VESTMK 2'HM"M)Mm)mmuum)nmintmmHHtnmnnmu!umt = Poštni urad 9020 Cetovec = Veriagspostamt 9020 Kiagenfu izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 3 šiiinge š mesečna naročnina 12 šiiingov š ceioietna naročnina 120 šiiingov š P. b. b. E E THmmtttMtmottnnniiimmmnHmtmumtHUHMmimuuttMti? LETNiK XXXVi CELOVEC, PETEK, 16. OKTOBER 1981 ŠTEV. 42 (2041) OKTOBRSKi TABOR 81 NA RADiŠAH: S skupnimi močmi proti trostranskemu paktu # Dogodki okoii ietošnjega 10. oktobra so ponovno zeio jasno pokazati, kako močno so pristojni dejavniki ujeti v mrežo nedemokratičnega in pravno 9!edano ceio protiustavnega trostrankarskega pakta, ki so ga pred petimi ieti tako na dežeini kot na zvez-nj ravni skieniie SPO, OVP in FPO z namenom, da manjšini oktroiraie „dokončno rešitev", ki so jo sprejete s pozicije siie in mimo prizadete manjšine. # Po drugi strani pa je bi! ietošnji 5. Oktobrski tabor na Radišah prepričijiva manifestacija odioče- nosti in pripravtjenosti pripadnikov obeh narodov v dežeti, da se s skupnimi močmi uprejo taki nedemokratični poiitiki ter dosiedno nadaijujejo boj za sporazumne in upravičene rešitve vseh števiinih siej ko prej odprtih vprašanj siovenske narodne skupnosti na Koroškem. Kajti poudarjeno je bito, da gre pri manjšinskem vprašanju v bistvu za vprašanje demokracije, to pa ni ie zadeva manjšine, marveč tudi in predvsem zadeva večinskega naroda. V radiškem Kulturnem domu, ki 9a je napolnilo več kot 500 udeležencev (tega dejstva tudi poročevalec celovškega radia, ki na prireditvi sploh ni bil navzoč, ne mo-ra spremeniti s sklicevanjem na take „uradne" cenitve!), se je odvija! pester spored, ki je segal od Političnih izpovedi do nastopa raz-t'h pevskih skupin ter drugih sodelavcev. Celotna prireditev je po-ekaia v obeh deželnih jezikih in je s tem izpričevala svojo osnovno Usmeritev: namesto ščuvanja na tarodriostno mržnjo, kar je bilo ^slediti pri mnogih drugih prirejah v teh dneh, je postavila na Prvo mesto enakopravno sodelo-^eje in medsebojno razumevanje. Oba zastopnika prireditvenega Odbora Robert Saxer in Peter Wie-sta že uvodoma poudarila, da o na Koroškem sedaj veliko govora o pomiritvi in mirnem sožitju, o^a to je le fasada, za katero ^ Pomočjo diskriminacijskega j.ona o narodnih skupinah nada-Me germanizacija Slovencev. Po-l^bej je bilo opozorjeno na neza-ovoijjve razmere na področju ,^dšolske vzgoje in šolskega pou-d. pa tudi na zapostavljenost slo-Onskega jezika pri uradih in so-^čih. Zato se je Oktobrski tabor Zvočno izrekel proti takšni „do-j.ončni rešitvi", ki jo skušajo uve-Jdviti v smislu politike trostran-drskega pakta. ^roti tej politiki nedemokratične-vsiljevanja ..gotovih rešitev" ter ^irazličnejših pritiskov in siljenja Posvete pa sta se izrekla predvsem d' oba govornika osrednjih slo-. dskih organizacij dr. Franci Zwit-ih dr. Matevž Grilc. Na velikov-^ dni primeru, ki pomeni napad na ,. °trio slovensko narodno skup- nost, ddne 7 ter govoričijo o strpnosti, razumevanju za manjšine in o enakopravnem sožitju. Proti takemu zavajanju javnosti so bila postavljena nedvoumna dejstva: da pri reševanju manjšinske problematike ni nobenega napredka, z izjemo abitu-rientskega tečaja; da merodajni politični dejavniki vedno bolj zapada-jo vplivu nacionalističnih in šovini-stčnih krogov, ki preko FPO uveljavljajo svojo voljo v trostrankar-skem paktu; da se nadaljuje zapostavljanje Slovencev in njihovega jezika ter se dogajajo kričeči primeri' diskriminacije; da je za fasado navideznega miru ozračje nevarno zastrupljeno ter so tisti, ki opozarjajo na nerešena vprašanja in na konkretne primere diskriminacije, izpostavljeni' žolčnim napadom in žaljivim očitkom, ki segajo od ovaduštva do protidržavne de- javnosti. Eno izmed gesel Oktobrskega tabora je bilo: „Za nov oktober!" V tem smislu je potekala celotna prireditev - od dopoldanskega seminarja o šolski problematiki preko po po I d a n skeg a po l iti čn o- k u 11 u m o-zabavnenga sporeda pa do večerne družabnosti. Medsebojno razumevanje preko vseh razlik glede narodne pripadnosti, jezika ali svetovnonazorske opredelitve je bilo pristno in iskreno. Izražalo je solidarnost v nadaljnjem boju za uveljavljanje novih, sodobnih oblik in vsebin sožitja med ljudmi in narodi'. In spričo izredno množične udeležbe mladine je bila prireditev predvsem usmerjena v bodočnost — in to je še posebno razveseljivo in obetajoče, saj se ravno tukaj najbolj razlikuje od raznih demonstracij „večno včerajšnjih". Slovenska skupščina za izboljšanje položaja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji Komisija za mednarodne odnose skupščine SR Slovenije je minuti teden obravnavata vprašanja odnosov Stovenije s sosednimi državami. Po uvodni obraztožitvi, ki jo je podat namestnik predsednika repubtiškega komiteja za mednarodno sodetova-nje Drago Mirošič, so detegati ugotoviti, da spada potitika dobrososedskega sodetovanja med osnovna načeta, ki opredetju-jejo mednarodne odnose Jugostavije kot neuvrščene, sociatistič-ne in samoupravne države pri razvijanju vsestranskega sodetovanja s svetom v sktadu s sktepno tistino konference o varnosti in sodetovanju v Evropi. Na seji so poudariti, da ima posebno mesto v razvoju dobrososedskih odnosov in zbtiževanju sosedskih narodov obmejno sodetovanje, ki obenem tudi pozitivno vptiva na širše mednarodne odnose. Potitika odprtih meja in vsestranskega obmejnega sodetovanja pa se potrjuje tudi kot dejavnik krepitve po-tožaja narodnosti in narodnih manjšin ter jim omogoča tvorno vktjučevanje v sodetovanje med sosednima državama. Ko so razpravtjati o odnosih s posameznimi sosednimi državami, so na seji pozdraviti pozitiven razvoj sodetovanja z re-pubtiko Avstrijo, pri čemer ima posebno mesto tudi neposredno sodetovanje Stovenije s sosednimi avstrijskimi zveznimi deže-tami Štajersko, Koroško in Gradiščansko, izraziti so pričakovanja, da bo splošen pozitiven razvoj odnosov med obema državama bistveno prispevat tudi k hitrejšemu, konkretnejšemu in učinkovitejšemu reševanju manjšinskega vprašanja, pri čemer bodo potrebni napori avstrijske strani, da bi prišio do izbotjša-nja potožaja slovenske in hrvaške narodne skupnosti in bit za-gotovtjen njun nadatjnji vsestranski razvoj v enakopravnem dia-togu z manjšinama brez kakršnih koti pogojevanj. „De!egati pa so morati ugotoviti," je rečeno v uradnem spo-ročitu o seji, „da se nadaijujejo potitični pritiski na stovensko ter hrvaško narodnostno skupnost, tako gtede vstopa v sosvete, kakor tudi na nekaterih drugih področjih, kot kaže nedavni ne-razumtjivi ukrep občinskih obtasti v Vetikovcu." V razpravi so se detegati ponovno zavzeti za nadatjnjo po-gtobitev obmejnega gospodarskega sodetovanja med avstrijskimi obmejnimi dežetami in Stovenijo ter za sktenitev meddržavnega sporazuma o obmejnem gospodarskem