GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV PERUTNINE PTUJ /LETO XI./ŠTEVILKA 4/OKTOBER 1987 Uresničevanje planskih ciljev Splošne ugotovitve za delovno organizacijo Z letnim planom za leto 1987 smo si v DO zadali za cilj 1,4 % povečanje proizvodnje in 0,9 % povečanje produktivnosti. Ob 3. tromesečju ugotavljamo, da iso zastavljeni cilji preseženi in to planirana proizvodnja za 4 planirana produktivnost pa za 1,9 %. V tretjem tromesečju v proizvodnji ni bilo posebnih težav, tako da je proizvodni proces v vseh fazah potekal brez večjih motenj. Po posameznih TOZD so bili v obdobju I.—IX. doseženi naslednji rezultati: TOVARNA KRMIL je planirano proizvodnjo presegla za 3 %, planirano produktivnost pa za 4,5 %. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je proizvodnja povečala za 1,5 %, produktivnost pa za 0,2 %. Kvalitetna krma je v zadnjem tromesečju ugodno vplivala na dobre proizvodne rezultate, predvsem v brojler-ski proizvodnji. na za 2,1 % na farmi Breg, medtem, ko je na farmi Kidričevo nekoliko pod planirano. TOK KOOPERACIJA je planirano proizvodnjo presegla za 2,9% v primerjavi z enakim obdobjem lani pa se je proizvodnja povečala za 4,1 %. Pri brojlerskd proizvodnji v kooperacijski reji so bili v zadnjem tromesečju doseženi ugodni rezultati. Tako je bila v mesecu septembru dosežena poprečna živa teža 1,77 kg in poprečna konverzija 1,97 kg pri 41,8 dnevni reji. (delkov. Tako se je v primerjavi z enakim obdobjel lani proizvodnja mesnih izdelkov povečala za 12,6 % ali za 235 ton. Tudi razrez kot višja faza obdelave je v obdobju I—IX. dosegel rekordno količino 7.800 ton. V izvoz je bilo prodano 5.614 ton perutninskega mesa, od tega 264 ton razreza in 242 ton fileja. Proizvoidnja v TOZD Mesna industrija je kljub velikim motinjam zaradi izgradnje druge faze rekonstrukcije potekala brez večjih zastojev. V DE Živinska klavnica je uslužnostni zakol večji od planiranega in za več kot 30 % večji od doseženega v enakem obdobju lani. MESNA INDUSTRIJA je planirano proizvodnjio kljub manjšemu številu zaklanih živali presegla za 7,9 % in planirano produktivnost za 1,8 %. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je proizvodnja povečala za 10,4 %, produktiv-nOist pa le za 0,6 %. Največje preseganje plana je doseženoprimerjaviz enakim obdobjem pri razrezu (za 21 %) in prilani pa se je njihov obseg po-proizvodnji klobasičarskih iz-večal za 4,2 %. TRANSSERVIS je planirani obseg storitev presegel za več kot 13 % in to predvsem na račun povečanega obsega prevozov s prikolicami v DE Transport. Storitve delavnic so za 1 % nad planiranimi, v COMMERCE je realno presegel planirani obseg prodaje za 2,2 %, planirana produktiiv-ost pa je presežena za 1,3 %. V pdrmerjavi z enakim obdobjem lani se je realno povečal promet za 6,1 % in produktivnost za 3,4 °/o. Dejansko doseženi promet je realiziran z znatno Višjimi indeksi, na kar pa so vplivale cene. PTUJSKA TISKARNA je planirani obseg storitev presegla za 3,5%, planirano produktivnost pa za 1 %. Iz navedenih podatkov je možnb ugotoviti, da so proizvodni pokazatelji v glavnem ugodni. Če jih primerjamo z doseženimi rezultati ob polletju, lahko rečemo, da je tretje tromesečje izboljšalo doseganje planskih ciljev v celotnem devetmesečnem obdobju. Do konca leta bo potrebno vložiti vse napore, da planske cilje dosežemo tudi oa tistih področjih, kjer ob tričetriletju še niso na planu. PERUTNINSKE FARME so dosegle planirano prozivodnjo z indeksom 95,8, medtem ko je planirana produktivnost dosežena z indeksom 98,7. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je proizvodnja povečala za 4,7 %, produktivnost pa je dosežena le z indeksom 99,4. Plan je presežen pri proizvodnji valilndh jajc v Repro-centru, medtem, ko je proizvodnja valilnih jajc za BRO pod planirano. Močno je presežena planirana prodaja valilnih jajc od starih staršev, kar je vplivalo na manjšo ko-liično DSP staršev. Zato planirana proizvodnja DSP staršev ni dosežena. Nedoseganje planirane! proizvodnje DSP BRO je posledica manjših količino DSP staršev. Zato pla-jajc kar je posledica predčasnega zakola skupine 36 v Selah in slabih rezultatov nasno-sti v skupini 26 na farmi Trnovec. V brojlerski proizvodnji je planirana proizvodnja preseže- Povzetek poslovnega ooročila e periodičnemu obračunu Normativna dejavnost V TOZD in DSSS so v tem obdobju delavci in kooperati z referendumom ter na samoupravnih organih sprejeli naslednje samoupravne akte: — Pravilnik o varstvu pred požarom, — Pravilnik o določanju tajnih podatkov ljudske obrambe lin načinu njihovega zavarovanja ter varovanja poslovne tajnosti, ■— Samoupravni sporazum o skupnih osnovah 'in merilih za planiranje in razporejanje dohodka in čistega dohodka v delovni organizaciji Perutnina, — Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v temeljnih organizacijah združenega dela, temeljni organizaciji kooperantov in delovni skupnosti skupnih služb, združenih v DO Perutnina Ptuj, —• Pravilnik o razporejanju dohodka in čistega dohodka ter osnove in merila za delitev osebnih dohodkov in sredstev skupne porabe ter druge osebne prejemke delavcev v TOZD, TOK in DSSS, — Samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo Perutnina Ptuj, — Statut delovne organizacije, — Statut temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb, — Samoupravni sporazum o združitvi dela delavcev v TOZD, TOK in DSSS, — Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delovno skupnostjo skupnih služb in temeljnimi organizacijami kot koristniki storitev delovne skupnosti, — Pravilnik o delovnih razmerjih, — Pravilnik o izvajanju in kontroli prisotnosti alkohola, mamil, zdravil iin drugih sredstev. Kadrovski podatki 1. STANJE ZAPOSLENIH Stanje zaposlenih delavcev v DO na dan 30. 9. 1987 je 1836 od tega 895 žensk in 941 moških ter 38 pripravnikov od tega 17 žensk in 21 moških. Po posameznih TOZD je stanje naslednje: TOZD Zaposleni Zaposleni pl 1C.„7 Indeks 30.9.1987 1.1.1987 nan 30. 9./1. 1. Plan 1987 Tovarna krmil 72 70 72 102,8 100,0 Perut, farme 307 297 310 103,3 99,0 Mesna industrija 766 730 730 104,9 104,9 Transservis 213 216 215 98,6 99,0 Commerce 233 235 234 99,1 99,5 TOKHajdina 30 29 32 103,4 93,7 DSSS 132 131 132 100,7 100,0 Ptujska tiskarna 83 87 81 95,4 102,4 Skupaj 1836 1795 1806 102,2 101,6 Delovno razmerje je sklenilo 118 delavcev in sicer v TO Tovarna krmil 1, Perutninske farme 20, Mesna industrija 80, Transservis 5, Commerce 10, TOK Hajdina 1 in Ptujska tiskarna 1. Dodatno smo zaposlili 24 delavcev in razporedili 20 pripravnikov. Dodatne zaposlitve po TO so naslednje: Tovarna krmil 1, Perutninske farme 2, Mesna industrija 13, Transservis 2, Commerce 5 in Ptujska tiskarna 1. Razporeditev 20 pripravnikov je bila izvršena v TO: Tovarna krmil 1, Perutninske farme 5, Mesna industrija 3, Transservis 4, Commerce 1, DSSS 6. Nadomestno smo zaposlili 94 delavcev in to v TO Perutninske farme 18, Mesna industrija 67, Transservis 3, Commerce 5 in TOK Hajdina 1. Razporeditev delavcev med TO je bila prisotna v 7 primerih. Delovno razmerje je prenehalo 94 delavcem iz naslednjih razlogov: — na zahtevo delavca — izjava 34 — upokojitev 18 — JLA 14 — pismeni sporazum 4 — delo za določen čas 10 — hujša kršitev obveznosti 10 — po zakonu 1 — smrt 3 Po posameznih TOZD je prenehalo delovno razmerje naslednjemu številu delavcev: Perutninske farme 15, Mesna industrija 45, Transservis 12, Commerce 13, DSSS 3, TOK Hajdina 1 in Ptujska tiskarna 5. V primerjavi s planom delovne sile za 1987 znaša indeks zaposlenosti 101,6, število zaposlenih se je v letošnjem letu povečalo za 41 delavcev, za 2,2 % v primerjavi s stanjem na začetku leta. Fluktuacija znaša za letošnje leto 2,6 %, dočim je bila v letu 1986 v povprečju 4,05 %. Pripravniški staž opravlja 38 pripravnikov, dočim jih je 9 odšlo po uspešno opravljenem pripravniškem stažu. Vsak pripravnik po končanem pripravniškem stažu opravlja izpit pred posebno komisijo. 