oblike života v planoto". Imenovali so take životne modele Taille ali Oorsagge.
Oompaiugnova zasluga pa je izumljenje one metode, po kateri se je omogočilo seznaniti ves svet s francoskimi modeli in z najnovejšimi kroji. Ta metoda je mehanični prenos vzorca z povekševalnimi oziroma zmanjševalnimi merili, tako-zvanim „Reductions - Schema".
• ♦<   (i   >♦ • —
Ker so po tej metodi prirejeni še dandanes vzorci po vseli modnih časnikih, pojasniti jo hočem. Vzorec kroja je postavljen v pravi kot, stavne točke za njegovo obliko pa se vstavijo po črtali držečih od vodoravne in navpične črte kota. Vstavljeni so ti vzorci navadno za tako zvano normalno postavo z 48 cm v polovici znašajočo prsno širino. Prikrojevalec, ki kroji po tej metodi, pomeri svojemu naročniku prsno širino. Na to poišče merilno palčico jednako dolgo s polovico vzete mere. S tem merilom, ki je razdeljeno v 48 delov, prenese na to vzorec tako, da iz pravega kota vstavi one številke, katere vidi na vzorci, ki postane na ta način po dolgosti dotičnega merila primeren vzeti prsni širini.
Ker se pa vstavljajo tudi dolgostiie stavne točke z istim merilom, je umevno, da postane model primeren le taki postavi, katere hrbtna dolžina je ista kakor polovica prsne širine.
Na to metodo postavil je tudi ranjki Klemm svojo knjigo „Handbuch der hoheren Bekleidungskunst", katera je v stotisočih izvodih razširjena po vsem svetu.
čeravno ta knjiga ni koristila pravemu znanstvu zaradi njene mehanične metode, omogočila je vendar marsikomu, ki ne umeje prikrojevalne umetnosti, izvršbo njegovega obrta, in ostane glede na njeno drugo vsebino vedno jako rabljiv pripomoček pri krojaštvu.
Leta 1840. dospel je ranjki G. A. Muller, znanstveno naobražeii mož, kot krojaški pomočnik v Pariz. Ko mu je delo pošlo, poskusil je tudi on slabo stran našega obrta, a slučajno seznani se z Nemcem lhiechhornani, ki je takrat došel iz Berolina, da bi v Parizu učil prikrojevanje. Njegova metoda pa ni bila kaj prida. Miiller pa, ki je bil v obče naobražeii in je znal izvrstno risati, pomagal mu jo je zboljšati ter je prevel tudi njen tekst v francoščino, tako da je bilo prvemu mogoče v Parizu otvoriti šolo za prikrojevanje. S tem zboljšal si je tudi Miiller svoje gmotno stanje. Vže tedaj izumil je pa nov način za prikrojevanje, ki ima prvi čisto znanstveno podlago. Imenoval ga je „Anthropo-trigonometrija". S čudovito vstrajnostjo delal je poskušnje in leta 1849. je, vrnivši se v svojo domovino, otvoril v družbi z H. Klemmom danes svetovno znano „Evropsko modno akademijo v Draždanah". Leta 1869. pa je izdal s sodelovanjem g. Antona Gunkelna monumentalno knjigo „Uie gesammte Faclnvissenschaft des Schneiders" v nemškem, francoskem in angleškem jeziku. Njegova metoda pa, opirajoča se na zakone stroge znanosti, postala je sicer vir nadaljevalnemu delu, a navadno naobra-ženemu strokovnjaku pa je bila preučena. Prirediti je moral celo lastnim učencem olajšave, po katerih so v praksi delovali, vendarle več ali manj mehanično.
Mnogo časa trajal je boj za najboljšo metodo. Smoter vseh strokovnjakov bil je izumljenje „direktne konstrukcije". Ostal pa je neizvršljiv radi nesigur-nosti pri merjenji života, „ker ga ni merilca, ki bi mogel vzeti človeškemu životu zaporedoma ene in iste mere". Izumili so torej zopet aparate za merjenje život-nega držanja, in dosegli ž njimi precejšne vspehe. Popolnjenje Miillcrjeve metode posrečilo se je pa pred tremi leti g. A. Gunkelnu, učitelju na Draždanski akademiji. Izumil je aparat, katerega merilec životu obloži in ki je tako sestavljen, da je mogoče pri sicer težavnem merjenji pet in dvajsetih mer določiti obliko in držanje života tako natančno, da se nariše model brez računenja geometrično po narisu lokov, kateri v presečiščih dajo obliko slehernega života, ali tako zvaui „ temelj ni model-'.
—•-♦< 7 >♦ •—
Po mojem prepričanji dosegel se je s to iznajdbo vrhunec umetnega prikrojevanja s podstavo temeljnega modela. Čeravno ta metoda prekaša vse druge, ki navzlic aparatov no dosegajo istega vspeha, in je v mnogih slučajih in pri najvišjih zahtevah jako koristna, pa vendar ni taka, da bi mogel prikrojevalec izhajati samo ž njo. Ne le, da treba mnogo pouka, kako prirejati iz temeljnega modela oblike različnih oblačil, meriti in krojiti ni mogoče brez aparata! Zato pa mora vsak prikrojevalec znati poleg te metode še kako drugačno, za katero ni treba jemati mere z aparatom.
Tacih metod je mnogo. Razlikujejo se večinoma le v tem, da so manj ali več praktične. Nekatere imajo za raznovrstne postave života posebne položne razrede. Na enaki način sestavljena je metoda F. A. Hoffmana, objavljena v jako obširni knjigi „Lehr- und Lesebuch fiir Manner- und Frauenkleidermacher", katero je leta 1880. izdala Nižje avstrijska kupčijska in obrtna zbornica. Pouk po tej metodi pa je težaven radi tega, ker je težko zapomniti si stavne točke različnih razredov.
Skoro po samih izkustvenih pravilih (empiriki) sestavil je Roussel v Parizu svojo metodo. Nekaj stavnih točk, ki se preračunajo iz številk, katere niso v dotiki z životnim razmerjem, našel je, kakor sam piše, po naklučji. „Anthropo-geome-trična" metoda, po kateri učita Ost in Lutz na južno-nemški akademiji v Stutt-gartu, sloni pa na podlagi životomerstva, a spojena je deloma tudi z empiriko. Za vse te metode pa je treba obilo šolske predomike. Vporabljati jih morejo le prikrojevanja vže vešči strokovnjaki, a nikakor pa ne prijajo za samopouk pričetnikom.
Ker sem postavil svojo metodo deloma na podlago Richterjevo, omeniti mi je konečno še iste vire, iz katerih je on zajemal. Riehter sam učil se je vže leta 1845. prikrojevanja pri Lavigneti v Parizu, in ker je izvrševal dolgih 50 let svojo obrt, sodelujoč mnogo pri časnikih modne akademije od početka njene vsta-novitve, bil je pač zmožen, sestaviti na znanstveni podlagi vzorce, katere rabijo pri šolskem pouku.
„Sistem Lavigne" razširjen je mnogo po svetu, četudi se sestavlja kroj na podlagi jedne same mere, ima pa vendar prednost, da ne potrebuje prikrojevalec prenaševalnih meril (palčic). kakor pri Klemmu. marveč da sestavi kroj edino po centimeterskem merilu potom sorazmerne razdelitve.
Piere Rondel v Parizu izumil je leta 1877. mehanični aparat, „(Jonformator" imenovan, in ta pokazal je šele, da treba stavne točke zadnjega dela v vodoravnih črtah spojiti s sprednjim delom. S tem odstranilo se je težavno prikrojevanje po različnih razredih. Leta 1879. pa je učil v Herolinu E. Kuhn na isti podlagi, mesto mehaničnega aparata osnoval pa je kroj po merah. Na teh iznajdbah sloni Richterjeva metoda, a njegova zasluga so znanstveni iz telesnega sorazmerja izvirajoči dokazi za pravilnost njegovega pouka. On priredil je, kakor mi to potrjuje najveljavnejši veščak v Avstriji g. Wendelin Mottl v Pragi, to metodo po najpriprostejem načinu pravilno in rabljivo.
Ker pa je bila, kakor sem vže omenil, namenjena le za risalni predmet v obrtnih nadaljevalnih šolah, strinjala se je znanstveno kakor Laviguetova metoda le z jednim slučajem životne postave ali s tako zvano „normalno postavo". Tre-balo je torej po jako poučnem načinu in sicer brez aparatov iskati vse stavne točke za drugačno životno razmerje po merjenji života. Ker pa je merjenje stavnih
66
-----»-K   g   >♦-•-----
točk brez aparatov toli težavno, da se moremo zanašati le redkokedaj na vse mere, tudi Riehterjeva metoda zaradi tega ni mogla popolnoma zadoščati praktičnim zahtevam.
Poučna metoda Eieliterjeva zdela se mi je pa izmej vseh najpripravneja za samopouk; namenil sem se torej preosnovati njegov sistem tako, da bi bilo moč le s podlago treh glavnih mer, katere more sigurno vzeti vsakdo brez aparatov, postaviti pravilen kroj za život.
Sešel sem se torej drugikrat z Richterjem z namenom, da bi skupno pre-osnovala njegovo metodo. A ni se nama posrečilo najti temelja za tako sestavo kon-strukeije, kakršno sem želil. Nato pa sem pričel na podlagi raznovrstnih sistemov sam delati poskušnje in po mnogem trudu posrečilo se mi je prenesti temelje najboljše sorazmerne teorije na Richterjevo metodo.
Ko sem se tudi v praktični izvršbi prepričal o pravilnosti svoje metode, izdelal sem nemško knjigo: „Die Zuschneidekunst, populare Darstellung einer proportionalen Theorie fur den Zuschnitt der Herrenkleider", in po soglasnih izjavah merodajnih strokovnjakov o mojem delu smem reči, da podajem svojim rojakom v roke knjigo povsem prikladno denašnjemu strokovnemu znanstvu, poleg tega pa tako jednostavno in lehko umljivo, da ni mogoče tako težavne snovi poljudneje razlagati nego je to izvršeno v moji knjigi.
Dodal sem pa tej knjigi, z vrlo pripomočjo korektorja g. Ivana Pintarja, sestavljeni nemško-slovenski slovarček, ki naj bode mali pričetek naši strokovni terminologiji in naj pomore v pravilno in jednakomerno tehniško izrazovanje pri krojaški stroki.
Ce mi tudi sedaj ni mogoče bilo podati svojim rojakom te knjige povsem dovršene v jezikoslovnem oziru, ni ravno moja krivda. V lepoznanski literaturi smo sicer vrlo napredovali, a moja knjiga naj pokaže našim rodoljubnim pisateljem, strokovnjakom, koliko nujnega dela jih še čaka pri sestavi terminologije za rokodelstva, katera morajo rabiti še dandanes največ tuje izraze in poimenovanja v svojih strokah. Pospešujejo naj z vzajemnim delom napredek mej slovenskim obrtništvom s tem, da mu gladijo pot do omike in blagostanja v materini besedi!
Neimajoč na razpolaganje in v vzgled v svoji stroki ničesar podobnega v slovanskih jezikih, bilo mi je delo pretežavno. Ceniti ga. more le oni, ki je vže oral literarično ledino in pustovje. Kedor bode delal za menoj, imel bode glajši in ravnejši pot!
Ljubljana, meseca avgusta 1890.
Pisatelj.
2
L poglavje.
0 teoriji sorazmerne metode za prikrojevanje.
i
jjbleka nima le namena pokazati človeškega života, kakeršen je, marveč
taeega, kakeršen bi moral biti, to je: „soniercn in lep". S tem nazorom Richter-
jevim strinjam se jaz popolnoma, in odmerjam celo zadnjemu odstavku prvo mesto.
Da se pa ta namen doseže,  treba je  vsekako  seznaniti  se  vsaj površno z
normalnim ali pravilnim vstrojem človeškega telesa.
V mnogih nemških knjigah vrši se ta seznani na preučeni podlagi. .Različne podrobnosti anatomije pa vendar po mojem mnenji ni neobhodno treba znati, da se oblači život po gotovih šegah.
Na tab. I. postavil sem torej dve  normalni podobi človeškega telesa, kateri bodeti zadoščali  našemu  namenu.    Osnovni načrt, ki bode podlaga kroju, narisal snu tako na život,  da učenec tudi na njemu najde stavne točke kroja,  in na ta način najložje razumi, od kod izvirajo in kako se merijo. Sorazmerno metodo nam je tolmačiti tako-le:
„Za merjenje telesnega sorazmerja napravila si je veda vže v starodavnih časih temeljne jednote, povzete po dolgosti kacega telesnega dela, kakor dolgost glave i. t. d. Take temelje rabili so strokovnjaki pri izvršbi dela, bili so pa tudi pripravni za pouk učencev pri kiparstvu in slikarstvu. Z njimi dobila je umetnost, ki je prvotno izvirala iz priprostega rokodelstva, znanstveno ali teoretično podlago".
Po Leonardu da Vinciji je sorazmerje človeškega telesa dokazano po naslednjej geometrične] razdelitvi.
„Narava" — pravi Vinci v svojih spisih — „drži se pri ustroji človeškega telesa reda, da je obraz od spodnje čelusti do temena deseti del telesne dolgosti. Jednako razmerje najdeš v roki od zapestja do špičke kazalca. Glava od brade do temena je osmi del, noga pa sedmi del normalnega človeškega telesa. Od glave do nog je toliko dolžine kakor od kazalca jedne roke do druge pri razpetih rokah".
V Erjavčevi „Samotologiji" (Nauk o človeškem telesu) beremo naslednje: „Okostnica daje v glavnih črtah vže obris telesnemu ustroju, ter je ob jednem zaradi trajnosti najimenitnejši del, po katerem najpreje spoznamo človeško ali vretenčerjevo telo. Glede tega je tako važna, kakor n. pr. prvi črtež za kakov naris, ter je s celotnim telesnim vstrojem v taki tesni zvezi, da vže po posameznih kosih okostnice lckko sklepamo o telesni celoti".
—~< 10 >♦—
Iz tega znanstveno utrjenega sorazmerja človeškega telesa izvira tako zvaua proportionalna ali sorazmerna metoda za prikrojevanje obleke. Ta nauk o sorazmerji telesa smemo torej na podlagi praktičnih izkušenj brezdvomno rabiti za osnovo temeljnega načrta kroju, torej za sorazmerno razdelitev stavnih točk.
Po tej metodi sestavljal se je kroj vže davno. Podlaga ji je bila le jedna sama mera prsne širine, po kateri so se vstavljale ne le stavne točke širine, marveč tudi dolgostne točke. Vzorec sestavljen po tej metodi pa je prijal le onim životom, kojih hrbtna dolžina je bila jednaka polovici prsne širine; a zadoščati mogla je ta metoda toliko časa. da se je po raznih poskušnjah z aparati, katere sem omenjal v predgovoru, izumil boljši način. Neprimerje, katero je nastalo v dol* gostnih stavnih točkah kroja, popravljalo se je tedaj pri praktični izvršbi.
Popolnjenje korporisnietrije (životomerstva) pokazalo nam je še le razmerje mej hrbtno dolžino, do prsne in pašne širino, in tako se je vtemoljila podlaga za konstrukcijo kroja po širokostnih in dolgostuih merah.
S to iznajdbo je bilo moč ..pojm normalnega života" raztegniti skorej na vse dolžine in širine različnih životov. Po teh velevažnih iznajdbah prištevamo sedaj „nenormalnim" samo še pohabljene in grbaste živote.
Ta veliki napredek razširil je umetno in okusno prikrojevanje in omogočil vporabo lepopravilnih oblik za sleherni život. Olajšal je neizmerno ves nauk o temeljnih konstrukcijah ker je pomanjšal število »nepravilnih teles".
II. poglavje. 0 glavnih (konstrukcijskih) merah.
Za načrtovanje životnega kroja po moji metodi potrebujemo tri glavne mere, in sicer:
1.  Zgornjo (prsno) širino G—B.
To mero vzemi na vrhu telovnika, tako da obsežeš z merilom život pod pazduho okolu najmočnejšega dela pleč in prsij. Pri takozvanem normalnem modelu, ki nam bode podlaga pouku, znaša ta mera 96 cm. Ker pa načrtamo kroj vedno le za polovico života, to je od prsne do hrbtne sredine, zapišimo si le polovico te mere.   Znaša torej 48 cm.
Pri tej meri treba je stroge pazljivosti, posebno da ne zdrkne mera pod plečue lopatice in da je spredaj v največji polnosti prsij. Napačna mera prsne ši rine pokvarila bi najvažneje stavne točke načrta.
2.  Spodnja (pašna) širina J—G.
To mero vzemi stikoma nad kolčnicami. Obsezi z merilom život vodoravno okolu pasu, ne da bi mero preveč nategnil. Pri našem vzorci znaša spodnja širina S4 cm. Zapišimo pa tudi le polovico, torej 42 cm.
—»»K   11   >♦•----
3. Hrbtna dolžina A—C (kratek ali dopasni život).
Pomeri od zatilnika ali od tam. kamor se ima prišiti ovratnik do one vodoravne črte v pasu, katero ti pokaže merilo ležeče okolu pasu pri merjenji spodnje širine.
Pri našem modelu znaša ta dolžina 45 cm. Mero se zapiše vso. Po nekoliki izkušnji pomeri se hrbtna ali dopasna dolžina života lehko tudi brez vse priprave. Pričetniku pa priporočam naslednji pripomoček. Vodoravno nad kolčnicami opaši život s kakim trakom, najbolje pa z navadnim jermenom ali pasom in pomeri dolžino od vratu do spodnjega jermenovega robu.
Več o merjenji razpravljati ni sedaj na mestu. Učenec privadi naj se preje do dobrega načrtovati kroj na podlagi glavnih mer.
Vse druge mere, katere poleg glavnih mer še potrebujemo, so le dopolnilne in pomočne mere.
III. poglavje. 0 sorazmerji glavnih mer.
(Glej fig. 1. in 2. na tali. I.)
Omenjene tri glavne mere zadoščajo nam, da razvijemo podobo zgornjega života človeškega telesa v planoto, ter da načrtamo kroj in ga z dodatki in izstrižki tako popolnimo,  da dobi obliko, kakeršuo mora imeti po običaji ali šegi oblačilo.
Glavno mere so s pravilno odraslim životom v takem sorazmerji, da z razdelitvijo tistih dobimo one stavne točke, katerih potrebujemo za načrtanje in izvršbo kroja. Zato imenujemo to prikrojevanje sorazmerno metodo.
Pričeli bodemo torej načrtovati kroj za životno suknjo na podlagi glavnih mer. Teoretično utemeljitev posameznih stavnih točk podajal bodem zaradi ložjega seznama še le pri njihovi vstavi.
Zaradi važnih v poučnem načinu utemeljenih razlogov načrtovali bodemo kroj zadnjega in sprednjega dela života v celoti, čeravno se lehko načrtuje tudi za vsaki del posebej.
Ta način kaže nam životno razmerje v celoti, daje torej učencu najjasneje podobo sorazmerja mej posamczncmi stavnimi točkami, kar je glavni namen mojega poučevanja. V kolikor mi je dopuščala denašnja šega, porabil sem stavne točke Eichterjeve teorije, istotako z neznatno premembo njegovo poimenovanje črt in toček. Namen mi je koristiti s tem onim učencem, kateri se v obrtnih pripravljalnih šolah v risanji vežbajo po Kichterjevih risalnih uzorcih, da bodo v šoli priučeno spretnost ložje porabili v praktični izvršbi.
Pri moji prikrojevalni metodi ne treba za navadno ozki ševi nikakih dodatkov, ker je osnova krojev z ozirom na to vstavljena in preračunjena.