sodetovanju, češ, da bi tak sporazum tahko bistveno prispevat k nadatjnji krepitvi medsebojnih odnosov. NA OPČtNAH PRt TRSTU: Napad na stovensko šoto „kakor v časih divjanja črnega fašizma" V noči med nedeljo in ponedeljkom so „neznani storilci" vdrli v poslopje slovenske srednje šole „Srečko Kosovel" na Opčinah pri Trstu ter povzročili veliko škodo, med drugim tudi z zažiganjem. Najnovejši napad protislovenskih se za- Razorožitev in popuščanje napetosti sta skupni zahtevi vseh miroljubnih ljudi sveta ^ je bilo prikazano, koliko so izjave koroških in avstrij- vodilnih politikov, ki' domačo svetovno javnost zavajajo z taž-trditvami o izpolnjenemu členu Pr/Lo^j: ter/en — 24. o^foLm — /mmo spet oL-Eajd/: dat: Zt/rKŽem/? ?Mro:/ot:. Letos ^o ta dan posede; v znamenja najširše mednarodne akcije proti L/az-ni oLoroževa/ni feLm:', ^i ogroža cejotno č/ot/eštvo. Prav na dan ZdraženiL narodov se /?o namreč začei „teden razorožitve'", L: ga je OZN progiasi/a za dneve od 24. do d/. o^toLra. V tem časa š?odo po vsem sveta najrazličnejše prireditve in drage akcije, s katerimi Lodo m:ro/jrr/m: narodi opozori/: na nevarnost, Li jo predstav/ja čcda/je večje kopičenje vedno strpnejšega orožja. OLadit: Lodo s^asa/i vest merodajnim državnikom, ki nosijo odgovornost za ta nevarni razvoj. Predvsem pa kodo potrka/i na vest vodi/nim možem okek ve/es:7 Zmerike in Sovjetske zveze, na kateri pade pretežni de/ kr/vde za današnjo zaostr/tev v sveta, ki sta ga s svojo po/itiko kegemonije in s svojo okoroževa/no tekmo spremeni/: v ve/ikanski sod smodn/ka. V okv:'r omenjenega „tedna razorožitve" sod: tad: akcija, k: jo je sproz:/a skapina kak:k 200 ag/ednik av-str:^sk:k oseknost:, k: so ne g/ede na po/:t:čne, svetovnonazorske a/i drage raz/ike skapaj pozva/e na koj proti okoroževanja. Tako je pričakovati, da ko prot: konca oktokra tadi v Avstriji priš/o do raz/ičnik prireditev, k: kodo poteka/e v znamenja so/idarnost: z vsemi miro-/jaknimi narod: sveta. Xot nepres/išen avod v to široko mednarodno mi- rovno akcijo pa je treka ocenit: mogočno protestno zkorovanje mina/o sokoto v Ponna, kjer se je zkra/o oko/i 300.000 ade/ežencev, ki so zakteva/i ,,odstranitev jedrske grožnje'" ter se zavze/i za razorožitev in popa-ščanje napetosti v Evropi. Ta edinstvena manifestacija v korist mira, ki sta jo /etos spom/adi sproži/i dve mi-rovn: organizac/j:', je preseg/a tad: najko/j optimist/čne napovedi organizatorjev ter jo sp/ošno ocenjajejo kot največje protestno zkorovanje v vsej zgodovini Zvezne repak/ike Nemčije. /Tspe/i „m:'rotm: pokod na Ponn" pa je pomemken tadi za vse drage podokne akcije, in to predvsem zaradi ^ega, ker je v skapn: oksodk: okoroževa/ne tekme in enotni zaktevi po razorožitvi ter popaščanja napetost: aspe/ zdražit: /jad: najraz/ičnejšik „takorov" — od pripadnikov evange/ične in kato/iške cerkve do ateistov ter od komanistov in socia/nik demokratov do /ikera/cev in krščanskik demokratov. Zastopanik je ki/o več kot /?00 raz/ičnik skapin in organizacij, ki g/ede po/itičn:'k ci/jev nikakor niso enotne in po idejnik izkodiščik da/eč od enokarvnosti,- toda draži/a jik je zakteva po taki Evropi, v kateri jedrskega orožja ne k: niti proizvaja/:', niti namešča/:', n;'ti aporak/ja/i. /n svoje proteste in svoje zakteve so ade/eženc: zkorovanja nas/ov:7: predvsem na oke ve/ik: si/:. elementov je — kakor v zadnjem času že več atentatov na spomenike narodnoosvobodilne borbe, šolska poslopja, slovenske kulturne, športne in druge ustanove — vzbudil veliko razburjenje med vso slovensko javnostjo, pa tudi med demokratičnimi silami večinskega naroda. Številne slovenske organizacije in ustanove so izgred najostreje obsodile ter od pristojnih oblasti zahtevale izsleditev in kaznovanje storilcev. Pri tem poudarjajo, da vandalski napad na slovensko šoto spominja na žalostne čase divjanja črnega fašizma v Trstu in na Primorskem. Zato je dolžnost oblasti, da napravijo konec temu divjanju ter poskrbijo vse potrebno, da se podobna, zlonamerna dejanja proti Slovencem in njihovim ustanovam ne bodo več ponavljala. Dijaki openske šole so se takoj, ko so zvedeli za atentat zbrali in šli v sprevodu po openskih ulicah, kjer so s transparenti opozorili prebivalstvo na vandalsko akcijo, ki ne sme ostati nekaznovana. V torek so priredili na Opčinah protestno demonstracijo, na katero so združenje staršev, profesorski zbor in dijaki povabili poleg dijakov vseh slovenskih srednjih šol tudi politične predstavnike, organizacije in vse demokratično prebivalstvo, da bi skupno protestirali proti ponovnemu izpadu fašističnih izzivačev ter odtočno obsoditi atentat, ki pomeni napad na vso siovensko narodnostno skupnost. Sindikat siovenske /Da/je na #. stran:) C0tw**A& _ VESTNIK PREDSEDNtK ZSO NA OKTOBRSKEM TABORU: Za nas je meja stvarnost brez kakršnih koti iredentističnih nagibov „Zbra)i smo se, da nadatjujemo prizadevanja za okrepitev in utrditev soiidarnosti in mirnega, enakopravnega sožitja med narodoma v dežeii, ki ju je 10. oktober nacionatistične miseinosti s pogiedom nazaj vedno spet razdvaja) in izigrava!." Tako je dejai predsednik Zveze siovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter, ko je minuto soboto v imenu naše osrednje organizacije izreke! pozdrave udeie-žencem tetošnjega Oktobrskega tabora na Radišah. Naš oktobrski tabor ni in nikdar ne sme postati le hujskaška igra meje, je nadaljeval predsednik ZSO. Za nas je meja med sosednima državama stvarnost brez kakršnih koli iredentističnih nagibov. Mi se ne borimo zoper mejo, ki je bila med sosednjima državama do-ločena z izidom plebiscita — borimo pa se proti mejam, ki jih mračnjaške nacionalistične sile vedno znova postavljajo med oba naroda v deželi: ko nas ločijo v Nemce in Slovence, v domovini zveste in do-vini sovražne, v kristjane in komuniste, v NSKS-ovce in Titoiste, v partizane in nepartizane, v pridne in nevarne, v Slovence, ki imajo pravico določil člena 7 državne pogodbe in take, ki teh nimajo. V vse mogoče kategorije nas de-!ijo — le enega pa nam nočejo priznati: da sme ljudje, ki imamo na svoji avtohtoni zemlji pravico do osnovnih človekovih pravic: To pa so: # pravica do svobodne uporabe materinega jezika v zasebnem in javnem življenju; # pravica do predšolske in šolske vzgoje in pouka v materinem jeziku; # pravica do enakopravne udeležbe na kulturnih, gospodarskih in drugih družbenih ustanovah; # pravica do lastnega združevanja in lastnega suverenega zastopstva in to brez ozira na našo številčno moč ter brez oviranja in zaviranja s strani šovinističnih sil. „To je kratka vsebina č!ena 7 in to je kratko povedano naš narodni program in ciij, zagotovtjen v mednarodnem dokumentu avstrijske državne pogodbe," je naglasil predsednik ZSO. „Mis!im, da je 10. oktober primeren dan, da se vprašamo, a!i so