2. KVALIFIKACIJSKA STRUKTURA Struktura zaposlenih delavcev je naslednja: visoka šola, III. stopnja doktorat 40 višja šola 49 srednja šola 230 nepop. srednja šola 54 VK 42 KV 553 PK 321 NK 547 3. ŠTIPENDIJE IN IZOBRAŽEVANJE TOZD in DSSS štipendirajo 99 študentov in udeležencev izobraževanja in sicer — TO Perutninske farme 39 —• TO Mesna industrija 22 — TO Transservis 15 — TO Commerce 1 — TO Tovarna krmil 3 — TO Ptujska tiskarna 6 — TOK Hajdina 1 — DSSS 12 Od tega v šolskem letu 1987/88 miruje 7 štipendij in sicer: — TO Perutninske farme 3 — TO Transservis 2 — TO Tovarna krmil 1 — DSSS 1 Za 4 štipendije je predlog za vrnitev štipendije. Vzrok: 3 niso nadaljevali študija, 1 se je po študiju zaposlil v drugi DO. Ob delu se izobražuje po pogodbi z DO skupno 17 delavcev in sicer: — Perutninske farme — 3 delavci na BTF — smer veterina — lil. stopnja, 1 delavec na BTF — smer živinoreja I. stopnja. —• Transservis — 1 delavec na Višji šoli za organizacijo dela. — Mesna industrija —- 1 delavec na BTF — smer živinoreja I. stopnja, 1 delavec na Višji pravni šoli, 2 delavca na Dopisni srednji tehnični šoli, 1 delavec na Srednji kovinarski, metalurški in strojni šoli —• smer KV, strojni ključavničar. — Ptujska tiskarna — 1 delavec na VEKŠ — I. stopnja, 3 delavci na Srednji grafični šoli. —• Commerce —• 1 delavec na VEKŠ — II. stopnja. — DSSS —- 1 delavec na VEKŠ — II. stopnja, 1 delavec na VEKŠ — I. stopnja. Izraba delovnega časa od 1.1.1987 do 30.9.1987 primerjava 1986. 1987 1986 Indeks 1987/86 1. Skupaj ur 3,005.402 2,807.122 107,1 2. Redno delo ur 2,426.313 2,306.377 105,2 3. Izkoriščenost delov, časa % 80,7 82,2 98,2 4. Državni prazniki ur 90.426 73.153 Odstotek 3,0 2,6 115,4 5. Letni dopust ur 221.698 209.067 Odstotek 7,4 7,4 100,0 6. Boleznine ur 137.727 130.556 Odstotek 4,6 4,6 100,0 7. Porodniški dopust in nega ur 114.340 75.562 Odstotek 3,8 2,7 140,7 8. Ostale odsotnosti ur 14.809 12.407 Odstotek 0,5 0,4 111,4 9. Nadurno delo ur 57.092 43.546 131,1 Varstvo pri delu in varstvo pred požarom 1. VARSTVO PRI DELU Dober del pooblaščenih oseb na področju varstva pri delu nima ustreznega izpita po programu II. v Mariboru. Pravilnik o varstvu pni delu moramo čimprej sprejeti ter vskla-diti glede specifičnosti dela v TOZD—TOK—DSSS. V DO (TOZD—TOK—DSSS) je treba urediti naslednje: — sezname za preglede delovnih priprav in naprav, — sezname za periodične preiskave kemičnih in bioloških škodljivosti ter mikroklime, — sezname za preglede strelovodnih naprav, — sezname za preglede električne 'instalacije in — organizirati seminarje za vse zaposlene na področju varstva pni delu. Seminar na področju varstva pri delu je opravilo 111 delavcev. V DO se je pripetilo skupaj 81 poškodb pri delu, izgubljeno je bilo 1457 delovnih dni, za nadomestilo osebnega dohodka je izplačano skupaj 100.283.609 din. Od skupnega števila poškodb se je pripetilo 5 poškodb na poti na delo ali z dela, izgubljeno je bilo 95 delovnih dni za nadomestilo osebnega dohodka pa je bilo izplačano 581.295 din. 2. VARSTVO PRED POŽAROM Pooblaščene osebe vseh TOZD—TOK—DSSS imajo opravljen ustrezni izpit o varstvu pred požarom. DO je usposobila delavce na področju varstva pred požarom in je podana možnost za delo v prihodnje. Z zakonskimi predpisi so podane možnosti za ustanovitev lastnega servisa (za preglede 2x letno za ročne gasilne aparate, hidrante in gasilsko orodje). Ugotovljene pomanjkljivosti na področju varstva pred požarom je treba hitreje odpravljati. Seminar varstva pred požarom je opravilo 111 delavcev. Pravilnik o varstvu pred požarom razen TOZD Mesna industrija imajo vsi TOZD—TOK—DSSS kot tudi tehnična navodila, ki so njegov sestavni del. Stanovanjske zadeve in družbeni standard t. ODDIH IN LETOVANJE DELAVCEV V letošnjem letu se je prijavilo za letovanje v naših počitniških kapacitetah 495 delavcev. Letovalo jih je 326 ali 66% od prijavljenih. 169 delavcev ni letovalo. 118 delavcev ni bilo razporejenih, ostalih 51 pa je letovanje odpovedalo oz. niso do roka plačali lastnega prispevka. Gornje stanje prijavljenih in razporejenih se razlikuje od stanja, ki je bilo navedeno v prejšnjem četrtletju in sicer zaradi nenehnih sprememb med letovanjem (nove prijave, odpovedi, zamenjave Itd.). Za zimsko rekreacijo smo v letošnjem letu kupili bungalov v RTC Unior na Rogli. Možnost koriščenja za oddih in rekreacijo je skozi vse leto. Z ozirom na število interesentov za smučanje, bi kazalo še kljub temu najeti eno ali dve sobi v RTC Trije kralji na Pohorju. 2. STANOVANJSKE ZADEVE V letošnjem letu smo kupili 5 stanovanj, od katerih je eno stanovanje predvideno za kadre, 4 pa bodo dodeljena našim delavcem po veljavni prednostni listi. Za dodelitev najemnega stanovanja se je prijavilo 41 prosilcev. Izdelana prednostna lista je dana v obravnavo in potrditev delavskim svetom vseh TOZD, TOK in DSSS. Vlogo za kredit za novogradnjo in adaptacijo je na podlagi razpisa v letošnjem letu vložilo 196 delavcev. Kredit je bil odobren 124 delavcem v skladu s Pravilnikom o reševanju stanovanjskih potreb delavcev. Za novogradnje in adaptacije je bilo razdeljenih skupno 73.500.000 dinarjev. Na zadnjih zborih delavcev in delavskih svetih smo obravnavali poslovne rezultate v letošnjih devetih mesecih. Ocene o teh rezultatih so v grobem dvojne: fizični kazalci proizvodnje so se v tretjem tromesečju (izboljšali pri vrednostnih oz. finančnih poslovnih rezultatih pa nismo dosegli napredka. V kratkem zapisu navajamo nekaj osnovnih poslovnih kazalcev. Realizacija fizičnega obsega proizvodnje Doseženi indeks proizvodnje TOZD na lansko na planirano obdobje raven do 30. 9. Tovarna krmil 101,5 103,0 Perutninske farme 104,7 95,8 TOK 104,1 102,9 Mesna industrija 110,4 107,9 Transservis 108,3 113,8 Commerce 106,1 102,2 Ptujska tiskarna 105,5 103,5 Delovna organizacija 106,7 104,0 Planirani obseg proizvodnje smo v devetih mesecih presegli za 4%, kar je pomemben napredek. Ob polletju je preseganje načrta proizvodnje bilo le 2,6%. Za načrtovano proizvodnjo zaostajamo le v Perutninskih farmah, čeravno so v tej TOZD lansko raven proizvodnje presegli za 4,7%. Proizvodnjo lanskih devetih mesecev smo presegli za 6,7%, kar je ocenjeno kot dober rezultat. Največji uspeh v rasti proizvodnje je dosežen pri proizvodnji mesnih 'izdelkov: načrtovana proizvodnja je presežena za 10,3%. V živinski klavnici so povečali uslužnostni zakol za 30%. V tretjem tromesečju dosegamo pozitivne tendence v večanju poprečne teže piščancev in padanju porabe krmil na kg žive teže. Realizacija celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka v 000 din TOZD Celotni prihodek Dohodek Čisti dohodek OD in sku. por. Akumu- lacija TK 15.652.095 863.895 501.578 255.922 227.550 PF 8.342.611 1.731.854 1.172.805 951.633 161.900 TOK 15.317.186 302.414 213.167 135.822 86.267 Ml 27.760.279 4.054.683 2.891.078 2.208.156 546.273 TS 2.807.861 1.425.890 999.382 842.591 104.189 CO 38.734.318 1.313.046 881.359 762.167 77.639 PT 871.067 463.988 350.210 263.868 70.063 DSSS 1.108.599 831.931 642.246 557.340 — DO 111.194.076 10.988.401 7.051.825 5.977.499 1.255.881 Prednji proizvodni kazalci so izvedeni iz letošnjega obračunskega sistema in neprimerljivi, posebno akumulacija ne. Povdariti pa moramo, da smo po enakem obračunskem sistemu ob polletju letos dosegli din 1.694.723.000 akumulacije. V tretjem tromesečju smo dosegli torej za 438.842.000 din manj akumulacije kot ob polletju. Vzrok je porast cen koruze, uvoznih surovin ter valorizacija stroškov. Pnimerjava z lansko akumulacijo je nesmiselna zaradi že omenjenega obračunskega sistema. Po novem obračunskem sistemu so TOZD oblikovale še neto revalorizacijske presežke prihodkov. Tovarna krmil din 1.481.003.000, Perutninske farme din 1.384.052.000, TOK din 154.521.000, Mesna industrija din 1.854.419.000, Transservis din 584.880.000, Commerce din 388.622.000 in Ptujska tiskarna din 192.072.000. Za popolnejšo oceno bomo podatke priredili na bruto akumulacijo. BRUTO AKUMULACIJA Na ravni delovne organizacije smo dosegli naslednjo bruto akumulacijo, v katero smo vključili tudi čiste presežke revalorizacijskih prihodkov. 