167. številka. Ljubljana, sredo 25. julija. X. leto, 1877. SLOVENSKI NAROD. Izhaja v«ak dan, itviomii ponedeljke in dneve po prasnicih, ter velja po po i ti preieman za avitro-oeenke delele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 g\d., aa eetrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 glu. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom te računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za oetrt leta. — Za t nje deželo toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in it •lijak« vetja iniiana cena in aioer: Za Ljubljano ca četrt leta 2 gld. 50 kr.. po polti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od eetiristopno petit-vrate «i kr., če ae oznanilo enkrat tiska. 5 kr., če ae dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj ae isvole frank miti. — Bokopiai ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". OpravniŠtvo, na katero naj ae blagovoUjo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši Telegrami »Slovenskemu Narodu". Pariz 24. julija. Frivatna poročila iz Carigrada poročajo, da je Aarifi-paša nasvetoval turškemu sultanu, naj pošlje Namik-pašo k ruskemu carju za mir pogajat se. Konferenčne evropske države so baje uže dobile naznanila, da je Namik poslan k ruskemu carju mir uglavljat. London 24. julija. Vlada je ukazala poleg dozdanjih še dve drugi ladiji za prevažanje angleške vojske pripravljene imeti. Prihodnji teden pride ukaz še za druga dva vojna oddelka, dva ka-valerijska polka, del genijske vojske, in za tren, da so na marš pripravljeni. — V spodnjej in zgornjej zbornici parlamenta je angleška vlada proglasila, da je za potrebno izpoznala, vojaško garni-zono na otoku Malti do polne moči povišati; to, rekla je, da je vse, kar je podloga raznim novinarskim poročilom. London 23. julija. „Iteuterjev bureau" poroča iz KUstendže: Polk Kozakov s šestimi kanoni je prišel semkaj. Carigrad 22. julija. Mehemet-Ali-paŠa je iz Šumle izmarširal, da se postavi proti onim Rusom, ki zdaj marširajo na Filipopelj. Kladova 22. julija. V Slatino je prišel J>. ruski kor in ima namen pri Turnu-Margu-relli preiti črez Dunav v Bolgarijo, ter proti Vidinu operirati. Cetinje 22. julija. Včeraj so naredili Turki demonstracijo in so poskušali iz Suto-rine ven v Granico prodreti, a bo bili še pred mejo nazaj vrženi. Turki so imeli 12 mrtvili, 3 Črnogorci so ranjeni. Berlin 22. julija. „Post" ima iz Du- Mu tek. Prižigalec. (Roman, v angleškem spisala Misa M. U um min h, poslovenil J.) D r u y i «1 o 1. Dvaindvajseto poglavje. (Dalje.) Trišli ste do hiše. Skozi odprte duri je Jerica lehko razločila glas gospe Grahamove, ki se je slišal iz družbine sobe na desnici. Govorila je k možu in Emiliji, ter je rekla jima ko je vstopila Jerica: „0, bilo je najstrašnejše kar sem slišala svoje žive dni! in misliti si, da Bi ti Emilija! bila na ladiji in tudi naša Izabela! Ubogo dete! po tem strahu Še nij -zopet dobilo svoje barve. In tudi Jerica Fiin-tova! Pri tej priliki pravijo, se je Jerica jako Jepo obneslu. Kje pa je deklica?" Obrnivši se, je zagledala Jerico, ki je naja poročilo, da bode Angleška 18.000 mož v Galipoli poslala. Vojska. Tedaj, kakor poroča denašnji naš telegram iz Pariza (poslan nam od „korresp.