LatD LXVI Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, v sredo, dne 28. septembra 1938 223 Naročnina mesečno 23 Oin, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/lli SCOVENE Telefoni uredništva in uprave: 404)1, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazn.ku Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 iu 10.349 7.a inserate Sara jevo štv. 75t>3 Zagreb štv. 39.011 Praea-Ounaj 24.797 (Jprava: Kopitarjeva ulica štev.b. Glas pameti Pred zasedanjem angleškega parlamenta: V prvič po več ko štirih mesecih, ko zaradi sudetskega vprašanja trepeta ves svet zdaj od upanja zdaj od strahu in negotovosti, ali bo ali ne bo vojne, se je oglasila zdrava pamet v besedi ameriškega predsednika Roosevella. Potem ko so bili narodi sveta primoiani dan za dnem brati ali poslušati govore in izjave prvih evropskih politikov, ki niso zmožni zbeganega ljudstva pomiriti, ker je njihovo miroljubje, naj je iskreno ali hli-njeno, le v službi ali nerazsodne strasti, ali sebičnega pohlepa in zvijačne taktike, so se sedaj mogli vprvič oddahniti ob besedah, ki sta jih narekovala razum in globoko poštenje, človečanska kultura, ki ji od bodoče vojne grozi propad, je našla v tem norem času mogočnega zagovornika v državnem vodji ameriškega naroda, ki mu površni opazovalci odrekajo izvirno omiko ter pravi idealizem. Če Rooseveltov poziv evropskim državnikom preberemo, nas mora z občudovanjem in hvaležnostjo, da je bil storjen tak korak za po-mirjenje sveta, ki ga ne bo mogel nihče prezreti, prešiniti tudi sram, da se ni v Evropi našel odgovoren državnik, ki bi si upal povedati tako besedo brez ozira na eno ali drugo stran. Roosevelt v svoji poslanici ne apelira samo na pamet, na nravstvena načela in na čustvo odgovornosti državnikov naše celine — stvari, ki so v evropski vesti, žal. zelo oslabele — ampak jim predvsem predočuje strahotne posledice kakšne l>odoče svetovne vojne, ki se jih mnogi očividno ne zavedajo v zadostni meri. Beseda ameriškega predsednika so obenem odgovor na tiste evropske kroge, ki so po znanem izreku, da vsak to. kar želi, tudi verjame, hoteli že vnaprej določiti, na kakšno stališče se bo, oziroma se je že postavila Amerika. Rooseveltova poslanica potrjuje, da je Amerika hočeš nočeš bistveno povezana z usodo Evrope, se pa ne postavlja zaenkrat ne na to ne na ono stran, pa se tudi za bodočnost ne obvezuje ne za aktivno udeležbo pri kakem evropskem komfliktu ne za nevtralnost, ampak označuje svojo povezanost z našo celino predvsem kot povezanost skupne kulture, ki jo je treba obvarovati najhujšega. Predsednik Združenih držav, ki govori v imenu 130 milijonov ljudi, se ne zavzema ne za eno ne za drugo stranko, ampak njegove besede veljajo v enaki meri za vse, ki ne smejo v tako odločivnem trenutku zgodovine, ko je na tehtnici usoda vsega človeštva, gledati pri reševanju medsebojnih spornih vprašanj samo nase ali na svojo skupino in interese ali nazore, ampak na blagor vsega sveta, ki aloni na krščanski kulturi in noče ter ne sme strmoglaviti v lasten prepad, ker so ljudje in politiki, ki menijo, da so na avetu vprašanja, ki se na noben način ne dajo Urediti drugače, kakor s silo. Teih je Roosevelt zaklical, da ne bodo mogli in smeli preslišati, da ee vsako, prav vsako vprašanje mednarodnega življenja da rešiti mirno po pametnem sporazumu, sila pa nikoli in nikjer ni rešila in ne bo rešila nobenega vprašanja za bodočnost in v blagor človeštva, ampak bo vedno rodila le silo iu razruševanje. Kdor pa je slep in neobčutljiv za te razloge razuma in vesti ali pa je v zmoti, kaj je prav in kaj ne, zbegan in prepuščen svoji kratkovidnosti in simpatijam ali antipatijam, se bo moral vsaj vzdramiti spričo pogubnih posledic kakšnega svetovnega požara, ki jih je Roosevelt s tako važnega mesta, kakor je njegovo, prvi predočil svetu v vsem obsegu. Bodoča vojna bi bila konec vsega. Vojska, v katero bi se zapletli skoraj vsi narodi sveta z ogromno količino sodobnih tehničnih sredstev, ki ne razločujejo več fronte od zaledja, ne poznajo več nobenih zakonov pravice in ljubezni in slepo uničujejo vse od najsvetejšega do najnižjega, tudi ne bo več poznala zmagovalcev in premaganih, ampak bo vsem enako zapisala poraz in pogubo ter pustila za seboj same razvaline. Ko je bo po dolgem in strašnem krvavenju konec, ko bo padla zadnja žrtev na hekatombo ostalih in ne bo več sledu našim najdražjim ustanovam, gmotnim dobrinam in kulturnim svetinjam, ko bodo zgoreli še zadnji ostanki v revoluciji najhujših nagonov mnočice — se nihče več ne bo vprašal, kdo je imel prav ali ne, kdo je bil kriv, kdo nekriv, za katero veliko narodno stvar ali svetovno idejo smo šli na morišče„ ker ne bo ničesar več, kar bi bilo vredno, da vprašamo zanj — povsod bo kraljevala le smrt, nič, obup in divji ples onih, ki se bodo trgali za to, kar bo še ostalo. Kakor po Džingiskanovem pohodu. ki je uničil za več ko 700 let cvetočo kulturo in možnost njenega še bujnejšega razcvita od Tihega oceana do Anatolije-, tako bo izgledala Evropa, ko bo ugasnil zadnji zubelj vojne in prevrata... To je slika bodočnosti, ki nas čaka, če se v zadnjem trenutku odgovorni voditelji evropskih držav ne spametijo in se ne bi odzvali pozivu ameriškega predsednika, ki jim je jasno pokazal, kakšen mene-tekel-tares piše božji prst pred njihove oči, ki se zdijo slepe: konec urejene družbe, propad gospodarstva, socialna revolucija in popolna anarhija namesto vihrajočih zastav zmage, nacionalnega ponosa in ideoloških