30.9.1986 din 4.411.102.000 30.9.1987 din 8.802.162.000 Indeks 200 V letošnjih devetih mesecih smo podvojili bruto akumulacijo lanskega obračunskega obdobja. Žal je to realno manj kot lani, saj znaša inflacija cca 130%. Na splošno je 8,8 milijarde pomemben znesek. Pričakujemo, da bomo do konca leta izboljšali tudi naše finančne poslovne rezultate. S povečanim -izvozom smo postali aktivoi. Poprečni osebni dohodek znaša din 250.537, kar mora biti dober motiv za nadaljnje delo, čeravno življenjski stroški stalno rastejo. Na zborih in delavskih svetih je tekla razprava v smeri, kako do konca leta načrte proizvodnje še bolj povečati. Periodični obračuni im poročila o poslovanju so bila sprejeta v predloženi obliki. M. B. Priznanja za naše mesne izdelke O priznanjih, ki jih je Perutnina prejela za svoje proizvode, smo že večkrat pisali. In zopet so nekateri naši proizvodi prejeli priznanja na radgonskem kmetijskem sejmu. Prejeli smo zlato plaketo za našo POLI, srebrni plaketi za piščančja prša v ovitku in prekajeno kokoš, bronasti pa za PIPI in poltrajno klobaso iz perutninskega mesa POETOVIO. Po številu sicer to ni veliko, saj je bilo podeljenih skupno 136 plaket, vendar je glede na naš ozki asortiman to lepo priznanje, ker je konkuriralo 253 vzorcev najrazličnejših vrst mesnih izdelkov in jedi. Ocenjevalna komisija je torej imela težko delo. Ob koncu ocenjevanja je povzela nekatere izkušnje, ki jih za nadaljnje delo priporoča: 1. V komisijo naj bi se slej ali prej pritegnili predstavniki potrošnikov. 2. Iz konkurence za ocenjevanje naj se v bodoče izključijo izdelki s preprosto tehnologijo (npr. prekajeno kračo) in se v razpisu za ocenjevanje to omeni. 3. Veljalo bi razmisliti, da se mesni izdelki v bodoče razporedijo v več kategorij: —- izdelki z visoko gastronomsko kakovostjo — izdelki iz redne proizvodnje in že uveljavljeni izdelki —• izdelki v razvoju ali celo prototipi novih izdelkov. 4. Ob novih izdelkih ali izdelkih v razvoju naj proizvajalec tudi predloži druge kazalce kakovosti, kot so npr. analitična vsebnost soli, masti, vode ipd. 5. Ocenjevanje prilagoditi na ta način, da bi bilo bolj analitično in bi podatki o tem proizvajalcem služili kot povratna informacija za zboljšanje tehnologije proizvodnje. 6. Komisija meni nadalje, da bi bilo potrebno pokreniti aktivnost za zaščito domačih mesnih specialitet kot so npr. pršut, meso v tunki, kranjska klobasa in druge. 7. Komisija priporoča, da bi se v ocenjevanje oz. tekmovanje vključili tudi proizvajalci iz sosednjih madžarskih ali avstrijskih dežel, kasneje pa tudi iz prostora Alpe Jadran. Poleg tega naj bi se tudi proučilo možnosti, da se v tekmovanje prepustijo tudi proizvajalci iz jugoslovanskega prostora ob ustrezni kotizaciji. 8. Komisija priporoča sejmu v Gornji Radgoni, da prejemnikom zlatih medalj predloži, da na sejmu predstavijo izdelke, ki so prejeli zlato medaljo v obliki degustacije in o tem pismeno obvesti ustrezne organizacije. 9. Komisija priporoča tudi vsem podjetjem dobitnikom zlatih kolajn, da svoje izdelke, ki so te kolajne sprejele razstavijo na letošnjem sejmu na svojih razstavnih prostorih. Za dosego prejetih priznani je seveda treba pohvaliti prizadevno delo delavcev. Potrebna pa je tudi nenehna skrb strokovnih delavcev za tehnološki razvoj teh izdelkov. O tem piše Tilčka Lovrenčič. Perutninske izdelke smo pričeli proizvajati leta 1974. Na to nas je privedel delno tudi zastoj klasične prodaje perutninskega mesa, zato je bilo potrebno meso plasirati v drugi obliki. Proizvodnja perutninskih klobas je bila tako za nas kot za potrošnika oz. jugoslovansko tržišče povsem nova. Prikaz proizvodnje perutninskih izdelkov: Leto Proiz. v tonah 1974 40 1975 56 1976 93 1977 266 1978 870 1979 1.789 1980 2.292 1981 2.353 1982 2.798 1983 3.252 1984 3.735 1985 4.811 1986 5.000 1987 5.000 Iz tabele je razvidno, da proizvodnja iz leta v leto narašča, zlasti v letu 1980, ko smo dosedanji asortiman standardnih izdelkov opustili in prešli na proizvodnjo samo perutninskih izdelkov. Našim potrošnikom je bilo potrebno ugoditi in s kvaliteto dokazati, da perutninsko meso ni nič manj primerno za predelavo, kot ostale vrste mesa. Izdelki iz perutninskega mesa so celo kvalitetnejši, ker so bogati na beljakovinah, ki so v sodobni prehrani, vse bolj potrebne. Ozek asortiman treh vrst obarjenih izdelkov in dveh vrst poltrajnih nam je omogočilo, da smo količinsko in kakovostno povečali zadane normative. Vse to prav gotovo ni bilo lahko niti za proizvodnjo niti za komercialo. Izdelki iz perutninskega mesa se razlikujejo od izdelkov iz govejega in svinjskega mesa po organoleptičnih lastnostih, posebno po vonju, okusu in konsistenci. Težko je bilo potrošnika navaditi, da prične konzumirati in iskati izdelke, ki se bistveno razlikujejo od klasičnih izdelkov. Težave smo imeli in še imamo z inšpek- cijskimi službami zaradi nespecifičnega vonja, okusa in drobcev kosti. Iz teh razlogov je Perutnina eden izmed opbudnikov, da so se leta 1984 pričele priprave za izdelavo Pravilnika o kvaliteti izdelkov iz perutninskega mesa. Končna verzija Pravilnika je bila dostavljena Zavodu za standardizacijo in ravno v tem času poteka preizkušnja izdelkov v skladu s Pravilnikom. V zadnjih dveh, treh letih se pojavlja na tržišču vse več proizvajalcev izdelkov iz perutnin- skega mesa v obliki klobas, konzerv, polkonzerv in gotovih jedi in s tem vse večja konkurenca na tem področju. Dejstvo je, da se ostali proizvajalci poslužujejo nelojalne konkurence, kot je uporaba istih ali podobnih imen in videza izdelkov. Tehnološko imamo osvojenih 10 vrst novih izdelkov iz kokošjega mesa, katerih pa trenutno zaradi pomanjkanja prostora in opreme še nismo zmožni izdelovati za široko potrošnjo. Tilčka Lovrenčič Od 13. do 20. septembra je bil v Zagrebu jesenski mednarodni velesejem, ki je največja sejemska prireditev v Jugoslaviji in ena večjih v Evropi. Sejemski prostor zavzema okrog 280.000 m1 2 površine, na njem pa sodeluje okoli 3.200 razstav-Ijalcev iz Jugoslavije in iz 70 držav sveta, obišče pa ga preko 500.000 ljudi. V času trajanja sejma se odvijajo intenzivne poslovne aktivnosti, organizirajo se obiski kupcev iz domovine, nekaj možnosti pa Je tudi za kontakte s tujimi partnerji, predvsem dobavitelji opreme. Perutnina ima od letošnje pomladi naprej nov razstavni prostor v velikosti 95 m2, ki nam daje možnost dostojno predstaviti se na sejmu. Nedvomno je gornja novost pomembna, saj daje možnosti: 1. izkoristiti lokacijo in veli- kost prostora kot medijsko zanimiv objekt v smislu propagiranja Imena in znaka firme ter proizv-vodnega programa; 2. izkoristiti razstavni prostor za vzpostavljanje kontaktov s kupci oziroma drugimi poslovnimi partnerji. Drugo možnost smo v polni meri izkoristili, saj smo v času sejma imeli razgovore z večino kupcev s področja Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine skupaj z našimi predstavniki s teh področij. Možnost, da bi izkoristili sejem kot medijsko interesantno dejavnost, pa smo na žalost, ne po svoji krivdi zanemarili. Koncepti jugoslovanskih sejmov so na žalost takšni, da na eni prireditvi združujemo več sejmov (večbranžmi sejmi), kar je splošna značilnost držav v razvoju. Na takih sejmih ni obiskovalcev, ki bi obiskali sejem z enim samim namenom — videti na primer dosežke živilske industrije — zato jih je težko usmeriti in jih pritegniti ter propagandno zadovoljivo obdelati. Drugo vprašanje pa je, ali niso s propagandnega vidika drugi mediji (TV, radio, časopisi) inte-resantnejši od sejmov. Namreč na sejem pride okrog 500.000 ljudi ostali mediji pa zajemajo milijonsko populacijo. Zato, dokler ne bo pri nas izrazito specializiranega sejma živilske industrije, ne moremo pričakovati povečanih dejavnosti s področja tržnega komuniciranja, ampak lahko nastop na sejmu izpopolnimo na področju usmerjenih kontaktov s kupci in na področju predstavitve proizvod- nega programa ter novosti, za kar pa bo potrebno več koordiniranega sodelovanja med prodajo in proizvodnjo. Če strnemo na koncu nekaj osnovnih misli; Naš nastop na sejmu je bil s komercialnega vidika (prodaje in nabave) uspešen. Pogrešali pa smo ljudi •— strokovnjake iz proizvodnje, ki bi lahko s svojo prisotnostjo in aktivnostmi dali sejmu novo vsebino v smislu marketinškega nastopa. Edi Stropnik Perutnina Ptuj na Zagrebškem