-bur.u), hote Turki v svojej velikej stiski z Rusi uže mir sklepati, predno so se še na ravnem polji v kakej velikoj bitki z Rusi merili. Nanik-paša ima k carju iti. Nij dvombe, da bode ruski batjuška, slavjanski car sprejel turškega poslanca in poslušal ga. Ali vsa neverjetnost govori za to, da miru še ne bode, temuč da se bode vojska do konca izvojevala. Rusi so pač pripravljeni mir skleniti. Ali Turčija jim mora Bolgarijo prepustiti, Hercegovino in Bosno mora oddati v boljšo avtonomno slovansko vlado. Za to se je boj začel. Da bi pa v vse to Turki privolili, ne zdi se nam še resnici podobno. Londonski zgornji telegram navešča, da se Angleži pripravljajo tudi na boj „za svoj žep.u Najbrž, da vso te angleške priprave so le demonstracije, ki imajo namen, Ruse strašiti. Angleška more, kakor smo uže dokazovali, le malo vojakov na noge postaviti. Kadar Rusi enkrat turško redno vojsko zdrobe, bode jim lehko, če bo treba, še oholost angleško uničiti. In to bi ves pošten svet rad videl, kajti Angleži so najnesramnejši mo-šenjski sebičnjaki, ki menijo, da je ves drugi svet in ves drugi človeški rod le za to na zemlji, da ga Angličan za denar odira, in da Anglež sam vso boljšo kupčijo in obrtnijo v roci ima. Turkom se ne manjka dobrih svetovalcev. Vsi njih nemški prijatelji in Magjari bratje jim živo svetujejo, naj vendar zdaj vsaj še pri Adrijanopolji zbero vse moči, kar morejo ravno stopila v sobo. Šla je k njej, ter jo poljubila jako prisrčno in odkritosrčno ; če ravno je namreč.bila gospa Grahamova malo zarobljena in priprosta, vendar nij bila brez čutstva, kadar je je prilika ravno izbudila. Jeričin vstop jo vstavil vzklike in besede, katere je občutljiva gospa izrekala deset minut ali pa še daljo. Sedaj je pomislila, da je treba odložiti klobuk in vrhnjo obleko, katera se jej je nekoliko vlačila po tleh, ker jo je bila odpela. „No!u vskliknila jo, „storila bodem pač prav, da se ravnam po devah, ter si nekoliko stepem obleko. Na pol mrtva sem od prahu. A boljo je, kakor da bi se peljala na strašnem parobrodu, kot je bil nespametno nasvetoval moj brat Klinton. Kje je Brigita ? Naj mi nese moje reči tja gori." »Vam bodem pomagala," rekla je Jerica vzemši malo potno torbico in naloživši debelo zagrinjalo, ki je ležalo na tleh, na ramo, ter in tukaj Ruse potolčejo. Svetovati je lažje, nego svet izpolnjevati. Prehod Balkana je imel za Ruse še večji moralični in politični vspeh, kakor pa vojaški. No le, da so se Turki, to slišavši v Carigradu in drugod tako prestrašili, da so vlado, vojno poveljništvo, dvor, vse preobrnili in še zdaj ne vedo, kaj bi v svojej grozniča-vosti storili — tudi njih prijatelji po Evropi so prisiljeni vzdihniti, da so Turki izgubljeni. Še magjarski listi so do tega za njih britkega izpoznanja prišli. Pošten Nemec o Slovanih. Strašno malokedaj se prigodi, da bi kakov Nemec imel pravično sodbo o nas Slovanih, Še menjkrat pa, da bi si jo upal izreči. Eden teh je znani kulturni zgodovino-pisec nemški Ilelhvald, ki je ravnokar izdal delo „ Turčija v boji z Rusijo." Nam niti pre-stor ne dopušča, da bi o tej knjigi več govorili. Samo nekatere misli naj iz nje posnamemo. Ilelhvald pravi, da oni Nemci, ki so turški prijatelji, so to