utvar, s katerimi so šli v splošno klan je ... Toda v zgodovini se je že večkrat zgodilo, da je pamet zmagala nad neumnostjo in strastjo. Svet, ki je pred dvajsetimi leti doživel vojsko, iz katere vsak lahko sklepa, kakšno brezprimerno večje gorje bi bilo drugo tako klanje — svet. ki prav danes jasno vidi, kako ta bivša vojska ni rešila vprašanj, zaradi katerih se je bila vnela in da je nekatera le še bolj zapletla ter tako potrdila trditev ameriškega predsednika, da sila ne rodi nobene pozitivne in konstruktivne rešitve ter razpleta — ne more dopustiti še delj, da bi se iz vprašanja, ki gotovo ni najtežje v kupu vseh drugih spornih vprašanj sveta, po neuvidevnosti, trmi in zlobnih namenih izcimila krvava razprava, ki lio zahtevala kot svojo žrtev njene povzročitelje same. Hvala Bogu so danes znaki, ki potrjujejo vero in upanje tistih, ki v vojsko od samega začetka niso verjeli in so ostali mirni do danes. Važno pa je, da se ne dovoli rovarjenje onih, ki v govorjeni in pisani besedi namenoma podžigajo vojne nnnone v lahkovernih, nerazsodnih in omahljivih ljudeh in tako množijo ter stopnjujejo vojno psihozo, ki je v takih časih nevaren sočinitelj v dejanskem razvoju dogodkov iu ote- Resen Chamberlainov opomin Angleški ministrski predsednik po radia odgovoril Hiiterfu London, 27. sept. TG. Angleški ministrski predsednik Neville Chamberlain je imel nocoj ob 8 govor v radiu, kjer je odgovoril na sinočnji Hitlerjev govor v Berlinu Chamberlainov govor so prenašale ' vse francoske, ameriške, 'skandinavske, češkoslovaške, poljske radiopostaje. Oddajala ga je tudi belgrajska postaja. Ves svet je bil z veliko pozornostjo obrnjen v London, da od tamkaj sliši zadnjo odločilno besedo v nevarnem trenutku evropske politike. Chamberlain je govoril mirno, počasi, ko da bi tehtal vsako besedo. Vsak j>oslu-šalec je mogel sam občutiti, da se ta miroljubni državnih zaveda teže besed, ki jih radio prenaša IX) vsem svetu, besed, ki bodo morda odločile o vojni in o miru. Chamberlain je govoril naslednje: Jutri se zbere parlament in bom dal obširno izjavo o dogodkih, ki so dovedli do sedanjega nevarnega in kritičnega položaja. Nisem mogel prej dati kake izjave, ker sem letal po Evropi sem in tja in ker se je položaj vsako uro menjal. Danes se je nekoliko pomiril in zato hočem povedati nekaj besed mladim Angležem in Angležinjam ter onim iz ostalih delov angleškega imperija. Morda me bodo mogli slišati tudi ti. Moram predvsem povedati nekaj besedi tistim, ki so zadnje tedne pisali bodisi o meni osebno, bodisi o moji soprogi ter mi izrazili hvaležnost za moje napore in nu čestitali k uspehu. Dobil sem mnogo pisem tudi iz Francije, Belgije, Italije, pa celo iz Nemčije. Srce se mi je trgalo, ko sem iz teh pisem videl, s kakšnim zanimanjem spremljajo povsod razvoj dogodkov, posebno pa, ko sem videl, kako je vsem odleglo, ko so prezgodaj smatrali, da je nevarnost vojne odstranjena. Kako je strašno, kako fantastično in kako neverjetno, da se pri nas kopljejo rovi in nadevajo maske proti strupenim plinom zaradi spora v oddaljeni državi, med ljudmi, o katerih ne vemo ničesar. Zdi se skoraj možno, da postane spor, ki je v načelu že rešen, vzrok vojne. Zelo dobro pojmujem razloge, zaradi katerih češkoslovaška vlada smatra, da ne more sprejeti pogojev, ki jih ji stavlja nemška spomenica. Po mojih razgovorih s Hitlerjem mislim, da bi bilo možno, da se stvari urede, le če bi bilo dovolj časa. Vi že veste, da sem storil vse, kar more kak človek storiti, da re-iim ta spor. Po svojih obiskih v Nemčiji jasno vidim in vem, kako Hitler gleda na stvar in da on mora vztrajati pri zahtevah nemškega naroda in pri svojih zahtevah. Hitler mi je povedal zasebno, snoči pa je javno, da po rešitvi in ureditvi sudetskega vprašanja Nemčija ne bo v Evropi imela nobenih novih teritorialnih zahtev več. Po svojem prvem obisku v Berchtes-gadenu sem bolj jasno dojel predloge češkoslovaške vlade. Prav tako sem se prepričal, kaj Hitler zahteva. Bil sem v resnici iznenaden, da je Hitler drugič vztrajal pri tem, da se sudetski kraji priključijo takoj Nemčiji in da te kraje takoj zasedejo nemške čete. Moram reči, da smatram takšno stališče za nerazumno. Če takšno stališče izhaja od tod, kjer Hitler dvomi v pripravljenost češkoslovaške vlade, da izpolni svoje obljube ter da izroči omenjene kraje, sem ponudil v imenu angleške vlade jamstvo za obljube češkoslovaške vlade in sem prepričan, da se vrednost naših obljub ne bo podcenjevala z nobene strani. V gotovih trenutkih bi še okleval, ali naj še tretjič obiščem Hitlerja, če bi mislil, da bi to imelo kakršnokoli korist. Toda v tem trenutku ne vidim, kaj bi mogel še koristiti s posredovanjem. Obstoje gotove stvari, ki bi jih morali opraviti doma. Chamberlain je za tem objasnil, da se še vedno iščejo prostovoljci za obrambo pred letalskimi napadi, za gasilske čete, za policijo in za kopno vojsko. Apeliral je na ljudstvo, posebno na mlade moške in ženske, da se stavijo na razpolago za splošno stvar. Nato pa je nadaljeval. Nikar se ne razburjajte, ko slišite, da se ljudstvo poziva k pasivni letalski obrambi, kajti to je samo varnostni ukrep, ki ga vlada v današnjem' položaju mora poilvzeti. Takšni ukrepi pa še he pomenijo, da smo se odločili za vojno ali celo. da je vojna neizbežna, čeprav še tako simpatiziramo z malimi narodi, ki gledajo tako rekoč iz oči v oči močnejšim sosedom, vendar ne moremo spričo vseh okolnosti vreči vsega angleškega imperija v vojno enostavno zaradi