velesejmu Problematika skladišta u Beogradu Perutnina Ptuj je 1974. godine otvorila svoje skladište u Beogradu, koje je radilo pod vrlo nepovoljnim uslovima jer nije imalo najosnovnije prateče objekte koji moraju da prate skla-dištenje i promet živinskog mesa. Ovakav mukotrpan rad trajao je skoro godinu dana, a nakon toga je u Odeskoj 22 kupljena stolarska radionica koja je adaptirana tako da je napravljen mali malnim uslovima što predstavlja veliki problem kako zaposlenim u ovom skladištu, a još veči problem postavlja se od stanara Odeske ulice kojima se pod pro-zorima istovara roba u ranim jutarnjim časovima tako da smo do sada imali velikih neprijetnosti i od Strane stanara zbog upu-čenih žalbi na naš rad i pred-stavki koje su slali inšpekcijskim službama, službama u opštini pa Spominski posnetek v skladišču Beograd. Od leve: Radojka Popovič, Dubravko Valentič, Brankica Filef, Milorad Perovič vodja skladišča, Andrej Kovač direktor TOZD, Mi leva Pešterac, Verica Jovič (v belem plašču) in šoferja Alojz Sagadin in Karl Koje iz Ptuja. skladišni prostor sa rashladnim komorama, i to jedna na minus 18“ C i dve na 0° C sa rampom koja može da primi samo jedno veliko vozilo. Ovako adaptirano skladište koje pored pomenutog ima, nazovimo, dve kancelariji koje su vrlo male i nefunkcionalne i kroz koje dnevno sigurno prodje sa našim ljudima oko 50. Ovakvo skladište je u prvo vreme zadovoljavalo svoju namenu jer količine roba su bile male tako da se moglo nesmetano ra-diti, tim pre što se roba u po-četku pakovala u kartonskim ku-tijama, te za njih nije bio potre-ban nikakav poseban prostor za smeštaj (ovde se misli samo na ambalažu). Kako se godinama promet po-večavao ovo skladište je postalo usko grlo za promet roba Perutnine Ptuj tako da poslednjih šest do sedam godina ovo skladište više ne može da radi pod nor- su čak išli toliko daleko da su pisali predstavke i našem članu Predsedništva drugu Stanetu Dolancu. Uvodjenjem plastične ambalaže ovo i ovako teško stanje se još više pogoršalo jer je istovar plastičnih gajbi poveča-vao buku s jedne Strane, a s druge Strane i zauzima skladišni prostor koji je veoma skučen, te sve to doprinosi da je rad u skladištu Beograd postao više nego nemoguč i da se o tom pravcu pod hitno moraju tražiti odredje-na rešenja što je več i počelo da se čini nakon sastanka u Ptuju kada je dobijen nalog od našeg direktora druga Gojčiča, da se u Beogradu pod hitno tra-ži rešenje i dislokacija iz ove ulice. Ovde takodje treba napome-nutl da veliki problem istovara robe čine i naše prikolice koje u (Nadaljevanje na 6. strani) Tradicija dobrega gospodarja mu daje delovni elan. Lani na 5. mestu celotnega vzrejnega okoliša. V času visoke inflacije je pomemben hitri obračun 90 metrov od državne meje Na Jurskem vrhu, 'le 90 metrov od avstrijske meje, že devet let uspešno pita piščance naš kooperant Ivan DOBAJ. Za sodelovanje s Perutnino ga je navdušil Alojz Šuntner, maš znani proizvajalec opreme za vzrej-ne objekte in inovator. »Še vedno sem mu za to hvaležen, razen kadar je slab rezultat«, zatrjuje Dobaj. Slabih turnusov pa je bilo pri njem malo. Vedno je šel v korak s časom. Mnoge inovacije je Šuntner preiskusil prav pri njem. Objekt z zmogljivostjo 18.000 kljunov v turnusu je že na zunaj drugačen, kot smo jih vajeni pri naših kooperntih. Prostor od koder se upravlja z 'napravami in ogrevanjem (pravimo mu predprostor) je v tem objektu v sredini, sicer so povsod na vhodni strani. »Imel sem srečo, da sem dobil dovolj kredita za gradnjo, da mi je Šuntner veliko pomagal pri opremi in, da smo imeli v za- (Nadaljevanje s 5. strani) ovoj uskoj ulici teško mogu da se parkiraju, a da ne zakrče čelu ulicu, a da ne ometaju normalni prolaz gradjana koji žive o Ode-skoj ulici. Od Strane veterinarske inšpekcije grada dobili smo zabranu da više robu ne smemo istovarati na ulici več samo na rampi, a ako bi to poštovali, onda bi ovo skladište svoj promet smanjilo na najmanju moguču meru, a to znači da ne bi moglo ni svoje troškove da pokrije. Ovo skladište u svom sastavu ima i 16 maloprodajnih objekata koji su locirani na svim pijačama u Beogradu. No i pored gore navedenog u kakvim se uslovima radi, moramo biti veoma zadovoljni iz pro-stog razloga što ovo skladište sa maloprodajnim objektima ost-varuje takav promet da se pravom možemo reči da smo jedni četku odličnega pospeševalca Stanka Jaušovca, ki me je uvajal v delo in pripeljal do prvih uspehov«, je iskren Ivan Dobaj. Uspešna reja je postala pri njem tradicija. Lani je v 6 turnusih vhlevil 108.113 DSP, oddal je 101.862 vzrejenih piščancev s poprečno težo 1,72 kg po 41,5 dneh reje pri porabi 2,00 kg krme za 1 kg prirasta. Ugotovljeni pogin je znašal 5,78%. S tem uspehom je dosegel 5. mesto med kooperanti vzrejnega okoliša Dravsko polje in 23. mesto med vsemi kooperanti Peruit-nine. Piščance oskrbujeta sama z žena Nado. Starejši sin izgleda, da jima bo »pobegnil«, drugi pa je uspešno končal 8-letko in na- daljuje na sredniji kmetijski. Prepričana sta, da bo dober in uspešen naslednik kot kooperant pa tudi kot kmet, saj imajo Doba-jevi še okrog 10 ha obdelovalne zemlje in 6 ha gozda. S sodelovanjem s Perutnino je zadovoljen, saj se le redko primeri, da ima slabši rezultat. Posebej zadovoljen je, da obračuni hitro sledijo oddaji piščancev, kar je v času tako visoke stopnje inflacije kot jo imamo izredno pomembno. Sicer pa pravi: »Uspeh ne more izostati, saj mi daje delovni elan tradicija dobrega gospodarja, ki je v Perutnini nenehno prisotna, čeravno uspešnost podjetja, včasih čutim tudi negativno v lastnem žepu. V Perutnini vidimo uspešno vodstvo in čutim dobro organizacijo, kar ci nimamo težav. Medsebojno si tudi pomagamo. Zgradili smo novo cesto, da ni treba na svoj grunt čez avstrijsko ozemlje. Pripomniti pa je treba, da imajo sosedje na avstrijskem več ugodnosti, kot v zadnjem času mi, vsaj kar se kmetov tiče, čeprav tudi pri njih škriplje. Pri nas najbolj moti nestabilnost cen kmetijskih pridelkov. Ta močno ovira načrtovanje naše proizvodnje.« O prostem času se ni imel volje pogovarjati, ker ga poleg obilice dela nima. Včasih je sodeloval v organih upravljanja TOK Hajdina, vendar je zaradi časovne stiske in oddaljenosti od Ptuja izpregel. Aktiven je ostal le še v krajevni samoupravi. Če se najde kaj prostega časa, rad vzame v od najboljih u Perutnini, možda je dovoljan podatak da u perio-du kada ima dovoljno robe ovo skladište dnevno istovari oko 40-50 tona robe koja u istom da-nu bar v 90% se i isporuči kraj-njem kupcu. Ostatak dohotka u zadnje tri godine je bio veoma dobar što pokazuje šestomeseč-ni, devetomesečni i godišnji izveš tal. U ovom predstavništvu je zaposleno ukupno 46 radnika, ovde se misli na uposlene u skladištu i maloprodajnim objektima. Na kraju bi verovatno trebalo napomenuti i izjavu našeg predsednika druga Gojčiča koji je na sastanku 9. 6. 1987. godine re-kao da je skladište Beograd »Ahilova peta« Perutnine Ptuj. Gornju informaciju o skladištu Beograd dali smo u najkračim mogučim ortama. Milorad Perovič nam zagotavlja, mašo socialno varnost.