samo zato ker so ruski sovražniki. Samo nevedneži morejo reči, da nij v Rusiji več kulturo nego v Turčiji. Kultura bi le pridobila če Turčija izgino. Ali ker bi pridobilo potem tudi Slovanstvo, za to se nekateri fanatično drže Turčije. Vsak dan nemški liboraleci svojo liste polnijo s Btrahovi, kateri bi za Evropo prišli, ko bi si Slavi-zem opomogel. Ti učeni gospodje pa osta-jejo pojasnila dolžni, v čem ta nevarnost od strani Slovanstva prav za prav obstaja? Jaz hočem, pravi II., dete s pravim imenom imenovati in reči, notranji uzroki te politike tiče v Instinkti vnem sovraštvu do Slovanov, kot element, ki zaje šla naravnost za gospo Grahamovo in je držala teško krilo, ki je gospej na pol viselo z ram. Na prvem odstavku stopnic je nenadoma našla Katinko, ki jo je toplo objela. Jerica je odložila svoje breme ter se je nekoliko trenotkov ljubkovala ž njo. Vrh stopnic jo našla Izabelo v spodnjem krilu z velikim vrčem v roki in jako nezadovoljnega in nevoljnega lica. Vendar je postavila vrč na tla in je prijazno pozdravila Jerico. „Veseli me, da vas vidim," rekla je, „če ravno ne morem vas pogledati brez groze in trepeta. Tako močno me spominja na strahoviti dan, ko svo bili v tako grozni nevarnosti. Kolika sreča, da sve se rešili, ko jih je toliko vtonilo! Čudila sem se zmirom, kako ste bili vi tako mirni. Ne vedela bi bila, kaj naj storim, ko bi vas ne bilo poleg, da ste mi povedali. Pa, za Boga! ne govorive o tem. Jaz komaj smem misliti na to," in potrese se in z ramami zganeta je ustavila Izabela čenja duševno vidigovati se. To je ravno tisti malostni motiv, kateri neke Nemce naganja vse francosko, romansko kot slabo proglašati samo zato ker nij germansko. Uže Jakop Filip Fallmerayer opozoruje z ostrimi besedami na razloček mej Germani in Slovani, strogo pak se varuje spuščati cinizem zasramovanja in zaničevanja nad Slovane ; to prepušča resni mož onim, ki z vsakim orožjom, bodi si poštenim ali nepoštenim, bojevati hočejo z „Moskovitovstvom." „Kadar imenuje kdo Slovana, giblje se v Nemcu jeza, sovraštvo in zavid; vsak se čuti vzbujenega, kakor nasproti sovragu, b katerem bode treba boriti se enkrat za srečo, slavo, svobodo in za največje dobrote življenja. Ta čut sovraštva je tako star, kakor zgodovina Nem-čeva. K sovraštvu nij treba druzega, nego soseščine, in enacih lastnostij in namenov, kakor jih ima sosed." Kako resnične so te besede! Mi sovražimo Slovane ker so nam podobni. In to je istina. Slovani, meni Fall-meraver, so nam tudi v mirnem času neprijetni. Njihova pridnost, rodovitnost in potrpežljivost nas jezi, in ako je druga ljudstva furor tevtonicus moril samo na bojnem polji, sledil je premaganemu Slovanu v svetišče njegove rodovine, da bi Slovansko existenco, kjer je moč, s korenino izruval." „Nemški Franki so proti Slovanom" tako piše bizan-tinsk pisač desetega stoletja, „tako ostro postopali, da so na Hrvatskem celo dojence z materinih prs trgali in psom zreti dajali." Kakor se vidi, kaže zgodovina vseh narodov grozodejstva in če imamo (Nemci) taka dejanja za s oboj, ne pristuje nam, da zmirom o ruskem barbarstvu govorimo. Zato si prizadevajo nekateri listi, razmere turških in ruskih Slovanov (in nas Ur.) v svitu preteklih časov naslikavati, te