te stvari. Če bi se že morali boriti, bi morali imeti pred očmi večje cilje. Jaz osebno sem pristaš miru do dna duše. Meni jc spor med narodi nirzek, a če bi bil prepričan, da je katerikoli narod trdno sklenil priboriti si nadoblast nad vsem svetom s stru-hovanjem in silo, čutim, da bi sc bilo v tem trenutku treba upreti. Pod takšnim mogotcem ne bi mogli živeti narodi, ki verujejo v svobodno življenje, življenje pod lukšno nadvlado ne bi bilo vredno življenja. Tudi mi si moramo biti na jasnem, da je vojna strašna rec. preden bi se odločili za njo. Za zdaj pozivam vas vse, da mirno čakate, v kolikor vam je to mogoče, na dogodke, ki pridejo prihodnje dni. Vse dollej. dokler vojna ne izbruhne, obstoji upanje, dn jo je možno preprečiti. Vi veste, da delam in da bom delal za mir vse do poslednjega časa. Biti si moramo 1111 čistem s samim seboj, preden se spustimo v vojno. Vojna je strahotna stvar. Zato se mi moremo spustiti v vojno samo zaradi velikih ciljev samo če gre za velike interese. Pa tudi tedaj samo v teli primerih, kadar bomo precenili vse posledice, in kadar bomo smatraii, dn moramo nastopiti, dn vse tvegamo za obrambo teh velikih interesov. Za zdaj vas prosim, da mirno čakale. Bodite prepričani, da delam in da bom do poslednjega trenutka storil vse, da se mir ohrani. Nota češkoslovaške vlade ki jo je čsl poslanik izročil angleški vladi London, 27. sept. A A. (Havas). Nota. ki jo je čsl. poslanik v Londonu, Jan Masaryk, izročil v nedeljo ob 17.30 zunanjemu ministru Halifaxu: Moja vlada mi jc spričo okoliščin, da francoski državniki ne pridejo danes v Londonu, naložila, da brez odloga seznanim britansko vlado s leni poslanstvom: Češkoslovaški narod jc pokazal zadnje tedne disciplino in edinstveno vzdržnost, kljub neverjetno ueznosi in prostaški kampanji kontroliranega nemškega tiska in radia proli ČRN in njenim voditeljem, posebno proli dr. Benešu. Britanska in francoska vlada prav dobro vesta, da smo pod najhujšim pritiskom pristali 11:1 tako imenovani angleško-francoski načrt, ki določa odstop dela ČSK. Pristali smo na ta načrt pod največjim pritiskom. Nismo imeli časa, da spomnimo na mnoge neizvedljive točke. Toda pristali smo, ker smo. mislili, da gre za maksimum, ki se more od nas Zahtevati, in ker sta Anglija in Francija pritiskali z zagotovilom, da prevzameta odgovornost za nove ožje meje in da nam jih bosta popolnoma jamčili, če hi nas neizzvano napadli. Prostaška nemška kampanja se nadaljuje. Toda medtem, ko je bil g. Chamberlain v Godes- Francija ktičeta m nove Belgija letnike Pariz, 27. sept. TG. Ko je danes po vladni seji ministrski predsednik zapuščal vojno ministrstvo, je dal časnikarjem sledečo izjavo: Na koncu novega dne sedanje krize bi želel ugotoviti dvoje: Nn notranjem polju bi rad še enkrat popolen red, ki vlada v državi, nadalje hladnokrvnost naroda in red, s katerimi so se izvedli varnostni ukrepi, ki smo jih bili primorani storiti. Na mednarodnem polju boj za mir še ni končan. Pogajanja se še nadaljujejo. Ne verjamem, da bi našo diplomacija bila nedelavnn. Njena delavnost se je tudi danes pokazala v številnih prestolnicah. Ali je res potrebno, da vam kot star bojevnik povem, da vlada, ki ji predsedujem, ne bo opustila nobene možnosti za ohranitev trajnega miru in časti. Prvi primer francoskega pritiska za mir so bile vojaške priprave, ko je šlo vsak dan več mož pod orožje. Danes so bili vpoklicani pod orožje rezervisti z rdečimi mobilizacijskimi kartami. Koliko jih je mobiliziranih, ostane za enkrat vojaška tajnost. Chainberlainova izjava, da se bo s Francijo in Rusijo borila proti nemškemu vdoru v Češkoslovaško ter Rooseveltova poslanica naj se kriza reši nn miren način, so nadaljnji dokazi pritiska za mirovno rešitev. Pariz, 27. sept. b. Vsi francoski listi so danes izšli samo na 6 straneh zaradi vladne liaredbe, ki odreja varčevanje celuloze, ki naj se prvenstveno porabi za narodno obrambo. Ta ukrep I10 ostal v veljavi tako dolgo, dokler se ne razbistri sedanji napeti mednarodni položaj. žuje delo odgovornih voditeljev državne politike, ki se prizadevajo za mirno rešitev sedanjih velikih težav. Ljudstvo noče vojne, jo obsoja, ima pa tudi pravico, da ga zakonita oblast ščiti pred vsakim in vsetn, kar ga vznemirja, bega in zapeljuje ter računa na gotove strasti in prizadeva narodu ter državi tudi veliko materijalno škodo. Mi pa smo prepričani, kakor smo bili prveca dne, dn bo, kakor pravi Roosevelt, zmagal zdravi razum in duh pravičnosti ter bomo kmalu doživeli poraz — ne na bojnem polju, ampak v moralni zavesti vsega človeštva, ki ljubi mir in po kulturnih načelih zapada urejeno družin) — namreč poraz in osramoČenje vsega tistega kroga, ki je v tej kri-! tični dobi sejal sovraštvo, in netil razrušiiue in j prevratne sile. Belgija je vpoklicala že 290.000 rezervistov Bruselj, 2". septembra. A A. (I lava«) Izredna seja belgijske vlade, ki se je začela opoldne, se je končala ob 14. Po končani seji je bilo izdano uradno poročilo, ki pravi, da je vlada sklenila izpopolniti dosedanje vojaške ukrepe. Sprejeto je bilo. da se ojači belgijska vojska v mirnem času. Ta ukrep je potreben zalo, da se brani mir in varnost. Vlada je razpravljala tudi o gotovih ukrepih, ki so potrebni v /vezi z dosedanjim mednarodnim položajem Redna seja vlade je določena za potek popoldne • Vsi bruseljski avtobusi so zaseženi za vojaške namene. - V zvezi z vojaškimi varnostnimi ukrepi, ki jih je podvzela vlada, pišejo časopisi, da je bilo vpoklicanih šest letnikov. Vsak letnik šteje okoli 4=5.000 ljudi, kar /naša skupimo 270.000 mož. Toda 20.000 mož je bilo vpoklicanih že prej. tako da jc Belgija skupno vpoklicala že 290 000 mož. Belgija. 