« »Za uspešno rejo se je treba nenehno prilagajati pogojem reje izpopolnjevati opremo, Izboljševati delo, iskati nove vire energije, z eno besedo živeti z jato«, trdi naš sogovornik. Zaradi občasnih težav s kurjavo ima urejeno ogrevanje na trda goriva im plinsko olje. Tudi elektroagregat večkrat uporabi, saj imajo na tem koncu rado težave z elektriko. Glede na bližino državne meje se je samo od sebe porodilo vprašanje, kako se rezumejo in sodelujejo s sosedi v Avstrij. Ni bil presenečen. »Takoj po osvoboditvi smo imeli precej težav. Če smo hoteli na svoja polja in v gozdove, smo nekateri morali najprej v Avstrijo in spet nazaj v Jugoslavijo, ker se je meja tod večkrat menjavala. Sedaj se meja skoraj ne čuti. S sosedi na avstrijskem čutimo le sosedske odnose, saj so tam mnogi Slovenci pa tudi z Avstrij- roko knjigo iz bogate družinske knjižnice. Kar se prebiranja knjig tiče pa rad pohvali ženo Nado. Za uspešno rejo je prejel priznanje DO, vvvendar pravi, da je za njega večje priznanje uspešna reja, od katere ima korist on, pa tudi DO. L.C. Naši dedje so trdili — Če Martin (11.11.) sonce ima, huda zima rada prikrevsa. —• Če se Martinova gos po ledu plazi, ob božiču navadno po blatu gazi. — Če Cecilija (22.11.) hudo grmi, dosti pridelka ob letu kmet dobi. — Ako se zmrzlina grudna (decembra) ne odtaja, še prosinca (januarja) hujši mraz nastaja. — Ako se grudna bliska in grmi, drugo leto vetrov dosti buči. Še glasujem, potem pa delat UTRINEK Z USPELEGA REFERENDUMA Rezultati glasovanja na referendumu, s katerim smo se 23. septembra odločali o sprejemu sprememb fn dopolnitev samoupravnih aktov, ste bili že seznanjeni. Visok odstotek udeležbe in izredno visok odstotek glasov ZA kažeta na to, da so bili akti ustrezno pripravljeni in da smo bili dobro seznanjeni z njihovo vsebino, vsekakor pa tudi na visoko zavest delavcev Perutnine. To se je kazalo tudi v prijetnem vzdušju na vseh glasovalnih mestih. Poglejmo si rezultate glasovanja še enkrat. vol. im. UDELEŽBA glasovalo % 1-% GLASOVANJE ZA AKTE DO 2-% 3-% 4-% skupaj % Ml 763 706 92,5 91 Is 89,1 88,3 88,9 89,4 PF 316 314 99,4 94,9 91,7 93,0 93,6 93,3 TK 72 70 97,2 91,4 87,1 90,0 88,5 89,2 TS 219 178 81,3 79,5 79,0 77,6 76,3 78,1 CO 235 220 93,6 93,2 93,2 93,2 93,2 93,2 PT 85 82 96,5 94,1 95,3 90,6 92,9 93,2 TOK 301 231 76,7 100,0 96,8 81,4 81,4 89,9 DSSS 139 132 94,9 89,2 87,8 94,2 90,6 90,4_ DO 2130 1933 91,0 91,7 90,0 88,5 88,2 89,6 LEGENDA: 1. SaS o skupnih osnovah in merilih za planiranje in razporejanje dohodka in čistega dohodka v delovni organizaciji Perutnina. 2. SaS o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v temeljnih organizacijah, temeljni organizaciji kooperantov in DSSS. 3. Samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo Perutnina Ptuj. 4. Statut delovne organizacije Perutnina. Saj nimam kaj skrivati, sem ZA Kooperacija je imela najtežavnejše opravilo, saj so kooperanti prihajali glasovat iz oddaljenih naselij Po uspešno opravljeni nalogi so si pa člani volilnih odborov in komisij le zaslužili kavico in posnetek za spomin V spomin Sredi največjih ustvarjalnih moči je težka bolezen prekinila nit življenja našemu sodelavcu Milovanu Kovačeviču iz Rijeke. Rodil se je 5. avgusta 1948 v Sokolištu pri Bosanskem Novem. Od leta 1975 dalje je delal v našem predstavništvu oz. prodajnem skladišču v Rijeki. Opravljal je različna dela v skladišču od dostave blaga do skladiščnih del. Bil je tudi aktiven sindikalni delavec in vodja sindikalne skupine v Rijeki. Milovan je pri delu pozabljal na sebe, z vso vnemo se je angažiral pri poslovanju skladišča, predvsem so mu bile važnejše postavljene naloge, ki jih je tudi vestno izvrševal. Kot pošten delavec je užival ugled med sodelavci ter s svojo skromnostjo prispeval k delovnemu vzdušju v kolektivu. Vsi, ki smo te poznali, te bomo ohranili v spominu takšnega kot si bil. Tvoja družina je ostala brez moža in očeta, mi pa brez dobrega tovariša in iskrenega prijatelja. Sodelavci Predmet, cilj in naloge športne rekreacije Pojem rekreacija je latinskega izvora in pomeni aktivni počitek, s katerim človek obnavlja pri delu porabljeno psihofizično energijo ter ponovno vzpostavlja v sebi porušeno ravnotežje. Pomen pojma rekreacija se je spreminjal vzporedno z razvojem materialne proizvodnje in z družbenim življenjem ljudi. Razvoj proizvajalnih sil je sprožil večjo produktivnost in s tem znatno povečal prosti čas, v katerem je omogočena rekreacija. V preteklosti sta bila prosti čas in rekreacija privilegija vladajočih družbenih razre-rov, danes pa postajajo tega bolj in bolj deležni vsii člani sodobnih industrijsko razvitih družb. Urejeno razmerje med pridobljeno in oddano energijo je le ena od osnovnih funkcij rekreacije. Druga osnovna funkcija rekreacije je zadovoljitev osebnih interesov. Rekreacija prinaša ravnotežje v dnevno monotonijo, ki nastaja zaradi ponavljanja vedno enakih misij in reakcij. Razen tega pri sodobni proizvodnji človek ne more uporabljati svojih spretnosti in znanja v celoti, čeprav prinaša na delo svojo celotno osebnost. Zato si želi spretnosti in znanje pokazati tudi izven dela na kulturnem, političnem, športnem ali kakem drugem področju. Športna rekreacija kot »igra« odraslih ima značaj prvobitnega udejstvovanja v službi življenja, čeprav nima praktičnega pomena v smislu gospodarskega pridobivanja v najbolj vulgarnemu smislu. Športna rekreacija je v službi življenja predvsem zaradi svojega funkcionalnega značaja. Z njo si človek uravnava funkcionalno stran svojih, predvsem telesnih, pa tudi duševnih zmožnosti. Človek ne more uspešno delati, če nima brezhibnih in utečenih funkcij telesa in duha. V fiziološkem smislu se športna rekreacija skoraj ne ločuje od dela, ker se tu prav tako kot pri delu troši energija. Tudi rekreacija zahteva napor mišic in živcev, intelektualno zbranost in drugo, kar se pri nekaterih poklicih v znatni meri izključuje, medtem ko se pri športni rekreaciji telesne in duševne funkcije naravno povezujejo in omogočajo skladne in sproščene aktivnosti. Pri športni rekreaciji se človek giblje spontano, misli s svojo glavo in čuti s svojim srcem. Pri delu ali vsaj pri moderni proizvodnji teh možnosti ni ali pa so zelo omejene. Pri delu nadzoruje delavca predstojnik, ritem gibanja diktira stroj, predmet izrabe dušenve energije je delovni problem — rekreacija pa je tista svobodna in organizirana aktivnost, ki fizično, psihično in socialno bogati, sprošča in obnavlja človeka ter ga pomaga oblikovati v vsestransko razvito osebnost. Najbolj učinkovita rekreacija je plavanje, ki ima največji vpliv na razvijanje lin ohranjevanje funkcij srčnožilnega in dihalnega sistema. Zaradi cikličnega gibanja, ki je usklajeno z ritmičnim dihanjem, stimulira predvsem delo srca. Zaradi ležečega položaja med plavanjem in zaradi navidezno zmanjšane telesne teže je delo srčnožilnega sistema olajšano. Zato se plavanje priporoča kot sredstvo rekreacije tudi za tiste kategorije ljudi, ki so jim zaradi slabega zdravja ali zaradi kakih telesnih ali funkcionalnih hib druga sredstva rekreacije manj dostopna. Plavanje je tudi najprimernejša rekreacija za vse tiste, ki so se nalezli čezmerne telesne teže ali pa opravljajo poklice, pri katerih večji del stojijo ali pa sedijo. Plavanje ugodno, stimulira del dihalnega sistema zaradi poglobljenega in ritmičnega dihanja. Zunanji pritok vode na prsni koš ter poglobljeno dihanje razvijta dihalno muskulaturo, gibljivost prsnega koša in prostornino pljuč. Plavanje pa ima tudi ugoden vpliv na sluznico dihalne poti, ker se med plavanjem vdihuje čist, vlažen in ozoniran zrak. Plavanje razvija pretežno največje mišične skupine. Zaradi cikličnega gibanja z navidezno zmanjšano telesno težo brez krčevitih In eksplozivnih gibov je plavanje primerno za vse kategorije ljudi tudi do najvišje starosti. Nenazadnje ohranja plavanje gibljivost sklepov zaradi večjih amplitud, ki se izvajajo s plavalnimi gibi. Optimalna gibljivost se ohranja v kolčnem in ramenskem sklepu, ZAHVALE Ob boleči izgubi drage mame MARIJE BEGAN se iskreno zahvaljujem TOZD-u Tovarna krmi! za denarno po-pomoč, OOZS za darovani venec, vsem ki ste mi izrekli sožalje in ki ste jo pospremili na zadnji poti. Franc Began X X X X Ob izgubi drage mame IRME FUREK se zahvaljujemo vsem ki ste jo pospremili na zadnji poti. Posebej se še zahvaljujemo sodelavcem in OOS TOZD Transservis za izrečena sožalja in darovano cvetje. Sin LOJZ X X X X Ob tragični in mnogo prerani izgubi dragega brata JOŽETA ŠALAMUNA se iskreno zahvaljujemo sodelavcem in sindikatu Perutninske farme za izrečena sožalja in darovano cvetje. Posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na poslednji poti. Terezija Korez X X X X Ob boleči izgubi drage mamice, se sodelavcem in sindikatu TOZD Mesna industrija iskreno zahvaljujem za izrečeno sožalje in darovano cvetje! Flčerka Branka Ivanuša X X X X Ob mnogo prerani izgubi dragega očeta se iskreno zahvaljujemo za darovano cvetje sodelavcem in sindikatu TOZD -Mesna industrija. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadji poti. Hčerki: 'Lidija Vesenjak in Dragica Simonič ki se z leti obrablata, da se jima občutno zmanjša gibljivost. Pomembno mesto pa se plavanju pripisuje tudi glede higiensko zdravstvenega vpliva na človeka. Zrak, sonce in voda utrjujejo organizem in izboljšujejo človekovo počutje. Toda če hoče človek resnično izrabljati plavanje kot sredstvo rekreacije, potem mora znati predvsem plavati. Druge možnosti rekreacije pa nudi kolesarjenje, o katerem bomo govorili v sledeči številki Perutninarja. Štefan VRBNJAK Praktikant iz Egipta Ptuj v znamenju domačih viž Poletje je čas, ko si mladi lahko zaslužijo s počitniško prakso v DO kak dinar za žepnino. Obstaja pa še možnost za prakso v tujini. Za slednjo se je odločil tudi HAZEM HABBIB, študent računalništva iz Kaira, kli je bil od 1. julija do konca avgusta na praksi v Perutnini v oddelku za avtomatsko obdelavo podatkov. Ob koncu njegove prakse pri nas nas je seveda zanimalo kako se je počutil v Perutnini. Kako si prišel v Slovenijo? V Mariboru smo se zbrali študentje iz celega sveta. Sem smo prišli preko mednarodne študentske organizacije AISEC. Stanujemo v študentskih domovih, se dobro razumemo in si pomagamo. Kaj meniš o praksi, ki si jo opravljal in o PP? Perutnina je dobro podjetje z Po 50. členu statuta Zveze sindikatov Slovenije pripravijo člani zveze sindikatov vsaki dve leti občni zbor osnovne organizacije, sindikalne konference tozdov konference 00 ZSS v delovnih organizacijah in sindikalne konference ZS v sestavljenih organizacijah združenega dela pa volilne seje. Organi zveze sindikatov imajo svoje volilne seje, če je po 32. členu statuta potekel mandat noslicev najodgovornejših dolžnosti v organih zveze sindikatov in če je potrebno, da na podlagi ocene zamenjajo tudi nekatere člane in dopolnjujejo svojo sestavo. Na sejah na vseh ravneh, od osnovnih organizacij ZS do republiškega sveta ZSS, je potrebno kritično oceniti dveletno delo, predvsem pa to, kako smo uresničevali usmeritve organizacij in organov v svojem okolju, seveda ob upoštevanju kongresnih usmeritev ZS, in pri tem utrjevali in razvijali svojo ustavno in družbeno vlogo. V zvezi s tem bo potrebno kritično oceniti tudi našo organiziranost, kadrovsko usposobljenost, metode in nači- zelo dobrim računalniškim oddelkom. S prakso v AOP-ju sem zadovoljen, saj sem se veliko naučil in pridobil izkušnje, ki mi bodo v pomoč pri nadaljnjem študiju. Ogledal pa sem si tudi delo v TOZD Mesna industrija in na valilnici. Kakšna je razlika v praksi tu in v Egiptu? V Kairu se računalniška praksa opravlja na malih osebnih računalnikih, medtem ko sem v Perutnini prvič delal na velikem računalniku. Kaj meniš o bivanju v Sloveniji? Od tega kar sem v kratkem času uspel pri vas videti mi je bil najbolj všeč Bled. Sicer pa je Slovenija lepa dežela, polna naravnih lepot in ima zelo prijazne ljudi. Želim si, da bi jo lahko še kdaj obiskal. Kaj se ti je zdelo pri nas najbolj zanimivo? Pri vas pogosto dežuje, kar je naredilo name močan vtis, saj v Egiptu dežuje le dva, trikrat v letu. Ti dnevi so pri nas pravi praznik in takrat ne gremo na delo ali v šolo, saj so ceste preveč razmočene. Vaša hrana je za prebivalce Egipta nenavadna in mi ni preveč ugajala. Pri malici mi je bil najbolj všeč piščanec. Presenečen sem bil tudi nad izredno visoko inflacijo. Perutnini se zahvaljujem, ker mi je omogočila prakso, delavcem AOP-ja za veliko pomoč pni mojem delu, saj mi bo pridobljeno znanje koristilo pri nadaljnjem študiju. Irena Cajnko ne delovanja, ki so odsev razmer in vprašanj v okolju, v katerem delujejo organizacije in organi ZS. Delo je treba oceniti tako, da ugotovimo predvsem to, v kolikšni meri uveljavljamo metode im načine delovanja v ZS, opredeljene s statutom ZSS, konkretizirane v pravilih osnovnih organizacij ZS in konference ZS v ozdih, poslovnikih dela organov ZS, in kakšna je učinkovitost in odgovornost pri ugotavljanju in uveljavljanju interesov delavcev, članov zveze sindikatov. ROKOVNIK PRIPRAV IN IZVEDBE ■ občne zbore 00 ZS in volilne seje sindikalnih konferenc v tozdih je treba izpeljati do 31. 12. 1987; ® volilne seje konferenc 00 ZS v delovnih organizacijah in konferenc ZS v sozdih morajo biti do 20. 1. 1988; ® občinski, mestni sveti ZSS n občinski odbori sindikatov dejavnosti naj izpeljejo svoje seje do 20. 2. 1988; S medobčinski sveti ZSS, ROS dejavnosti in RS ZSS morajo pripraviti svoje seje do 15. 3. 1988. Prvi konec tedna v septembru si ljubitelji domače narodnozabavne glasbe rezervirajo za že tradiciolnalni festival v Ptuju Tudi letošnjega, ki je že 18., si je ogledalo kar okoli 6 tisoč gledalcev, ki so v treh festivalskih večerih napolnili prireditveni prostor na dvorišču Minoritskega samostana do poslednjega kotička. Slovensko občinstvo pa si je del festivalskega vzdušja lahko pričaralo tudi v svojih stanovanjih, saj je finalni, nedeljski del festivala, neposredno prenašala ljubljanska televizija. Festivalske dni si prireditelji že kar težko predstavljajo brez deževnega blagoslova in tudi letos se vreme ni izneverilo svoji tradiciji. Nedeljsko prireditev je vreme ogrožalo vse do 17. ure, ko je vztrajno čakanje muzikantov in obiskovalcev festivala le pregnalo sive oblake. Strokovna komisija letos ni imela težkega dela, in kot so pozneje komentirali sami muzikantje, je zelo pravično izbrala najboljše, pa tudi tiste, ki so prislužili srebrno ali bronasto značko Orfeja. Če so bili prvovrstno presenečenje bratje iz Oplotnice, ki so nastopili prvič in prejeli zlato značko in še tretjo nagrado občinstva, so pravo razočaranje pripravili mladi člani ansambla Kogras, ki so po lanskem uspešnem nastopu letos prejeli zgolj plaketo. Njihovi na-daljni nastopi na festivalu bodo tako znova odvisni od gostega sita avdicijske komisije. Sicer pa so bili najuspešnejši na letošnjem festivalu fantje, združeni v ansamblu Štajerskih sedem. Strokovna komisija jim je namenila prvo nagrado, prvo nagrado jim je namenilo tudi občinstvo za melodijo Ptujska noč. Vodja ansambla Boris Rošker pa je prejel še nagrado za najboljše besedilo. Druga nagrada strokovne komisije je pripadala Celjskemu instrumentalnemu kvintetu, tretja pa Gorenjcem :iz Radovljice. Občinstvo pa je drugo nagrado prisodilo ptujskemu Prerodu za njihovega Ribiča Štefeka, tretjo pa že omenjenemu ansamblu bratov iz Opltonice za obe njihovi melodiji. Majda Renko, pevka pri ansamblu Vilija Petriča, pa je prejela Korenovo plaketo za najboljši pevski nastop na letošnjem festivalu. 18. Festival domače zabavne glasbe Slovenije Ptuj '87 je uspel. Tako menijo organizatorji —-Zavod radio Tednik Ptuj, Zveza kulturnih organizacij Slovenije ter Društvo glasbenih delavcev Harmonija Maribor. Tako meni tudi zvesto občinstvo. To pa je že dovolj za začetno zagnanost pri organizaciji 19. Festivala. Torej na svidenje prihodnje leto zadnje dni prvega septemberske-ga tedna. J. Bračič Drugi o nas... V zadnjem obdobju razni časopisi precej pišejo o razvoju naše delovne organizacije, o proizvodnih dosežkih, še zlasti pa o modernizaciji in razširitvi perutninske klavnice. Mariborski Večer je najaktivnejši. Bralce sprotno seznanja o vseh pomembnejših dogodkih v Perutnini, ne le o proizvodnji in investicijah, marveč tudi o zdravstveni preventivi in rekreaciji. Tudi v Tedniku precej pogosto pišejo o nas. Pred kratkim je bila Perutnini namenjena cela stran. Vse pogostejše so informacije o naši delovni organizaciji v Delu in Kmečkem glasu. Zanimanje za PP narašča tudi izven Slovenije. Tako nam je Ne-deljni vjesnik iz Zagreba, ki je tednik z največjo naklado pri nas, namenil precej prostora, popularna zagrebška Arena pa je priobčila reportažo na dveh straneh. V prihodnje bomo poskušali dobiti še sestavke drugih časopisov. Urednik Ob pričetku priprav na zbore in volilne seje Usmeritev in stališča Razprave o izpolnjevanju načrtovanih ciljev in o gospodarjenju v Perutnini so za nami. Pred pripravami na občne zbore sindikalnih organizacij pa vas seznanjamo še z oceno predsedstva slovenskih sindikatov o položaju združenega dela v republiki Predsedstvo slovenskih sindikatov o položaju združenega dela pred svojimi občnimi zbori in volilnimi sejami Predsedstvo republiškega sveta sindikatov Slovenije je na svoji 20. seji, 14. septembra 1987, obravnavalo med ostalimi temami rezultate gospodarjenja v prvem polletju letos in uresničevanje družbenih usmeritev za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke v letu 1987 te usmeritve in stališča za izvedbo občnih zborov in volilnih sej. Z ZAGOTOVITVIJO KAKOVOSTNIH DEJAVNIKOV RAZVOJA ZAGOTOVITI VIŠJE OSEBNE DOHODKE Z dosežki gospodarjenja ne moremo biti zadovoljni, saj so pod začrtanimi resolucijskimi cilji. Brez večje proizvodnje, izvoza, dohodka in umnega gospodarjenja z družbenimi sredstvi pa ni mogoče zagotoviti rasti osebnega in družbenega standarda ter akumulacije kot enega od temeljev razvoja. Industrijska proizvodnja se je v prvih sedmih mesecih zvišala le za 0,8%, fizični obseg proizvodnje pa se je julija, glede na junij, zmanjšal za 2,1%. Izvoz se je v prvem polletju zvišal za 14,8%, uvoz pa za 10,8%. Neustrezen devizni zakon, visoka stopnja inflacije ter nenehne podražitve so največji problem v sedanjem trenutku. Izguba letošnjega I. polletja znaša 122.036 milijonov dinarjev, izkazujejo pa jo 302 OZD in tri delovne skupnosti. 