narode proglašati, da so še vedno v barbarstvu po-grezneni, kakor se bili s početkom tega stoletja, oholo prezirati velike kulturne napredke, katere so ti Slovani v zadnjih desetletjih storili. V svojej globokej nevednosti slovanskih jezikov, ne vedo (ti nemški novinarji) nič, da ima Rusija ne le lepo-znansko temuč tudi znanostno veliko literaturo, ki se vsakej drugej evropskej ravnoroduo na stran postaviti more. Prepad turške države je morda uže pred vrati, in noben Albion, nobeno Magjarstvo, ki bi rado za britanski denar svoje sinove sorodnim na pomoč poslalo, ne more katastrofo ustaviti, ki se je v več desetletjih razvija do naturne silnosti. Fallmerayerju gre visoko priznanje da je to 10 let pred videl, pred no se je za oh mnjenje Turčije krimska vojska vo-jevala, katero vojsko bode zgodovina enkrat zaznamovala kot eno največjih bedarij. Blage in kri so žrtvovali praznim sanjam, da se more Turčija kedaj izpremeniti v kulturno državo, misel, ki se opira le zopet na narodopisno nevednost. Kakor je Fallmeraver s pravim vidom iz-poznal nemožnost obstanka orijentalnih razmer, tako je prorokoval ravno tako glasno, kdo bode naslednik v osmanskem gospodstvu, ali pristavimo, kdo mora biti naslednik. Odkar je Rusija vsled poročenja Ivana Vasiljeviča Velicega z nečakinjo poslednjega krščanskega cesarja v Carigradu bizantinski dvoorel v svoj grb sprejela, naložila je svojim vladarjem dolžnost, zapadno-rimsko državo smatrati kot svojo pravo in pravično dedščino in potem ravnati. Krimska vojna je Ruse prisilila svoje plane na ugodnejše čase določiti, ali ta vojna nij nobenega rešenja orijentalnoga vprašanja prinesla. Le za 20 let — kur je kratka ped v življenji narodov — je ta vojska rešenje odložila in prepušča sedanjosti tožiti, da uže tačas nijsmo gordiški vozel presekali. Drugače se ne more rešiti, in Evropa naj bode tistemu Aleksandru hvaležna, ki se odloči na ta presek. Kako pa bode v tem boji igra izpala, ne more se z gotovostjo prorokovati. Oa-mani, ki vedo, da jim gre za njih gospodstvo v Evropi, bodo se borili z onim levjim pogumom, ki je najsijajnejša krepost turkov-skih plemen. Ali vsi vojaški vspohi Osmanov morejo vendar le smrtno bolezen države podaljšati. Rusija pa, ko bi v zdanjem boji ne ostala zmagovalna, bode se samo zopet zbirala in moči krepila in svoje namere na kasnejše čase odložila, tako dolgo, da bode koncem svoj cilj dosegla. Nihče v Evropi pa nema interesa, da je ta gnojna rana v mesu evropskem. Naj se izreže, ker kuži še druge dele. Diplomaciji se morda še enkrat posreči, neizbežne dogodke še enkrat ustaviti — na kako dolgo? Nemogoče je, ogniti se „gnjilomu" miru, pa sedanje zemeljske razmere v Turčiji ohraniti. Dokler nij orijentalno vprašanje do konca rešeno, nij mogoče nič druzega kot gnjil mir. Če vzdigaena pest carjeva zdaj Turku na tilnik pada, je to dobrota za omikani svet* ki se bode potlej zopet mogel k mirovnemu delu povrniti. . Opravičeni so Rusi popolnem tako delati. (Konec prih.) Politični razgled. MotrtanJ* dežele. V Ljubljani 24. julija. „Čakajmo" pravijo še vedno naši ofici-jozi in mi čakamo in gledamo veliki boj na jugu, domače zadeve mirujejo, pa tudi ne za« nimajo. Iz i***tjskoff*w si daje magjarski list „ Nem