--■-•♦<  12 >♦•
Za razdelilno jednoto onih stavnih točk. katere ne izvirajo iz hrbtne dolžine in spodnje širine, služila nam bode četertinka prsne širine. V teoriji je ta četertinka jednaka z dolžino glave. Ta majhna računska jednota olajšuje razdelitev. Kjer je le mogoče bilo, osnoval sem model z jednakinii razdelki. Malenkostni zneski, kakor n. pr. V* cm, v praksi nimajo tolikega pomena, čeravno so potrebni v teoriji.
Pri podobah 1. in 2. na tab. I. nahajajo se osnovne črte in točke na životu. Oblečenih podob nisem narisal, ker se črte na goleni životu lažje razumijo in ker je važneje znati, na kateri del golega života merijo stavne točke, kakor po obleki, ki bi nas v pravilu lehko motila.
Vstava modela prične se od sredine prsi točka O, lig. 1. in se končuje v sredini hrbta točka Ol, lig. 2. Misliti si moramo torej levo stran prve podobe spojeno na črti 02 z levo stranjo druge podobe.
IV. poglavje. Razlaganje znamenj.
Pri načrtovanji kroja rabili bodemd različne znamenja v prikrajšanje pisave. Znamenja so naslednja in pomenijo:
* razdelilno jednota (četertinka prsne širine), -f- plus (več), -j- minus (manj). = jednako, ali znese. — do,
----vodoravna črta,
navpična črta, \~ pravi kot, □ čvetero vogelnik. /-n lok, X  presečišče.
—.-k  13  X~.----
V. poglavje. Konstrukcija osnovnega načrta.
(Glej fig. 3., na tab. I.)
Učenec naj si pripravi veliko polo papirja, vogelni črtovnik. svinčnik in merilo (centimeter). Slednje more biti dovelj trdno, da se ne razteza. Načrtovanje izvrši v naravni velikosti po glavnih merah. Priporočam najstrožjo natančnost pri konstrukciji osnovnega načrta, ker ta bode temeljna podlaga vsem nadaljnim konstrukcijam in vzorcem. Dokler učenec utemeljitve posameznih črt ali pa stavnih točk do dobrega ne razumi, naj ne riše nadaljiiih črt.
če se bode učenec strogo držal teh opazek, dobil bode kmalu veselje do stvari,  kajti  razumil bode vse nadaljne  konstrukcije brez težav.
Imej torej pred očmi fig. 3. na tab. I. ter potegni, kakor vidiš ondu, nekoliko cm pod zgornjim robom papirja prvo vodoravno 48 cm (polovico prsne širine) dolgo črto, ter zaznamuj, kakor vidiš na podobi, začetno točko s črko O krajišče pa s črko Ol. Od teh točk potegni z vogelnikom navpični črti v približni dolžini vodoravne.
Po sprednji navpični črti odmeri od točke O navzdol 24 cm (četertinko prsne širine) ter potegni od tam drugo vodoravno črto, sprednjo točko zaznamuj s črko G, zadnjo pa s črko B. Sedaj potrebuješ mero hrbtne dolžine ali dopasnega života. Pri našem modelu znaša 45 cm. Položi torej merilo s polovičnim zneskom (2272 cm) na točko B ter zaznamuj krajišče zgorej pod točko Ol s črko A, spodaj pa hrbtno dolgost pri št. 45 s črko G.
Z drugimi besedami povedano bodi to takole: Hrbtna dolžina deli se pri točki B. Polovica hrbtne dolžine odmeri se torej od točke B navzgor in navzdol.
Potegni sedaj z vogelnikom tretjo vodoravni* črto od točke G—J.
Sedaj razdeli zgornjo vodoravno črto v polovico (tukaj 24 cm) ter potegni tretjo, to je srednjo navpično črto, katero imaš zaznamovati zgorej s črko 02, na presečišči črte B—G s črko D, in na črti J—G s črko H.
Nad točko 02 zapiši si znesek četertinke prsne širine, tukaj torej 24 *. Ta znesek bode jednota za razdelitev drugih stavnih točk.
Ta planota, katero imaš sedaj pred seboj, zadošča, da na tesno obviješ zgornji život (glej podobo 1. in 2.) od sredine prs do sredine hrbta v širini, in od vratu do pasu v dolžini.
Črta B—G pokaže ti, kod si meril prsno širino, ter odločuje globino rokavnega otvora ali luknje, katera se pri normalnem životu vedno vstavlja s četertinko cele prsne širine, torej z 1 *'.
Orta J—G zaznamuje dolžino dopasnega života, ali pa, kako si imel obloženo merilo okolu pasu nad kolčnicami.
Srednja navpična črta 02—II preseče na rami ključnico, in razdeli životni kroj v dva dela, in sicer v sprednji ali prsni, in zadnji ali hrbtni del.
—•-*< 14 *"•■ •—
VI. poglavje. Vstava točk in pomočnih črt v osnovni načrt.
(Glej fig. 4.. tab. I.)
Prični vedno z zadnjim delom. Od pike A vstavi V,, * -+- I cm = 7 cm za ovratno širino zadnjega dela, ter od krajišča one črte navzgor l1^ cm višje točko M.
Daljava mej točko A—B razdeli na polovico. Tukaj znaša 11 '/j cm in zaznamuj točko Al. Od te potegni vodoravno črto naprej ter vstavi nanjo z zneskom 3/.i * + ^ cm = 20 cm hrbtno širino točka N.
Od točke N potegni do črte G—B pomočno črto ter vstavi na nji 5 cm pod točko N za nahrbtno zrcalo točko NI.
Za širino zadnjega dela v pasu vstavi z zneskom 5 cm od točke O naspred točko Cl.
Sedaj preidemo k vstavi posameznih točk v sprednji del.
Od točke D naspred vstavi z zneskom 1/i * (tukaj 6 cm) točko E, potegni paralelno navpično črto ter zaznamuj na zgorenji vodoravni črti točko El na spodnji pa E2.
Ta črta določuje kraj prestopa rokavne luknje ali prestop roke od srednje navpične črte naspred (glej podobo 1. in 2.).
Od. točke El naspred vstavi z zneskom l/3 * (tukaj 8 cm) točko F, ki določuje vratno špieko srednjega dela.
Od točke O vstavi navzdol zopet z zneskom l[3 * (8 cm) točko L, katera določuje na životu vratno jamico, ter označi normalno globino ovratnega iz-strižka.
Po nauku o človeškem okostji leži vratna jamica s ključnico (najglobejo točko rame), katero preseče črta 02, v jednaki višini. Prav naravno bi bilo torej, če bi držala šev sprednjega dela od točke F do stika L črte s črto 02. Eavno tja bi pa mogla držati šev zadnjega dela počenši od točke M. Naramna šev bi držala po taki sestavi naravnost na sredi rame po smeri črte 02.
Ker je pa deloma radi šege, deloma pa tudi radi boljše priložnosti navada, da se krajišče ševi naramnega zadnjega dela (točka N) nižje, kakor kaže črta L vstavi, treba je, da zato krajišče naramne ševi sprednjega dela vstavimo nad črto L toliko višje, kolikor nižje smo vstavili šev zadnjega dela. To pojasnuje ti natančno fig. 1. in 2. in pa vstava točk Ll m N na fig. 4. Iz tega razmerja izvira zveza naramnih ševij med obema deloma in to je ključ, ki kaže, na kak način se sme preosnovati vstava jednega ali drugega krajišča, kadar zahteva to premena po šegi in obliki sukenj.
Iz praktične izkušnje pa imamo drugi jednostaven pripomoček za vstavo normalne višine sprednjemu naramnemu delu života v tem, da s polovico daljave mej točko A—Al zadnjega dela (na fig. 4. s 5% cm označeno) vstavimo od točke 02 navzdol točko Ll.
4290
•-►< 15 >♦-•—
Potegni sedaj od točke Ll 3—4 cm dolgo črto čez črto 02, pomeri daljavo naramne ševi od točke M—N ter potegni jednako dolgo pomočno črto od točke F do črte Ll. Povikšaj jo pa na krajišči za aft cm v ta namen, da dobiš potrebno krožino naramni ševi.
Preidemo torej na vstavo točk izvirajočih iz mere spodnje ali pašne širine, katera je silno različna, manjša ali večja od zgornje širine. Ta mera vstavi se zadej s točko K, spredaj pa s prenesom točke J" na ono mesto, katero pokaže mera. Čeravno se preminja razdelitev spodnje širine po navodili sorazmerja v nekaterih slučajih posebno zaradi nenormalne debelosti v mečih ali nenavadno vpog-njenega života, kar bodem pozneje še obširneje razložil, daje nam vendar oblika hrbtenice najvarnejše določilo, kako je razdeliti spodnjo širino.
Po nauku o okostji je hrbtnica v ledjah pri vsakem človeku brez izjeme naspred zakrivljena. Premer te krivine v ledvenih vretencih pa znaša Y,  * = (6 cm).
Iz tega sledi, da treba počenši pod plečnimi lopaticami napraviti izstrižek, ki mora znašati mej točkami H—C 1/i *.
Ker pa znaša prestop (rokavne luknje) od srednje navpične črte 02 naspred tudi V4 *i polajšamo si razdelenje z naslednjim tudi v praktičnih izkušnjah potrjenim pravilom.
Pri točki E2 napravimo presečišče (X) za jednakomerno razdelitev spodnje širine, tako da vstavimo jedno polovico nazad in drugo naspred. Dodati pa moramo vzeti meri toliko, kar nam povzamejo ševi, podlaga in raztezanje života.
Te opazke pojasnijo torej le teorijo in veljajo v obče pri vseh sestavah.
Pri vstavi našega normalnega modela, ki nam predstavlja život za suknjo, odbijemo torej znesek širine hrbtenega dela mej točkami C—Cl (5 cm) tako, da položimo merilo z ono številko na točko E2. Z zneskom polovice naše mere (21 cm) (torej s četrtino cele spodnje širine) in z dodatkom 2 cm, skupaj torej s 23 cm vstavimo točko K.
Ko bode život sešit, znašala bode torej širina životne suknje mej točkami E2—G 21 cm, to je 1jii cele spodnje širine.
Z drugo četrtinko, oziroma polovico mere, vstavimo z dodatkom 4 cm, torej s 25 cm naspred točko J.
Dodatek 4 cm naspred potreben je zaradi prsnega izstrižka in za raztezanje života.
Preostaje nam sedaj prestaviti še točko G. Eazume se samo ob sebi, da bi sedanja planota mej točkami B—G zadoščala, da obvijemo ž njo kako neraztez-ljivo ali mrtvo telo, čegar širina meri v polovici 48 cm, da pa to ne more zadoščati životu, kateri z raztezanjem oprsja diha in živi. Kakor pa v pasu, kjer smo dodali v celem 6 cm, tako izgubi naša sestava zadej nekoliko z ševmi, kakor tudi zaradi podlage i. t. d. Teorija in izkušnja pa nas učita, da v ta namen tudi pri tej točki zadošča dodatek l/4 * (pri našem modelu 6 cm).
če torej od prve navpične črte naspred 6 cm za vstavo točke G dodamo, je jednako, kakor da vstavimo točko G z 1 * tukaj 34 cm naspred od točke E.
—•♦< 16 >♦•—
Zaradi enačili vzrokov vstavimo točko L 2 cm pred prvotno črto, in islo dosežemo, če točko L vstavimo z zneskom hrbtne .širine, torej z 20 cm, naspred od črte E.
S tem vstavili smo vse točke v osnovni načrt za život, ali za životno suknjo. Za podaljšanje života je merodajna šega in namen suknje, to torej ne spada k osnovnemu načrtu in ne spreminja pravila. Po sedanji šegi podaljšaj život za 3 cm navzdol od točke C, ter potegni od tam vodoravno črto do točke Ji.
Podaljšaj tudi sprednji del od točke Ji za 7,1 * (6 cm) in črto E za 1 cm pod črto podaljšanega života in spoji obe točki s pomočno črto. Spoji tudi točko F—L in NI—Cl s pomočnimi črtami.
Fig. 4. označi ti vse natančno.
VIL poglavje. Risanje kontur životnega modela.
(Glej fig. 5., tab. II.)
Za risanje kontur potreba je izvežbanja, katero more dati le šola ali privnjenost.
Vkus pri tem delu pokaže spretnega prikrojevalca. Da učenec ložje pojmi to stroko, narisal sem fig. 5. v polovici naravne velikosti. Pomočne črte pa imajo namen olajšati obrisovanje. Razdeljenje stavnih točk po jednoti sem pri tej podobi opustil. Pristavljene številke kažejo pa zopet pri zadnjem delu in pri sprednjem ono razmerje, katero izvira iz razdelitve na vrhu zaznamovane jednote, in nam vnovič predočujejo, kako se ima vršiti razdeljenje pri sleherni jednoti, izvirajoči iz vzetih mer.
Kontura izvrši se tako-le:
Pri A doda se v višino za jeduo šev, zato da se hrbtna dolžina ne skrajša po prišitem ovratniku. Hrbtna širina dobi pri N l/2 cm dodatka. Istotako treba je pustiti pri stranski špički NI na sprednjem delu '/» cm vložka, zato da zadošča to širini zadnjega dola, kedar se prišijo. Zadnji in sprednji del morata se namreč natančno stikati na črti G—B.
Zadnji del je pod točko Gl nekoliko podaljšan, to zahteva položitev modela na blago pri prikrojevanji. Daljava špičke stranskega dela čez spodnjo črto pod točko K izvira iz dolžine hrbtnega dela pri sestavi delov. Od podaljšanja sprednjega dela pod Ji  odbije se 1 cm, da se pravilno izvrši pašna kontura.
Kontura luknje (rokavne) prične pri točki N, preseče v kotu navpične črte, drži mej B in E 1 cm nižje, stopi na prsih za Vj2 cm naspred jE-črte in končuje % cm pod črto Ll. Točki M in F morati se pri sešivanji stikati, dolžina naramne ševi sprednjega dela izvira torej iz dolžine iste ševi zadnjega dela. Kontura vratnega otvora F—L in prsna kontura L—G—J razvidi se iz podobe.
Mej črtami E2 in H narisaj primerni izstriž, kateri loči jeden kos sprednjega dela v stranski del.   Tudi v naprsje  napravi se izstriž.   Sedaj odstriži zadnji del,
—♦♦< 17 >♦•—
čegar konturo ti podoba natančno označi od sprednjega dela in vzorec je prirejen v to. da ga položiš na blago ter da prikrojiš život za suknjo.
Spredaj vidiš tudi konturo takozvanega „reversa" s širino 6 cm. Za to podobo ni treba natančnejega razlaganja.
O razmerji pri lig. 5. prepričaš se lehko s tem, da premeriš točke. .leden cm na podobi velja za dva prava.
Prestop luknje meri od točke B (sredina hrbta) 1/3 cele prsne širine — 1 cm torej tukaj 31 cm. Premer luknje znaša 1/2 * = 12 cm. Vratni otvor 21 cm. Enako sorazmerje mora imeti sleherni model pri normalnih životih.
Model života (Taille, Oorsagge) zadošča nam, da z njegovo podstavo pravilno narišemo vsakatero obliko oblačil za zgorenji život. Po prvih strokovnih šolah ne učijo niti drugih sestavkov; in prikrojati morajo učenci vse oblike sukenj le s podstavo životnega modela.
Ta način je sicer jako pripraven, pokazal pa bodem jaz poleg njega tudi neposredno konstrukcijo drugih krojev, ker je po mojem mnenji jako praktično, če prikrojevalee umejo konstrukcijo krojev po različnih načinih.
K životu, katerega nam predočujc fig. 5. prišivajo se pole. Predno preidemo na pouk o njih konstrukciji, pokazati pa hočem konstrukcijo kroja za sako (kratko plohato suknjo). Učenec bode po tej konstrukciji ložje razumel naš način različne vstave stavnih točk, za drugačne oblike sukenj.
VIII. poglavje. Konstrukcija za sako.
(Glej fig. 6. in 7. na tab. III.)
Mere te konstrukcije so pri tej podobi iste, kakor za prejšni život, torej zgornja širina 48, spodnja 42, kratek život 45 cm. Ta podoba je temelj konstrukciji vseli neposredno konstruiranih plohatih sukenj. Napravi torej zopet v naravni velikosti osnovni načrt, kakor si ga narisal po podobi 3, ter razdeli točke zadnjega dela na ravno isti način. Sedaj zaznamuj pri C piko 1% cm naspred od navpične črte in potegni od A—C in od tam do kraja črto, kakor ti kaže fig. 6. Hrbtno širino vstavi zopet s % * -J- 2 = 20 cm, tukaj pa počenši od notranje črte.
Od točke N navzgor vstavi piko 172 cm višje, da bodeš s tem povikšal naramno šev. Po nauku o konstrukciji to sicer ni potrebno, a navada je, da se ista šev pri plohatih suknjah vstavi višje. Smeš pa to storiti ravno tako tudi pri družili, posebno se to zgodi pri pluzah in uniformah, mnogokrat še v večji meri, kakor to zahteva šega.
Od te povikšane pike vstavi navzdol z zneskom 8 cm točko NI za zrcalo zadnjega dela. Ta točka sme se tudi po šegi preminjati. Ona odločuje le, kje se odstriže zadnji del od sprednjega, vstavi se po vkusu torej lehko tudi višje ali nižje.
2
—~< 18
Širina zadnjega dela v pasu od točke C—Cl počenši vstavi s i/i * = 12. v obče pa ti velja pravilo, da jo vstaviš približno s tretjino spodnje širine, kar bi znašalo pri 42 on okolu 11 cm.
Potegni sedaj od M—N, in od tam do NI pomočne črte. Pri točki Cl dodaj 1 cm ter potegni iz kota pomočno črto do spodnjega robu.
Za vstavo točke K odbijemo zopet znesek širine zadnjega dela mej C—Cl tako, da položimo merilo s številko 12 na točko E2, dodamo pa tukaj 4 cm (torej 21 -\- 4 = 25 cm) zato, da dobimo s tem večje obnicrjc ob zadnjici, katero znaša normalno toliko kakor zgornja širina. v" drugih slučajih pa zadostuje dodatek 2 cm k točki K, ter je potegniti namerno črto za stransko šev od NI navzdol tako, da je od točke K oddaljena za 1—2 cm.
Točka J vstavi se s polovico mere in dodatkom 4 cm, kakor za životno suknjo. Eavno tako vstavi tudi vse druge točke.
Ker smo pa naramno šev pri N za 1% cm povikšali, treba nam je, kakor sem preje razlagal, iznižati isto šev sprednjega dela za isti znesek. Potegni torej pomočno črto od F naravnost do črte Ll, (pri prejšnem modelu potegnil si jo 3/4 cm višje), ter končaj konturo luknje 2 cm pod črto Ll.
Sprednji del podaljšaj spodaj za 3—4 cm.
Pri narisavanji kontur, katere ti predočuje fig. 7., pazi, da se križa kontura zadnjega dela s konturo sprednjega dela 15 cm pod pašno črto, torej na zadnjici. Izstrižek pod pazduho mej točkami E2—H smeš napraviti za 1 cm večji kakor za životno suknjo, ako si točko K postavil z večjim dodatkom.
Ker se morata konturi stikati ob točkah L—G—J pri sešiti in podloženi suknji, dodamo torej suknji naspred obklad. Pri životni suknji služi nam v ta namen „revers", pri sako pa, če se hoče zapenjati pri kraji (jednovrsten sako) zadostuje za obklad dodati 3—4 cm. Oe se prikroji sako iz tenkega blaga, treba manjšega, pri debelem blagu pa večjega obklada. Za dvovrstni sako vstavi se obklad z 8—12 cm. Kako daleč od kraja pride črta za gumbe, to je, kam se gumbe prišivajo, izvemo po naslednjem pravilu:
Ako je konstrukcija natančna, stikate se prsni konturi na fig. 7 z________
zaznamenovani, kader je dovršena suknja. Ce torej odbiješ od obklade robni zagib in razdaljo lukenj za gumbe od roba, kaže ti ostanek, za koliko mora biti črta gumb oddaljena od prsne konture. To pravilo velja pri vseh konstrukcijah. Sako je zaradi pripravnosti pri nas jako priljubljena nošnja ter dobiva različne vnanje oblike. Napravlja se čisto priležen, a tudi plohat, posebno za lovsko porabo s položenim zagibom na hrbtu in s sponama. Za to obliko potegne se kontura ševi zadnjega dela od točke NI naravnost do spodnjega roba, ravno tja drži kontura ševi sprednjega dela tako, da se konturi na robu stikata. Pri takej konstrukciji je boljše, ako se vstavi točka NI še nekoliko nižje, tako da se dela ločita bližje pod pazduho. Osnovna konstrukcija ostane pa vendar pri vseh oblikah jednaka.