te pravice uresničene? Naš odgovor je kratek: Ne, niso! Niso uresničene tudi ne po petih !etih veijavnosti tako imenovanega zakona o narodnih skupinah; ne po še toiikokrat ponovtjenih izjavah, da je č!en 7 rešen in izpotnjen; ne po trostrankarskem sporazumu in tudi ne zaradi navidezne pomiritve in vartjivega miru v dežeti! # Ali so morda zadnji dogodki v Velikovcu znak enakopravnosti in miru? Ali niso nasprotno roganje pravici in provokacija vse naše narodne skupnosti? # Ali je morda izraz enakoprav- tzrazi soHdarnosti S PRtZADEVANJ! OKTOBRSKEGA TABORA tmamo rammevanje za v:aka upravičeno zahtevo karotkih Stoventev in podpiramo vzako akcijo, ki bi !ahko prizpevaia k uremičitvi teh zahtev. Za ob:toj zieherne narodne jkupnodi je !oi:tvo odtočiinega pomena. Zato vetja naia podpora tudi prizadevanjem Oktobr:kega tabora in zahtevi po uvedbi doventčine vtaj kot obveznega predmeta v ijudzkih in giavnih ioiah na ozemtju, ki ga doioča izvedbeni deieini zakon k manjtinzkemu !oi:kemu zakonu iz !eta 1939. Tako je med drugim rečeno v pi:mu, ki ga je ietotnjemu Oktobr:kemu taboru po:!a!o Združenje Cehov in Siovakov v Avttriji, katerega pred:tav-niki bi je radi udeieiiii prireditve na Raditah, vendar jo biii drugod zadoiženi. Kiub ziovenzkih Mudentov na Dunaju je poda! pozdravno brzojavko, v kateri je ieiei uzpeien potek Oktobrskemu taboru, .ki se zavzema za enakopravno zoiitje obeh narodnoztnih zkupnozti v dežeti in je obrnjen proti vzaki obtiki žovinizma Med oztaiimi, ki zo Oktobrzkemu taboru prav tako zporočiti zvoje po zdrave in žeije za uzpežen potek, zo bi!i južnotiroizki dežeini pozianec dr. Aiezander Langer, avtor znanztvene pubtikacije .Daz Siowenizthe in Karnten" univ. doc. Gero Fizcher, zkupina .Schmetteriinge", popevkar Sigi Maron in drugi — vzi zo izraziti zotidarnozt z prizadevanji Oktobrskega tabora. nosti in naklonjenosti, če se zbere najvišji vrh uradništva deželne uprave, da s protizakonitim in protiustavnim aktom prepreči uporabo slovenščine in poskuša preprečiti pritožbo na ustavno sodišče iz strahu, da bi bil razkrinkan zakon o narodnih skupinah? # Ali je morda znak pripravljenosti za enakopravno iskanje znosne rešitve narodnostnega vprašanja kontinuirana prisila, da bi šli v sosvete, da bi na ta način omogočili, da bi postal zakon o narodnih skupinah izvršljiv in bi država lahko varala domačo in svetovno javnost, češ, poglejte, saj se pogovarjamo? Ne, to ni rešitev, to ni mir - to je nagrmadenje petietnih razočaranj, ki so ustvarita tako napetost, da zadostuje samo še ponoven Vetiko-vec, pa bo sprožena eskaiacija in konfrontacija, ki bo pomedta z vsemi varijivimi sanjami o pomiritvi, o vzorni rešitvi, o spretni poiitiki v manjšinskem vprašanju!" Koroški Slovenci smo v zadnjih petih letih pokazali toliko potrpežljivosti, toliko strpnosti, toliko pripravljenosti za mirno sporazumno reševanje odprtih vprašanj, da so dogodki v Velikovcu več kot simptom absolutne nepripravljenosti za skupno reševanje, je dejal govornik. Ta nepripravljenost pa je le eden izmed izrazov nedemokratične prisile, ko nas terjajo v sosvete, kjer naj bi se brezplodno prerekali o drobtinicah, ki bi jih morebiti bila pripravljena dati najmanjša nacionalistična stranka. „Dok!er je za vse stranke na Koroškem in na Dunaju od!oči!en tro-strankarski sporazum z nedemokratično iziočitvijo partamenta, tako do!go ne moremo pričakovati čiena 7, pa tudi ne moremo sode-tovati v forumu, ki s!oni na tem protidemokratičnem trostrankarskem sporazumu," je ob koncu poudaril dr. Zwitter. „Mi vztrajamo na enakopravnem diatogu — brez prišite. Pripravtjeni smo za konstruktivno sodetovanje in sporazumno reševanje. V tej borbi smo enotni in apeiiramo na sotidarnost avstrijskih demokratov - kajti naše vprašanje je v bistvu vprašanje demokracije in s tem ne !e vprašanje manjšine, marveč prav tako in ce!o prvenstveno vprašanje večinskega naroda. Zato naša prošnja: Podprite nas v naši borbi za najosnovnejše čtovekove pravice! Več ne zahtevamo." Nasprotja Wagnerja in Kreiskega No, g<2 Z?o?wo Zwe/: je naprej. 7'rosZran^arj^; pa^r nawreč. Z^aj ga že Mr dežc/n; gJavar jam zmenaje j pravim imenom in obenem pribija, Ja n/Z?čf ne M ^renii j ?e iinije, na kateri jo Je zdr%-ži/e vje tri Ježeinoz^orj&e jtran^e. Not naiajč torej za podkrepitev argamentov korojkik $7ovencev, ki Jo Mi ponovljeni ta J; na Oktokrjkem takora na Nadijak. Najema deže/nema giavarja torej ne moremo odrekati določene mere pogama. Ze pretekio jokoto na ceiovjkem pokopaiijča ga je pokazak Tam je govori/ o prizadevanji/? pojameznikov, da ki No-rojce po ZvJtriji, včajik ce/o mednarodno denancira/i kot naeiona/ne jovinijte. Tri tem je prav gotovo ime/ v mij/ik jvojega jtrankarjkega podanika v Ve/ikovca, žapana Taa/aka, ki je ravno prav za 70. oktoker zapr/ okčinjko dvorano pred j/ovenjkimi otroci in j tem Norojko pred vjo mednarodno javnojtjo denancira/ kot narodnojtno nejtrpno. Če pa je jeveda meri/ na korojke 5/ovence in njikove MCTMjMgouorfče prijate/je, ki jo na to narodnojtno nejtrpnoJt N dijkriminacijo opozori/i in jo izpojtavi/i jodki javnojti, pa ma moramo odgovoriti; take /ogike, kjer je dfMKMc/dMr t/jti, ki na denan-ciacijo opozarja, in ne tijti, ki jo zakrivi, jmo vajeni /e iz tota/itar-nik režimov. Tadi pri njegovi dragi jvrma/aciji, kjer je je pojtavi/ po roka nekaterim, ki neprejtano z mijionarjko vnemo jkajajo poačiti No-rojce in Norojice, katere demokratične pog/ede naj imajo, ji č/o-vek pred Ji/emo. Z/i je morda mij/i/ kanc/erja Nreijkega, ki j c ravno kak dan poprej v korojki aradni ka/tarni reviji „Tracke" zapija/, da je treka manjjine jčititi in pojpcjevntif* V tem primera je moraj vprajati: kako je mogoče, da ji Mroš^Z deže/ni g/avar tako javno apa priznati jvoje nedemokratične pog/ede? Če pa n; mij/i/ kanc/erja, temveč morda korojke 5/ovence in njikove nemjkogovoreče prijate/je, ki morajo jpet in jpet argirati arejničitev mednarodnik pogodk, pa je moraj je dodatno vprajati; a/i je na Norojkem demokratično jamo to, kar z nemijionarjko vnemo tro-Jtrankarjka meza/ianja prog/aji za demokratično^ V tem ozira pa kanc/er Nreijkp že govori precej dragačen jezik. 