zeti Hirlap" tri telegrame poslati in vse resno natisne, — da je avstrijska vojska v Galiciji rusko mejo prestopila, da je vsled tega neizmerno veselje mej Poljaki, revolucija itd. Magjari nor6 ali se jim pa vsaj sanja, Tnanje držftve. Unski listi vedno z nezaupnim očesom gledajo na angličansko politiko, in Če dalje bolj izpoznavajo, da je Anglež sovražnik Slovana, katerega bode treba še pomiriti. Videti je, da se Rusija na vse slučaje uže zdaj pripravlja. Iz tšeiffmdn se piše, da bo tam živeči Čehi slovesno praznovali spomin Jana Husa. To praznovanje se je naredilo tako, da je bila slavjanska manifestacija. Poslali so knezu Milanu adreso, isto tako Aksakovu in Riegru. Še le zdaj je zračunjeno, koliko so na JFt'#vfteo«lrefM naredili Nemci v zadnjej vojski škode. Nič meni nego 887 miliionov frankov! Tako so ti Nemci delali na Francoskem in zdaj si upajo na ruske kozake vpiti, če Turkov po Bulgariji ne božajo. Domače stvari. — (Kranjski deželni zbor.) Govori se, da naši nemškutatji silijo in prosijo, naj bi se deželni zbor uže prihodnji mesec sešel, ker bi nekateri silno radi brž deželni odborniki postali. — (Konfiskacije.) Zadnja uradna „L. Ztg.u prinaša potrjila konfiskacije »Slovenskega Naroda" in „Slovenca". Oba lista sta se po tem „izpoznanji" pregrešila bila zoper §. 302. — (Iz Dunaja) se nam piše: Zopet sta dobila dva Slovenca akademicno dostojanstvo. Danes jo postal g. Fr. Detelja doktor modroslovja in Jakob Kavčič doktor prava. svojo besedo, ter je rekla nekoliko Čmerno Katinki: „Mislila sem, da bodeš ukazala prinesti vrč vode." Katinka je bila na klicanje svoje tete tekla k njej v sobo, ter jej neBla malo torbico, ki jo je Jerica odložila na stopnicah. Vsa zasopljena se je vrnila rekoč: „Pozvonila sem dvakrat, ali še nikdo nij prišel?" »Ne!" odvrnila je Izabela, „in rada bi si, ko bi bilo mogoče umila obraz in poravnala lase, predno gremo čaj pit." »Dajte mi vrč," rekla je Jerica, „jaz ravno grem tja doli, ter vam čem Jovanko poslati z vodo som gori." »Hvala vam," rekla je Izabela precej tiho, Katinka pa je vzkliknila: „Ne, Jerica! ne, bodem uže sama šla." A prepozno je bilo j Jerica je bila uže odtekla. Jerica je našla gospo Ellisovo, katera je imela mnogo opraviti, ter je bila v veliki zadregi. „Mislite si Bamo, rekla je zbegana oskrbnica, „priđe jih kar pet glav in ne naznanijo nikomur nič. V hiši nemam ničesar k čaju, ne koščeka potice, ne koščeka mrzlega pleča. In se ve da so vsi lačni po dolgem potu ter bodo radi imeli kaj dobrega." „0, gospa Ellisova! če so zelo lačni, jedo lehko suho meso in mehek kruh; če mi daste ključe, grem po vkuhano sadje in po srebrno pripravo, ter pripravim mizo." Ta večer nij bilo nič Jerici pretežko, česar koli se je dotaknila, vse se je dobro izvršilo. Jovnnka se je od nje navzela ter je bila čudovito pridna. Ko je gospa Ellisova ogledala dobro in obilo napravljeno mizo, našla vse v najlepšem redu, pogledala srečni de-vojki v bliščeče oči ter opazila njena goreča lica in njeno srečno smehljanje, vskliknila je v svojej nevednosti: »Za milost božjo, Jerica! mislila bi skoro, da se vi veselite iz celega srca, da zopet vidite to družbo!" Manjkalo je le malo minut do večerje; Jerica je šla po čiste rutice v omaro