Ce bi hotel sako podložiti z debelejšo podlago (za zimski sako), tedaj zadostuje v ta namen, da obrišeš model kakor sicer na blago, a pustiš pa pri pri-krojevanji ob vseh šiveh toliko, kolikor za nje potrebuješ. To zadošča ti za vsako debelejšo podlago.
----»X   19   X"
V sako napravimo poleg družili tudi stranske žepe. Kako imaš preračuniti globino, kamor jih vstaviš, razložil bodem pri drugem poglavji.
Pri sakih, ki so spredaj zaokroženi, paziti je, da se kontura robu okusno obstriže. Z njo vjemati se pa mora tudi kontura patk na žepih.
Fig. 8. predstavlja nam konstrukcijo ovratnika. Potegni na modelu črto kakor nameravaš preganiti fazon, položi kos papirja pod vratni otvor, ter podaljšaj ono črto po papirji. Nariši si na to konturo otvora, tako da ji polagoma pod točko F dodaš 3 cm pod prelom ovratnikov, katerega ti zaznamuje prva črta. Dolžino ovratnikovo postaviš po dolžini otvora. Dresura (pravilno oblikovanje) ovratnika spada v področje spretnega izdelovalca.
IX. poglavje. Konstrukcija pol za životne suknje.
(Glej fig. 9., tab. IV.)
Pole za životne suknje, jakete in frake konstruirati je mogoče s podstavo stranskega in sprednjega dela. Za samouke pa je ta način pretežaven, ker bi se jim lehko pripetilo, da bi z napačno podstavo pravilno ne narisali pol životnih delov.
Na podlagi moje metode vstavijo se pa pole lehko varnejši iz pravega kota po naslednjem načinu: Potegni kakor ti fig. 9. predočuje od A 48 cm dolgo vodoravno in navpično črto.   Pred točko A pusti 2 cm za zagniti, to je na podobi
zaznamovano z.......Na vodoravni  črti  vstavi  od A nazad 6 cm širine za
revers, točka B, od tam pa za nadržanje pola 3 cm in zaznamuj ondu piko. Sedaj pomeri konturo sprednjega in stranskega dela, ter vstavi z istim zneskom točko D. Pri našem modelu znaša ta širina toliko, kakor je mera spodnje širine, torej 42 cm. V sredo te širine vstavi točko G.
Za razširjenje na zadnjici, katere normalna širina je jednaka z zgornjo širino vstavi od D 8 cm nazad točko E in potegni od tam paralelno navpično črto. Sedaj vstavi 5 cm nad točko D navzgor piko, ter jo spoji s točko B. Nariši sedaj pašno konturo pole, kakor ti kaže podoba, tako da jo nad točko C povikšaš za 1 cm nad pomočno črto.
Zadej izpelji konturo tako, da v globini 15—16 cm, glej točko F preseže črto zadnjice in od tam v ravno nadaljevalni črti do spodnjega robu, torej čim daljši je pola tembolj oddalji se kontura od črte zadnjice. Pri našem modelu 4 cm.
Pri sprednji navpični črti dodaj od A počenši do spodnjega robu 1 cm in potegni od tam iz kota črto za spodnji rob, katerega izpelješ nazad za 4 cm višje. Pravilo naj ti bode, da je dolžina pol prav postavljena, če ima spredaj in zadej jednako in isto dolžino, katero si dal poli držeči se pri zadnjem delu, o čemer bode razprava v XII. poglavji.
Z.....- zaznamovani dodatek 3—4 cm širok bode za zagib.
2*
—♦♦< 20 >♦*—
X. poglavje. Konstrukcija životnega jaketa in pol.
(Glej fig. 10. in 11., tub. IV.)
Konstrukcija života za jaket, kakor tudi za jednovrstno suknjo je isti kakor za dvovrstno, h kateri se prišije revers. Eazlika je le ta, da te oblike sukenj dobijo mesto reversa obklad 3—4 cm širok, kakor pri sako. Glej fig. 10., kjer vidiš za jednovrstno životno suknjo kakor tudi za jaket od prsne konture naspred 4 cm širok obklad. Pola za životno jednovrstno suknjo je enaka dvojevrstni, z razliko, da vstaviš od A—B mesto 6 cm za revers, samo 4 cm pa za obklad.
Jaket, glej zaokroženo konturo na fig. 10. ima mnogovrstno obliko. Prikroji se tako, da se zapenja z 1—4 gumbi. Samo predrugačenje obkladne konture pro-minja mu obliko.
Konstrukcija pol za jaket glej fig. 11. je pa drugačna:
Pomeri dolžino pašne konture sprednjega dela, ter potegni od A—E nekoliko daljšo vodoravno in od E navzdol navpično črto. Konstrukcijo pričneš zadej. 2 cm od vodoravne, 3 cm pa od navpične črte oddaljeno zaznamuj piko. Od tam vstavi naspred natančno mero pašne konture z dodatkom 3 cm za nadržanje pole čez kolčnice in izpelji konturo, v tem slučaju 272 cm pod A pričenši, v oboku do nazad, in od tam na zadnjici (točka F) spojeno s črto naravnost do robu. Položiš si pa lehko tudi stranski in sprednji del na zaznamovane točke ter narišeš konturo pol ob konturi zgorenjih delov, pa tako da moraš nad kolčnico konturo pole spojiti z vodoravno črto.
Sprednja kontura jaketne pole nariše se v nadaljevalni črti konture sprednjega dela, ter se zaokroži več ali manj.
XI. poglavje. Konstrukcija fraka in njegovih pol.
(Glej fig. 12. in 13., taV. IV.)
Frak je ono oblačilo, kojega vnanja oblika se po šegi najbolj spreminja. Navadno prikroji se tako, da se sprednja robu le stikata, čeravno se mn prišije 3—4 cm širok revers.
V ta namen treba torej navadno konstruirani model života poožiti, in sicer kakor vidiš na fig. 12. pri L 1 cm, pri G 2 cm in pri J 3 cm. Frak more biti
torej toliko ožji od z___________zaznamovane prsno konture.  Pri konstrukciji
života druge razlike ni.
Fazon in oblika pol pa se mnogokrat preminjata. Narisal sem torej tako polo, katera v obče ostaja vedno v šegi in daje prav okusno obliko.
— • ♦< 21  >♦ •—
Pola za frak dobiti mora pri delu takozvaui „aplomb". to je nekako izvršitev, katero razume le najspretnejši izdelovalec. Frak je le tedaj lep, če ga izvrši tacega dela privajena roka, ker potrebuje njegov kroj največ dresure.
Poja za frak vstavi se istotako, kakor sem jo učil za jaket, torej prične se konstrukcija zadej. Premembe številk označi ti fig. 13. V zagibu na zadnjici ležati more blago po niti. Širina sprednjega paska na fig. 13. označeno s št. 1—2 znaša 3 cm, njegova dolžina pa ne sme presezati jedne tretjine širine pole.
Pasek drži le do reversa, kakor kaže na podobi s 3 cm zaznamovani delek njegov, kateri predočuje vže revers.
Srednja spodnja širina pole znaša 15 cm.
XII. poglavje. Naris pole k zadnjemu delu.
(Glej lig. 14., tab. V.)
Pola k zadnjemu delu prikroji se z zadnjim delom iz jednega kosa po naslednjem načinu:
Položi model pri A 1 cm in pri C 5 cm od kraja oddaljen in obriši naj-preje njegovo konturo na blago, napusti pod G 3 cm za hak in nariši, kakor vidiš na podobi, konturo na zadej. Ostanek 2 cm bode pa za zagniti. Spredaj napusti za zagib 3—4 cm, ali toliko kakor si zanj napustil pri sprednji poli.
Podaljšek, katerega smo narisali modelu pod špičko Cl čez vodoravno črto, potreben je bil, kakor sedaj vidimo v to, da je dotična črta ostala vodoravna, če tudi smo model povprek položili na blago.
XIII. poglavje. Konstrukcija rokavov.
(Glej fig. 15., tab. V.)
Zgornja širina rokava izvira iz obmerja rokavne luknje in se vstavi po ob-merju. Pri normalnem razmerji znaša to obmerje polovico zgornje širine -±- 4 cm. Služi nam torej zopet naša jednota 24 cm ali 1/i zgornje širine kot temeljna mera za konstrukcijo rokava.
Potegni torej kakor kaže fig. 15 od A—E vodoravno in od A—D navpično črto. Na vodoravni črti vstavi z zneskom 1 *-f-2 cm =22 cm od A točko E in potegni od tam navpično črto E—H.
—»x 22 >♦•—
Od A navzdol vstavi za točko B '/s * — 12 cm. 2 cm pod točko E zaznamuj točko F in spoji točke .F—I? s črto. Od srede te črte potegni z ogelni-kom črto za točko K, katera določuje najvišjo točko krogle. Črta F—B dolga je i * = 24 cm.
Od točke F navzdol postavi z merjeno dolžino do komolca točko G, celo dolžino rokava pa s točko 7/, ter potegni od obeh točk vodoravne črte do C in D.
Pri G odmeri 2 cm za posnetek rokava, dodaj pa isti znesek pri G.
Od točke D navzgor vstavi 2 cm in od tam na črto, spodnjo širino rokava (tukaj 16 cm) ali 2/s *• Na to nariši konturo kakor kaže lig. 15.
Da se sprednja šev rokava preveč ne vidi, dodajemo mu 2—3 cm za zagib, ter zato poožimo spodnji rokav. Konturo spodnjega rokava, v kolikor je od zgornjega različna, kažejo ...... v podobi.    Pri  rokavih  namenjenih  za povrhne
suknje, ali za vatirane vstavi zgornjo širino A—E s celo jeduoto (1 *). Ce pa so zgorej toliko širji, potreba je jih poširiti tudi spodej za kaka 2 cm.
Širino rokavov odločuje pa sploh poleg obmerja luknje tudi šega ali pa zahteva naročnika.
Dolžino rokavov meri se v nadaljevanju s hrbtno širino. Pri tem merjenju moraš roko skomolčiti, a še le potem, ko si vzel mero hrbtne širine. Pri modelu znaša mera 20, 56, 80 cm.
XIV. poglavje. Konstrukcija životne suknje za životne in debele osobe.
(Glej fig. 16., teb. V.)
Tukaj treba je najpreje odločiti katere živote hočemo zaznamovati s pojmom „vitek", „životen" ali pa „debel".
Moja metoda daje po navpični od točke O držeči črti najvarnejše oporišče razsojevati životnost spodnjega telesa v printerju s prsno širino.
Pri vitkih osobali pri katerih je spodnja širina manjša od zgorenje, vstavili bodemo točko J vedno v približno paralelno oddaljo s točko G od prvotne črte. Malokedaj merimo še vitkeje telesa. Bolje pa je, da celo v tacih slučajih kroj tako vstavimo, da po meri več kakor navadno izstrižemo pri stranskem delu in pri prsnem izstrižku, kakor da bi točko J" vstavljali znatno pod paralelno oddaljo točke G od črte.
K životnini osebam prištevamo tiste, katerih zgornja širina znaša nad 50 cm (na pol), če je tudi spodnja širina v nekakem primerji ž njo, pa da vendar ne preseza mere zgornje širine.
Debele osobe imenujemo take, katerih spodnja širina je večja nego zgornja.
Natančnejega razločila ni mogoče podajati. Pri debelih odločuje pa tudi širina okolu meč, o kateri bode pozneje govor toliko, da po sorazmerni metodi ni vsikdar mogoče natančno razdeliti spodnjo širino. Nekatere osobe so okolu pasu jednakomerno  okrogle ali sodčkaste,  druge pa so  trebušne, torej zadej istotako
—.x 23 >♦•—
vpognjerie kakor vitke, tako da večji del neprimerne spodnje širine pripada ob-nierju trebuha, torej naspred.
Konstrukcija kroja za životne in debele osobe spreminja se pa pri vglo-benju luknje točka 6r, in sicer:
Točka O—G vstavi se do mere 50 cm prsne širine z 1 *
od     „     51—M cm prsne širine z  1  *  -j- 1 cm „      „     55—60   „       „        „     „ 1 * -^- 2  „ „     61—65   „      „               „ 1 * -f- 3  „
Sicer pa ostane konstrukcija za životne osebe ista kakor za vitke.
Fig. 16. kaže nam konstrukcijo života po sorazmerni metodi za debele osobe po naslednji meri: Zgornja širina 54 cm, spodnja širina 56 cm. Hrbtna dolžina 45 cm. Delilna jednota je torej 27 *.
Točko O vstaviti je z -1 * —f— 1 cm = 26 cm.
Pri A izpelji konturo za 1j2 cm obočeno in vstavi točko M od tiste pike počenši. S tem pridobiš prostor navadno polnejšemu hrbtu debelih osob.
Točko F, katero se sicer vstavlja z V3 *, vstavi tukaj z % * tedaj manj k vratu.
Od točke E2—C zadošča k polovici spodnje mere dodatek 1 cm. Zato pa vstavi točko J z dodatkom 5 cm. Točko L vstavi z % * -7- 1. Prsno konturo izpelji pri L 1 cm za prvotno črto. Te premembe so neznatne, ker pri moji metodi vže tri glavne mere dajo same slehernemu životu pravilno konstrukcijo.
Natančneje vstavo točk dajo nam pa pomočne mere, o katerih bode govor pozneje.
Sako za životne in debele osobe nariše se lehko s podstavo životnega modela s tem, da se na blago obrišejo njegove konture in da se po prejšnem navodilu premeni odstriž zadnjega dela od sprednjega pri točki Ni pričenši do spodaj. Neposredno postavo tacega sako predstavlja pa posebej še podoba 42 na tab. IX.
Moj pouk meri v obče manj na to, da določim učencu empirične stavne točke, važueji nego to, zdi se mi seznaniti ga z izvirki stavnih točk. če to razumi, pridobi kmalu toliko kolikor je potrebuje, da izvrši različne kroje po lastnem okusu, a vendar pravilno.
Seznaniti hočem torej učenca še z jediiim glavnim pravilom glede razdelitve spodnje širine.
Pri onih oblikah sukenj, pri katerih ni treba, da bi se zadej ob mečah životu tesno prilegale, ni toliko važna vstava točke K, katera odločuje tesnoto ali priležnost suknje zadej.
Važna pa ostane vsikdar vstava točke J naspred, in to posebno za take suknje, katere se hoče zapenjati spredaj v črti pasu.
Ako bi dodal tej točki preveč, odstopila bi zapeta suknja pri oni točki od života. Ako bi pa dodal premalo, pokvarila bi točko F (vratno špičko sprednjega dela). Večja napaka bil bi torej poslednji slučaj.
Predoči si suknjo ali pa uniformo, kako, če je v pasu zapeta a spredaj pre ozka, tišči zgorenji del pod vrat, mej tem ko ovratnik leze od vratu, ali pa povrhno suknjo, katere navzlic preobili širini zadej, ne moreš zapeti spredaj, da bi ti prilegala in prepričal se bodeš o važnosti pravilne vstave za točko J.
—•♦< 24 >♦•—
Po mojih navodili izogne se lehko takim nepravilnostim. Nasprotne hibe pripetijo se redkokrat in se pri dvomljivih slučajih po itak običajni preskušnji lehko popravijo. Kako je pa mogoče pravilno razdelitev spodnje širine po merjenju mečne širine vsikdar pravilno vstaviti, o tem bode govor pri razlaganji životo-merstva.
XV. poglavje. Konstrukcija pol in rokavov za debele osobe.
(Glej fig. 17., tab. V.)
Pole za debele osobe vstavijo se istotako kakor sem jih dosedaj učil. Razlika tiče le v tem, da se glede na bolj podaljšani život pod točko Ji sprednja kontura pol nekoliko nižje vstavi. Pri modelu fig. 17. ponižana je kontura pol za 2 cm pod točko A. V dodatek za nadržanje zadošča pri debelih osobah 2 cm, če je pa život okolu kolčnic nenavadno ploh, zadošča 1 cm.
Za razširjenje na zadnjici zadošča po razliki obmerja 6—8 cm.
Fig. 17. daje ti sploh jasno podobo, kako se vstavi kroj pole in velja vse, kar sem omenil preje o sestavah pol tudi tukaj.
Zgornjo širino rokavov za debele osobe vstavi se sicer tudi po jednoti, a boljše je vstaviti jo po obmerji luknje, ker je debelost roke neodvisna od dru-zega telesnega razmerja in mnogokrat različna.
XVI. poglavje. Konstrukcija telovnika.
(Glej fig. 18, 19. in 20., tab. VI.)
Kroj za telovnik bi se vstavil lehko istotako kakor za život, ker ima namen obleči isti del života. Ker je pa učenec o sorazmerji životnih stavnih točk vže dovelj poučen, je priličnejši, vstaviti ta kroj po naslednjem načinu, pri katerem se konstrukcija v nekoliko premeni v tem, da mora biti zadnji del po hrbtu vedno (Jalji, nego sprednji. Potegni kakor ti kaže fig. 18. od O—02 vodoravno 1 * dolgo črto in od obeh točk navzdol navpične črte. Na sprednji (0) črti vstavi najprvo globino luknje s 1 * (četertinko cele prsne širine), od tam pa za točko J znesek polovice hrbtne dolžine; ker imamo hrbtno dolžino pomerjeno s 45 cm: torej z 22 '/g cm ter potegni do D in II vodoravne črte.
Od točke J navzdol vstavi pomerjeno dolgost telovnika točko Ji. Od pašne črte pričenši znaša normalno podaljšanje 15 cm. To podaljšanje preseči v polovici ter spoji sprednjo dolžino s črto do presečišča nazad.
-.♦< 25 >♦—
Po navpični črti 02 vstavi z zneskom 3 cm piko za krajišče naramne konture, točko Ll 1 cm notri od črte oddaljeno.
Od točke D vstavi kakor za život z lji * = 6 cm točko E in potegni od tam črto za prestop luknje do točke El. Od tam pa vstavi z zneskom ]/3 * + 1 cm = 9 cm točko F.
Pri točki 7/ odmeri na znotraj izstrižek 1—2 cm ter vstavi od iste pike naspred polovico spodnje širine z dodatkom 1 cm za prsni izstrižek (tukaj torej 22 cm). Za obklad zadošča pri jednovrstnem telovniku znesek 3—4 cm.
Sedaj obriši konturo kakor vidiš na fig. 18., in tako da jo izpelješ pri luknji 2 cm pred črto E.
Zadnji del za telovnik glej fig. 19., vstavi naslednje: Od 01—M potegni kratko črto in vstavi krajišče s ]/.i * + 1 = 7 cm. Točko A vstavi 1 cm pod 01 in od tam z zneskom J/j * = 8 cm točko Al; potem z zneskom globine rokavne luknje + 1 cm, tukaj torej s 25 cm od točke ^1 merjeno, točko B. Od tam pa z zneskom polovice hrbtne dolžine, tukaj 22:/2 cm točko C Za razširjenje zadnjega dela odmeri pri točki C od kraja 3—4 cm ter potegni od tam do A novo črto._________
Širino zadnjega dela čez pleča vstavi po meri naramne konture sprednjega dela od F—Ll za črto M—N. Tedaj ti nastane širina od Al—N 3/4 * = 18 cm.
Širino od B naspred vstavi z 1 * = 24 cm, in od C polovico spodnje širine, in sicer oboje merjene od nove črte.