5icer prikaja v jvojem č/anka v „i?račke" v najprotje jam j jekoj. V najprotja z aradno avjtrijjko jtatijtiko namreč priznava korojke 5/ovence kot največjo narodno manjjino v rlvjtriji, vendar pa na dragi jtrani izračanava odjtotek j/ovenjkik akademikov i% gimnazijcev prav na ojnovi nadvje jpornik reza/tatov nadvje Jpor-nega aradnega agotav/janja manjjine. Z vjem zapovedanim rejpek-tom je treka agotoviti, da S/ovenci v akademjkik pok/icik nijo nadreprezentirani. Trav tako tadi ni mogoče jog/ajati j tem, da je zakon o ?Mrod??ZZ? jkapinak j trojtrankarjkim jporazamom in jo-jveti pojekna manjjinjka zajčita, enakovredna državni pogodki iz 7937. Če pa kanc/er zagotav/ja, da ji ko zvezna v/ada prizadeva/a, da ko jčiti/a in pojpejeva/a razvoj narodnik manjjin, naj to veje/i. Toda; ko/iko takik /epik kejed jmo že j/ija/i? T- Vtak bratstva in enotnosti živa vez med S!ovenijo in Srbijo Minulo nedeljo zvečer je iz Slo- letnice vstaje jugoslovanskih nato* venije odpeljal tradicionalni „vlak dov in narodnosti. Zato je bil obisK bratstva in enotnosti", s katerim je potovalo v Srbijo 1400 nekdanjih pregnancev in drugih predstavnikov, da znova potrdijo vezi, ki so bile stkane v letih, ko je nacistični okupator pregnal na stotine slovenskih družin v Srbijo, kjer so našle zatočišče pri tamkajšnjih družinah. Letos, ob dvajsetletnici prve take akcije, je krenil na pot že 14. vlak bratstva in enotnosti; prireditev je še posebej v znamenju 40-letnice pregnanstva in obenem 40- Tildi voiitve v deiavske svete so izpadie za SP& im proti Poiitičtii optimizem Avstrijske ljudske stranke in svobodnjakov, ki so s pomočjo tako imenovanega ..neodvisnega" tiska že mesece prepričevati javnost, da je čas socialistov minit in da je napočit čas premišljevanja prebivalstva v korist desnici, se je zdaj povsem izjatovit. Po votitvah na Štajerskem, kjer so biti edini zmagovatci socialisti, so tudi votitve v detavske svete v podržavtjenih podjetjih VOEST in VEW — ki so obenem največja podjetja v Avstriji sptoh — jasno pokazale, kako je v resnici s to ..spremembo političnega raz-potoženja": v VOEST je kar 75,8 "/o vseh vetjav-nih gtasov odpadto na sociatistične kandidate, v VEW pa so sociahstični sindikalisti osvojiti četo 93,8 "/o gtasov. Nasprotno pa je OVP-jevska OAAB enako kot komunisti v obeh podjetjih utr-peta občutne izgube. Ta izid volitev, ki je verjetno najbolj presenetit socialiste same, pomeni za konservativne s:te v Avstriji hud udarec. Uvideti so namreč morate, da njihov strateški koncept, nagovoriti detavce z botj ati manj demagoškimi obljubami (katerih iz polnitev pa hkrati zahtevajo od vlade ), med volivci ni našet odmeva. OAAB, iz katere je izšet sedanji predsednik ljudske stranke Mock in katere predsednik Kohlmeier sodi med najvpiivnejše osebnosti v OVP, se je tudi po teh votitvah znašta v poziciji poraženega. Ljudska stranka je spet na tteh reatnosti ter od absolutne večine, o kateri je sanjala še pred dobrimi 14 dnevi, oddaljena botj kot kdaj koti. Predvolilni preroki DVP-jevske zmage se sedaj začudeni in resignirani sprašujejo, kako je mogoče, da sociatisti ktjub vsem škandalom in drugim spodrstjajem še kar naprej zmagujejo? Množijo se gospodarski konkurzi, narašča brezposet-nost in padajo reatni dohodki — toda socialistični sindikalisti ktjub temu zmagujejo, čeprav v večini primerov zagovarjajo takšno politiko vta-de, ki gotovo ni vedno v korist detavcem. Seveda pa je pri tem treba videti, da sociatisti ne zmagujejo zaradi tega, ker bi se detavci strinjati z vsemi vtadnimi ukrepi, marveč v prvi vrsti zato, ker ni nobene atternative: Kohlmeier kot govornik detavstva pač ni verodostojen in pogted na države s konservativnim vtadnim sistemom prav tako ne obeta nič dobrega, če pomislimo samo na Vetiko Britanijo ati na Združene države Amerike. Edina alternativa socialistom bi v takem položaju biti komunisti, ki pa so pri teh votitvah prav tako zgubiti. Tudi pogted na države vzhodnega btoka rti ravno najbolj razveseljiv; predvsem KPA tako dotgo, dokter se ne bo otresta stepega zagovarjanja vsega, kar prihaja iz Sovjetske zveze, ter ne bo izdelata oziroma našla samostojne potitične linije, ne bo miogta z uspehom nagovoriti avstrijskih detavcev. V tem za tjudsko stranko ne ravno ugodnem položaju se je — namesto da bi trezno presodita svojo situacijo — odtočita za beg v popotno kon- frontacijo z vlado. Za tarčo si je izbrata predvsem notranjega ministra Lanca in je njeno brez-gtavo napadanje dosegto višek z zahtevo, da mora kaneter Kreisky ministra Lanca prisititi, da bo odstopil, ker je menda briskirat parlament. Lane se je res pregrešit v ootiko, da je o priznanju atentatorja na dunajskega mestnega svetnika Nittta obvestil najprej tisk in šete potem parlament; toda zaradi tega ..spodrsljaja" se je poslancem tudi izrecno oprostil. Vendar opozicijskima strankama to ni zadostovalo in sta zahtevali, naj parlament izglasuje nezaupnico ministru Lancu, kar pa so sociatisti s svtojo večino razumljivo odkloniti. Ne glede na to, ali priznanje atentatorja odgovarja resnici — v tej zadevi je namreč še veliko nepojasnjenega —, je reakcija tjudske stranke vsekakor otročja in za javnost nerazumljiva. Kaj je dejansko tako hudega na dejstvu, da je parlament o priznanju atentatorja zvedel šete nekaj minut pozneje kot tisk? Verjetno je kaneter Kreisky zadel v črnio, ko je v tej zvezi dejal, da je tjudska stranka štabe volje zaradi tega, ker je v zadnjih časih utrpeta toliko političnih udarcev. S takšno brezglavo politiko tjudska stranka verjetno tudi v bodoče ne bo botj uspešna, kot je bita dostej. Očitno je bita vse preveč zaverovana v prepričanje, da ima politično moc v Avstriji v najemu za večne čase, pa se zdaj po vec kot desetih letih še vedno ne more znajti v vlogi opozicije. In to niti ni posebno žatostno. fra ter v Srbiji posebno skrbno pripra^' Ijen. Udeleženci iz Slovenije s° odpotovali z dvema kompozicija* ma, ki sta ju vlekli lokomotivi' „rn°' drega vlaka", s katerim je svoja* časno predsednik Tito na svoj' znanih poteh miru in prijateljstva potoval v številne države. Prvi vlaka je odpeljal z Jesenic in dru* gi iz Maribora, potem pa sta oba skupaj nadaljevala pot proti SrbT- Poleg nekdanjih pregnancev ' njihovih družinskih članov sc v St bije odpotovali tudi zastopniki vse tistih slovenskih občin, ki so P° bratena z občinami v Srbiji; pta tako pa so se letošnjega obis udeležili- tudi visoki predstave' družbenopolitičnih, gospodarsk' in kulturnih ustanov Slovenije te zastopniki zamejskih Slovencev ' Italije in Avstrije. Vlak je namreč samo del (in ^ nanja manifestacija) bratskega delovanja med slovenskimi in st s ki m? občinami. Med vojno vzp^ stavljene in po vojni vedno sp potrjene vezi med Slovenijo in bi j o so rodile najrazličnejše ob ke sodelovanja in nadaljnjemu f jevanju teh vsestranskih stikov 1 veljal tudi letošnji obisk. V dn od 12. do 15. oktobra so imeli P**^ stavniki obeh republik in njunih o čin priložnosti dovolj, da so govorili o tem, kako bi medse ne stike še poglobili in tradicioM no sodelovanje še obogatili' z no mi pobudami. ^ Tako bo gotovo tudi letošnj' vlak bratstva in enotnosti usp^^ prispeval k vsakodnevnemu ^ ničevanju v letih hudega tnplt^). in junaškega boja skovane ^ , nosti in bratstva narodov In na nosti Jugoslavije. PRETEKLO SOBOTO NA RADIŠAH: Oktobrski tabor 1981-visoka raven kuiturnega sporeda tila občinstvo mlada pesnica Maja no povezanostjo z ..domovinsko