v sobi za porcelanino, kar je skozi duri pokukala Katinka Rajeva ter je na zadnje peljala tje noter majheno deklico v črni obleki. S prva se je smehljala; ko pa je hotela govoriti, za* jokala se je in objemši Jerico jej je pošeptala na uho: „<) Jerica! tako srečna sem! prišla sem vam to povedat!" »Srečni?" odvrnila je Jerica: „po takem se ne smete jokati." Potem se je smehljala Katinka, na to se zopet jokala, in potem se jo še enkrat smehljala. Mej tem jej je povedala, da je zaročena — da je uže teden dnij zaročena z najboljšim možem na svetu — in da je otrok, ki ga drži z roko, njegova sirota sestranka, katero je pohčeril. »In mislite si le," nadaljevala je, „za vse to se imam vam zahvaliti !K »Meni?" rekla je začudena Jerica. „l)a; bila sem namreč tako neti mer na in — („Matica Slovenska*) ima v pone-deljeljek 30. julija t. 1. ob 5. uri popoldne v .Matičini hiSi na Bregu odborovo sejo. Dnevni red: 1. Bere se zapisnik 39. odbor. seje. 2. i Poročilo tajnikovo (o časopisu Matice Sloven-Bke, o poslanih rokopisih i. t. d.) 3. »Poročilo odseka za izdavanje knjig. 4. Poročilo gospodarskega odseka. 5. Razprave raznih Matičnih zadev. — (Iz Gradca) se nam piše, da je bilo letos zopet sedem Slovencev na univerzi aprobiranih za gimnazijo. — Naš rojak vse-učiliščni profesor dr. Krek je za prihodnje leto izvoljen za univerznega dekana filosofične fakulte. — (Z Dunaja) se piše „Slov.H: Na dunajskem vseučilišču sta bivši teden dva slovenska bogoslovca napravila svoje zadnje te-ologičke izpite, in sicer jeden z odličnim, drugi pa jako dobrim vspehom. Jeden bogoslovec je redovnik korarskega samostana v Klošterneu-t)urg-u gospod Adalbert Peterlin. Šolal se je na celjskej gimnaziji. Drugi slovenski bogoslovec je redovnik minoritskega samostana g. Stanislav Prus. Doma je iz Metlike. — (Štirirazredna ljudska šola v Kranj i) je imela, kakor vidimo iz slovenskega tiskanega poročila, letos 203 dečke, 158 deklic v uku. Pred poročilom je tiskana dobra razprava učitelja Bizlaja : „ Oblikoslovje in risanje v vsakdanjem življenji." — (Iz Kamnika) se nam piše 22. jul.: Pretečeno soboto zvečer pride mlad, Črno oblečen mož s cesarsko kapico na glavi k našemu poštarju in ob jednem telegrafistu, ter se mu predstavi za telegrafijskega o tinjala iz Trsta, ki pride telegraf revidirat. Ko je vse, kar k telegrafu spada, pregledal, začne telegrafirati, kakor ko bi linijo skušal. G. Debevec ne na-dejaje se hudega mu vse to pripusti. Ko je »oficijal" vse pregledal, vzame soboj poštnega hlapca, ter gresta proti Ljubljani gledat, ali so drati dobro napeljani. Blizu Duplice je bil lavno en steber podrt in drati so bili padli tako nizko, da jih je bilo skoraj z roko doseči. Zvezal je drat Ljubljanski in Kranjski skupaj in na ta način linijo zmotil. V nedeljo zjutraj se odpelje z Debevčevo pošto v Ljubljano, poprej ko si je še kosilo pri g. Frbh-lichu naročil. Po noči se je g. Debevcu sanjalo, da ga je hotel ta „otićijal" za veliko OBlepariti. Zjutraj pogleda, kaj je isti telegrafi ral. Ali kaj vidi! »Oficijal" si je telegrafično 200 gold. na ime Drenik nakazal. Kaj je neumna ter sem ljubila ljudi, ki nij so bili vredni moje ljubezni, in se tudi nijsem dosta menila za blagostanje drugih. Ko bi me