Tudi lehko položiš sprednji del k zadnjemu tako, da mu vstaviš celo širino od nove črte do toček O in J.
Za debele osobe vstavi točko F le z V., * počenši od točke El. Tudi treba pri II le malo, mnogokrat celo nobenega izstrižka.
Fig. 20. predočuje nam telovnik, ki bode brez ovratnika. Vstavi se istotako kakor prvi. Na vratni špički F pa se prestriže in vstavi se mu klinek, kateri pripomore, da se telovnik prileze k vratu.
Ta oblika je natančno ista, kakor jo mora imeti telovnik pri uradniški uniformi. V ta namen zarezati je 7 lukenj za gumbe.
V konstrukcijo telovnika služijo nam za život vzete mere zgornje in spodnje širine in hrbtne dolžine. Pomeriti je treba torej poleg teh, le še dolgost telovnika od srede vratu točka A, do spredaj. Ob jednem pomeriš lehko tudi odprtje telovnika na prsih.
XVII. poglavje. Konstrukcija službene in gala suknje za uradniško uniformo.
(Glej fig. 21., 22., 23., 24. in 25., tab. VI.)
Vsled predpisov glede uniformiranja c. kr. uradnikov treba bode strokovnjakom svojo pozornost obračati tudi tej stroki. Narisal sem zategadelj mesto druzih fazouskih uzorcev dvoje uniform na tej tabeli.
—.♦< 26 >♦•—
Pri  teh  suknjah   ne  navajam vnovič  konstrukcije,  kajti  ta je  povsem ista
kakor za životno suknjo.  Zadošča torej vnanja oblika.   S......zaznamovano,
vidiš pri lig. 21. in 22. katere predstavljate službeno suknjo, da je nararnina šev zadej povikšana, spredaj pa ponižana. Pri uniformah je namreč običajno premestiti naramno šev nekoliko višje. Ta preosnova pa tudi pokaže, kako se to sme napraviti tudi pri sleherni drugi suknji. Širina reverza je predpisana, istotako število lukenj za gumbe kakor podoba kaže. Opomniti mi je tudi da zadošča pri uniformah neznatno 1—2 cm znašajoče podaljšanje života. Zadnjo polo (fig. 22.) prikrojiš z zgornjim delom iz jednega kosa.
Fig. 23. predočuje rokav k službeni suknji. Prikroji ga toliko krajši, da mu prišiješ poseben 9 cm širok obložek obrobljen s paspulo v barvi one službene stroke, h kateri spada uradnik. Previdno pa je, da pustiš pri rokavu 2—3 cm v založek, ker bi ti sicer ne bilo mogoče rokava podaljšati, če bi bilo to potreba.
Fig. 24. predočuje zopet konstrukcijo ovratnika, opozarjam torej na razlaganje v VIII. poglavji glede ovratnika.
Fig. 25. pokaže konture gala suknje. Eevers drži se sprednjega dela, torej se ne prikroji posebej. Zato pa treba večjega izstrižka pod oprsjem, za kar pri točki J toliko več dodaj, kakor je navadno. Pola zadnjega dela prikrojiti pa je pri tej suknji posebej in je prišiti k delu.
Kako daleč od kraja treba prišivati gumbe, določa predpis po katerem se je tudi glede druge vnanje oblike ravnati. Predpisi dobivajo se v knjigarnah.
XVIII. poglavje. Konstrukcija hlač.
(Glej lig. 26., 27., 28. in 29. na tali. VIL in lig. 38—41. na tab. IX.)
Kakor sem pri konstrukciji vzorcev za obleko zgornjega života vporabljal najpriprosteji način, jednako jednostavna je konstrukcija hlač.
Za konstrukcijo dolgih hlač (Pantalon) potrebujemo naslednje mere:
1.  zunanjo dolžino, (počenši nad kolčnico) do kolena in do spodej,
2.  notranjo dolžino počenši od razkroka do spodej,
3.  pašno širino,
4.  širino ob kolčnicah event. tudi ob zadnjici,
5.  širino okolu stegna,
6.       „          „     kolena,
7.       „          „     noge spodej.
Mera ob kolčnicah (pri debelih osobah okolu trebuha) sicer pokaže natančno, kako velik more biti odstriž sprednje hlačnice od točke O. Plus mej pašno in kolčnično širino razdeli se namreč tako, da odpade jodna polovica pri sprednji hlačnici kot odstriž, druga pa kot izstriž iz zadnje hlačnice.
—•♦< 27 >♦•—
Mogoče pa je skoro vedno konstruirati hlače brez mere ob kolčnicah, tako da se pri vitkih osobah odstriž sprednje hlačnice vstavi z 4—5 cm, pri debelih osobah pa 1—2 cm.
Izstriž iz zadnje hlačnice pa je vstaviti z 2—3 cm. Tesno priležnih hlač okolu kolčnic in zadnjice itak ni priporočati, poleg tega pa dobijo v pasu natančno obmerje života s tem, da jim našivamo zaponke.
Tukaj predočena konstrukcija hlač, opirajoča se deloma na Eichterjevo teorijo, je najlažja izmej vseh, kolikor jih poznam, vendar morem po mnogoletnih skušnjah preverjen trditi, da ima popolnoma jednako vrednost z najtežavnejemi konstrukcijami, in da je celo varnejši nego oni način, kateri ima osnovno podlago v meri okolu zadnjice, katero je pravilno težko natančno določiti vsled mehkote okolu omenjenega dela spodnjega života.
Za hlače ni treba prikrojevati vzorca, nariše se je neposredno na blago.
Konstrukcijo sprednje hlačnice glej fig. 26., prični naslednje:
Na robu blaga, ki leži pred teboj, potegni zgorej z ogelnikom vodoravno črto O—G. Od točke O naspred vstavi za srednje vitke osobe 4 cm daleč piko za odstriž. Sedaj vstavi od O dolžino do kolena točko G (tukaj 62 cm) in do spodaj točko A (tukaj 10S cm) ter potegni od A zopet vodoravno črto nazad. Širino sprednje hlačnice spodej vstavi z 20 cm točko L, ter jo preseči v polovico, točka F.
Od točke A navzgor vstavi notranjo dolžino točko B (tukaj 82 cm) ter potegni od tod in od točke G zopet vodoravne črte.
Od pike odstrižka naspred vstavi z; ]/.i pasne širine (tukaj 21 cm) točko G (pašno širino sprednje hlačnice). Sedaj spoji točke G—F, s čimer dobiš pri naši konstrukciji velevažno povprečno črto G—F.
Odstrižek uarisaj, kakor kaže fig. 26., do 10 cm globoko pod pas, glej točko D, ter vstavi od tod (ako si meril) kolčnično širino z 1/i do točke Bi. Sedaj položi ogelnik k povprečni črti ter potegni pašno konturo hlač, katera se tembolje poglobi pod točko G, tembolj povprečno leži črta G—F.
Istotako potegni črto za razkrokuo špičko H sprednje hlačnice z ogelnikom, katerega položiš k povprečni črti, in tudi tukaj poglobi se ta črta, tembolj pod prvotno (vodoravno) čim povprečneji leži črta G—F. (če položiš ogelnik na model fig. 26., prepričaš se najjasneje o navedenih konstrukcijskih črtah.)
Oddaljo točke H od povprečne črte, ali od razkroknega kota vstavi z '/g -f- 2 cm četertinke pasne širine. Pri našem modelu znaša ta četertiuka 21 cm, vstavi torej točko H (razkrokno špičko) z 1/3 = 7 -j- 2 = 9 cm od kota.
Širino sprednje hlačnice pri kolenu vstavi pri srednje širokih hlačah s polovico vse mere (tukaj 23 cm) točko K.
Ker se širina hlač po šegi vedno preminja, opozorim na to, da ne sme biti notranja kontura preveč obočena. Zategadelj je treba (pri tesnih hlačah) mnogokrat vstaviti širino pri kolenu tudi z nadpolovičuim zneskom cele širine.
V pravilo za dobro konstrukcijo notranje konture sprednje hlačnice bodi ti naslednje:
K točki K priloži črtovnik ter potegni ob njem od točke K počenši navzdol pomočno črto tako, da bode končala spodej 1 cm znotraj od točke L (tukaj torej
# ♦< 2 S *♦ •
v širini 19 cm). Od točke K navzgor pa tako. da približno preseče kotno črto razkroka, kakor vidiš na fig. 2(L ko bi ti pa vstava točke K ne dopuščala take konstrukcije, prestavi točko K tako, da jo izvršiš po tem pravilu.
Sedaj potegni konturo notranje ševi s črtovnikom od L do polovice mej točko K. kjer se s prvotno črto spoji, od točke K proti razkroku pa polagoma obočeno do točke H s prosto roko.
Obočino pri točki E vstavi s 6 cm, dodaj pri 1)1 in pri G najmanj 1 cm ter uariši konturo razpora od točke 7/ do E, I) in G polagoma obočeno, kakor kaže fig. 26.
Jedno sprednjo hlačnico treba je navadno „izstriči", največkrat desno. Ta izstriž znaša od špičke H nazaj 2—3 cm, konturo njegovo  pa razvidiš v podobi.
S tem je dokončana konstrukcija sprednje hlačnice, tako da se more prikrojiti.
Zadnja hlačnica glej fig. 27. konstruira se s podstavo sprednje, po naslednjem načinu: Položi sprednjo hlačnico s konturo notranje ševi, kolikor moč paralelno z nasproti ti ležečim robom blaga. S to položbo se doseže smoter, da drži šev na zadnjici povprečno po blagu. Hlače potem niso le priložnejše temveč tudi blago dlje trpi. Ob jednem pa predstavlja taka položitev pravilno prikrojevanje zadnje hlačnice pri progastem in križastein blagu na zunanji ševi, kjer morajo primerno jednako držati proge obeh hlačnic.
Sedaj vstavimo najprej one točke, ki napravijajo pravilni aplomb zadnji hlačnici.
Od točke H nazad zaznamuj z zneskom 4 cm razkrokno špieko zadnje hlačnice.
Potegni sedaj iz sredine pašne konture sprednje hlačnice navzgor 12 cm visoko črto za točko N, in spoji to točko (N) z razkrokno špičko II sprednje hlačnice.
Na to podaljšaj pašno konturo z ravno črto proti točki 01 ter vstavi od N tjakaj 7,1 pašne širine z dodatkom 4 cm (točka Ol). Od te potegni črto do one pike, pri kolenu, katero misliš vstaviti za širino zadnje hlačnice. Ker smo dali pri našem modelu sprednji hlačnici polovico vse širine, potegni tukaj omenjeno črto od Ol naravnost do robu sprednje hlačnice pri kolenu, tedaj k prejšni točki C.
Pri točki Ol nariši konturo 1 cm od črte, ostale 3 cm dodatka, pa izstriži, kakor kaže podoba iz zadnje hlačnice.
Konturo po zadnjici izpelji od razkrokne špičke navzgor, tako da jo polagoma spojiš s črto N—H, katero si vže preje potegnil.
S tem končuje se konstrukcija zadnje hlačnice na zgorenjem delu, ki ostane vedno jednaka brez ozira na spreminjajočo šego hlač v spodnjem delu, in zagotavlja pravilno ležo hlač oh spodnjem životu.
Širina hlač ob nogah vstavlja se pa izključno po šegi ali po želji naročnika.
Preminja se torej vedno in mogoče mi je v ta namen podati le naslednje pravila za vse slučaje:
1. Za širino pri kolenu. Pri srednje širokih hlačah, kakršne so narisane v fig. 26. in 27., kjer smo dali sprednji hlačnici natanko pol širine, sme se kontura zadnjo hlačnice na obeh straneh (ševih) dotikati s konturo sprednje, ko bi hotel dodati posebej kaj za ševi, dodaj vedno pri znotranji konturi, ko bi bil pa vsled prejsnega navodila moral dati sprednji hlačnici več nego pol širine, tedaj smeš
—.♦< 29 >♦• -
brez skrbi vedno poožiti zadnjo hlačnico na strani (zunaj), tako da njena kontura drži pod konturo na vrhu ležeče sprednje hlačnice. Pomeri torej vedno pravo širino preje ter potegni v ta namen črto od 01 do vstavljene pike pod sprednjo hlačnico, kamor seveda moraš izpeljati pozneje konturo. Tako črto predočil sem na fig. 29. Poožiti smeš torej zadnjo hlačnico vedno pod sprednjo na strani, nikdar pa pri znotranji ševi (ali konturi).
Ko bi pa hotel hlačnice široke konstruirati, smeš zadnji hlačnici znotraj pri kolenu dodati 2, največ do 3 cm. Na strani razširiti pa jo smeš tako kakor kaže z — — — — na fig. 27. zaznamovana kontura, ali pa celo toliko, da potegneš ravno črto od točke Ol do one pike spodej, katero vstaviš za spodnjo širino. Slednja konstrukcija velja posebno za spodnje hlače (gače).
2. Za širino spodej. Za sprednjo hlačnico vstavili smo tukaj 20 cm? Pri ozkih hlačah zadošča tudi 19, pravilo pa velja, da je sprednja hlačnica nekoliko ožja od zadnje, to tudi, če se konstruirajo hlače za dečke.
Ostalo širino razdeli pa na zadnjo hlačnico približno jednako na obe strani, glej pike A in L na fig. 27.
Konstrukcija hlač za debele osobe glej fig. 28 in 29., napravi se po istem temeljnem pravilu kakor prejšne. Za odstriž zadošča vstaviti 1—2 cm. čim debelejši je osoba tem manjši bodo odstriž. Pašno konturo O—G treba pri debelih osobah 2—3 cm višje nad prvotno vodoravno črto potegniti, da se naredi prostor močnemu sprednjemu životu.
V dodatek  za  izstriž  na črti N—Ol zadošča 2-—3 cm,  kedor  bi  bil  vzel
mero ob zadnjici,  vstavi naj jo,  kakor kažejo z____________zaznamovane črte
na fig. 29. tako, da meri 4 cm več. Ce mera zahteva, popravi po isti zunanjo konturo zadnje hlačnice. Za ozke hlače oddaljiti smeš pri kolenu stransko konturo sprednje hlačnice za 1—2 cm od robu, če blago ni progasto, glej fig. 28.
Pri hlačah za debele osobe priporočam vedno posiviti zadnjo hlačnico na notranji ševi pri kolenu za 2—3 cm. glej fig. 29., pooži pa zato če treba, zadnjo hlačnico ob strani.
Le natančno ravnanje po navedenih pravilih omogoči korektno konstrukcijo hlač. To je tem važneje, ker je poprava konstrukcijskih napak pri hlačah skorej nemogoča.
Da treba hlačnice pri stavnih točkah ob kolenu natančno sestaviti (sešiti), vedeti mora itak sleherni krojač. Pas prikroji se posebej v širini 4—5 cm, na-pusti se pa lehko tudi pri hlačah.
Fig. 38. in 39. na tab. IX. predočuje nam ob nogah tesne hlače, kakršne se nosijo v škornjah (kratke hlače), posebno tudi za lov ali za jahanje.
Mero dolžine za take hlače vzemi istotako, kakor za dolge in izkrajšaj jih pri konstrukciji kakor želiš. Mero ob nogah vzemi tesno. Mero ob kolčnici in ob zadnjici porabiš vspešno pri tesnili hlačah.
Konstrukcija sprednje hlačnice fig. 38. je ista kakor pri dolgih hlačah. Kontura pri zunanji ševi oddali pri kolenu za 3, spodej za 4 cm od robu. Od teh točk vstavi pa sprednjo hlačnico s polovico vse širine. Pomeriš lehko tudi širino kolčnic in jo vstaviš v kroj.
Konstrukcija zadnje hlačnice fig. 39. vrši se s podstavo sprednje. Pazi pri tesnih hlačah posebno na to, da položiš notranjo šev kolikor moč paralelno z
66
—.-k 30 >♦
robom blaga, da se šev po zadnjici more raztezati. Od stegna navzdol zjednačijo se konture obeh hlačnic tako, da so enako široke.
Z____________zaznamovana črta, držeča iz razkroknega kota do točke O
in N, pokaže kako je na drugi način mogoče pravilno vstaviti dolžino iz kota do točke O, jednako do točke N. Tako vstavlja se lehko tudi pri dolgih hlačah.
Fig. 40. in 41. predočujeti kroj pasu in zaponk, o čemur ni treba razlaganja.
,                       XIX. poglavje.
Konstrukcija povrhne suknje s podstavo životnega modela.
(Glej fig. 30. in 31., tab. VIII.)
Temelj v konstrukcijo suknje, katero se more po vrhu druge suknje oblačiti (povrhne suknje), naj se imenuje tista kakor si bodi: ogrtač, zimska suknja, pa-letot, plašč i. t. d. je vedno navadni model života, kakeršnega smo narisali po tab. II. Sakovi obliki podobne, torej ploliate vrhne suknje konstruirati se morejo pa tudi s podstavo sakovega modela, kar ni težko, če pojasnim naslednje:
Povrhna suknja ima namen obleči isti del života, kakor prvotni model, konstrukcijo treba vstaviti torej tako, da vrhna suknja spodnjo povsod pokrije. Dodati je torej v širini in višini prvotnemu modelu. Le vnanja oblika preminja se po šegi.
Ta način pripraven je vže zategadelj, ker sleherni previdni strokovnjak shrani preskušani kroj životne suknje ali sakota svojega naročnika, na kojega podstavi potem konstruira vsaketero obliko povrhnih snkenj.
Mogoče pa je povrhne životne kakor tudi plohato suknje konstruirati neposredno brez podstave modelov po istem pravilu kakor one. V poznejšem poglavji pojasnil bodem ta način, ki je posebno pripraven za prikrojevanje snkenj v zalogo.
Konstrukcija povrhne ploliate suknje (Paletot) s podstavo životnega modela izvrši se pa naslednje:
Prični z zadnjim delom. Ko si potegnil na blagu od robu povprečno črto za razparek, položi model kakor ti kaže fig. 30. 1 cm oddaljeno od te črte, ter obriši njegovo konturo z dodatkom 1 cm pri vratu 2lj2 cm pa na špički naramne ševi. Sedaj vstavi širino zadnjemu delu od točke C naspred po šegi, ter položi stranski del vzorca k zadnjemu delu tako, da se stikati ob plečah in v luknji obe konturi. Na to dodaj tudi širini v luknji (toraj čez hrbet) 1 cm.
V pravilo ti bodi, da mora znašati najožja širina zadnjega dela v pasu od C—Cl vsaj l/s spodnje širine. Pri 42 cm torej najmanje 14 cm. Pri tako tesni konstrukciji pa treba 1—% cm znašajočega poširjenja po zadnjici. V ta namen potegni od točke Cl oddaljeno pomočno črto z ogelnikom navzdol, ter obriši konturo.
Premembe glede širine zadnjega dela izvršujejo se po šegi, katere predočujejo modni časniki.
----.-K   3i   >♦.----
Sprednji del povrhne suknje fig. 31. vstavi naslednje:
Od sprednjega robu na blagu odmeri najpreje širino za obklad. Pri jedno-vrstno zapeti suknji zadošča za obklad 6—8 cm. Za dvovrstno pa 10—12 cm. Od tod potegni paralelno obkladno črto.
Sedaj položi model, kakor ti kaže fig. 31. pri točki J 1 cm oddaljeno od te črte tako, da leži vodoravna črta J—K modela v pravilnem kotu z obkladno črto. To ležo predočuje ti na podobi ogeljnik ležeč poleg obkladne in vodoravne črte.
Na to izpelji obkladno konturo od J navzgor jednakomerno 1 cm oddaljeno od modela do točke L. Dodaj tudi vratnemu otvoru in naramni ševi 1 cm.
Na špički naramne ševi zato ni treba dodajati ker smo povikšali tam zadnji del z 2'/2 cm.