27. sept. TG. Ministrski predsednik S pa a k je imel nocoj po radiu krajši govor, v katerem je obrazložil vzroke, zakaj je Belgija bila primorana k vojaškim ukrepom. Prosil je hilgijski narod, naj te ukrepe mirno sprejme in naj se jim pokori v miroljubnem duhu. To še ni splošna mobilizacija. Toda Bej-giia je bila spričo mednarodnega položaja prisiljena. da misli lin leto 1914, ko je postala vojno pozorišče. Kaj lakšnega se ne sme ponoviti. Belgija mora biti pripravljena. Belgija želi in4ru in mirnega življenja, n mora misliti na potrebo, dn mir tudi broni, če bi bil ogrožen. Belgijski narod bo v rodoljubnem navdušenju vlado podprl v njenih ukrepih in naj ohrani mirne živce. Varnostni ukrepi Nizozemske Hag, 27. sept. TG Uradno poročajo, da je bila tudi nizozemska vlada zaradi splošnega mednarodnega položaja, ki jo naslal v zadnjih dneh, prisiljena storili ukrepe za ojačenje svojih čet na mejah. Nizozemske čele so že zasedle postojanke. Haag, 27. sept. A A. (Havas) /.uradi sedanjega mednarodnega položaja jc vlado podvzela nove ukrepe, dn ojači čete na svojih mejah. i"eio pod zastavo so dobile svoje bojne formacijo. bergu, so zastopniki Velike Britanije in Francije izročili v Pragi tole noto: S soglasjem francoske vlade sporočam čsl. vladi, da irancoslta in britanska vlada nc moreta dalje nositi odgovornosti s svetovanjem čsl. vladi, naj ne mobilizira. Moja vlada z generalom Svrovim na čelu, nadaljuje Masaryk, je prevzela popolno odgovornost glede sklepa prejšnje vlade, da pristane na tako imenovani irancosko-angleški načrt. Včeraj, po Chamberlainovi vrnitvi iz Godesberga, je moja vlada dobila preko britanskega poslanika v Pragi nov predlog z dodatno noto, da v tej stvari britanska vlada zgolj posreduje in da nikakor ne svetuje in ne vpliva na mojo vlado. Ko je g. Krofta prevzel načrt iz rok britanskega praškega poslanika, mi je zagotovil, da bo čsl. vlada proučila ta načrt v istem duhu, v katerem je doslej sodelovala s Francijo in Veliko Britanijo. Vlada jc takrat proučila dokumente in priloženi zemljevid. To jc dejansko navaden ultimat, kakršnega redno dobi premagana država, nc pa predlog suvereni državi, ki je, kolikor je le mogla, pokazala voljo do žrtev, samo da sc Evropa pomiri. Vlada g. Hitlerja ni doslej pokazala niti najmanjše volje za kakšno žrtev. Moja vlada se jc zgrozila nad vsebino spomenice. Predlogi to spomenico znatno presegajo tisto, kar smo sprejeli na podlagi tako imenovanega anglc-ško-francoskcga načrta. Ti predlogi nam jemljejo naš narodni obstoj in sleherno obrambo, ko nas pozivajo, da odstopimo naša obrambna dela in da spustimo k nam nemške armade globoko v našo domovino, še preden jo moremo organizirati na novih osnovah in preurediti njeno obrambo. Naša narodna in gospodarska neodvisnost bi s sprejetjem Hitlerjevega načrta avtomatsko propadla. — Ves postopek 1. izmenjavo prebivalstva jc dejansko samo paničen beg tistih, ki nc marajo pod nemški iiarodno-socialistifni režim. Zapustiti bi morali svoje domove, ne da bi imeli pravico odnesti s seboj svojo osebno lastnino. Kmetje bi se morali izseliti in ne bi smeli odpeljali s seboj svojih krav. Moja vlada bi želela kar najsvečaneje izjaviti, da so Hitlerjeve zahteve v sedanji obliki absolutno nesprejemljive za mojo vlado. Moja vlacla se smatra prisiljeno, da na te nove in brezobzirne zahteve odgovori z največjim odporom. Tako bomo ravnali ir. Bog naj nam pomagal Narod sv. Vaclava, Jana Husa in Tomaža Masaryka ne bo suženjski narod. Zanesemo se v obe veliki zahodni demokraciji, katerih željam smo ustregli, v znatni meri zoper naše lastno pojmovanje, da nas podpreta ob uri naše preizkušnje. Čast mi je — itd. — Jan Masaryk. Čsl pripravljena na pogajanja z Madžari Budimpešta, 27. sept. AA. Madžarska telegrafska agencija: Kakor znano, je madžarska vlada storila 22. septembra diplomatski korak pri čsl. vladi ter jo obvestila, da pričakuje za madžarsko manjšino enako rešitev, kakor jo zahtevajo Nemci za svojo manjšino na Češkem Včeraj je zunanji minister dr. Krofta sporočil madžarskemu poslaniku v Pragi. (In se vodijo pogajanja s francosko in angleško vlado na drugačni podlagi, kakor pa je bila postavljena svojčns za manjšine, ki žive na Češkoslovaškem. Čsl. vlada pa je pripravljena začeti s pogajanji z madžarsko vlado. V dobro poučenih krogih poudarjajo, da sporočilo češke vlade nc daje jasnega odgovora na madžarsko noto. Popis za vojsko sposobnih v Angliji London, 27. septembra, b. Iz Londona pora-čajo, da bo angleški parlament, ki se sestane jutri na zasedanje, zglasoval zakon o vojnem popisu angleškega prebivalstva. Ta zakon bo sprejet brez vsakršnih pridržkov in se bo takoj priče! popis ljudstva, ki je sposobno za narodno obrambo. ČSR bo Poljski odstopila Tješin V včerajšnji dragi izdaji je »Slovenec« ob- f med obe državi tako, da je Češkoslovaška do- ■ . .....i. »---x —..i„i bila ves premogovnik. Nikdo ni bil zadovoljen Velesile so po daljšem tavanju sklenile plebiscit, toda napetost je naraščala, tako da so se velesile odločile, da plebiscita sploh ne bo in da bo konferenca veleposlanikov stvar dokončno uredila. Dne 2 8. julija 1 9.2 0 je ta odločitev padla. Konferenca veleposlanikov v Parizu je potegnila dokončno mejo, tako da je češka dobila vse premogovnike od Ostrave do Karvina, nadalje železnico