Haderlap z branjem njene poezije, zvestobo". Tudi odmor za občin-To je bila izredno tankočutna li- stvo ni bil običajni odmor, ampak rika v kateri avtorica doživeto, na so obiskovalci Oktobrskega tabo- Pedagogu so razpravna/; o dvojezičnem V okviru letošnjega oktobrskega tabora je skupina učiteljev in profesorjev razpravljala na Radišah o vprašanjih dvojezičnega pouka na obveznih šolah na Koroškem ter o tradiciji proslavljanja 10. oktobra na koroških šolah. Škoda, da se razprave ni udeležil niti en sam profesor Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Krog osnovnošolskih učiteljev, ki se zanimajo za probleme dvojezičnega pouka, pa se počasi širi. Po kratkem prikazu stanja na področju osnovne šole je bilo rečeno, da bo predvsem treba informirati o sistemu dvojezične šole javnost ter v prvi vrsti spodbuditi enojezične učitelje, da se izrazijo o tej šoli. Cilj vseh diskusij naj bi bila obnova obvezne dvojezične šole. Glede metode poučevanja pa je bilo med drugim rečeno, da simultana metoda odgovarja le pri šolarjih, ki v določeni obliki obvladajo slovensko narečje. Sicer pa je alternativo k simultani metodi oziroma k dvojezičnemu pouku doslej ponujal le Karntner Heimatdienst s svojimi posebnimi šolami za Slovence. Na tem področju naj bi v sodelovanju z znanstvenimi ustanovami prišli do možnih drugih oblik poučevanja. Delo na tem področju je zlasti na Koroškem zelo težko, ker manjšinski šolski zakon s svojimi navidezno zelo demokratičnimi določili predvsem odgovarja „koroški stvarnosti" in ne toliko potrebam manjšine. Več pozornosti bo treba v bodoče posvečati tudi združenjem staršev na obveznih šolah ter delu v okviru sindikalnega gibanja. Navzoči so rekli, da zahteva dvojezičen pouk s strani učitelja dosti več napora kot enojezičen. Kljub temu se morajo učitelji potruditi, da bo dvojezičen pouk čimbolj atraktiven. V tej zvezi se je razpravljalo tudi o učbenikih in učnih pripomočkih. Slovenci naj bi se oglašali s prispevki tudi v periodičnem tisku avstrijskega sindikata ter v svojih glasilih začeli poročati o problemih, s kate- rimi se srečuje sindikalno gibanje v Avstriji. Osnova za uspešnejši dvojezični pouk pa so primerni dvojezični otroški vrtci. Slovenski učitelji naj bi se v bodoče v večji meri udeleževali srečanj koroških učiteljev. Ta srečanja so na celovški univerzi. V tem okviru bi lahko sprožili tudi vprašanja dvojezičnega šolstva in za ta zainteresirali učitelje iz vseh predelov Koroške. Pri drugem problemskem sklopu je bilo rečeno, da prav osnovnošolci posebno intenzivno in emocionalno doživljajo proslavljanje 10. oktobra. Že same oblike in prijemi pritegujejo otroke. Posebno težko oblikujejo proslave nezgodovinarji. Osnovni vir vseh pa je zgodovinar Wutte. Navzoči so razpravljali nadalje o možnostih, kako bi se z racionalnim pristopom dala premostiti emocionalna osnova proslav. Vsak otrok, ki konča obvezno šolo doživi proslavo 10. oktobra devetkrat, dijaki pa dvanajstkrat. Prav ta množičnost zapusti pri mladem človeku sledove. Pri proslavah na višjih stopnjah srednjih šol te proslave niso več tako emocionalne. Vendar bi bilo potrebno, da se na življenje dveh narodov v deželi ne opozarja le okoli 10. oktobra, temveč skozi vse šolsko leto in v čimveč predmetih. Druge oblike proslavljanja bo treba predvsem poiskati za šoloobvezne otroke. V tej zvezi naj bi se izdelali za učitelje predlogi. Tak delovni papir oziroma informator naj bi se sestavil tudi o problematiki dvojezičnega pouka. Podvzeli pa naj bi tudi iniciativo, da bi pristojno mesto razpisalo poseben seminar o načinih proslavljanja 10. oktobra. Naslednje leto bodo udeleženci letošnje razprave preverili, katere sklepe so uresničili in kakšne korake bo potrebno še ubrati, da bo problematika dvojezičnega pouka stalno ostala aktualna in kaj je bilo storjenega glede načina proslavljanja 10. oktobra. ^ pred uradnim pričetkom prire-^itve, ko je za ogrevanje nastopi) ^štrumentalni ansambel Emil in Co ^od vodstvom Emila Krištofa, ki ^ s svojimi ritmi moderne glasbe ^tro osvojil občinstvo. Potem pa sta v imenu prireditelja številno občinstvo — brez navaja- ima Oktobrski tabor. Moški pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva Radiše, je pod vodstvom Stanka Wrulicha zapel nekaj znanih narodnih in umetnih pesmi, pa tudi borbeno „V lastni deželi smo tujci' postali". Izredno je presene- svojski način piše ljubezensko in socialno liriko. Čeprav je to bila zahtevna literatura ji je publika prisluhnila z veliko pozornostjo, razen tega pa je Maja Haderlap svoje pesmi interpretirala z mojstrsko dovršenostjo, kar je za poslušalce bil še dodaten užitek, saj poznamo le malo književnikov, ki jim je dano, njihova dela tudi dobro brati. Nedeljski spored Oktobrskega tabora je bil zelo pester, po resni liriki je v prvem delu bil na vrsti še kabaretistični ansambel „Fir!e-franz u. Ditletanz". To je duet, ki ga sestavljata Barbara Hartl in Ger-hard Pilgram. V njunih točkah sta sl krepko sposodila koroške nacionalistične organizacije in protimanj-šinsko vzdušje sploh, ki' Koroški stvarnosti daje svojsko podobo, zlasti tisto o velenemštvu in tozadev- Solidarnostna prireditev OKTOBRSKI TABOR je za nami. Čeprav is le-ta letos potekal v manjšem okviru kot lani, je povsem dosege! svoj namen, tako politični kot kul-turni. Kulturni dom Slovenske prosvetne zveze na Radišah, kjer sr ie letošnja prireditev odvijala, je bil zelo primeren prostor za tovrstno manifestacijo. Posebno je tam Povsem prišel do veljave kulturni spored, saj so sodelujoči ansambli, ^bori in posamezniki' imeli neposreden stik s publiko in temu primeren je bil tudi njen odziv. Lahko rečemo, da je s tega vidika letošnji Oktobrski tabor bil eden Najboljših, tako je bila splošna ocena udeležencev, ki so povsem prišli na svoj račun. Tisti, ki se je šelel zabavati, je to priložnost ime! v klubskem prostoru radiškega kulturnega doma, drugi' pa so lahko nemoteno sledili odvijanju kulturnega sporeda v veliki dvorani doma. Ob tej priložnosti naj še zapišemo, da se je spored pravzaprav Pričel že v dopoldanskih urah, ko so se na Radišah srečal! učitelji dvojezičnih šol in razpravljali o dvojezičnem šolstvu na Koroškem. Botek tega srečanja obravnavamo v posebnem poročilu (op. ured.). klavni del Oktobrskega tabora pa se je pričel v popoldanskih urah, dvorana je bila do kraja zasedena la posameznih osebnosti — pojavila dr. Robert Saxer in Peter ^'eser, ki sta vodila tudi celoten otek prireditve in seveda tudi podala kakšen namen in pomen ra imeli priložnost ogleda, pa tudi nakupa, razstavljene literature založb ali izdajateljev napredne publicistike in seveda tudi leposlovja. Vzdušje je bito prijetno in tovariško, zlasti v klubskem prostoru in na hodnikih, kjer so se obiskovalci lahko pozdravili in izmenjali