Sedaj dodaj k odstrižku stranskega dela na podobi zaznamovanega s X X X X (presečiščni znamenji) 2 cm, ter potegni poleg teh namerno črto za stransko šev suknje do spodej. Konturo izpelji poleg te črte obočeno v pasu z zneskom 1—2 cm.
Posebno paznost priporočam pri zaznamovanji špiek obeh delov pri stranski ševi v luknji. Točka Ni na zadnjem delu vstaviti se sme povoljno globoko, gledati treba pa na to, da se poglobenje izvrši v isti meri tudi pri sprednjem delu.
Rokavno luknjo vrhne suknje poglobiti je za 1 cm. Oblika luknje pa mora biti okroglasta, torej ne jajčasta kakor pri modelih za životno suknjo.
Spredaj podaljšaj sprednji del kakor pri sako za 3—4 cm.
Pig. 31. predočuje povrhno jednostransko suknjo kakor tudi z......zaznamovanim obkladom dvovrstno suknjo.
Na mestu je tukaj učenca seznaniti s pravilom o vnicstenji žepov.
Naravno je, da se vstavi globina (leža) stranskih žepov po dolžini roke, oziroma rokavov.
Položi torej pri povrhnih suknjah merilo z zneskom hrbtne širine, tukaj s št. 22 (pri točki F zaznamovano) k vratni špički sprednjega dela ter vstavi od tod z dolžino rokava (tukaj 82 cm) globino žepa.
Pri sakih vstavijo se žepi nekoliko višje. Odbij istotako hrbtno širino pri F ter vstavi žepe 3—4 cm višje nego znaša dolžina rokava.
V obče mora se stranske žepe tako vstaviti, da dobi skomolčena roka v njih nekoliko opore.
Natančni in pazljivi pregled podobe daje pa sploh učencu boljše vodila za vso konstrukcijo nego jih more dati najobširneji popis.
XX. poglavje. Konstrukcija plašča (za uradniško uniformo) oziroma za menčikov.
(Glej fig. 32., 33. in 34. na tab. VIII.)
Pričnimo z zadnjim delom.   Kacih 12 cm od zgiba blaga,  potegni  navzdol črto za skladni zagib (glej fig. 32.). Na to potegni drugo pri A 1 cm pri G 4 cm
•♦< 32 >♦•—
od prve oddaljeno povprečno črto ter položi poleg nje životni model. Povprečna leža modela ima namen obvarovati, da skladni zagib čez pleča ne leze narazen.
Stranski del položi tako, kakor preje k zadnjemu delu ter potegni z ogelnikom od špičke stranskega dola paralelno povprečno namerno črto navzdol.
Dodatke k modelu pokaže ti podoba. Pri vratu in pri luknji znašajo 1 cm, povikšanjo na ram ni špički pa272 cm. Patka in spona napraviti se pri iiniformskih plaščih po predpisu, za inenčikov ali za civilne plašče všijejo se le spone /, 2—4 gumbi za zapenjanje.
Za sprednji del fig. 33. potegne se zopet najprvo obkladna črta (za uniforme 12 cm od robu). Sicer pa povoljno. Na to položi model glede na debelost podlage, s katero bode plašč podložen 1—2 cm od iste črte zopet tako, da bode pašna črta J—K v pravilnem kotu z obkladno črto.
Pri izpeljavi konture od J navzgor dodaj pri G 1 cm več nego pri J in L, da dobi sprednja kontura več krožine za vlikanje na prsih. To smeš storiti tudi pri drugih suknjah.
Dodatke pri vratu, na rami in poglobonje luknje kaže ti podoba. K odstrižku stranskega dela (X X X X) dodaj 4 cm in potegni poleg onih namerno črto za stransko šev. Na špički v luknji izpelji konturo 1 cm naspred črte, tudi jo moreš v pasu nekoliko izdolbsti.
Fig. 34. predočuje konstrukcijo ovratnika za uniformski plašč. Po enakem načinu vstavijo se pa tudi ovratniki za druge suknje, katere se pod vratom zapenjajo (stoječe prsi).
V obče pripomnim, da zadoščajo dodatki približno 1 cm k modelu, ako se namerava suknjo podložiti z navadno tenko podlago. Ko bi pa hotel vrhno suknjo podložiti z debelo podlago ali celo z vato, tedaj smeš dodatke povikšati do 2 cm.
Povrhne plohate suknje in plašči. morejo se pa konstruirati tudi s podstavo sakovega modela, kakor sem vže omenil. Dodaj na isteh mestih kakor tukaj po 1—2 cm. Na ramni špički ni treba v tem slučaji še posebnega povikšanja, če je vže sakov model bil preje povikšan, torej zadošča tudi na ramni ševi jednakomerni dodatek 1 cm.
Eokavna luknja poglobiti je za 1 cm, na prsih pa ne treba je več izkrojiti. kakor je model, ker dodatek pri stranskih ševih nadomešča potrebno širino.
XXI. poglavje. Konstrukcija za sako za debele osobe.
(Glej fis. 42., tab. IX.)
Da predočim učencu konstrukcijo plohate kratke suknje (sako) na podlagi drugačnih mer, postavil sem v fig. 42. vzorec za sako s podlago naslednjih mer: Zgornja širina G—B 54 cm, spodnja J—G 58 cm, hrbtna dolžina (dopasni život) 44 cm. Osoba s tako mero spada po našem pravilu označenem v XIV. poglavji med debele osobe ter je zategadelj vzorec natančno po istih načelih vstavljen.
—•♦< 33 >♦•—
Za konstrukcijo namerne črte za stransko šev opomnim, da je črta potegnjena od NI navzdol tako, da preseče v globini 15 cm pod pašno črto zadnji del (na zadnjici), najvarnejša sorazmerna konstrukcija te črte.
To izvira iz pravila, da je pri normalnih razmerah zgornja širina jednaka s širino okolu zadnjice. Točko K postavi z dodatkom 1—2 cm od E2 nazad; dodaj pa naspred toliko več, torej 5 cm.
Kontura stranske ševi izdolbiti se more nekoliko v pasu; na zadnjici pa se spoji z zadnjim delom. Slednjo premeniti bi bilo le, ko bi zadnjica ne bila normalno obilna, tedaj potegniti jo namerno črto bolje naspred.
Oe bi hotel sako prikrojiti spredaj „zaprt", tako da se obklad pokriva, tedaj pokaže ti poleg črte J—K priložen ogelnik, kako more držati črta sprednje konture ali robu.
Pri modelu životne suknje za debele osobe fig. 16, tab. V., odstopi kontura zadnjega dela pri A za '/a cm- Take konstrukcije pa ne vidimo pri sako fig. 42, čeravno je postavljena za debele osobe.
S tem da zadnji dol pri C odstopi za 2 cm od črte ter da je potegnjena kontura povprečno do Al, doseže se ravno tista vstava.
Ta izgled nam kaže, kako treba mnogokrat radi različnih vzrokov konstrukcije drugače, a vendar pravilno vstavljati. Ce bi bilo blago progasto ali križasto ne bi smeli nikakor izkriviti konture pri A. Pri križastem blagu treba celo zadnji del prikrojiti v zgibu, ter mu z vlikanjem napraviti obliko, kakeršno zahteva konstrukcija.
Da  ni  treba papirnatega modela  na  zadnjici dostaviti, če drži kontura po
zadnjem dolu, moreš zadnji del, na mostu z......zaznamovanem, odstriči,  na
kar izpelješ konturo navzdol na blago brez onega delka. Isto velja tudi pri naslednji podobi.
XXII. poglavje. Konstrukcija povrhne suknje po sorazmerni metodi.
(Glej fig. 43., tab. IX.)
Gotovo bode vsacemu prav, če pojasnim, na kakšen način je mogoče konstruirati tudi povrhno suknjo brez podstave životnega modela.
Mnogokrat primeri se, da treba naročniku najprve prikrojiti povrhno suknjo. Oe je osoba „normalne rasti", da ne treba jemati pomočnih mer, tedaj lehko postavimo konstrukcijo neposredno isto tako pravilno kakor za život ali za sako.
Za pričetnike zdi se mi ta način celo varnejši; poleg tega pa je posebne vrednosti za konstrukcijo modelov za prikrojevanje povrhnih sukenj v zalogo.
Ker vže vemo, da ima povrhna suknja namen, da se oblači po vrhu druge suknje, bodisi vže, da jo treba prikrojiti z životom ali plohato, torej zadošča, če temeljno konstrukcijo spremenimo tako, da bode kroj nekoliko širji in višji.
3
—•♦< 34 >♦• —
Sicer pa ostane konstrukcija, ne glede na vnanjo obliko spreminjajočo se po šegi, jednaka kakor za suknje, katere oblačimo po vrini telovnika.
Model fig. 43 je torej vstavljen natančno po tistih načelih kakor sako in treba je le malega pojasnila.
Pri navadni povrhni suknji zadošča, če dodamo konstrukciji v širini O—01, 2 cm, torej jo vstavimo za osobo, ki sicer meri 48 cm s 50 cm kakor kaže fig. 43. Eazširili smo s tem konstrukcijo za 2 cm, ali vso širino suknje za 4 cm.
Delilna jednota je torej 25 cm.
Globino luknje vstavi od točke O z 1 * -f- 1 cm, tukaj torej (26 cm). Pri A povikšaj konturo za 1 cm, točko M vstavi z 1j3 *, in višje od črte za 2 cm. Hrbtno širino vstavi z 3/.( * + 3 cm. Širino v pasu sem vže pojasnil, na modelu fig. 43. vstavljena je s 16 cm. Razširjenje navzdol je isto kakor pri sako. Točko NI vstavi povoljno globoko. Luknja je okrogla. Namerna črta stranske ševi preseže zadnji del približno 15—16 cm pod pašno črto.
Točko K vstavi s polovico spodnje širine in dodatkom 4 cm od F2 nazad in naspred. Vratno špičko F vstavi z '/3 * + 1 Gm- Točka L vstaviš po volji lehko višje, če hočeš da bode bolje zaprta suknja pod vratom. Točko Ll dobiš kakor sicer iz zneska polovice mej A—Al.
K prsni konturi L—Q—J dodaj, kolikor se ti zdi potrebno, pri tenkem blagu manj, pri debelem več. povsod 1—2 cm več kakor za spodnjo suknjo. Obklad za jednovrstno suknjo vidiš konstruiran z 6 cm, za dvovrstno pa z  12 cm.
XXIII. poglavje. Razlaganje namerne črte za pole.
(Glej fig. 44., tal.. IX.)
Končujoč razlaganje o sorazmerni konstrukciji krojev, preostaje mi učencu pojasniti, kako je mogoče prepričati se, če drži prav smer pole, katero je po priučeni metodi vže narisal, ali kako je mogoče isto obmerju zadnjico primerno popraviti ali prerisati.
Ce imaš vže narisano polo za kako životno suknjo, tedaj položi stranski del života, kakor vidiš na fig. 44., poleg polne konture, ki more biti do točke H jednaka s stranskim delom, ter spoji piko glavne krožine stranskega dela (tukaj zaznamovano z O) s piko F na zadnjici. Kontura pole držati mora od F navzdol po tej črti.
Pri suknjah, katere hočeš prikrojiti tesno priležne, pokazati se ti mora pri obili zadnjici vgib stranskega dela in pole v znesku 3 cm od črte. Sicer pa zadošča vgib v znesku 1—2 cm, ko bi hotel torej vgib, oziroma polnost na zadnjici zmanjšati, potegni polno konturo od F navzgor bližje namerne črte ali pa vstavi točko F za 1—2 cm naspred, da potegneš novo namerno črto.
—•♦< 35 >♦•—-
XXIV. poglavje.
0 životomerstvu in konstrukciji krojev za nenormalne rasti
in držanja životov.
(Vpodobljono na tab. X.)
Vže to, da opozarjam na posebno merjenje životov, kateri so nenormalne rasti ali držanja. označi, da mora merilec vže, ko jemlje navadne mere, vedeti, da nima život povsem normalnega razmerja. Za to spoznavanje treba je seveda precej prakse ali izkušnje. A slednjo pridobi se kmalu, če merilec ne meri života kar tja v en dan, marveč če natančno opazuje rast in držanje slehernega života.
Naključi se, da nas mera preje zmoti nego oko! Težavo sigurnega životo-merstva poudarjajo vsi veščaki. in celo po najnatančnejih načinih merjenja s pomočjo različnih aparatov ni bilo moč jemati vsikdar popolno varnih mer. Zategadelj propadli so večinoma vsi načini prikrojevanja po direktnih metodah, to je način poiskati vse stavne točke na životu, ter jih prenesti na vstavo kroja.
Pri sorazmerni metodi zdi se mi pa očesna mera najboljši pripomoček pri merjenji in prikrojevanji. Vajeno oko more natančno razsoditi različno držanje človeškega telesa.
Moj pouk ima namen podajati učencu natančno pojasnilo o životnih in konstrukcijskih razmerah v sestavi in sicer za lepo rasli (normalni) život. Oim bolje se vadimo predstavljanja rasti in držanja normalnih teles, tem občutljiveje bodo oko za nenormalnosti.
Kroj sam o sebi je nekak odtis životnega razmerja, misleč strokovnjak pomaga si torej tako, da normalni kroj pri onih točkah premeni, kjer je našlo oko nenormalnosti na životu.
Tako premenjenje izvršiti se more pa tudi na ta način, da se stavne točke vže neposredno pri konstrukciji vstavijo kakor zahteva držanje života.
Poleg očesne mere služijo nam pa v natančneje dobavo podobe života polnočne mere, zanašati se pa smemo nanje samo, če so natančno vzete. ■
Predno pojasnim, kako se jemljejo pomočne mere, povem še, da te mere ne določujejo le v zvezi mej seboj držanja života, temveč da se more vporabljati pri konstrukciji tudi sleherna mera zase.
Nemogoče je omenjati mnogoštevilnih slučajev nepravilnih životnih držanj, mej katerimi je mnogo neznatnih, katere pa vendar ovirajo dobro priležnost obleke, in katerim se moremo izogniti mnogokrat le po primerni izvršitvi dela. Vendar pa sem prepričan, da zadoščajo malo ne za vse slučaje v fig. 45. predočene mere, če vzamemo v posebno dvomljivih slučajih tudi preskušnjo v pomoč.
3*
—*♦< 30 >♦•—
XXY. poglavje. Razlaganje pomočnih mer.
(Glej fig. 45., tab. X.)
Pri tej podobi je zadnji del k sprednjemu tako priložen, da se iz priložbe razvidi, kako razmerje mora imeti kontura zadnjega dela s konturo stranskega dela.
V položenji merila na podobi je označeno, kako se vzame petero pomočnih mer, katere hočemo naslednje imenovati:
1. Prestop (luknje).
Položi merilo s začetkom (št. 1.) na sredino hrbta točka B. ter pomeri od tam pod pazduho uaspred tako daleč. kakor se ti zdi potrebno izkrojiti luknjo. Oe si predstaviš navpično črto držečo ob sprednji rami (podkomolci) glej lig. 1. tab. I. ali pa če položiš črtovnik tesno ob roki na isto mesto, najdeš lehko pravo mero prestopa. Pri normalnem životu meri prestop luknje od sredine hrbta črta B—E na fig. 45. jedno tretjino cele zgornje širine, manj 1 cm-
Prestop imenujemo to mero zaradi tega, ker nam pokaže, kako daleč naspred stopi črta njena od srednje črte (presečiščne črte) modela.
ž. Medna širina glej točke II—G na fig. i. tab. I. in na fig. 45. tab. X. Važnost te mere sem vže v XIV. poglavji omenil; ni najti lehko metode, pri kateri bi bilo moč to mero brez zveze z drugimi tako varno vzeti, kakor pri naši.
če pomeriš od sredine hrbta točka B pod pazduho V.i zgornje širine, določiš točko D na životu. Od tam pusti merilo navpično na kolčniee pasti in pokaže se ti točka H. Od tod pa pomeri nazad do C in dobil bodeš varno mero mečne širine. Ce jo vzameš, tedaj ni treba razdeliti ti spodnje širine po sorazmerni teoriji, marveč postaviš znesek mere z onim dodatkom, ki določuje povoljno priložnost suknji, od II do C. Ostanek spodnje širine s potrebnim dodatkom pa postaviš od // do J naspred. Omenim še, da pri tej priliki lehko pomeriš od II do D navzgor ali pa od I) do II navzdol stransko višino. Z njo določiš lehko neposredno globino luknje.
3.  Pohrbtje A—H. Oe hočeš varno vzeti to in naslednje mere, opasati moraš život nad kolčnicami tako, kakor sem vže omenil za merjenje hrbtne dolžino.
Mereč mečno širino zaznamuj si s kredo piko II na pasu. (Oe hočeš torej vzeti naslednje mere, opaši život pri pričetku merjenja.) Na to ti bode lehko vzeti mero pohrbtne dolžine od A do H. (Glej tudi fig. 2. na tab. I.)
4.  Poprsje A—F—II pomeri istotako od srede vratu točke A poleg prestopa do točke II. Pri ravnim držanji života, ki je tudi normalne rasti, znaša dolžina poprsja 5 cm več nego dolžina polirbtja.
Te mere določujejo nam v zvezi mej seboj natančno držanje života.
Posebno razvidimo po teh merah, je li držanje života ravno, naspred ali pa nazad vpognjeno.
Normalni kroj postavljen po treh konstrukcijskih merah prenaredi se s podlago pomočnih mer rasti in držanju primerno s tem, da se vstavijo točke A in F
70
—•♦< 37 >♦•«—
od stalne točke II navzgor po dotičnih vzetih merah višje ali nižje kakor normalno. Večinoma pa povikšati ali pa znižati treba le sprednji del, v tem ko se zadnji del popravi po krožini ob plečih, katera se povekša ali pa zmanjša, kakor kaže to mera pohrbtja. Kedor se pa hoče zanašati na pomočne mere, mora jih jemati jako pazljivo, neobhodno pa je. da ostane osoba, katero se meri, med merjenjem pohrbtjai in poprsja v navadnem neprisiljenim držanji.
5. Sprednja dolžina. To mero se sme večinoma opustiti, ker nima točnega nasprotnega oporišča. Ta bi se našel le, če bi vzeli mero tudi do tal. Sprednjo dolžino pomeri od A do sredine na pasu spredaj (točka J). Mera na kroj položena prestopi pašno črto navadno za 3—4 cm. Toliko višje leži namreč vodoravno obloženi pas vsled polnosti oprsja, po kojem se meri. Koristno pa je to mero jemati pri osobah z obilnim uaspred stoječim trebuhom.
XXYL poglavje.
Razlaganje konstrukcije za osobe z naspred vpognjenim držanjem
života.
(Glej fig. 4(1, tab. X.)
Da bode bolje razumi! učenec v prejšnem poglavji razloženo životomerstvo in njegove učinke, predočim mu v lig. 46. konstrukcijo oziroma preuaredbo normalnega kroja za naspred vpognjeuo držanje života. Vešči prikrojevalec presoja to držanje tudi brez pomočnih mer. Oporišče zato ima v naspred vpognjenih ramah v plohem oprsji in v normalno razmerje vedno presegajoči hrbtni širini.
Fig. 46. pokaže nam z......zaznamovano konturo prenarejen kroj za
tako držanje, vrhu tega pa so konture normalnega kroja označene še posebej s številko 1, konture prenarejenega kroja pa s številko ž.
Pomočne mere za to držanje pokažejo normalno razmerje presezajočo dolžino pohrbtja in skrajšanje poprsja. Prestop je večji, ravno tako hrbtna dolžina.
Točko A vstaviti pride mnogokrat celo nad zgorenjo vodoravno črto.
Tz teh mer izvajati nam je sledeče:
Pri kroji za naspred vpognjeno držanje napravi pri točki A (po obiluosti hrbta) '/2—\-cm odstrižka, ter vstavi od tod normalno širino za M. Ker je hrbtna širina večja, konstruira se kontura po hrbtu od N^—M sama tako, kakor kaže lig. 46. Zadnji del se v drugem ne premeni. Ko bi bila dolžina hrbta silo velika, tedaj kaže vstaviti točko N za 1 cm nižje.