Bohumin - Košice. Ozemlje onstran reke Ol/.e pa je pripadlo Poljski, Poljska, ki se je morala prav takrat boriti proti bol jševikom za s>voj obstoj in se ni mogla tolikanj brigati za to ozemlje, je bila skrajno zlovoljna, tla se je sj»or rešil tako, da je morala dna plačati račune. Pozneje, ko se je po-iožuj Poljsko utrdil in je na obeh straneh zavladala dobra volja, da >?e spor poravna na lep način, so dne 2 3. »p r i 1 a 1 9 2 5 v Varšavi podpisali noljsko-češko pogodbo, s katero naj bi se uredil položaj poljske narodne manjšine, ki je s tješinsko rešitvijo prišla pod češko oblast. Toda ta pogodba dejansko nikdar ni zaživela in čim močnejša je postajala Poljska, tem bol j je pritiskala, naj soljsko državo. V okrajih, ki jih je na tješinskem ozemlju dobila pod svojo oblast čefika država, je prebivalo po štetju avstrijskih oblasti leta 1910 še 123.000 Poljakov in samo 29.000 Čehov Leta (930 je češko silovaško uradno štetje naštelo samo še 29.000 Poljakov, a 117.000 Čehov in 25.000 ljudi neke nove javil Heutarjevo vest, da je dr. Beneš poslal predsedniku poljske države osebno pismo, v katerem mu izjavlja, da je pripravljen začeti pogajanja s poljsko vlado glede zahtev Poljske, da se spremeni medsebojna meja med češkoslovaško in Poljsko v okraju Tješia v prilog poljskih zahtev. Današnja poročila to vest potrjujejo »h je treba pričakovati, du »e bodo pogajanj* začela v najkrajšem iasu. Pristaviti je treba, dn je češkoslovaška vluda s tem storila najbolj pameten ukrep in je le obžalovanja vredno, dn se ni odločila zanj že pred leti, ker bi bila na ta način v Poljski dobila, če ne zaveznika, pa vsaj prijateljskega soseda, in bi bilo v zunanji politiki Srednje Evrope marsikaj šlo drugo pot, kot pa je dejansko šlo zaradi nasprotij mer) dvrma slovanskima narodoma, Poljsko in Češkoslovaško. Spopadi v Tješina Varšava, 27. septembra. Havas. Novica o načelnem pristanku češkoslovaške, da zadovolji Poljsko v njenih zahtevah po tešinskem ozemlju, je izzvala v vseh krogih največje zadovoljstvo. Iz Tješina prihajajo poročila o velikih manifestacijah tamkajšnjega prebivalstva, ki s« zbira po ulicah in prepeva poljske domoljuba« pasmi. VarSava, 27. septembra. AA. (PAT). Iz Telinske Šlezije poročajo, da je tam prišlo do krvavih spopadov. Na več krajih so s« vnele prave bitke med poljskimi delavci in orožmitvom. Na obeh straneh je bilo nekaj žrtev. Vojaški obvezni poljske narodnosti beže v gore in se nočejo odzvati pozivu na mobilizacijo. Zgodovina spora med Poljsko in CSR Spor med Poljsko in Češkoslovaško zaradi Tješina je znan. Na mirovni konferenci je Poljska zahtevala, naj sc nekdanja avstrijska šlezija brez okrujnega glavarstva Opava priključi poljski državi. Avstrijske statistike »o za vse te kraje navajale, da tamkaj pra se je dvignilo od 7000 leta 1910 na 24.700 leta 1934.) Poljska vztraja na stališču, da prebiva v tjesinskem okraju 150.000 Poljakov, ki da jih češkoslovaška državna prosvetna politika hoče raznaroditi. Poljska postavlja tudi zahteve j» prebivalstvu poljske narodnosti v okrajih Ora-ve in Spiša na Slovaškem, kjer pravijo, da živi 100.000 Poljakov in da so. glavarstva Čadea, Na-npstovo, Spiska stara ves. Trstena, Stara Lu-bovna iu Kežmarok jezikovno popolnoma poljski Češkoslovaška statistika priznava za tješinski okraj 77.000 Poljakov, na Slovaškem pa 3500. Dejstvo, da se je spričo mednarodnega položaja praška vlada odločila, da stopi v pogajanja s Poljsko glede ureditve spornega vprašanja v Tjcšinii in nn Slovaškem, je doka/, ne samo 7.a to, da je praška vlada priznala upravičenost nekulerih poljskih zahtev, ampak tudi za to, da so v Pragi pripravljeni na velike žrtve, da ohranijo mir, ki bo mnogo bolj zavarovan, kadar bo /aceljcna nesrečna rana. ki jc 20 let po nepotrebnem zijala med dvema bratskima slovanskima narodoma. Praga, 27. septembra. AA. (ČTK) Čsl. vlada je začela s poljsko vlado razpravljati o možnosti pogajanj za prijateljsko ureditev vseh vprašanj, ki se tičejo obeh držav. Jugoslavija ob sedanjih sporih Belgrad, 27. sept. »Samouprava«, glavno glasilo JRZ in uradni tolmač naše politike prinaša o stališču Jugoslavije v sedanjem mednarodnem sporu naslednji članek: Splošni evropski položaj ni lahak. Oblaki, ki so se nagnetli nad našo celino, so vrgli v skrb vse narode. Vsi se zaskrbljeno sprašujejo, kakšno je danes stališče vsake evropske države. V kolikor se tiče nas, želimo zaradi sebe samih in zaradi drugih določiti stališča Jugoslavije. Nikogar v Jugoslaviji ni, ki mu ne bi bilo znano stališče naše države in njeno pošteno teženj® za ohranitev miru. Najmanjši otrok v Jugoslaviji ve, da vrhovne koristi naše domovine nalagajo naši politiki konstruktivno smer. Sicer pa Jugoslavija bolje, nego kdorkoli v Evropi, ve, kaj so vojne strahote in kakšne žrtve padajo, kadar se pretrga blagodejni mir, ki omogočuje ustvarjenje in predstavlja pogoj za napredek države. V Jugoslaviji še niso pomrli tisti rodovi, ki so si dobro zapomnili strahote velike vojne, ker nas niti četrt stoletja ne loči od tistih neverjetnih narodnih izgub in trpljenja, po katerih se je stvo-rila naša današnja narodna država, to najvišje jamstvo in najvišja dobrina vseh Srbov, vseh Hr-vaov in vseh Slovencev — z eno besedo vseh Jugoslovanov. Zato Jugoslavija ceni svoj mir in zato izvaja tako politiko, ki naj ji zavaruje mir tudi v bodoče. To so zahteve naše stvarnosti. Te nam nalagajo miroljubno in mirotvorno politiko, ki nima uikakega drugega razloga, in kateri ni mogoče dodati