misli o letošnji prireditvi Oktobrskega tabora, ki si je tokrat za težišče prireditve izbral šolsko problematiko. Na slednjo so opozarjale tudi fotografije velikega for- ansambel z izredno ritmično glasbo in je razumljivo posebno nagovoril mladino, katere preteklo nedeljo na Radišah ni bilo malo. Vendar ta ansambel izvaja družbeno kritične pesmi-, ki se nanašajo tako na okostenelo in nič socialno politiko vladujoče južnoti-rolske ljudske stranke, kakor na nazadnjaško politiko krščanskih demokratov, ki vlada v Italiji. Gostje iz južnega Tirola so tako navdušili, da so za konec morali mata, razstavljene v preddverju radiškega kulturnega doma. V drugem delu sporeda sta najprej nastopila Godele Decken in Roman Verdel. V sporedu je bilo zapisano, da znata nekaj lepih ljudskih pesmi od vsepovsod. In res je bilo tako, izvajala sta mednarodni glasbeni spored, s katerimi sta pri občinstvu izzvala veliko navdušenje. Roman s svojo virtuoznostjo na raznih glasbilih, Godele pa s svojim impresivnim glasom in ubiranjem strun na kitari. Potem je potek sporeda prišel nekoliko iz ritma, ker kabaret:s*a Fratt in Scha-cherreiter zaradi prometne nezgode nista dosegla svojega cilja — Radiš. Škoda, ker sta za ta nastop pripravila poseben spored, upamo pa, da bodo prireditelji poskrbeli, da za drugo priložnost prideta na Koroško in posejeta svoj humor v še nastopiti z dodatki. Višek letošnjega Oktobrskega tabora na Radišah pa je brez dvoma bil nastop Koroškega partizanskega pevskega zbora pod vodstvom prof. Branka Čepina. Kajti s svoji n na- stopom je KPPZ znova potrdil, kako priljubljena je delavska in borbena pesem — tudi med prebivalci večinskega naroda. Bučni aplavz in izzvane ponovitve oz. dodatki to politično nič kaj prijazno, Slovencem nenaklonjeno deželo. Prišli pa so prijatelji iz južnega Tirola in sicer ansambel ZOT in Andrea Maffei s svojo skupino. Pravzaprav gre za dvojni sestav te skupine, saj poleg Andrea Maffei poje še Benno Simma, vsak svoje pesmi ob spremljavi svojih instrumentalistov. To je so to potrdili. Navdušenje občinstva pa je vsekakor veljalo tudi vrhunski kvaliteti s katero je zbor izvajal svoj spored. Čestitamo! Tako lahko zapišemo, da je letošnji- Oktobrski tabor na Radišah izredno uspel, to je potrdilo tudi zadovoljno občinstvo, saj je spored dejansko nudil za vsakega nekaj. Vsem, ki tokrat niso mogli priti na Radiše (ali pa morda niso hoteli priti) je lahko žal, ker so zamudili prireditev s kvalitetnim sporedom in mednarodnim značajem. Organizatorjem letošnjega Oktobrskega tabora zato gre vse priznanje. Želimo, da bo tudi prihodnja taborska prireditev imela tako visoko raven kot preteklo nedeljo na Radišah. '7' iZ PROGRAMA SKUPNOST! JUŽNOKOROŠKtH KMETOV: Zahtevamo ohranitev naših kmečkih delovnih mest" V zadnji števitki smo začeti objavijati program Skupnosti južno-koroških kmetov, ki je bi) sprejet konec septembra na zborovanju de-tegatov na Radišah. Danes objavijamo v giavnem tisti dei programa, ki se bavi s probiemi v zvezi z nazadovanjem deiovnih mest v kmetijstvu. Posnetek iz zborovanja kmetov na Radišah Do nedetje še vpogled v seznam volilnih upravičencev Vpogied v seznam voiiinih upravičencev je možen še do nedeije, 18. oktobra 1981 pri občinskem uradu. (Kdaj in kako dolgo je občinski urad odprt v soboto in nedeljo, je razvidno iz posebnega razglasa posameznih občin). Do tega dne iahko viožite ugovor zoper seznam votiinih upravičencev, če v njem niste vpisani kot voiiini upravičenec, oz. če je kdo drug vpisan, pa po Vašem mnenju nima voiiine pravice. Ugovor je treba viožiti (ustno aii pismeno) pred iztekom roka za vpogied v seznam voiiinih upravičencev (nedeija, 18. oktober 1981). Kdo ima voiiino pravico? Pri volitvah v kmetijsko zbornico, 15. novembra 1981 imajo volilno pravico sledeče fizične osebe ne glede na državljanstvo, ki so dopolnile pred 1. januarjem 1981 svoje 19. življenjsko leto in niso izključene od volilne pravice za volitve v koroški deželni zbor: a) iastniki in iastnice kmetij (tudi gozdnih obratov) na Koroškem, če je velikost vsaj en hektar; b) iastniki in iastnice posameznih kmetijskih in gozdnih zemljišč na Koroškem, če so velika vsaj en hektar in lastniki, oz. lastnice z njimi gospodarijo rta iasten račun: c) zakupniki in užitkarji kmetij in gozdnih obratov ter posameznih kmetijskih in gozdnih zemljišč, če presega velikost kmetij, oz. zemljišč dva hektara in če gospodarijo na lasten račun; (Užitkarji v smislu te določbe so osebe, ki imajo pravico do donosa kmetije, oz. posameznih kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki so v tasti nekoga drugega). č) osebe, ki na Koroškem giavnopokiicno opravijajo samostojno dejavnost v kmetijstvu ali gozdarstvu, ne da bi jih mogli prištevati kmetom, lastnikom posameznih zemljišč, zakupnikom in užitkarjem v smislu pod a) do c) navedenih določil, kot so n. pr. samostojni čebelarji, perutninarji, mlekarji i. dr.; d) zakonske žene lastnikov kmetij in gozdnih obratov v smislu točke a); zakonski možje lastnic kmetij in gozdnih obratov v smislu točke a); e) vodiin} nameščenci, ki' samostojno upravljajo kmetijski ali gozdni obrat na Koroškem in zastopajo lastnika na zunaj. Za volilno pravico pravnih oseb (n. pr. zadrug) veljajo smiselno določita glede voiiine pravice zgoraj navedenih fizičnih oseb. PREJEL) SMO: SPD „Dobrač" na Brnci — odprto pismo vodstvu SPZ Načeto SPZ — prav predsednik Valentin Potanšek je to posebej potrdil na zadnjem seminarju SPZ v Podravtjah — je, da je kot osrednja kulturna organizacija prisotna povsod. To pa bi morato — tako mislimo BrnČani — veljati še posebno za naša obrobna področja, kjer se slovenska beseda le ž težavo ohranja in so zato potrebni posebni napori za krepitev našega samorastniškega kulturnega ustvarjanja. SPD „Dobrač" na Brnci se trenutno nahaja v fazi obnove in poživitve in predvsem naša mladina se z veliko vnemo in zanimanjem vključuje v prosvetno delovanje. Ker v teh prizadevanjih potrebujemo podporo SPZ, smo ob priliki naše 75. obletnice brnški prosvetaši pričakovali, da se bo predsednik SPZ, kot je to sam obljubil, odzval našemu vabilu in dokumentiral svojo povezanost z društvom, včlanjenim v SPZ, toda tem bolj smo bili razočarani, da tako predsednika Polanska kor tudi drugih vidnih funkcionarjev SPZ in ZSO ni bilo videti na naši proslavi. Na žalost predsednik SPZ do danes ni videl potrebe, da nam razloži vzrok odsotnosti. Zato smo z večjim zadovoljstvom zabeležili, da so se naše slavnostne prireditve udeležili vidni zastopniki NSKS in KKZ, čeprav naše društvo ni včlanjeno v to osrednjo kulturno organizacijo. Vprašati se moramo, ali je zadržanje predsednika Polanška le slučajen spodrsljaj ali pa se skriva za tem brezbrižnost nekaterih vodilnih funkcionarjev SPZ do kulturnega ustvarjanja krajevnih