Sprednji del kaže premembe po merah. Luknja je po prestopni meri več naspred izkrojeua. Ker je pa hrbtni del širji, luknja navzlic temu ni večja. Sprednji narainni del skrajšati je po meri, a najmanj za toliko, kolikor je hrbtni del po istem mestu poširjeu oziroma izvikšan. Spičko F pa je naspred postaviti, in sicer
—•♦< 3S >♦•—
pri majhni vpognjenosti života za 1 cm pri večji pa za 2—3 cm. Poglobenje pod vratom točka L in poglobenje luknje izvira iz krajšenja na rami. Poširjenje konture od L naspred izvira iz prestave točke F naspred. Vgilj v pasu točka K je navadno večji, zato zadošča v dodatek od E2—K le 1. cm. Doda se pa zato od E2 do J l cm več nego normalno. Po tej vstavi točk L in J nastane prsna kontura ploheja, kar zadošča ploliemu oprsju. Približno znašajo te premembe kroja na označenih mestih za neznatno naspred vpognjeno držanje 1/3—1 cm, znašati pa morejo celo do 3 cm pri veliki vpognjenosti. To pa nam morejo natančno določiti le polnočne mere.
Sprednji del je treba skrajšati spodej do presečiščne črte za 1—2 cm.. To izvira iz vpognjenosti života.
Pri silno obilem pohrbtji je potrebno poširiti stranski del na plečih. To odloča mera pohrbtja. Ta slučaj pa se le redkokedaj pripeti, ker vže prvotna konstrukcija sama na sebi zadošča močnim plečem.
Omenil sem vže, da je najpripravnejši način, če se za tako nenormalno držanje konstruira po osnovnih merah najprve normalni vzorec, katerega je potem popraviti po vzetih  pomočnih merah.
Ta način priporočam pričctnikom zato, ker je varnejši, dokler nimajo zadosti izkušnje, za naslednji neposredni način.
Neposredno postaviš kroj za naspred vpognjeno držanje tako-le:
Ivo si vstavil po glavnih merah osnovni načrt in po meri širino hrbta, preloži za isti znesek, kolikor preseza hrbtna širina normalno vstavo na podobi
z......in s št. 2 zaznamovano črto E naspred. (Potegni torej drugo črto
in prečrtaj prvo.) Stavne pike vstavi sedaj od te črte izhajajoče in dobil bodeš isti vzorec. Dolžino narauinega dela pa vstavi po meri poprsja kakor preje. Le točka G ostane nespremenjena.
Oe si pomeril stransko višino, mogoče ti je razdeliti neposredno celo hrbtno dolžino od B do A in do G, to pa le tedaj, če si meril tako natančno, da ne moreš dvomiti.
Na tab. VIII. lig. 35. obrisana je naspred vpognjeiieniu životu primerna prememba rokava in velja zato z.....zaznamovana kontura.
XXVII. poglavje. Razlaganje konstrukcije za osobe z nazail vpognjenim držanjem života.
(Glej fig. 47., tab. X.)
Skoro popolno nasprotje v konstrukciji predočuje nam fig. 47.
Merodajno v presojo tega držanja so: nenormalno majhna hrbtna širina, nazad vpogujene rame in polno oprsje. Mera pohrbtja pokaže skrajšanje, mera poprsja pa podaljšanje delov nasprotno normalnemu pravilu.   Tudi prestop je manjši.
1
.♦< ;]9 >♦•—
Hrbtna dolžina je razmernb krajša; zategadelj se bode točka4., in vsled te tudi točko M konstruirala pod zgorenjo vodoravno črto.
Po tem in pa vsled ožine čez hrbet zmanjša se naramna kontura po plečih in [io rami. Iz tega pomanjšanja kakor tudi iz mere poprsja izvira potreba povik-šauja ali podaljšanja sprednjega dela na rami. Točko F vstavi nazad. Iz te vstave in iz podaljšanja sprednje rame izvira povikšanje pri L in pooženje konture ravno tam. Iz tistega vzroka, kakor smo pri prejšni konstrukciji poglobili luknjo, moramo jo tukaj povikšati. Točka (r ostane nespremenjena kakor preje. S tem pa. da je kontura luknje nazad postavljena vsled manjšega prestopa, oziroma ožine hrbta, isto tako tudi prsna kontura pri L, razširi se model po prsih, tako da zadošča polnemu oprsju.
Plečne lopatice pri tem držanji niso vedno toliko obile kakor sicer. Nastane torej mnogokrat potreba krožino ob stranskem delu nekoliko izmanjšati, kakor to predočuje fig. 47. Določi nam pa to premeno natančneje mera pohrbtja.
Vstava točk K in J vrši se pa tudi tukaj jednako kakor pri prejšuim vzorci, ker je vgib v pasu tudi pri osobah z nazad vpognjeuim životom večji.
Neposredno vstavi se model za to rast tudi slično prejšnim; vstavi se namreč črta E '/Al toliko nazad, kolikor je hrbtna širina ožja. Stavne točke postavijo se torej od črte št. Ž. Sprednji del je podaljšati spodaj primerno držanju. Premembe znašajo, kakor predočuje fig. 47. pri tako zvanem „postavnem" životu 1 cm; pri več nazad vpognjenem pa Pj2—i cm.
Držanj, kakeršni označujeti fig. 46. in 47., je mnogo.
Dokler ni treba zato nad 1 cm znašajočih prememb, konstruira se lehko tudi brez pomočnih mer, ker tako rast pokaže vže očesna mera. Presojati se mora taka držanja s predočbo normalnega života, čegar držanje imenujemo ravno, (čeravno je po znanstveni razlogi tudi nekoliko naspred vpognjeno).
Da obdrži stranski del navzlic prememb pravilno konturo, izkroji po dovršenim obrisu kroja najprej zadnji del. Na to priloži ga poleg konture stranskega dela tako, da se ob plečni krožini in pa spodaj pri točki Gl in K stika, kakor ti kaže podoba 45.. od prsne črte navzdol do pasu ostati mora mej obema konturami nekoliko izdolbenja.
Spieka zadnjega dela (točka NI) pa more pri obilih plečih odstopiti od špičke stranskega dela za 2 cm, najmanj pa za 1 cm. Ce bi bile konture drugačne, popraviti jih je treba po tem pravilu, s tem da se krožina ob plečih povekša ali pomanjša.
Isto tako sestaviti moraš naramne ševi, kakor kaže fig. 45.; ker se morati špički M in F stikati, pokaže dolžina hrbtne, naramne ševi potrebno dolžino sprednjemu delu.
Taki pregled priporočam tudi pri prikrojevanji slehernega normalnega modela, ker daje priliko prepričati se o pravilni vstavi širokostnih mer. Izogneš se s tem mnogokrat neprijetnim zmotam v merah.
Fig. 36 na tab. VIII pokaže premembo rokava za nazad vpognjeno držanje.
61
77
—•♦< 40 >♦•—
XXVin. poglavje. Razlaganje konstrukcije za nenormalno visoko rast telesa.
(Glej fig. 48., tab. S.)
Naš normalni model s hrbtno dolžino 45 cm predstavlja sicer vže rast jako visocega telesa. Imenujemo ga pa normalnega oziraje se na našo konstrukcijo radi tega, ker se s postavo točke G in z razcleljenjem hrbtne širine na oni črti kroj tako izvrši, da se špički M in F stikate z zgoreiijo vodoravno črto, ali da ste obe v enaki višini.
Pripeti se pa mnogokrat in sicer zaradi nenormalne visoke rasti, ki pa je v zvezi z jako majhno zgornjo širino, po kateri je vstaviti prsna črta 6r—B, da se konstruira točka A, torej tudi M nad zgoreiijo vodoravno črto.
V tem slučaji, ki pa velja le pri sicer ravnem držanji telesa, pokaže nam ta konstrukcija, da imamo pred seboj nenavadno visoko (ali vitko) rast. To pripetilo se bode mnogokrat pri konstrukciji modelov za dečke, za katere je naša metoda jako zanesljiva. Natančno vzeta mera pohrbtja in poprsja pokazala bi nam sicer vedno, koliko bi bilo povikšati sprednji naramni del. Ko bi pa te mere ne imeli, ali pa če se ni zanesti nanjo, potegni od točke M nasprcd novo paralelno črto na fig. 48. z......zaznamovano, ter postavi točko F na nji,
istotako od nje navzdol točko Ll.
S to vstavo dobiš ne le večinoma pravilno povikšanje rame, marveč tudi poglobenje luknje, ne da bi jemal pomočne mere.
Da to konstrukcijo natančneje raztolmačim, narisal sem v fig. 48. nenavadni slučaj životnega razmerja s 44 cm zgornje širine (v polovici) in z hrbtno dolžino 46 cm.
Priporočam pa pri tako nenavadnih slučajih vzeti vse pomočne mere, ker nam vendar dajejo precej varno oporišče za izjemno konstrukcijo. Na obeh naramnih
ševih te podobe predočujem z......zaznamovano, kako treba naramne dele
spreminjati v slučajih visocih ali nizkih (visečih) ram. Te konstrukcije ni treba posebej razlagati, ker je očividna. Omenjam le, da je priporočila vredno pri posebno nizkih ramah podložiti špičko sprednjega dela vsaj nekoliko z vato, ker sicer ne bi mogel dovršiti životu lepopravilne oblike.
Fig. 37. na tab. VIII. predočuje, kako je popraviti rokav za visoke in za nizke rame. Povikšati moraš kroglo za visoke, a znižati jo moraš za nizke rame, kakor kažejo s......zaznamovane konture.
—• ♦< 41 >♦•—
XXIX. poglavje. Razlaganje konstrukcije za nenormalno majhno (stisnjeno) rast telesa.
(Glej fig. 49., tab. X.)
Ta podoba kaže strogo nasprotni slučaj konstrukcije. Navadno so prav majhne osobe životne ali pa debele. Tudi takošna konstrukcija velja le za sicer ravno držaiijc telesa, ker izredno kratka mera hrbtne dolžine označuje tudi moiSno nazad vpognjeno držanje.
Zgornja širina tega modela znaša 50 cm, hrbtna dolžina pa le 40 cm. Zategadelj potegniti je tukaj novo vodoravno črto na fig. 49. z......zaznamovano
od točke M. počenši pod prvotno vodoravno, in na novo črto vstaviti je točko F oziroma od te navzdol točko Ll.
Tudi za to konstrukcijo priporočam vzeti mero pohrbtja in poprsja kakor tudi mero stranske višine. Nadaljno opisovanjes je nepotrebno glede na jako poučni obe podobi.
XXX. poglavje. Razlaganje različnih pomočnih konstrukcij za prakso.
(Glej fig. 50., tab. X.)
Na tej podobi predočujem različne konstrukcije, katere neso mej seboj v zvezi.
Model je vstavljen z zgornjo širino 48 cm in hrbtno dolžino 45 cm. Mej zadnjim in stranskim delom vidimo vže pri obeh špičkah odstop 2 cm, ki pa je tudi navzdol neprimerno velik. Na prsih (točka G) pa opazimo dodatek 8 cm, torej za 2 cm več nego navadno. Sicer pa pri tem kroji ni druge razlike, nego da je život podaljšan le za 2 cm.
Učenec, ki je moj dosedanji teoretični pouk in njegove pravila razumel, našel bode sam, kakemu životu bi prilegal v fig. 50. narisani kroj.
Jednako ali slično premeniti bode mnogokrat normalni kroj in to velja za osobe postavnega telesa, ozkega (izdolbenega) hrbta, nazad vpognjenih pleč in širocega (polnega) oprsja. (Takozvano vojaško držanje.)
Zameniti je lehko tako držanje z nazad vpognjenim. kar pa glede na hrbtno dolžino ni na mestu. Vstroj tega telesa je tak, da ga ne preseče na pravem mestu naša presečiščna črta 02 v sredini kroja ležeča, ker je sprednji del močneji (širji) nego zadnji. To nam pokaže tudi mera hrbtne širine, ki znaša le 18 cm mesto normalnih 20 cm. Ker znaša torej hrbtna širina le '18 cm, prestavimo lehko pre-sečiščno črto za 2 cm nazad, in vstavimo od iste stavne točke. Isto tako pravilno pa je. da odstranimo širjavo normalne konstrukcije na onem mestu, kjer je pre-obila; to je tukaj mej hrbtnim in stranskim delom.
Dodati pa moramo isti znesek naspred, ker smo konstrukcijo nazad poožili. da se ne zmanjša mera zgornje širine, zategadelj k točki G- 2 cm več dodamo.
.♦< 43 >♦•—
Točka K vstavi se po meri mečne širine; sicer pa zadošča nje vstava z i/i spodnje širine brez dodatka, za kar pa treba do J dodati mesto 4 cm, 6 cm.
Ponavljaje opomnim, da treba tudi tukaj pregledati konturi obeli delov, kakor je določeno na fig. 45. in po razložbi v XXVII. poglavji.
V drugem oziru pa predočuje ta podoba še nekatere druge praktične koristi.
Pri normalnem kroji vstavi dolžino od-F do stranske špičke za dolžino špičke sprednjega dela. Pravilna dolžina je jednaka. To merjenje daje tudi pri konstrukcijah jako koristno oporišče raznim premembam. Pike (.) vstavljene od črte E na-spred in nazad predočujejo. po kakem načinu je mogoče narisati kroj za vsak del posebej, in sicer neposredno na blago. Ker pa tega načina ne morem priporočati pričetnikom, opuščam nadaljno razlaganje o njem; kajti praksa sama jim bode stvar razjasnila iti še le tedaj naj se je poslužujejo.
Narisanje slehernega modela na papir., torej prikrojevanje na podlagi prirejenih modelov priporočajo pa tudi vsi veščaki. Le ta način daje posebno pričetnikom zadostno varstvo in le po tem je mogoče štediti z blagom oziroma prav razdeliti kroj na blagu.               t
Poleg tega ima ta način prednost, da se prihrani ž njim mnogo Časa, kajti po modelu mogoče je prikrojiti obleke za druge živote z isto ali slično mero, ni treba torej vsakikrat risati novega modela. Ce pa suknjo naročniku preskušaš, popravi si model po preskušnji. in delal bodeš drugikrat za istega naročnika sigurno tudi brez preskušuje.
Napravi si v pri vadbo modele s podstavo različnih glavnih mer*), da ti bodo potem pri izvršbi takoj na razpolaganje. Zapiši pa na model mero zgornje in spodnje širine, kakor tudi hrbtne dolžine (ali dopasnega života), po katerih si konstruiral.
Komur je težko računiti razdeljenje jednote, posebno pri „neparni" jeduoti, n. pr. 23 ali 23'5 cm, pomaga si lehko s tem, da razdeli 1 * dolg papirnat odrezek v 3 in.4 dele, ki mu omogoči natančno in brez računstva vstaviti tretjino in četrtino jednote pri raznih točkah.
Stavne točke zadnjemu delu istotako lehko najdeš s tem, da vpogneš merilo v dele, katere potrebuješ.
Sploh pa je pri moji metodi mogoče izvršiti kroj z najmanjšimi pripomočki in to je njegova velika prednost nasproti onim. pri katerili ni mogoče delovati brez aparatov, kajti celo brez centimeterskega merila ni težko vstaviti po moji metodi popolnoma pravilnega kroja.
Da pa nikaki kroj sam na sebi ne zadošča da bi se obleka životu natančno prilegala, je znano, treba je torej tudi pravilne izvršitve v delu.
„Kroj, tako piše P. A. Hoffman v svoji knjigi, more nam dajati le plohe konture, krožine človeškega života pa treba z dresuro krožin, delov in ševi primerno vlikati in prirejati, da se prilegajo obliki života. Mej prikrojevanjem in delom more biti torej natančno soglasje. Ce hočeš izgotoviti harmonično celoto, pazi, da se kroj in delo vjemata ter jeden druzega popolnujeta in dopolnujcta".
*) Glej merilno tabelo na strani 45.
—•♦< 43 >■•"•—
S tem končani svoje delo. Nekatera izsknstvena pravila moral sem izpustiti tu in tam, ker bi se sicer težje razumelo teoretično razlaganje in bi bil moral koinplicirati vzorce.
V koliko se mi je posrečilo prirediti pripomoček onim, ki se bodo sami učili po moji knjigi, o tem sodili bodo sami najbolje. Gotovo pa je: Za prikrojevauje je ni metode, ki bi mogla zadoščati slehernemu slučaju telesnega držanja. Celo najobširneje teoretične razprave ne morejo nadomeščati izkušenje. Izkušnja pa izdolbe zlato zrno iz sleherne metode.
Prikrojevalua umetnost obseza tudi mnogo in celo izvrstnih metod, ki so sestavljene po goli empiriki, ki izvira iz izskušnje. Rousell v Parizu v svoji knjigi sam poudarja, da se sestava njegovo metode opira v mnogih točkah na samo em-piriko; torej nastavne točke, katere je našel po naključji. A na take metode sme se ozirati po mojem mnenji pač vže vešči strokovnjak, ki išče boljšega, nikakor pa ne pričetnik. Poslednjemu more biti le teorija, izvirajoča iz sorazmerja človeškega telesa ali pa iz ncposrcdnjcga životomerstva, varen in zanesljiv kažipot pri praktični izvršitvi.
Pri krojaštvu pa tudi ne zadošča, „da život oblečemo.-' Suknja ni še lepa s tem, da se životu prilega. Ukusna in lepa je le tedaj, če je sorazmerje kroja životni postavi primerno, če so napake ali hibe na životu po moči skrite in če so konture take, kakeršne zahteva oko privajeno krasuočutju, katerega naj obleka predočuje v vnanjosti lepopraviluih životnih oblik.
Ne treba torej gojiti zastarelega nazora, da ne prija interesom našega obrta, ako se razširi veda o prikrojevanji. V pojavih ukusa in krasnočutja ostane našemu rokodelstvu tako široko polje hvalevrednega tekmovanja, da ne bode mogla vstaviti ga nobena knjiga.
„Izkušnja nas uči," — tako piše Eichter v svoji knjigi, — „da služi v merilo spoštovanja, katerega vživa kako rokodelstvo, le njegova delavna zmožnost; da se spretnega in znanstveno izobraženega delavca mnoiro bolje čisla; da mu le te lastnosti jamčijo samostalnost".
Ce tudi mi pripoznamo te nazore, kojih resnica je stoterno potrjena v vsakdanjih izskušnjah, sklepati sinemo, da je neobhodno potreba z ozirom na denašuje dobo vzdigniti nekdanje primitivno rokodelstvo iz njegovih tesnih mej, ter ga voditi na ono pot, na kateri naj se združuje rokodelstvo z umetnostjo!
Strokovna izobrazba in umetniška spretnost so tisto jedino oporišče, na katerega se sme naslanjati rokodelec, ki mora brez kapitalskih polnočnih sredstev živeti s prislužkom lastnih rok.
Sprejmite torej rojaki plod mojega truda! Naj Vam bode ta knjiga zvesta pomočnica pri težavnem izvršku Vaših poslov.
Veselje mi bode, in povračilo za preobili trud, če Vam bode mogoče poročati mi v povoljnih uspehih doseženih s poukom mojim.
Seznam
manje znanih besed,   katere se nahajajo v knjigi.
Aparat za merjenje, Messapparat.
Certa Linie, vodoravna \vagiechte, navpična
senkreehte, povprečna sehriige. Certovnik Lineal.
Dopasni život, kufze Taille.
Globina Tiefe. Grozilo Sonkblei (lotil).
Hrbtnica Wirbelsiiule.
Izstriž Ausselmitt.
Ključnica Schliisselbein. Kolčnice Hiiftenknoehcn. Konstrukcija Construetion. Kontura (obris) Contur. Kot Winkel, pravi reehter.