nobene druge smeri. Kajti Jugoslavija ni ničesar opustila, kar bi pomenilo pomanjkljivost v njeni pripravljenosti ali kar bi zmanjševalo njeno obrambno moč. Razen tega se Jugoslavija zaveda vseh svojih obveznosti in z njimi računa. Če Jugoslavija želi mir, ga želi samo zato, ker to odgovarja trajnim višjim koristim njene bodočnosti, njenega napredka, njenih kulturnih in vseh drugih vzorov. Jugoslavija ima pravico do same sebe in mora misliti na te koristi in na te vzore. Ima domnosti do sebe in do svoje narodne bodočnosti, katere bo mogla izpolniti samo v dolgotrajnem miru, ki ji bo omogočil razvoj njene delavnosti, povečanje njenega narodnega bogastvu in dvig njene kulturno ravni. To so stremljenju, ki so naši državi zadnja leta prišla do vidnega in močnega izraza. Moderne vojne so pogubriejše od nekdanjih vojn. V njih sc premaganec in zmagovalec izenačujeta v zgubah in nesrečah med vojno in po njej v vojnih posledicah tako, da bi lahko dejali, du moderno vojskovanje niti ne ve več za zmagovalca. Pri takem stanju stvari nalaga logika vseh dejstev vsemu svetu in tudi Jugoslaviji mir. Zato sc bo Jugoslvija kakor že do sedaj odločno, odkrito iu pošteno vedno zavzemala za mir. Zaradi tega ho združila vse svoje moralne sile z onimi, katerih težnje in napori vodijo do miru, zavračajo pa no-varnost vojne. Jugoslavija bo storila popolnoma vse, kar je v njenih, močeh, da ti napori in te težnje odgovornih državnikov, ki zastavljajo vso svojo osebnost za odgovornost pred vprašanji vojne iu miru, ne ostanejo zastonj. . To je politika Jugoslavije, to je njena pot, njen stališče in njena opredelitev I Jugoslovansko stališče je s tem pojasnjeno, nemogoče ga je zlobno preobrniti iu razlagati drugače. Jugoslovansko ljudstvo jo enodušno samo na tem stališču in ga ne bo spremenilo, ker je prepričano, (la odgovarja to stališče njegovim in splošnim evropskim koristim ter mednarodni morali. Jugoslovanska zahteva v tem trenutku je samo ena: Jugoslovansko stališče je treba razlagati samo tako in no drugače. Sicer pa je čas, da vsakdo žo sain po sebi pojasnjuje svoje, nc pa tujega stališča, najmanj pa. da bi tuje stališče svojevoljno tolmačil. Po zgornjih razlagali menimo, da teh svo-jevoljnosti glede Jugoslvije ne sme in ne more biti. Te ugotovitve imajo samo eden edini namen: Da prellite in onemogoči} ovsako morebitno zmoto pri pretresanju jugoslovanskega stališča v današnjem težkem evropskem položaju, ki zahteva od vsakogar pa tudi od nas, da bodimo jasni in odločni!« Chamberlainovo pismo Hitlerju je v Berlina zelo ugodno vplivalo London, 27. sept. TG. Sir llorace AVilson se bilo nekaj strašnega, če bi se razvnela vojna ...'»-» i • i • 1 ii _____- : .. .....,11 ;----»mmi.ih 1.- i i r\ i \ i ls\ /1 <» i :i 11 w l" /» /p je 7, letalom vrnil iz Berlina, kjer je bil sprejet od kanclerja Hitlerju. S postaje Croidon se je odpeljal v ogromnem avtomobilu 7. neznansko brzino v mesto, kjer .je pri izstopu v Do v, ning Sreetit časnikarjem izjavil samo, da gre Chain-berlainu poročat o uspehu svojega obiska pri Hitlerju. I/. Berlina poročajo po Reuferju, da je bil Sir llorace \Yilson od Hitlerja sprejet šele danes dopoldne, ker za lo snoči ni bilo več časa. Glede vsebine osebnega pisma, ki ga ie Chamberlain poslal Hitlerju in ki ga je \ViIson .ded-njemu tudi izročil, pravijo v angleških uradnih krogih, da je zelo podobna i/javi, ki jo je včeraj popoldne Chamberlain dal časnikarjem, ko je rekel, da bosta Francija in Anglija Češkoslovaško podpirali, če bi nemške čete prekoračile mejo češke države. V nemških uradnih kiopih trdijo nadalje, kakor poroča Reuter, da je bil Hitler danes mnogo bolj razpoložen, da prebere Chamberlainovo pismo, kot bi bil včeraj, to j>a zaradi tega, ker je prvi Cliamber-lainovi izjavi sledila še druga, po Hitlerjevem s noč njeni govoru, v kateri angleški ministrski predsednik izjavlja, da bosta Francija in Anglija prevzeli jamstvo za to, da se izvedejo sklepi, sprejeti v Godesbergu, na katere je pristala že tudi praška vlada. V Berlinu vlada Pr danes mnogo večje upanje, da bo mogoče nastali »por rešiti brez orožja. Hitlerjev govor, ki je bil po svoji zunanjosti zelo oster, je vendarle vseboval tri nove ponudbe, ki bodo omogočile mirno rešitev. V angleških uradnih krogih izjavljajo, da so tri Hitlerjeve ponudbe, odnosno trije popusti nemške vlade, sledeče: ., 1. Nemška vlndn pristane na ustanovitev mednarodne komisije, ki naj bi nadzorovala ljudsko glasovanje o sudetsko-nemškem ozemlju in ki bi določila tudi bodoče meje med Nemčijo in češko državo 2. Nemčija je pripravljena sprejeti jamstvo za bodočo češko-nemško mejo potem, ko bodo rešena vse vpraašnja, ki se tičejo nemških manjšin, ki bi Se ostale v mejah češke države. 