134. izmed teh je imelo izgubo že lani. Zaskrbljujoče je, da so med izgubarji večinoma intenzivno izvozno naravnani ozdi. Izgubarje bo seveda prizadel zakon o sanaciji in prenehanju ozdov ter osebni dohodki na ravni 80% povprečnih osebnih dohodkov v ozdih v preteklem letu, povečani za rast živ-Ijenjskih stroškov v SFRJ letos. Ob tem se ozdi prevečkrat zadovoljujejo z zagotovitvijo najniž-jih osebnih dohodkov in ne uveljavljajo kakovostnih dejavnikov razvoja. Marsikje je velik problem tudi nelikvidnost. Vse več ozdov mesečno najema kredite za izplačila OD in s tem znižuje ekonomičnost poslovanja. Na področju razporejanja dohodka in čistega dohodka ter oblikovanja sredstev za osebne dohodke tudi v sedanjih zapletenih razmerah lahko uveljavljamo kakovostne dejavnike gospodarjenja ter na tej podlagi zagotovimo višje osebne dohodke. ZARADI DRUGIH PREOKUPACIJ ZANEMARJAMO PODLAGE, KI SO SPODBUDA USTVARJALNEMU DELU Zaradi intervencijskih zakonov o osebnih dohodkih in sprememb obračunskega sistema je težko oceniti uresničevanje družbenega dogovora o dohodku v SFRJ in SR Sloveniji. Zaradi administrativnega poseganja na to področje se preveč ukvarjamo z razporejanjem dohodka, sprejemanjem samoupravnih splošnih aktov, zmanjkuje pa nam časa in moči za uveljavljanje stimulativnih osnov in meril za nagrajevanje proizvodnega, strokovnega in ustvarjalnega dela. Sindikati se zavzemajo za dosledno uresničevanje z (resolucijo opredeljene delitve po delu in rezultatih dela. Ob stremljenju k večji samostojnosti gospodarskih subjektov mora postati' gospodarjenje kriterij za mesto in vlogo ozdov v družbi. Dobre gospodarje in tiste ki spoštujejo resolucijske usmeritve in dogovore tako na področju ustvarjanja kot delitve dohodka in delitve osebnih dohodkov, pa ne smejo prizadeti restriktivni ukrepi. Ko zavračajo administrativno urejanje tega področja, obenem zahtevajo, da je delitve dohodka in osebnih dohodkov rezultat dela. Visoki osebni dohodki kot rezultat dobrega dela so motivacija ter možnost razločevanja med dobrim in slabim delom. Odbor udeležencev družbenega dogovora o dohodku v SR Sloveniji je že pripravil osnutek SaS dejavnosti, skladno z zveznim in republiškim DD o dohodku, kot podlago za sprejem samoupravnih splošnih aktov s področja delitve v ozdih (po 25. 9. 1987). Sistem pridobivanja in delitve mora biti tak, da bo vse gospodarske subjekte postavil v vlogo dobrih proizvajalcev. Ne gre Je za vprašanja delitve dohodka na osebne dohodke in akumulacijo, temveč tudi predhodnih stopenj delitve (primarna in sekundarna), v katerih so sorazmerja zelo različna. Od razmerij v teh fazah delitve, na katere pa delavci še premalo vplivajo, je odvisen dohodek ozda ter kakšna razmerja med osebno porabo in akumulacijo bodo delavci opredelili z neposrednim odločanjem. Načelo delitve dela po rezultatih dela lahko uresničimo le, kadar urejanje razmerij v razporejanju dohodka in čistega dohodka ter sredstev za OD povežemo s pridobivanjem dohodka. Vzroki za prepočasno oživljanje sistema dohodka in dohodkovnih odnosov pa so zlasti v nedoslednosti pri čim botlj enakopravnih pogojih gospodarjenja. Sindikati ugotavljamo, da se razmerja v razporejanju dohodka, kljub zaostajanju pri doseganju resolucijskih ciljev, izboljšujejo. Realni OD se postopno znižuje, akumulacija pa se izboljšuje. Sindikati bodo prek odbora udeležencev DD in občinskih odborov posvetili večjo pozornost tistim ozdom, ki so prekoračili družbeno primerno rast in raven OD glede na rezultate dela. VPRAŠLJIVA PODLAGA ZA ZAGOTOVITEV SREDSTEV ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Družbene dejavnosti so, z aktivnim delovanjem zveze sindikatov, dosegle začrtane usmeritve v usklajevanju rasti in ravni osebnih dohodkov. To razmerje pa se je delno porušilo zaradi interventnih zakonov. Osebni dohodki v družbenih dejavnostih so, ne glede na določila DD o sprotnem trimesečnem usklajevanju, odvisni od celotnega pri- skupnih potreb oblikovala po največ enakih prispevnih (Stopnjah, kot so veljale v povprečju leta 1986, pri čemer naj bi letos zadržali raven osebnih dohodkov v družbenih dejavnostih v primerjavi z gospodarstvom, doseženo decembra lani. Zvezna resolucija pa določa, da lahko sredstva skupne porabe v letu 1987 rastejo največ do 90% rasti nominalnega ustvarjenega dohodka družbenega gospodarstva, z izjemo znanstveno-razlskovalnih dejavnosti, sredstev SPIZ in osebnih prejemkov. Na podlagi določil zvezne resolucije je bil sprejet interventni zakon o omejevanju skupne in splošne porabe v letu 1887. To je povzročilo že v pr- hodka, kot to določa interventni zakon o omejevanju skupne porabe. Zato bi kazalo, da se kot element oblikovanja sredstev dohodka in OD v družbenih dejavnostih uporabi primerljivi dohodek ter obenem oceni realnost doslej uveljavljenih kriterijev solidarnosti, ki naj se po potrebi spremertijo. SIS družbenih dejavnosti so od marca, posebej intenzivno pa maja, spreminjale prispevne stopnje (380 znižanj in 58 zvišanj). Povprečna zbirna stopnja je januarja znašala 44,59%, junija pa 43,82%. Osebni dohodki v družbenih dejavnostih pa se vselej usklajujejo z materialnimi možnostmi gospodarstva. Posebej so na seji predsedstva spregovorili o težavah, s katerimi se srečujejo družbene dejavnosti. Posebej moti razlika med zvezno in republiško resolucijo o uresničevanju družbenega plana za leto 1987. Republiška resolucija opredeljuje, da se bodo sredstva za zadovoljevanje vem trimesečju letos precejšnjo blokado sredstev družbenih dejavnosti in s tem povezane likvidnostne težave SIS. V prvem trimesečju je bila ugotovljena stopnja rasti primerljivega dohodka v gospodarstvu 130,5% in s tem okvir sredstev za skupno in splošno porabo 117,45%. Ob polletju pa je bila rast 114,4%, kar pomeni, da lahko do devetmesečnih obračunov sredstva za skupno porabo rastejo po stopnji 103%. Služba družbenega knji-govostva je za obdobje januar-junij ugotovila 14,9 milijarde dinarjev presežkov. Zavod za družbeno planiranje pa ocenjuje, da bo za obdobje januar-avgust ugotovljenih 42 milijard din presežkov (pri čemer je okoli 30 milijard delež razlike med doslej in sedaj dovoljeno stopnjo rasti). To pa pomeni, da bodo družbene dejavnosti vnaprej razpolagale z bistveno manj sredstvi kot doslej (blokiranih bo približno pol mesečnih prilivov). Dušan Šinigoj, predsednik Izvršnega sveta Slovenije, med obiskom pri kooperantu Francu Mlakarju V takih razmerah je utvara pričakovanje, da bomo uspeli zadržati raven OD izvajalcev iz lanskega decembra, saj so se razmerja poslabšala že v polletju. Ob tem Zavod SRS za družbeno planiranje ugotavlja, da izračuni primerljivega dohodka, zaradi uveljavljanja novega obračunskega sistema, niso ustrezni. Kot je vprašiljiv izračun primerljivega dohodka, je vprašljiva tudi osnova, po kateri se izračunavajo dovoljena sredstva za družbene dejavnosti. RAZMERE SE BODO ODRAZILE NA OBČNIH ZBORIH IN VOLILNIH SEJAH Pred organizacijami in organi ZSS na vseh ravneh je izredno pomembna naloga — izvedba občnih zborov in volMnth sej — po kateri bi morali