društev. Prav gotovo nas ta bridka izkušnja ob zadnji proslavi 75. obletnice našega društva ne bo ovirala, da bi se s še večjo vnemo trudili za uspešen razvoj prosvete v našem kraju. Ostane pa le globoka skrb glede nadaljnje poti SPZ in njene povezanosti s krajevnimi društvi. Janko Oitzt, predsednik Marjan Gaiiob, tajnik Pouk shvetiščine na koroških gimnazijah naj se razširi vzporedno z drugimi jeziki Kmetje so napram trgovini, veie-zadrugam in industriji v zapostav-ijeni poziciji, interesno zastopstvo kmetov mora biti neodvisno od produkcijskih in trgovskih partnerjev! Velepodjetniške gospodarsko-teh-nlčne zahteve v velezadrugah, mlekarnah, trgovini in industriji pospešujejo koncentracijski proces ne le v blagovnih in denarnih tokovih ampak tudi v kmetijstvu. Zaradi svojih produkcijskih zahtev in poslovnih pogojev dajejo prednost veleobratom in škodujejo s tem malim, srednjim in gorskim kmetijam. Nadalje močno vplivajo na državno agrarno politiko in interesno zastopstvo kmetov v smislu svojih gospodarskih zahtev. Strokovno znanje kmeta se izraža tradicionalno v kvaliteti njegovih pridelkov, ki služijo njemu in potrošnikom kot prehrana. Čimbolj postaja kmet zgolj producent surovih pridelkov za predelovalno industrijo, tem bolj se mu njegovi produkti odtujujejo. Tem manj more nositi odgovornost za končni produkt. Boj za kvaliteto kmečkih pridelkov služi torej kmečkemu samorazumevanju kakor tudi interesom potrošnikov. ZAHTEVAMO OHRANiTEV NAŠiH KMEČKiH DELOVNiH MEST! V poljedelstvu se je uničilo v zadnjih desetletjih na stotisoče delovnih mest. Ker hočemo še naprej ostati kmetje, je skrajni čas, da z vso odločnostjo branimo delovna mesta v kmetijstvu. Istočasno izrekamo solidarnost vsem ostalim poklicnim skupinam v boju za ohranitev njihovih delovnih mest. Koroška kmetijska zbornica zastopa danes interese velezadrug, mlekarn, trgovine, industrije in strank v taki meri, da od tega zastopstva pro-fitirajo pretežno velekmetje in indu-strijsko-agrarni obrati. Brez dvoma gre to na račun kmetov. Kmetu se v vedno večji meri jemlje šansa, da z lastno ob- ali predelavo svojih pridelkov tudi nekaj zasluži. In to se dogaja v Avstriji kljub temu, da je večina predelave in obdelave za prodajo v rokah zadrug, ki bi morale po svojem zadružnem namenu delovati v interesu kmetov. Koncentracija v tpre- in obdelavi živil jači naravno pozicijo velezadrug, industrije in trgovin proti množini po-nudnikov-kmetov in proti množini po vpraševalcev-konzumentov. Kmetijska zbornica se mora zoperstaviti interesom velezadrug, mlekarn, trgovine, industrije in strank, ki ogrožajo kmete. Izviti se mora iz njihovega vpliva in odvisnosti. Zahtevamo: )) K obstoječim trem težavnim conam naj se uvedeta za gorske kmete v ekstremnih legah še težavni coni IV in V: cona IV za obdelovanje z roko, cona V za obdelovanje z roko in zapostavljeno infrastrukturo okoliša. Gorskim kmetom con IV in V naj se s subvencijami lOCVo-no krijejo stroški za izgraditev dovoznih poti in telefona. Hf Razvijejo in podpirajo naj se tehnologije, ki so prikrojene neugodnim legam in gorskemu svetu ter ob enem ekonomične. Razvijejo itn podpirajo naj se oblike gospodarjenja, ki povzročajo manj obolenj in nezgod. K Državna kontrola naj v sodelovanju z zavodom za zavarovanje proti nezgodam poseže povsod tja, kjer že konstrukcija poljedelskih strojev ogroža zdravje (hrup, vibracija, vročina, prah itd.) in dopusti le take proizvode, ki jamčijo za največjo varnost. Kontrole države pa naj se ne osredotočijo le na nevarnost nezgod, temveč naj vsebujejo tudi možnosti dolgoročne ogroženosti (n. pr. obolenja zaradi vibracije strojev). Zato se naj iz javnih sredstev, oz. z ugodnimi krediti dopusti le nakup takih strojev, ki odgovarjajo zahtevam po varnosti. V vseh področjih Koroške, kjer predstavlja mleko glavni dohodek kmeta in spremembe strukture niso možne, se mora razveljaviti obstoječe kontingentiranje mleka. ^ Takoj naj se ukine preverjanje kvalitete mleka z dvomljivo re- Na koroških gimnazijah naj dobi slovenščina status drugega živega tujega jezika, sta predlagali obe osrednji organizaciji v odgovoru na osnutek odredb zveznega ministrstva za pouk in umetnost. Dosedaj so v splošnoizobraževalnih višjih šolah v Avstriji poučevali kot drugi živi tuj jezik angleščino, francoščino, italijanščino in ruščino, v osnutku nove odredbe predvideva ministrstvo sedaj tudi še dva druga jezika: srbohrvaščino in španščino, kar brez dvoma ustreza potrebam današnjega časa. Prav tako koristen pa bi bil na istih splošnoizobraževalnih višjih šolah na Koroškem tudi pouk slovenščine, zato sta obe osrednji organizaciji prejšnji teden predlagali ministrstvu, da se „z uvedbo srbohrvaščine oziroma španščine kot drugega živega jezika" ... „dodeli ta status na Koroškem tudi sloven- Sode!ovanje sejmov v prostoru A!pe-Adria Sejmi v prostoru Alpe-Adria želijo tesnejše sodelovanje. Gre za boljše sodelovanje v gospodarskih vprašanjih, za boljšo koordinacijo sejemskih terminov, za skupno nastopanje v kolektivnih razstavah ipd. Konec prejšnjega tedna so se zastopniki sejmov srečali v Ljubljani in ustanovili koordinacijsko komisijo, ki je zadolžena izvajati nadaljnje skupne korake. Navzoči so bili zastopniki sejmov iz Italije (Trst, Videm, Pardenone, Verona, Vicenza in Gorica), iz Jugoslavije (Maribor, Ljubljana, Gorenje in Zagreb) in Avstrije (Wels, Ried, Gradec in Celovec). V okviru srečanja so si ogledali zastopniki sejmov tudi novi ..Cankarjev dom" ter obiskali mednarodno razstavo moderne elektronike na ljubljanskem sejmu. ščini na istih vrstah splošnoizobraževalnih višjih šol." V pismu opozarjata organizaciji, da slovenščino poleg drugih jezikov poučujejo kot drugi živ tuj jezik že na trgovskih akademijah I in li v Celovcu in na trgovski akademiji v Velikovcu, prav tako pa se poučuje slovenščina alternativno drugim jezikom na realni gimnaziji višje stopnje v Celovcu (BORB)' Na zadnjem mestu imenovani gimnaziji predvidevajo z novim ostiu -kom uvedbo slovenskega jezika kot prosti- predmet, kar organizaciji pozdravljatai, ne sme pa odpas' možnost, da dijaki izberejo slovenščino kot obvezen drug tuj jezi alternativno k drugim jezikom, j rečeno v pismu. PO USPEŠNiH PROTESTiH V DOB RLt VASi: Kostmanovo podjetje sedaj v Sinči vasi Nedaleč od podjetja Leitgeb bo ver jetno kmalu obratovalo Kostmanov podjetje za pridelovanje drobirja, je bilo prvotno načrtovano v Dobro vi. Po odločnih protestih okoliški kmetov in drugih ljubiteljev narav^ proti industrijskem objektu v vi je konec septembra podjetnik Kos man svojo prošnjo Za prenamem gozdnih parcel v Dobrovi popom ma presenetljivo umaknil. Vsi so ug bali kaj je v ozadju, saj svojih n Črtov gotovo ni opustil. Sedaj je zf^ no, da namerava postaviti svoje po . jetje na 8 ha velikem