3. Nemčija je pripravljena odpoklicati svoje vojaške čete med plebiscitom In je tudi pripravljena, da zaprosi za angleško vojaštvo, ki naj ostane v sudetsko - nemškem ozemlju med ljudskim glasovanjem. Reuter jioroča iz Berlina, da so nemški časopisi sami tc tri popuste nemške vlade označili kot zadnjo Hitlerjevo ponudbo. S trm je nemški tisk sam priznal, da so vrata zu nadaljnja pogajanja še vedno odprta in da bi torej mogoče spraviti v veljavo spora/.um, sklenjen med Hitlerjem in Chamberlainom v Bereli-tesgadenu in Godesbergu, ne tla bi bilo potrebno seči i)o nasilnih sredstvih. Vendar pa izjavljajo v uradnih krogih, (la leži vse v Hitlerjevih rokah iu da danes ni mogoče vnaprej povedati, kakšna bo njegovn dokončna odločitev. Sira Homca Wilsona je spremljal k llitler-ju angleški veleposlanik v Berlinu sir Ncvville Henderson. I. A Kirkpatrick jKislaniški svetnik, medtem ko je bi! Ilitier v družbi r mar vendarle llitler- zaradi izvedbe načela, ki je bilo dejansko že sprejeto tako od Francije, Anglije in Nemčije, kakor tudi od praške vlade. Ako Ilitier sprejme novo Chamberlainovo ponudbo, potem prihodnjo soboto — t. oktobra — ne bo obstojal noben razlog več, da Nemčija z nasiljem zasede sudetsko ozemlje, kajti Anglija in Francija bosta obe jamčili za to, da bo Češkoslovaška sprejela in izvedla predloge, izdelane v Godesbergu, to je, da bo izpraznila sudetsko ozemlje na osnovi ljudskega glasovanja pod nadzorstvom mednarodne komisije in angleškega vojaštva Kaj je Chamberlain pisat Hitlerja Pariz, 27. sept. A A. (Havas) »Oeuvre« poroča iz Berlina, da pismo, poslano Hitlerju, vsebuje sledeče tri točke: 1. Francija in Anglija ne sprejmeta Hitlerjeve spomenice. 2. Vojna bi bila strahotna za Evropo in za ves svet in se mora zato za vsako ceno preprečiti. 3. Francija in Anglija ponovno nudita svoj načrt, pripravljeni pa sta pristati na neke spremembe. dn bi sc pospešila razmejitev sudetske pokrajine. h« Berlin, 27. septembra. Do sedaj ni opaziti, da bi vojaike oblasti odredile kake posebne ukrepe, ki bi presegali dosedanji okvir armadnega gibanja. Na splošno prevladuje mnenje, da se bodo težave, ki so nastopile v mednarodnih odnosih, mogle rešiti na diplomatičnem polju. Javno mnenje, pa tudi politični krogi odklanjajo vsako pcnt, ki bi vedla do še večje zaostritve položaja. Krošnjarii zapuščajo CSR Koprivnica, 27. sept. AA. Zadnje tri dni je prispelo iz ČSR okoli 150 naših državljanov, krošnjarjev, ki redno odhajajo v ČSR in prodajajo drobnarijo. Ti krošnjarji so Dalinatinci in jih je videli v vseli krajih Evrope. Suboti, 27. sept. Včeraj in du.nes je prispelo iz čSIt okoli 20 naših krošujurjev. Praga o Hitlerjevem govoru: Praga, 27. septembra. AA. (ČTK.) Sodba čsl. političnih krogov se lahko takole zgosti: Hitler je v snočnem govoru posvetil največjo pozornost poslednjemu vprašanju, ki ga ima Nemčija urediti v Evropi, to je vprašanju sudetskih Nemcev. Kritiziral je rojstvo in sestavo čsl. države in napadel dr. Beneša kot tvorca ' te jumetne države :. Dalje je podčrtal, da je nemška spomenica takšna, da jo je treba čimprej uresničiti, in sicer tako, da se brez odloga sprejmejo zahteve Nemcev po metodah, ki jih oni predlagajo. Hitler je rekel, da ostane Nemčiji samo še ureditev problema sudetskih Nemcev. Dejal je, da ni bistvene razlike med načrtom, čigar sprejem sta Češkoslovaški svetovali francoska in britanska vlada, in njegovo novo spomenico. Toda češkoslovaška vlada je včeraj ob 18 objavila zelo jasno in precizno izjavo po radiu. V njej pravi, da Hitlerjeva spomenica v največji meri ogroža življenjske interese češkoslovaškega naroda, ki ima isto pravico do svobode, neodvisnosti in edinosti, kakor nemški narod. Zato je treba ponovno podčrtati, da zahteva nemška spomenica za Nemčijo predele, ki so popolnoma češki. V krajih, ki jih Hitler zahteva, živi 3,160.000 Čehov, v predelih kjer zahteva plebiscit, pa živi 1,106.000 Čehov in samo 143.000 Nemcev. Hitler hoče tudi razširiti po svetu vtis, da Beneš onemogoča uresničenje načrta, čigar sprejem sta svetovali francoska in angleška vlada, ter želi ustvariti prepričanje, da je zdaj od Beneša odvisno vprašanje vojne ali miru. Ta Hitlerjeva trditev je navzkriž z dejstvi in ne bo nikogar zavedla. Odveč bi bilo debatirati o edinstvu češkoslovaškega naroda. Toda da se zavrnejo neizmerne klevete, je treba povedati, da priznavajo dr. Beneša prav tako Čehi kakor Slovaki, kakor je bil tudi odlični predsednik vlade Milan HodŽa kvalificiran, da je zastopal i ene i druge. Na takšnih dejstvih se more Hitler poučiti zastran edinstva Čehov in Slovakov. Govoreč o možnosti, da češkoslovaška vlada ne sprejme zahtev rajhovske vlade, je Hitler dejal, da si bo sani pridržal pravico, da osvobodi sudetske Nemce. V tem bi smeli videti posredno grožnjo. Toda zdi se, da še zmerom obstoji možnost za sprejetje stališča češkoslovaške vlade, ki se strinja s stališčem francoske in britanske vlade, da se namreč vprašanje sudetskih Nemcev da miroljubno urediti. Čeprav je češkoslovaški narod pripravljen . prevzeti težke žrtve v korist miru, ima nedvomno tudi pravico zahtevati od tistih, v katerih korist te žrtve prispeva, da tudi sami pokažejo sprav-ljivost in zmernost v svojih zahtevah in sredstvih, s katerimi jih hočejo uresničiti. Če pu na Beneš se zahvaljuje Rooseveltu Praga, 27. sept. KTS. Beneš je poslal sledeči odgovor na ltooBeveltova poslanico: »Vaša poslanica mo je globoko ganila. Sprejel sem jo v trenutku, ko ne moja država in moj narod čutita zapostavljena in ogrožena zaradi vojne nevarnosti. V dobi 20 let so vse vlade naše države vodile politiko miru in so zmerom izkazale in verne načelu, naj se vsi spori rešujejo t mirnimi sredstvi. Vlado to države so sklenile pogodbe o arbitraži. Vodilo so politiko miru z Zvezo narodov in se od tega niso nikdar oddaljile. Naše vlade so podpisale Kcllogov pakt ter ne bodo ničesar storile, kar bi so ue skladalo s odredbami tega pakta. I)asi Je Češkoslovaška v času pogajanj pristala na največje žrtve, ki se tičejo njenih življenjskih interesov, njena vlada ni prekinila pogajanj — v želji, da se spor reši z mirnimi sredstvi, in sicer s sporazumom. Češkoslovaška poudarja, da je zmerom podpisala vsako arbitražno pogodbo i. Nemčijo in da Jo ona