Lchet komolec, Ellbogen. Ledja Lende.
Ledveni vretenci Lendenvvirbel. Lopatice (plečne) Schulterblatter.
Mehanični prenos Meehanische Uebertragung. Merilo Massband (Centimeter). Merilne palčice Massstiibe.
Namerna črta Richtungslinie. Normalno (pravilno) Normal.
Oblika Form.
Obklad Uoberschlag.
Obkladna črta Ueborschlagslinic.
Ogelnik VVinkellineal.
Obiožek Aufschlag.
Obmerje Umfang.
Okostnica Gerippe.
Okostje Knochensystem.
Oporišče Anhaltspunkt.
Otvor Oeffnung.
Pleča Sehulter. Ploliat nach.
Pohrbtje (mera) Kiickenbiiste Poprsje (mera) Vorderbiiste. Polnočna črta Hilfslinie. Premer (na kroju) Durclisclinitt. PresečiSče Durchsclinittspunkt. Prestop Armloclivortritt (Avancement). Podstaviti (podstava) Zugrundolegen. Pola Sehoss.
Kevers Revers (obklad).
Razdelilna jednota Theilungs-Einheit.
Razkrok Sehritt.
Razkrokna Spička Selirittspitze.
Sorazmerna teorija Proportionaltheorie.
Stavna točka Stellpunkt.
Smer Eielitiing.
Sestava Zusanimensetzung.
Šestilo Zirkel.
Trigonometrija (trikotomerstvo),  Trigonoiuetrie. Telesno sorazmerje Propprtion des Korpers. Temeljna jednota Grund-Einheit. Teorija Theorie. Temenica Scheitel.
Ustroj telesa Bauart des Korpers.
Vložek Einschlag. Vretence Wirbelknoehen. Vzorec Miister. Vstava (točk), Einstellung.
Zadnjica Gesiiss. Zagib Falte. Zgib (blaga), Stoffhrucli. Zglob Gelenk. Zapestje Handvvurzel. Zrcalo Riickentheilspiegel.
Život (kroj) Taille, Corsagge.
Životoinerstvo Korpermessung, (Oorporismctrie).
—•-♦< 45 >*-•—
Merilna tabela
sa konstrukcijo normalnih modelov po sorazmerni teoriji.*)
Glavne mere				Razdelki iednote			Normalna
			Razdelilna jednota (i *)				dolžina telesa od vratu do
Vi zgornje širine	Vi. spodnje širine	hrbtna dolžina do pasu		V.	\	za hrbtno širino Al—N	
G-B	J—C	A— G				SU -f- 2	tal
24	26	17	12	4	3	11	60
26	27	19	13	4-3	33	11-9	65
28	29	22	14	4-6	35	12-5	75
30	30	25	15	5	3-8	13-4	85
32	31	28	16	53	4	14	95
34	32	31	17	5-6	4-2	14-6	105
36	33	34	18	6	4-5	155	115
38	34	37	19	6-3	4-8	164	135
40	35	40	20	6-6	5	17	135
42	36	41	21	7	5-2	17-6	145
44	38	42	22	7-3	5-5	18-5	155
46	40—44	43	23	7-6	5-8	193	160
48	42—46	45	24	8	6	20	165
50	48—50	3 tu	25	8-3	6-2	20-6	*m%
52 54	50—54 56	na dolžina i normah* malokrat	26 27	8-6 9	65 6-7	21-5 22-1	
56	58	Ivi	28	9-3	7	23	mm
58	60	tj?	29	9-6	7-2	23-6	«51
60	62	M	30	10	7-5	245	Nora tab. tal It do ta žinat
*) To jako poučno in koristno merilno tabelo sestavil sem na podlagi svoje metodo, in po sorazmerji teles fig. 1. in 2. na tab. T. Pričenja tabela z 2lotno otroško mero in končuje s skoro najživotnejo postavo (120 cm prsne širino). Po teh morah more učenec konstruirati ne le modele za privadbo, marveč služile mu bodo tudi za prikrojevanjo obleke v zalogo. Popolnjujojo mu pa tudi pomankljive mere.
More spodnje širine in hrbtne dolžine (dopasni život) sestavljene so po takem razmerji, ki se ne lo v teoriji, temveč tudi v praksi največkrat vjomajo.
Normalna dolžina rokavov z naramno širino vred (od točko F po sredi ramo navzdol) znaša polovico telesne dolžine od vratu do tal. ('epa odbijoš od to dolžino, hrbtno dolžino, ostane ti mera zunanjo dolžino hlač od pasu do tal.
—oSXSP— •

47
lemško - slovenski slovarček
3551   lifOJflŠiliO   Ot>l*t. *)
A.
Ani (lalsoher Faltenbruch) napačni zgib.
Abiindcrn predelati.
Abiiiiderung prenaredba.
AbbesteUcn odpovedati.
Abbezahlen poplačati.
Abbildung posnetek.
Abbrueh odbitek.
Abbligeln dolikati.
Abfall odstrižek.
Abgeniilit obšit.
Abgeniitzt oguljen, obrabljen.
Abgcschosscn obledel (ogorel).
Abgcsteppt prosit.
Abgetragen obnošen.
Ablloferu izročiti, oddati.
Abmessen odmeriti.
Abnclinier odjomnik, naročnik.
Abnorin nepravilen.
Abiiorinitiit nepravilnost.
Abtjuittireii prejem potrditi.
Abrechnen obračunati.
Abrcclinung' obračun.
Abrcissen utrgati.
Abrunden zaokrožiti.
Abrundung okroglina.
Absatzquelle razpečališče.
Abscbaben oškrabiti.
Absclineiden (mit der Scheere) odstriči, (mit dem
Mosser) odrezati. Abstand oddaljenost (odstop od črto). Absteelien obstriči, Abstehcn proč stati. Abstieh (dos Sehosses) obstriž pole. Abtrennen odparati. Abtvccliseln preminjati. Alnvechsluiig promcinba. Abnickehi odviti. Alnvieklung razmotanje. Abzeiclmcn prerisati. Acbsc os.
Achscl rama (niedere) nizka, (liohe) visoka. Aclisclbaiid naramnica. AeliselbiJhe ramna višina. Acliselhiihle podpazdnha. Aclisclleistc naramni pasek. Achselliiiie naramna črta. Aehselnaht naramna šev. Achselsehiiur naramna vrvica. Achsclspitze naramna spička. Aehselstelluug ramno dižanje. Achsehvattirung naramni podložek, Aehsebvulšt naramni valek. Alltagskleid delavna obleka. Altmodisch starošogen. Anatomie anatomija (nauk o telesu). Anfiinger pričetnik. Aii!'aiiiisj>iinKt  pričetna točka. Anfertigen izgotoviti. Anfcrtigiingsart način izgotovljonja. Anfciichtcn navlažiti, namočiti. Anilcchten priplesti. Anhalten nadržati. Anhaltspuiikt oporišče. Anhaltung nadr/.anje. Anlieften pripeti. Ankleben prilepiti. Anlegen priložiti. Anlicgen prileči so. Aiiniilien prišiti. Anprobc preskušnja. Anprobiren preskusiti. Anrcissen natrgati.
Anschaunngsuntcrrieht nazorni pouk. Anstafiircn obšivati. Anstossen sešivati. AnstosssehniU' stikovna vrvica. -Anstilcken dostaviti. Anthropologie človekoslovje. Anthropo Trigonometrie,  človeškega života tri-
kotomerstvo. Anzeicbnen narisati. Anzug cela obleka.
:,:) Mnogih slovenskih izrazov v slovarčku ni smatrati za goli prevod dotičnih nemških besed, kajti primenoval sem stvari in dela po njihovih svojstvih, ne glede na to, kako jih imenu -jejo Nemci.
■—.♦< 48 >*-—-
Annbinde ročna preveza.
Aerinel rokav (geselilit/.ter z razparkom; wei široki, polniseber poljski; einniithiger jed ševni; enger ozki; lialbvvoiter poluširoki).
Aermelaufsclilag obložek na rokavu.
Acrmelaussclmitt rokavni izstriž.
■Aerinelliolz rokavnik.
AcrnicUiiiige dolžina rokava.
Acrmelkugel rokavna krogla.
Aerinellocli rokavna luknja.
Aermelmantel plaši z rokavi.
Aeriiicliuibt rokavna šev.
Aerinehveste telovnik z rokavi.
Acrmehveite rokavna širina.
Arinloebtiefe globina rokavne luknje.
ArmloeliTortritt prestop luknje.
Aufgeputzt nališpan.
Aufgerissen zatrgan.
Aufgescblagen zavihan.
Aufgescbosseii  vzrasel   (aiifgnsehossenei' Wuclis visoka rast).
Aufgescburzt podraean.
Aufgezogene Locber zatognjene luknje.
Aurhiinger obešalnik.
Aufkratzeu razškrabati.
Aufniibeii našiti.
Aufpntz lišp.
Aulscblag obložek.
Aufscblagsaum obložkov obrobek.
Aiifschniircn navrvčati.
Aiifspanucii napeti.
Aultrageii prenesti (anf dio Linie. na črto).
Aiigeninass očesna mera.
Ansatbmuiig izdih.
Ausbesscru popraviti.
Ausbesseruiig poprava.
Ausbreiten razširiti.
Ausbiigehi izlikati, polikati.
Ausbiirsten izkrtačiti.
Ausdeliiien raztegniti.
Ausdebiiung razteznost.
Ausfransen raztrepiti.
Aiisfuhrcii izpeljati, izvesti, dovršiti.
Ausiiittern podšiti.
Aiisgabe izdatek, trošek.
Ausgebogcn izbočen.
Ausgescbiiitteii izrezan.
Ausgcivachsen izrasel, gibat
Ausliolilen vglobiti.
Aiisliohluiig glob.
A usluge razložba.
Aiisliindiseli inozemsk.
Auslasseii (das Kleid) razpustiti.
Ausmessen premeriti.
Ausniilien došiti. r  Aussclilageisen vrezak. i-  Ausscbiieldeu izstriči.
V u sm-lini H izstrižek.
Aussclnveifen zakrožiti (zasločiti).
Ausstopien podmašiti.
Austritt izstop.
Aus\vabl izber.
A u s w attirung n a vatan j e.
Auszackeu žobčati.
B.
Bademautel kopelni plašč.
Bullanzug plesna obleka.
Ballen zavoj.
Band trak.
Bandkrauso nabornica.
Bauch trebuh.
Bauelnveite širina trebuha.
lSaiinivvollo pavola.
Bauscbarniel bahati rokav.
Bearbeite« obdelovati.
Beendigen skončati.
Begriinzcn omejiti.
Beilege priložki.
Beinkleid hlače.
Beiuknopfc koščeni gumbi.
Bekleidung oblačilo.
Bemcsseii odmeriti.
Bercebnung preračunan je.
BerUbrungsliiiie stikovna črta.
Besatz (beim Boeke) priloga.
Bcsetzen priložiti.
Bestellcn naročiti.
Bezeielincn zaznamovati.
Biegen vpogniti.
Biegeln likati.
Binde preveza.
Blatt (8iii Frauenroek) pola.
Blouse pluza.
Bogeniormig oboeen.
Boj boj (blago).
Bordc obrobni trak.
Brautanzug svatovska obleka.
Breitc širina (širjava).
Brcitcinnass širokostna mera.
Bruitcnpnnkt širokostna točka.
Breitsebultrig širokoplečen.
Brust prsi, govvolbte polne, tlaehe plohe, auswat-
tirto vatirane, offene odprte, r.nislaiisscbiiilf  pisni izstriž. Brustbreite (woite) prsna (zgornja) širina. Brustlleck naprsnik.
■—.-k 49 >♦•—
Buekel grba.
Bucklig grbast.
Biigelbrett likovna deska.
BUgelcisen gladilo (železo).
Biigelfetzen likovno platno.
Biigeln likati, abbiigeln dolikati, einbiigoln vli-kati, ausziehen izvleči, Glanz abziehen svetlobo izlikati, auseinanderbiigcln razlikati.
Biigelrost podstava za gladilo.
Biigeltneh podložno sukno.
Buiid (bei der Hose) pas.
Bundrieite pašna širina.
Burnus biirnus (plašč).
Biirste krtača.
Busen nedrije.
Biiste oprsje, Vorderbiiste poprsje, Riiekenbiisto pohrbtje.
C.
Caputze kapuca. Carrirt križast. Centimeter centimeter. Cheinisette smizetek. Civiluiiiforin civilna uniforma. Construction konstrukcija (sestava). Coiistructionslinie konstrukcijska črta. Construiren konstruirati. Corporismetrie životomerstvo. Corpulent životen. Corpulenz životnost.
Dainenklcidcriiiiichcr ženski krojač. Damenmantcl ženski plašč. Barstellung razlaganje. Decatiren dekatirati. Decoration okrasje (dekoracija). Dessin vzorek.
Diagonale prekotnica (diagonala). Dicht gost. Dick debel. Bickbaucb. debeluh. Bickbauchig sodčkast, Bienstrock službena suknja. Biinension razmera. Distinctionszeiclieii službeni znak. Dragoner (eine Leiste) dragon. Dressur dresura (oblikovanje). Durchniesser premer. Burchniiheu prešiti. Durchschnitt presek (prerez). Durehscliiiittslinie presečiščna črta. Durcliscliiiittspunkt presečišče. Durchstehen prebosti. Burcliziclieii prevleči.
E.
Ebenmassig someren.
Echarpc šerpa.
Eek vogel.
Eekig voglat.
Eilormig jajčast.
EinMegen zagniti.
Einbug (die Taille) vgib.
Einfach jednostaven.
Einiadeln (die Nadel) udejati.
Einfassband obrobni trak.
Einfassen zarobiti.
Einfassung obrobek.
Eingchen (das Tuch) skrčiti se.
Einhalten nadržati.
Einliullen zaviti.
Einlage vloga.
Eiiiniihen všiti.
Einpackcu vkladati.
Einreilien uvrstiti.
Einreikig jednovrsten.
Eiiiriehten pripraviti.
Einsiiumen obrobiti.
Einschlag založek.
Einschlagen založiti.
Einschnitt (mit der Sehere) vstrižek.
Einseitig jednostransk.
Einsetzen (den Aerincl) vstaviti.
Einsteehen vbosti.
Einstiicken vstaviti.
Eiutheilen razdeliti.
Einzieheu (die Sticbe) ponitkati (niti navleči)
Elastisch elastičen, prožen.
Eleganz elegantnost.
Ellbogen komolec, lehet.
Ellbogcnspitze kljukica.
Endeln obnitkati (čez prst šivati).
Endpunkt krajišče.
Entfernung oddaljenost.
Entkleiden sleči se.
Entirachsen vzrasti.
Epaulette epolet.
Erfiuder izumitelj.
Erflndung izumba (iznajdba).
Erforderuiss potrebščina.
ErklUrung razjasnjenje.
Ersatz nadomeščenje.
Ersetzen nadomestiti.
Ertveitern razširiti.
Erzeugen delati, gotoviti.
Erzeugniss izdelek.
i
—»♦< 50 >*•♦—
F.
Fabricireu izdelovati.
Fabrik tovarna.
Fabrikant tovarnar.
Fabrikat tovarniški izdelek (tovar).
Fabrikszeicbcn tovarniška znamka.
Facbschule strokovna šola.
Faclnvisseuscliaft strokovno znanstvo.
Fac,on fazon (oblika).
Faden nit, Fiidehen nitka.
Falte zagib.
Falteinveitc širina zagibov.
Faltemvurf lega zagibov.
Faltig nabran, gubat, nagubančen.
Faust pest.
Febler napaka.
Feierkleid praznična obleka.
Fein tenko, fino.
Fertig gotov.
Fest trden.
Fest anliegend tesno priležen.
Figur figura, podoba.
Fiuger prst.
Fingerbut naprstek.
Fisebbein ribja kost.
Flacb ploščat, rlaehe Brust plohe prsi.
Fliiclie ploščina.
Fliicbciiniass ploskovna mera.
Fliicbeninessuiig merjenje ploščine.
Fleischig mesnat, rleisehigor Arm mesnata roka.
Flor tančica.
Form oblika, schone krasna.
Fransig pramast.
FHlle polnost.
Fuss noga.
Futter podloga.
Fiittern podšiti.
Futtennatcrial tvarina za podlogo.
O.
Galaanzug sveeanostna oprava (obleka).
Galone (bei der Hose) galon.
Gamaselicn kamašne.
Garderobe oblačilniea.
Gebauselit bahat.
Gebliiuit rožast.
Gebriime obklad (kožuhovni).
Gebraucb običaj.
Gebilekt skrben.
Gebiickte Haltung shrbeno držanje.
Gedriuigene Haltung stisneno držanje.
Gefiittert podložen.
Gegiirtet opasan.
Gebeftet spet.
Gebrock (Leibroek, Taillenrok) životna suknja.
Gelenk sklep.
Geniiht sešit.
Genick zatilnik.
Geuugen zadoščati.
Gesiiss zadnjica, Gesassweite širina zadnjice.
Geschmaeklos brezukusen.
Geselimackvoll ukusen.
Gesehnieidig' voljan.
Gescbvteift izbočen.
Gespalten preklan.
Gespanut nategnjen.
Gespiunst preja.
Gestalt postava.
Gesteppt prosit.
Gestreckt raven, gestreekte Haltung ravno držanje.
Gestreift progast.
Gevvebe tkanina.
Getvendct obrnen.
Geiverbe obrt.
Gevverbekammer obrtna zbornica.
Getverbeordnung obrtni red.
Gevierbetreibend obrtujoč.
Gilet telovnik.
Gliinzeiul bliščeč (svetel).
Glanzlocbcr svetle luknje.
Glatt gladek.
Gliedmasseu udje.
Gloekeniirmel zvončkovi rokav.
Goldborte zlati trak.
Grosse kolikost.   ■
Grund temelj, osnova.
Grundeinbeit osnovna jednota.
Grundforin osnovna oblika.
Gruiidlinie osnovna črta.
Grundpatrone model (osnovna patrona).
Grundriss osnovni načrt.
Giirtel prepas.
Giirtellinie prepasna črta.
Giirtelsitz loža pasu.
Giirtehveite širina pasu.
H.
Haftel zaponka. Kakcn (beim Eoek) hak. Halbbogen polnkrog. Ilalbmesser polnmor. Halbiveit poluširok. Hals vrat.
Ilalsausscbnitt vratni izstriž. Halsgrubc vratna jamica, grlo.
•♦< 51 >♦•—
Ilalskiagen zavratnik, knler.
Halsloeh vratni otvor.
Halsnalit vratna šev.
Halsrunduug vratni krog.
Halsivirbel vratno vretence, Halsspitze vratna špička.
Haltung (des Kiirpers) držanje, gezwungeno prisiljeno, gerado ravno, vorgeneigte naspred nagneno, zuriiekgebogene nazad nagneno.
Haudgelenk ročni sklep.
Haitdknoclicl zapestni člen.
Ilaitdliinge dolžina roke.
Haudvverk rokodelstvo.
Ilandiverkslolin rokodelska mezda.
Handivnrzel zapestje.
Ilandzeielinung ročni načrt.
Ilihigcbattd (Aufbanger) obesek.
Ilauptinass glavna rnora.
Ilauptschnitt glavni kroj.
irausjaeke domači jopič.
Ilaitskleid obleka za dom.
Ileftcn spenjati.
Ilcmd srajca.
Herabhangen viseti.
Ilerausbringeu (einen Pleek) izpraviti.
Herlistpaletot jesenski paletot (suknja).
Hilfslinie pomočna črta.
Hilfsniasse pomočno mere.
Ililismitlel pripomoček.
Ilintcrhose zadnja hlačnica.
Hintcrleib zadnji život.
Ilintcrnulit zadnja šev.
Hinterschlitz zadnji razparek.
Hinterseite zadnja stran.
Hintersticli zadnji vbod (šivati z zadnim vliodom).
Iliiitertasche zadnji žep.