zemljišču, je v deželni lasti, nedaleč od podje ) Leitgeb v Sinči vasi. Podjetnik ra-j^ na, da bo v tej okolici lažje res' vprašanje hrušča, ki nadleguje oko co. Teoretično je industrijalcu tre predložiti samo še svoje načrte m P čakati na gradbeno obravnavo. Zahvala za letovanje na morju Že več let so v poletnih mesecih ganizatorjem in vsemu osebju, slovenski otroci na letovanju na je skrbelo za varen prevoz in morju. Področni odbor koroških jetno bivanje otrok na morju, partizanov Maribor se posebno tru- V Puli je bilo na desetdnevn ^ di, da bi omogoči! brezplačno le- letovanju 15 šoloobveznih otro*^ tovanje otrokom in svojcem bivših Zilje, Roža in Podjune, prvič P& partizanov. Že zadnja leta so ho- bili na letovanju letos tudi pr dili šolski otroci na letovanje v šolski otroci in sicer v domu M Poreč in Polo in se vedno zado- čega križa v Punatu na otoku voljni vračali. Letos je Področni Starši kot otroci so bili zelo ^ ^ odbor koroških partizanov Maribor voljni, tako da se je zbudilo n omogočil in posredoval skupno 45 zanimanje za to obliko letovanja-otrokom brezplačno letovanje. V teh __________________.— dneh sta se Zveza koroških partizanov in Zveza slovenskih žena v imenu staršev pismeno zahvalili or- Dunajski krožek vabi na 36. DELOVNi KROŽEK v petek 16. 10. 1981, ob 19-gostiini Weidinger, v iV. dunajska SLAVNOSTNA PRiREDiTEV okraju. O deiovanju in načrtih OB 10-LETNiCi OBSTOJA DRUŽBE ba siovenskih študentov na Du"^ AVSTRiJA-NEMŠKA DEMOKRA- bo predavata predsednica KSS " TiČNA REPUBLiKA Kraj: Deiavska zbornica v Ceiovcu Čas: sobota 17. 10. 1981 ob 20. uri Nastopajo: „Judahej", sorbska foikiora Kurt Noize, interpret šansonov Horst Kussike in Manfred Woif s kitaro in baiaiajko Miss Jocker kot artistinja Lothar Lohr kot žongier Dunaju Oiga Vouk. Pisarniško moč z dobrim znanjem strojepisja, obeh jezikov, po možnosti s prakse išče zunanjetrgovinsko podjetje v Celovcu. Ponudbe pod šifro „ekspor'' im po rt". Tudi letos bo Zveza koroških partizanov ob dnevu mrtvih po* iagaia vence na partizanska grobišča širom južne Koroške, tem okviru bo ietošnja OSREDNJA SVEČANOST v četrtek 29. oktobra 1981 ob 15. uri pri partizanskem spomeniku na pokopatišču v Šentrupertu pri Veiikovcu. Pokionimo se junakom, ki so se boriti proti nasiiju in krivici ter žrtvovati svoja živijenja za svet miru, svobode in pravice. ZVEZA KOROŠKiH PARTiZANO^ duktase-,probo. Tehnologija za hlajenje mleka mora iti na račun mlekarn, ki so na- vsezadnje zaradi centralizacij .p-govorne tudi za vzdrževanje vega stanja mleka. \ o i a št t T i t L M „Die v znamenjM 200 letnnce #o!eranene^a patenta V zadnji števiiki našega tista smo kratko poročati o izidu nove koroške kuiturne revije „Die Brucke", katero izdaja koroška dežeina vlada. Gre za tretjo števiiko ietošnjega ietnika, posvečena pa je 200-ietnici toierančnega patenta, ko je cesar Jožef tt. z ie-tem drugim verskim skupnostim, ziasti protestantski, omogočit svobodno detovanje. Zato so uvodne misti v pričujoči števiiki zapisati kancter dr. Bru-oo Kreisky, škof dr. Josef Kostner in superintendent koroškh protestantov, Paui Pettar. Kreisky je seveda tudi to pritožnost izkoristi! za svoje narodno-potitične namene, ko koroškim Stovencem spet „pri-poroča", naj vendar gredo v sosvete, češ, da bi se s tem za manjšino odprte še večje možnosti njenega vsestranskega razvoja. O tem vprašanju na tem mestu ne bomo širše razpravtjati, vendar ponovno Poudarjamo, da so nedavni dogodki v Vetikovcu pač znova potrditi kakšno je protimanjšinsko vzdušje na Koroškem. Ktjub temu pozdravtjamo dobronamernost urednika revije „Die Brucke", ki je prav v to števiiko vktjučit skoraj vse stovenske besedne fstvarjatce, ki s svojimi prispevki tvorijo titerarni det revije. Moramo Priznatti, da je Ernstu Gayerju uspet pravi antoiogijski prikaz sodobne stovenske književnosti na Koroškem. V reviji so namreč zastopani Florjan Lipuš, Gustav Januš, Janko Ferk, Marica Kuinik, Andrej Kokot, Vatentin Poianšek, Rudi Vouk, Mitka Hartman in Janko Messner, ^ot prevajatca pa sodetujeta še Peter Handke in Peter Kersche; prvi je prevede) Januševe pesmi, drugi pa Lipuševo prozo v nemščino. Tudi z tikovnimi prispevki sta zastopana dva rojaka naše narodne skupnosti in sicer Jože Boschitz in Kari Vouk, poteg njiju pa še Hans kangitz. Stednji so s svojimi risbami obogatiti prispevke stovenskih avtorjev. Pri prispevkih gre za prve objave, oziroma prevode besedit naših besednih avtorjev. O kvaiiteti objavtjene titerature tu ne bomo razpravljati, ker menimo, da si to stiko tahko bratec ustvari sam, vendar iahko tečemo, da gre za dostojno predstavitev posameznih avtorjev, ki so Prispevke za to števiiko izbrati iz svojih novejših titerarnih stvaritev. Prispevki Fiorjana Lipuša, Gustava Januša, Andreja Kokota, Valentina Potanška, Rudija Vouka in Mitke Hartmanove so objavtjeni v obeh jezikih, medtem ko Ferk samo pesmi objavtja dvojezično, proza Pa je vzeta iz njegovega nemškega romana „Der verurteitte Kiager". Tudi Marica Kuinik in Janko Messner sta svoj prispevek napisata samo T jeziku večinskega naroda. Seveda tudi Peter Kersche, ki je poteg kipuševe proze prevede) tudi pesmi Mitke Hartmanove, je svoje pripombe ob nemškem prevodu Lipuševega Tjaža napisat v nemščini; slednje pa itak niso vkijučene v stovenski titerarni det revije. Tu naj še omenimo, da so avtorji predstavtjeni s stiko ni skromnimi podatki. ^ začudenjem beremo, da se Janko Messner nemški javnosti pred-stavija kot izdajatetj revije Miadje, ko pa vemo, da to funkcijo opravlja interesna skupnost za nadatjnje izhajanje Mtadja, zanjo pa podpisuje Jani Osvvatd. Med ostalimi prispevki v novi števiiki „Die Brucke" naj omenimo lapis Trude Poiieyeve o stikarju Wernerju Bergu in odtične reprodukcije njegovih stik; razpravo Atfreda Meschniga o Gotdonijevi komediji „Stuga dveh gospodov"; obraziožitve toierančnega patenta, katere js napisata Evetyne Webernig ter pubticistični odmevi na tozadevni ukrep cesarja Jožefa tt. izpod peresa dr. Hievviga Vaientina. Nadatje Prispevek univ. prof. dr. Roianda Fischerja o detu na cetovški univerzi, Razgovor Ernsta Gayerja z arhitektom Guntherjem Domenigom o poeziji in arhitekturi in grafično prttogo, ki jo je za to števiiko prispevat Cetovški stikar Franz Moro. Novo števitko „Die Brucke" tahko dobite v knjigarni „Naša knjiga" ^ Ceiovcu, Paviičeva 5—7 in drugih knjigarnah, tahko pa jo naročite Pri uradu koroške dežetne viade oddetek 5 — kuttura, 9020 Votker-"larkter Ring 29. K77!etMO$tZ o/*e- /rpD MJoMost. X /e-te; M /rez Jvo??M 7wyeu%/ notv zMoM, je stopi/ v ve/j^tto z /rtosttjM /etow iw ^/ O7720g0Č<2 SčJM KfMetMOSt/ pojporo iz Jrž^roni/? sreJstev. Ztt^Mo je, J% je awtrijs^t: /iMsM Mwet?!ost v wrJ o^ew^ t;ojna7M^ Josfg/% fiJwo westo v sveto*oww po /etM 7947 je čeJ%/;e /?o/j popMS&/