v času sedanjega spora le predlagala, naj se ta spor uredi po določbah te pogodbe. Češkoslovaška je pripravljena ta svoj predlog ponoviti. Češkoslovaška se i Vam. gospod predsednik, globoko zahvaljuje za šalom Gbringom in s propagandnim ministrom jj Vašo poslanico ki more v teh težkih trenutkih dr Gobbelsom Sir llorace Wilson jc ime! dolg mnogo storili za pravično rešitev spora. Celo šo nagovor na llithlerja ter mu dokazoval, da bi j danes verujem v to, da sc more spor rešili v duhu pravičnosti in brez sile. Ves češkoslovaški narod upa, da so bo zgodilo tako. V primeru napada se bo češki narod hranil. Kljub temu pa pri nas prevladuje prepričanje, (la konec koncev vojna ni tisto sredstvo, s katerim sc vprašanja rešujejo. V sedanjem Času morajo zmagati razum, človečanska misel in duh pravičnosti. Hitler Rooseveltu Berlin, 27. septembra. TG. Hitler je poslal Rooseveltu na njegovo brzojavko sledeči brzojavni odgovor: »Vaša ekselenca mi je poslala 26. septembra brzojavni apel v imenu ameriškega naroda, naj ne prekinem pogajanj o spornih vprašanjih v Evropi v interesu ohranitve miru in naj na miren, časten in konstruktiven način uredim ta vprašanja. Bodite prepričani, da popolnoma cenim visoko miš-lejno' namero in upoštevam vaše argumente in da popolnoma ln v vsakem oziru delim vaše poglede glede nepreglednih posledic, ako bi v Evropi izbruhnila vojna. Prav iz tega razloga morem in moram odkloniti vsako odgovornost nemškega naroda in njenih voditeljev, če bi navzlic vsem mojim napurom prišlo uo nasprotnega iu če bi U nadaljnjega razvoja dogodkov izbruhnila sovražnosti. drugi strani manjka razumevanja za takšne metode, se čsl. narod, zedinjen na znotraj, krepak in odločen, ne bo vdal nobeni grožnji. Odbor za proučevanje ljudske prehrane ustanovVen Belgrad, 27. sept. AA. Po pravilniku o državnem odboru za proučevanje ljudske prehrane, ki ga je izdalo ministrstvo za socialno politiko, se je danes sestal v ministrstvu odbor, da določi piogram in načrt svojega delovanja. V odboru so zastopani socialno, vojno, kmetijsko, trgovinsko, notranje, pravosodno, finančno in prosvetno ministrstvo, Narodna banka, Agrarna banka, PRIZAD, centrala industrijskih korporacij. Glavna zadružna zveza, centralno tajništvo Delavskih zbornic, Rdeči križ, Zveza zdravstvenih zadrug, Obrtna zbornica in Centralni higijenski zavod. Razen odbora v Bel-grudu so v vseh banovinah ustanovljeni bano-i vinski odbori za proučevanje ljudske prehrane, s podobno sestavo kakor državni odbor. Državni odbor za ljudsko prehrano ima velepomembno nalogo, tako za proučevanje zboljšanja ljudske prehrane, kakor tudi za proučevanje in izdelavo predlogov o prehrani prebivalstva v primeru vojne. Njegovo delo-vanje se ima koordinirati s prizadevanjem raznih državnih, gospodarskih in zasebnih ustanov in s pristojnimi državnimi oblastvi, ki delujejo v tej smeri. Pri proučevanju in zbiranju podatkov po tem pravilniku bodo državni odbor in banovinske odbore podpirale državne oblasti in ustanove, ki se bavijo s temi vprašanji, in vse gospodarske in zasebne ustanove sličnega značaja. Blagovni promel s CSR prekin}en Belgrad, 27. septembra. AA. Jugoslovansko-češkoslovaška gospodarska zbornica je izdala tole sporočilo: V zvezi z vestmi, da je vsak promet med Jugoslavijo in Češkoslovaško prekinjen, je jugoslovansko-češkoslovaška gospodarska zbornica pooblaščena z merodajne strani izjaviti, da je blagovni in potniški promet med Jugoslavijo in Češkoslovaško s tranzitom preko Romunije popolnoma zagotovljen. Zaradi tega transport blaga in prevoz potnikov med Jugoslavijo m Čekoslova-ško funkcionira popolnoma nemoteno dalje. Znižane voznine Belgrad, 27. septembra. AA. Prometni minister je dovolil polovično voznino na državnih železnicah članom jugoslovanskega gozdarskega društva v Zagrebu, ki se udeleže kongresa društva v Vinkovcih od 1. do 5. oktobra t. I, Ugodnost velja od 30. septembra do 8. oktobra ti 1. Pogreb M. Štelanoviča Belgrad, 27. sept. m. Danes je bil pogreb včeraj umrlega senatorja in ustanovitelja tiskarskega in časopisnega podjetja »Vreme« Mi-lu ti n a štefanoviča. Pogrebni sprevod se je pričel pomikati ob 3 popoldne iz p>kojnikove hiše v Bogojavijenski ulici proti saborni cerkvi, kjer je duhovščina opravila pogrebne molitve. V sprevodu so korakali: notranji minister g. dr. Korošec, minister dr. Krek z gospo, prosvetni minister Magaraševič, finančni minister Letiea, trgovinski minister dr. Kabalin, senatorji gg. Sinode j, dr. Kotur. dr C.rassl in drugi, oficirski zbor ter številni pokojnikovi prijatelji Po opravljenih jiogrebnih molitvah se je poslovil od pokojnika v imenu osebnih prijateljev duhovnik saborne cerkve. V imenu senatorjev in senutnega kluba JRZ se je poslovil od pokojniku senator g. Smodej, ki je poudarjal vse lepe lastnosti, ki jih je imel pokojnik v tako veliki men, ter njegovo globoko rodoljubje. Smodej se je poslovil še slovensko v imenu njegovih slovenskih osebnih prijateljev. Za njim je govoril glavni urednik »Vremena« Grgur Kostič. Nato pa se je razvil velik sprevod proti novemu pokopališču, na katerega je prišel ob petih Ker je bil j>oko,jni štefanovič rezervni častnik, jc bil pokopan z vojaškimi častmi. Nesreča pri Iramvafu Ljubljana, 27. septembra. Danes zvečer so bili klicani reševalci v Šiiko. Pod tramvaj je padel 35 letni sprevodnik cestne železnice Franc Drašleir iz Viča 140. Drašler je dobil hude notranje poikodbe in je bil prepeljan z reševalnim avtomobilom v ljubljansko bolnišnico.