Ilintertlieil zadnji del.
Ilintertheilbreite širina zadnjega dela.
Hintertheilschoss zadnja pola.
Hintertheilspiegcl zrcalo.
Hocliacliselig visokoramen.
Hochriickig visokohrbton.
Hocltzeitsklcid svatovska obleka.
Hoeker grbina.
Hitite višina.
Hohl otel.
Hliltle duplina.
Holtlriickig tesnohrbten.
Hose hlače (pantalon), Stiefelhose kratke hlače.
Hosenlatz hlačna vratica.
Hoseiiscltlitz hlačni razpor.
Hosensclinalle hlačna zapona.
Hosentriiger ramniee.
Iliirten kolčnice.
Hiiltetnveite s. Weiehenbreite mečna širina. Hiilie ogrinjalo.
J.
Jacke jopič (jopa). Jagdhose lovske hlače. Jagdmantel lovski plašč. Jaquet jaket (životni).
K.
Kamisol kamižola.
Kante rob,  steppen prositi,  offene Kante odprti
rob. Kaittenbreite širina robu. Kelirseite narobe. Kettenstich verižvbod. Kinderkleid otroška obleka. Kleiderinustei" vzorec za obleko. Klcidertnieltt noša. Kleiderziisclinitt prikroj obleke. Kleinigkeit malenkost, (drobnina). Knapp tesen, ozek, napet. Kitic koleno. Kniebug pregib kolena. Kniegiiftel hlačna podveza. Kniesclilitz razparek pri kolenu. Kuiichelsvstem okostje. Knopf gumba.
Kotninissarbeit koinisno (vojaško) delo; Kontur kontura (obris). Konto račun. Kopi' glava. Korper  život,   (Oberkorper),   gut  gebaiit dobro
izrasel,   missgestaltet  pohabljen ,   Unterkorper
spodnji život. Korperbau životni vstroj,  regelmassig (normal)
pravilen,  normalen,  unregelmiissig   nepravilen,
nenormalen. Korperfonn oblika života. Kih-pergrosse velikost telesa. Korperlialtung držanje života. Korpenveite širina života. Iv <>st ti m kostuma.
Kragen ovratnik, stehender stoječ, liegender ležeč. Kragetibrucli prelom ovratnika. Kragenliohe višina ovratnika. Kragenuabt šev ovratnika. Kragenschlupfe zaponka ovratnika. Kreis krog. Kreisbogen lok. Kreisutessung merjenje kroga. Kreisring kolobar. Kreuzbeiu križna kost.
4*
5
Kreuzsticli križevni vbod.
Krniume Linic kriva črta.
Kriimniung krivina.
Kugcl (des Aermels) krogla.
Kuustgriff (boiiu Handvverke) ročna spretnost.
JL.
Liingc dolžina.
Laiigenmass dolgostna mera.
Liiiigcnpunkt dolgostna točka.
Liiiigenverliiiltiiiss razmerje dolgosti.
Langlich podolgast.
Latzleiste priklopek.
Lelivmetliode učna metoda (način).
Leib telo, (zum Kleido) život, kurzer kratek, Ian-ger dolg.
Lende ledje.
Linic črta, \vagrechto vodoravna, senkreehte navpična, schiefe poševna, \vinkelreehte pravokotna, volle polna, punktirto pikčasta, sehriige povprečna.
Locli luknja, ausnahen obšiti, Glanzloeh svetla luknja, aufgezogenes zategnena.
Loclieisen votlo dleto.
Luxus gizda.
Luxuskleid gizdava obleka.
M.
Macherlolni plačilo.
Manuiglaltig raznovrsten.
Mantel plašč.
Mantelkragen plaščni ovratnik.
Masche petlja.
Maskeiianzng maskna obleka (kostum).
Mass mera,  Mass nehmen mero vzeti (pomeriti),
gut genominenes Mass dobro vzeta mera. Massband merilo (centimeter). Massstab merilna palčiea. Massverhiiltniss razmerje mer. Meister mojster. Messgcnand masna obleka. Messung merjenje. Mildern (eine Rundung) olehčiti. Militarunilorm vojaška uniforma. Mitte sreda. Mittclliand dlan. Mode moda, šega. Modegesclimack modni ukus. Modejournal krojaške novine (modne). Modeli model (obrazec). Modenbild modni obrazek. Modenkleid obleka po šegi. Modeineriinderuug spremen mode.
% >+•—
Muskulatur mišičnost, muskelig mišičav. Muster vzor (patron). Mustcrselnutt vzorni kroj. Musterzeiehneii risanje vzorcev.
Nachmaclicn ponarejati. Naehtarbeit ponočno delo. Nadel šivanka. Nadelstieli vbod s šivanko. Nahart šivalni način. Niiher šivalee. Xiiherin šivilja. Niihinascliine šivalni stroj. Niihscliulc šola za šivanje. Jfalit šev.
Xat.ionaIgesclimack narodni ukus. Nationaltracht narodna noša. >T6gIige' (liekleidung) posobna obleka (negliže). Neumodisch novošegen. Niederbiigeln polikati. Nornial normalen (pravilen). Normalkorper normalen život (telo). Normaliuass normalna mera. Nuancc za spoznanje, eine Nuanee schmaler, breitor; za spoznanje ožji, širji.
O.
Oberarm nadleliet, gornje lehti. Oberarnikiiochen nadlehtniea. Oberiliichlicli površen, nenatančen. Oberkleid povrhna obleka (krilo). Oberleibiveite (Obenveito) zgornja širina, ganze
cela, halbe polovična. Obcrschenkcl stegno. Oeffuuug odprtje. Ordensmautel redovni plašč. Organdin (blago). Original izviren.
Originalzeichuung izvirni (prvotni) naris. Orleans (blago). Oval jajčast (ovalen).
JP.
Paar par (dvoje).
Paletot paletot, (povrhna suknja), oinreihig jedno-
wsten, zweireihig dvovrsten. Pantalon hlače.
Parallellinie paralela, (vzporednica). Passen prilegati se. Passepoil obrobek, (paspula).
—♦♦< 53 **'—
Passcpoiliren obrobiti (paspolirati).
Patrone vzorec (patron).
Peking (blago).
Pelerine plašč z obokom.
Pelzrock kožuh.
Perkal (blago).
Pcruvien (blago).
Pettinet (blago).
Piqu6 (blago).
Pliiscli blago, (pliš).
Positionsklassen vstavil razredi.
Postarbcit nujno delo.
Praktisch praktičen.
Praxis praksa.
Priesterrock duhovska suknja.
ProMereri preskušati.
ProfetcinnanteJ potniški plašč.
Proportion sorazmerje, (proporcija).
Proportionallinie sorazinornica.
Proportionirt sorazmeren, (proporeijoniran).
Priinell (blago).
PiilTiiniiel široki nabrani rokav, (nabušek).
Fiinkt točka, (pika).
Punktiren opikati, (punktirati).
Purpur škrlatna barva, (blago).
Ouadrillirt mrežast.
(Juaste čop.
(Juer povprek, (povprečen).
(Juerlalte povprečni zagib.
(Jiierlinie prečna črta, prečnica.
(Juetschialte položeni zagib.
({ulttung pobotnica.
R.
Radmaiitel kolobar, (široki plašč).
Kaiid kraj, rob.
Rand (Tuchendel), krajec).
Rechnuug račun.
Reduction zmanjšanje, redukcija.
Rcduetionsmass premenjevalna (redukcijska)
mera. Reductionsscheina premenjevalna redukcijska
tabela, (obrazec). Regcnmantel dežni plašč. Reifrock krinolina. Reihe vrsta.
Reitanzug jezdarska obleka. Rentrirnaht zacelna šev. Reparatur poprava (popravilo). Rest ostanek. Revers revers.
Revcrsbreite širina reversa.
Richtuug smer.
Richtungslinie namerna črta, namernica.
Roeoco (starodavni kroj), rokoko.
Rockliinge dolžina suknje.
Rocksclioss pola suknje.
Riickeu hrbet, gewolbter okrogli, voller polni,
enger ozki, breiter široki. Ruckenbreite hrbtna širina. Ruckeukriiinmuiig hrbtna krivost. RUckeiilUngc dolžina hrbta, kurze Taille kratek
(dopasni) život. RUckcnlinie hrbtna črta. Ruckenmitte središče hrbta. Riickeniiabt hrbtna sev. Riickenseiteiitlieil (Kaisersehnitt) stranski del. RUckcnthcil zadnji del. Riickeiitheilschossfalte zagib zadnjo pole. Ruckentlieilspiegel nahrbtno zrcalo. Riickcnvvirbel hrbtni vretenci. Kuni p I' trup, čok. Ruudung krožina.
S.
Siibclbeiiiig krivonog, O-boinig razkolenčen,
X-beinig vskolenčen. Saehkeimer veščak. Saco sako.
Sanimct žamet, (blago) baržun. Satin (blago). Satinglot (blago). Saum obrobek. Saiuiiiiaht obrobna šev. Scliarlach (blago, barva), škrlat. Schatenstricli senčna črta. Scheitel teme. Scheitelbein temenica. Scheitelpunkt temenišče. Schenkel stegno, Unterschenkel golenica. Scheukeltveite stegenska širina. Schief poševen. Sclilafrock sobna hala. Schlank vitek. Sclileppe vlek.
ScMeppkleid obleka z vlekom. Schlitz razparek. Schliisselbein ključnica. Sclilussnaht pašna šev. Schlussvveite pašna širina. Sclnnutzfleck madež. Selmalle zaponka.
Schneider krojač, Zuschneider prikrojevalec. Sclmeiden (nach dem Faden) rezati po niti,
sehlammig počez.
—~»< 54 >*-•—
Sclmitt kroj. "Schoss pola. Sehossfalte zagib pole. Schossnalit šev na poli. Schossvvcitc širina pole. Scliriiglinie povprečna črta. Schritt (ara Beinklcide) razkrok. Sclirittliingc dolžina razkroka, Seliritt\veite širina
razkroka. Sclirittnaht razkrokna šev. Schulter pleča. Schulterblatt pleena lopatica. Schultergcgend (unter dem Arrae) pod pazduho. Scliulterholic ramna višina. Seliultcrknoclien plečna kost. Schulteriialit ramna šev. Schultertiefe ramna globina. Scliulterumfang ramno obmerje. Sclivteissblatt podpazdek. Seidc svila, (Drehseide svila sukanka). Seitenliohc stranska višina. Seiteiniaht stranska šev. Seiteimalitspitze špička stranskega dela. Seiteutasclie stranski žep. Seitcntheil (Kaiserschnitt) stranski del. Seiikloth (Blei) grozilo. Senkrechte Linie navpična črta. Sitzbein sedniea. Soinmerpaletot letni paletot. Spalt (der Beine) razkrok. Spange spona. Spitzbaueh trebušnik. Staatsuiiiform državna uniforma. Stelibrust stoječe prsi. Steifen skrobiti. Steiileineii trdo platno. Stellpunkt stavna točka. Stellung (des Korpers) držanjo. Stelluiigslinie vstavna črta. Stieh vbod.
Stiefelliose kratke hlače. Stiriibein čelniea. Stoli blago  (roba),  inlandisclier  tuzemsko,  aus-
liindischer inozemsko. Stoffbug zagib blaga. Stoffkante krajec. Stricli glad, nach dem Strieh po gladu, gegen
proti gladu. Strichseite lice. Struck (blago) štruk. Strupfe podpona. Stiick komad (kos). Stuckiverklohn plača od kosa.
T.
TafTet (blago).
Taille život.
Taillenband opasni trak.
Titillenliinge hrbtna dolžina (dopasni život)
Tailleiinaht životna šev.
Tailleinvoite pašna širina.
Talar talar.
Tasclienbeilage podložek.
Tasclicneiiisclmitt žepni vstriž.
Taschenklappc patka.
Tascheiileiste žepni robek.
Theil del.
Theilung razdelitev.
Theilungscinlieit razdelilna jednota.
Tlieilungspunkt razdelilna točka.
Tlieilungsstricli razdelilna črta.
Teoric teorija.
Thibet (blago).
Tiefe globina.
Traclit noša.
Tricot (blago).
Trigonomctrie trikotomerslvo.
Trennen parati.
Tudi sukno.
Tuchstopfer celitelj sukna, stoppen celiti.
Tiiflel (blago).
Tiill (blago).
IT.
Uebcrarbeiten (Uiuarbeiten) predelati.
Ueberkleid povrhna obleka.
Ueberklciden preobleči se.
Ueberkreuzen prekrižati.
Ueberladen preobložiti.
Ueberlegen preložiti (predejati).
Uebermesseu premeriti.
Ueberiiiilien prešiti.
Uebernalit pošev.
Ucberroek povrhna suknja.
Ueberschlag obklad.
Uebersclilagen obložiti.
Ueberzielier ogrtač.
Uinbiigen pregniti.
Umdrehen zasukati.
Umfang obmerje.
Umgesdilagen zavihan.
Ungesiiumt neobrobljen.                           ^
Uniform uniforma.
Unterhosc spodnje hlače (gače).
Unterkorper spodnji život (podpasni život).
Unterlcgen podložiti.
Unterriditsnicthode naučni način.
Unterschcnkel krača.
Untcnveitc spodnja širina. Unterziclien podobleči.
V.
Terl)indeii spojiti (zvezati).
Verbinduiigsnalit zvezna šev.
Tcrbriiiiien obrobiti s kožuhovino.
Vcrdieneii prislužiti.
Yersr<>ssern povekšati.
VerliHItniss razmerje.
Verkleinern zmanjšati.
Verkiirzen skrajšati.
VciTaiigern podaljšati.
Verlihigerung podaljšanje.
Verlegen preložiti.
Vermlndern pomanjšati.
VeitlieiJeu razdeliti, gleiehmiissig jednakomerno.
Vertiefen poglobiti.
Yeruustaltcu pokvariti, pohabiti.
Yerzielien skriviti (izvleči).
Vorderbustc poprsje.
Vorderliinge sprednja dolžina.
Vordei-thcil sprednji del.
Tordertlieilsehoss sprednja pola.
Vorgebogen naspred nagnen.
Vortreten (des Armloehes) prestop.
W.
Wachsleinwand povoščeno platno. Y\'ade nožna meča. Waffenrock vojna suknja. AVagrccht vodoraven (horieontalen). AVamms jopič. Wappen grb. Watte vata. Wattiren vatirati. ATattirleiinvaiul trdo platno. Wattiruug vatiranje. Webcwaare tkanina. Wegrweiser kažipot. AVeiche meča.
Wciclien1)roite mečna širina. TVcite širina. Weii(lcu obrniti. Wiukel kot, reehtor pravi. TOnkelarbeit zakotno delo. AVinkellinic kotna črta.
55 >♦—
"VVinkelmass kotomer. Winterroek zimska suknja. AVirbelknocheu vretence. AVirbelsiiule hrbtenica. WochcnIoliii tedenska mezda. AVolIstoff volneno blago. AVucIis rast (postava).
Z.
Zackeu zobec.
Zackenspitze zobčna špička. Zeiclien znamenje. Zciclmung naris. Zeigcfinger kazalec. Zerfasem raztrepiti. Zerschueiden razrezati razstriči. Ziehen vleči (potezati) zvleči. Zirkcl šestilo.
Zirkelschlag (beim Mantel) krožni naris. Zopf čop.
Zuladensclilagen pripenjati. Zug vlek, einziehen vtegniti. Zugabe glej Zugehor. Zugebeu pridati (dodati). Zugehor (Zugabe) pridatek. -Zugcscliiiitteu prikrojen. Zuhafteln (Zuknopfen) zapeti. Zuuft ceh. Zurieliten pripraviti. Zuriickschlageu zavihati. Zuriicksetzen nazad postaviti. Zusaiuiiienfalten nagubati. Zusammeulicften speti. Zusaiiunenlejreii zložiti. Zusaminciiiiiiheii sešiti. Zusaiiiineiisetzen sestaviti. Zusaiinucusetzung sestava. Zusammeustossen stikati. Zusamineinvikeln zviti. Zuseliiieidckunst prikrojevalna umetnost. Zuscliueidemethodeprikrojevalna metoda (način). Zusehneideii prikrojevati. Zusclineider prikrojevalee. Zusclinittsvstein prikrojevalni sistem. ZireiiiHktig dvoševen. Zwickcl klinek.   .-.-<Zwirn sukanec. Zwisclieiilcincii vmesno platno.
KAZALO.
Stran
Predgovor k slovenski izdaji......................     5
I.   0 teoriji sorazmerne metodo za prikrojevanje      .............      9
II.   0 glavnih (konstrukcijskih) merah.................    10
III.   O sorazmerji glavnih mer....................    11
IV.   Razlaganje znamenj......................    12
V.  Konstrukcija osnovnega načrta..................    13
VI.   Vstava točk in pomočnih črt v osnovni načrt..............    14
VII.   Risanje kontur životnega modela      .................    16
VIII.   Konstrukcija za sako      .....................    17
IX.   Konstrukcija pol za životne suknje.................    19
X.   Konstrukcija životnega jaketa in pol................    20
XI.   Konstrukcija fraka in njegovih pol.................    20
XII.  Naris pole k zadnjemu delu...................    21
XIII.   Konstrukcija rokavov......................    21
XIV.   Konstrukcija životne suknje za životne in debelo osobe..........    22
XV.  Konstrukcija pol in rokavov za debele osobe..............    24
XVI.   Konstrukcija telovnika.....................    24
XVII.   Konstrukcija službene in gala suknje za uradniško uniformo........    25
XVIII.   Konstrukcija hlač.......................    26
XIX.   Konstrukcija povrhne suknje s podstavo životnega modela.........    30
XX.  Konstrukcija plašča (za uradniško uniformo) oziroma za menčikov......    31
XXI.   Konstrukcija za sako za debele osobe   ................    32
XXII.   Konstrukcija povrhne suknjo po sorazmerni metodi...........    33
XXIII.   Razlaganje namerne črte za pole..................    34
XXIV.   O životomerstvu in konstrukciji krojev za nenormalne rasti in držanja životov    .    .    35 XXV.   Razlaganje pomočnih mer....................    36
XXVI.  Razlaganje konstrukcije za osobe z naspred vpognjenim držanjem života    ....    37
XXVII.   Razlaganje konstrukcije za osobe z nazad vpognjenim držanjem života.....    38
XXVIII.   Razlaganje konstrukcije za nenormalno visoko rast telesa.........    40
XXIX.  Razlaganje konstrukcije za nenormalno majhno (stisnjeno) rast telesa.....    41
XXX.   Razlaganje različnih pomočnih konstrukcij za prakso      ..........    41
Seznam manje znanih besed, katere se nahajajo v knjigi      ............    44
Merilna tabela za konstrukcijo normalnih modelov po sorazmerni teoriji      .......    45
Nemško-slovenski slovarček za krojaško obrt.................    .    47
\-.i
FiSl
o            -/O           10         30         ¥0          SO          So          10          80          3o        100    eni.
2&*
0	Oz		v-s
			
&%h	D		
J	H		
t		i	
	Fc	cr. 4.	
13 iz'/x
C* o
Ai.i)'i't
B22'/Z
JO
hO
111111II l
6o
2¥
m
e
2¥
97
2<t*
w
Bio
82  B
108 A.
ML
z
%	-V/"——<!";		^	//	yv'i ■	_
/		■'.'4 #	l//Zr			
/				\		
1	Fy.¥l		i		M	
				\		
/	_——-—!T^--""	•^^"^		II  _l      -	1	
jU
	"T^;		---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------    -----------------------------------------------------------------^^- —■	
0	/    ^^	o	Z                                        Jr	
		"^Si	"-                            y^^	
Tj   -			.*^V^-'                 '.^^	
				
	G-B*t e			
	FLj. ifS		1	
				
■				
22%
//t-J(v.ncdf(.
JuLt. Klein S( Ko^a-c
K/t/o>a.% j/ra. V.


I