okrepljeni, učinkovitejši, akcijsko enotnejši in samostojnejši utrditi ustavno vlogo ZS, odgovornosti, moč, avtoriteto in vpliv zveze sindikatov, ki so danes omajane. Na potek in vsebino občnih zborov ter sej organov in organizacij bodo prav gotovo vplivale gospodarske razmere, saj je izredno težko motivirati ljudi za družbeno akcijo, ko ljudi vse bolj skrbi za lastno usodo in za usodo svojih DO. Nezadovoljstva se izražajo tudi v protestnih ustavitvah dela, ki jih je v primerjavi z lanskim letom sicer manj, so pa zato drugačne po vsebini zahtev. Delavci ne terjajo le reševanja OD ali neinformiranosti, pač pa odpravo administriranja, družbene režije, podražitev, socialne ogroženosti ter neodgovornosti. Vse to bo 'razumljivo vplivalo na izvedbo občnih zborov. Kritika žal ne vsebuje rešitev in želje po spreminjanju razmer. V njej so znamenja obupa, apatičnosti, pasivnosti. Sindikati vse preveč razmišljajo o iniciativah drugih, kar slabi njihovo samostojnost in učinkovitost, je bilo slišati v predsedstvu. Opozorili so tudi na zaskrbljujoče pojave in zahteve po predčasnih razrešitvah v organizacijah in organih zveze sindikatov. Na sejah prevladuje odklonilno vedenje, ki pušča globoke posledice v zavesti ter slabi mobilizacijo in nadaljnje delovanje zveze sindikatov. Zato se moraito sindikati lotiti tizvedbe občnih zborov, predvsem pa nalogo opraviti pravočasno in celovito. Razprave na občnih zborih morajo pokazati, v kolikšni meri so uresničevali naloge ter za vsako vodstvo in posameznika ugotoviti njihovo uspešnost. Spodbujati morajo samokritičnost in upoštevati kritiko, ki bo prišla iz temeljnih okolij. Razprave naj pokažejo predvsem, ali so bili upoštevati ter uresničeni interesi delavcev, koliko samoiniciativna so bila vodstva ZS ter koliko so bili sploh upoštevani. V tem trenutku potrebujemo sposobne, prepričane, hrabre kadre, ki se bodo pripravljeni konfron-tirati in izpostavljati v političnem delu. NAPAČNE UKREPE JE TREBA ODPRAVITI TAKOJ Vse organizacije in organi ZSS morajo zahtevati, da v slehernem ozdu pričnejo analiizrati po- ložaj ter na podlagi ocen ukrepati tako, da bodo uresničili planske cilje. Vse leto so sindikati opozarjali predlagatelje ekonomske politike na napačne poteze, predvsem na področju ekonomskih odnosov s tujino, in na pomanjkanje protiinflacijskih ukrepov. Zato bi morali od njih zahtevati spremembe ter oceno, koliko so pogoji gospodarjenja prispevali k sedanjim slabim gospodarskim rezultatom in kako jih spremeniti, da bo start za prihodnje leto drugačen. Čimprej naj se spremeni interventni zakon na področju skupne porabe. Ohraniti moramo realno raven osebnih dohodkov, saj padanje realnega OD ali celo zastoji pri izplačevanju OD niso motiv za boljše delo in gospodarjenje. V tem trenutku je potrebna mobilizacija vseh za Izboljšanje proizvodnih rezultatov. Predlagatelji ekonomske politike morajo popraviti, kar se še popraviti da. Skrajni čas je, da upoštevajo številne konkretne predloge za spremembo deviznega sistema in da takoj, ne da bi čakali resolucijo za prihodnje leto, ponudijo program protiinflacijskih aktivnosti. Predsedstvo RS ZSS je sprejelo predloge i,z uvodnih razprav. Sklenilo je, naj organi in organizacije ZSS v vseh okoljih pri obravnavanju konkretnih razmer na področju gospodarjenja izhajajo iz že sprejetih stališč in usmeritev za delovanje sindikatov. Pri iskanju rešitev naj se zavzemajo za opirane na lastne moči, za dosledno spoštovanje samoupravnih zakonskih norm, za zmanjševanje stroškov, izboljšanje organizacije dela ter za odgovornejši in bolj ustvarjalen odnos vodilnih delavcev in strokovnjakov do predlaganih rešitev in do uresničevanja dogovorjenega. TERJAJO SPREMEMBO METODOLOGIJE ZA UGOTAVLJANJE RASTI PRIMERLJIVEGA DOHODKA Sklenilo je tudi, da je treba vztrajati pri doslednem izvajanju letošnje resolucije na vseh področjih, skladno z rezultati gospodarjenja. Zato je podprlo predlog, naj Skupščina SR Slovenije oblikuje pobudo za spremembo metodologije za ugotavljanje rasti primerljivega dohodka, ki jo je predpisala SDK Jugoslavije. Sproži naj tudi zahtevo ZIS-u, da izdela ustreznejši mehanizem za uravnavanje splošne in skupne porabe, kot je kategorija primerljivega dohodka, ter zahtevo po ustreznosti zakona o omejevanju sredstev skupne porabe in splošne porabe, ker onemogoča uresničitev določila republiške resolucije, da OD v negospodarskih dejavnostih spremljajo rast OD v gospodarstvu. Skupščina SRS in IS naj proučita in rešita vprašanje financiranja družbenih dejavnostih in sprejmeta ukrepe za izboljšanje njihove 'likvidnosti in financiranja dogovorjenih programov. Predsedstvo RS ZSS je menilo, da je nesprejemljivo, da morajo ozdi družbenih dejavnosti zaradi blokiranih sredstev na žiro računih SIS najemati kredite za izplačila OD. Povzeto po Zelenih informacijah 1 2 3 4 5 6 7 5 9 10 U 12 13 14 15 16 17 + 18 19 + 20 t 21 22 + 23 + 24 25 26 1 27 28 29 I 30 VODORAVNO: 1. zaključni del smučarskega skoka, 7 veliki ameriški komik nemega filma, ki je umrl 1. februarja 1966 v starosti 70. let (Buster, »General«), 13. poletno obuvalo, 14. ženska, ki vabi, zapeljivka, 15. posoda s pepelom umrlega, žara, 16. eno od imen nemškega lirika Rilkeja, 18. enaki črki, 19. naša strupena kača, ki razdražena rada piči, 20. slovita ameriška plesalka, ustanoviteljica nove plesne umetnosti, ki osvobaja ples tradicionalnega šablonskega kostuma in tipične baletne glasbe (Isadora, 1878—1927), 21. srednjedalmatinski otok, 22. rimska številka 55, 23. zdravniški naziv za steklino, 24. nedra, 25. meteor, izpodnebnik, 27. mesto v severni Španiji, ki je bilo v času državljanske vojne (1936—1939) središče ogorčenih borb, 29. priljubljen Molierov književni junak; prekanjen služabnik, 30. največja ameriška zvezna država (orig.). NAVPIČNO: 1. ameriški filmski igralec (Kirk, »Vikingi«), 2. opravilo, delo, 3. francoska romantična pisateljica, Chopinova prijateljica (George, 1804—1876), 4. orientalski prašek za barvanje las, 5. ameriška krataica za »vse v redu«, 6. po bibliji angel višje vrste, 7. remiju podobna igra na karte za 2 do 6 igralcev, 8. tropsko drevo, ki daje dragocen trd, temen les, 9. okoli 1800 metrov visok gorski masiv v severnem predelu Nigera (tudi Asben), 10. okrajšava za »tega leta«, 11. okras, ornament, 12. orientalska vodna pipa; dim gre po dolgi cevki tobaku, 14. ime bivšega pevca Vukova, 17. Sokratov tožilec (iz tobaku, ime bivšega pevca Vukova, 17. Sokratov tožilec (iz črk TINA), 20. španski surrealistični slikar (Salvador), 21. poljski realistični pisatelj, ki je v poljsko literaturo vnesel poljskega kmeta in reveža (Boleslavv, 1845—1912), 23. nasilna tatvina, 24. predpona, ki pomeni davno preteklost, 26. kemični znak za radij, 28. vpiši EL. ZANKE Družina Bobenčkovih je želela poglobiti in razširiti klet svoje hiše. Med izkopavanjem pa so naleteli na veliko skalo, ki je niso mogli spraviti skozi vrata ven. Ravno tako si je niso upali raztreliti z dinamitom, bila pa je tudi pretrda, da bi jo mogli s kakršnimkoli orodjem razkosati na manjše dele. Kaj so torej storili, da so se je znebili? Na drevesu je 58 vran. Mimo pride skupina lovcev, ki hkrati sprožijo in ustrelijo 28 vran. Koliko ptic še ostane na drevesu? Koliko sester mora imeti moški, da lahko med svoje sorodnike šteje tri svake? ■0jejq n; eiuj i>j ‘0>|SU9Z z mojod os o>jge| 'ouoqoi\| ‘0 ‘o|o;o|po ouosejds os J9>j ‘euoqo[\j -g ‘o|e>j,s !|![baz os JOiue>] ‘oiuef o>]!|oa os !|edo>jZ| i ujoaoBpo PTUJSKI PERUTNINAR, glasilo delovnega kolektiva In kooperantov Mesokomblnata Perutnina Ptuj, Izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Mirko Bauman, Alenka Brglez, Lojze Cajnko — predsednik, Rahela Juršlč, Olga Mikulec, Jože Reisman, Marija Širovnik — namestnik predsednika, Dušan Šprah, Jovo Tarbuk. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jovo Tarbuk. Naklada 2300 izvodov, uredništvo In uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov In fotografij ne vračamo. Glasilo Je oproščeno temeljnega prometnega davka, na podlagi mnenja Sekretariata za Informacije pri IS SR Slovenije, štev. 421-1/72, z dne 5 12. 1977. Tiska TOZD Ptujska tiskarna, Ptuj.