vi ne bili učili biti boljše, kot sem bila in ko bi mi vi ne bili dajali dobrega izgleda, katerega sem poslej zmerom skušala posnemati, ne bil bi zmislil se na me, nikdar me pogledal, še manj pa bi me bil ljubil in se nadejal, da bi bila maj h eni Graciji dobra mati," in ljube/njivo se je zrla na otroka, ki se je radosten pritiskal k njej. »Jerica! Zaročenec moj je duhovnik in jako dober. Mislite si le. tako otročje bitje kot sem jaz, žena duhovnika!" Pričakovano BOČutje Katinki nij bilo odrečeno. Jerica jej je zagotovljala s solznimi očmi, da se presrčno veseli njenega veselja. Katinka se je veselila slučajne dogodbe. Jerica je opazila, da je otrok se jako srečno Bprememl; bil je boljšega lica in okusnejše oblečen; prepričala se je, da je bilo malički manjkalo ženskega nadzorstva in da je mladi storiti, ker je telegrafska zveza pretrgana.. Odpelje se hitro v Ljubljano, pa denar je bil uže izplačan. Naznani se policiji, ki je „olici-jalau iskala in ga tudi našla v Mariboru, kamor se je bil b hitrim vlakom odpeljal. — (Dopis o novomeškej volitvi), prav zanimiv, smo ravno kar dobili in ga priobčimo jutri. Kar je tacega, da nam po izkustvu g. državni pravdnik ne privoli natisniti, izročimo kateremu slovenskemu poslancu, da bode pri verifikacijah v zboru povedal in potem bomo smeli in mogli popis dopolniti. Tacega je pa povsod mnogo bilo. — (Strela udarila) je 15. t. m. v kozolec pri Žuženberku in ga do tal požgala. Bil je last grajščine Auerspergove. Škode je bilo 650 gld. — (Nesreče.) Piše se nam: dne 15. julija o pol 2. uri v jutro je potolkla toča Gradinje v Istri. — a 17. julija prve polnoči bilo je tukai ukradeno 320 gld. kmetu N. — Tatje bo skoz okno prišli v spalnico — odnesli skrinjo v malo od hiše oddaljeni prepad, jo odprli ter si plačali nočno črno dnino; — a gospodar je pod milim nebom zadaj hiše sladko spaval; zdaj pa neki tužno Žuhke solze roni! — (O koncertu Franje Krežme) in njegove sestre Ane dne 20. julija v čitalnici ljubljanskej smo dobili od druzega strokovnjaka tudi sledečo kritiko: Po celem mu-zikalnem svetu slavnoznani Franjo Krežma razveselil nas je s koncertom, katerega je dal s svojo sestrico Ano dne 20. julija t. 1. v čital-ničnej dvorani. Program je bil zares mnogovrsten in skozi in skozi zanimiv, vršile so se kompozicije slovanskih skladateljev : Rubinstein, \Veniawski, Krežma, Tovačowsky, Zajec, nemških : Raff in Bruch, Francoza Vieuxtemps in ogerskega umetnika Liszta. Čitalnični pevski zbor je pričel koncert z lepim Tovačovskijev ira zborom „na gorah", to da ta večer je občinstvo vso pozornost koncentriralo na mladega konce rtan ta in težko pričakovalo kedaj se bo prikazal, imeli so torej pevci težko stanje. Ko se prikaže vrli dečko Krežm a vlepem slovanskem kostumu se svojo nježno sestrico, pozdravilo ga je občinstvo z gromovitim ploškom in živioklicem, ko pa je začel svirati in izlivati čarobne glasove po dvorani, vladala je taka tihota, da se je vsak glasek čul. Kot uvod je igral RatVovo kavatino, v katerej se je kot igralec liričnih skladeb vrlo pokazal, za to je igral Weniawskijevo „polonaise brillante", ka- duhovnik jako modro izbral svojo nevesto. — Katinka bi bila rada Jerici popisala svojega ljubimca, a poklicali so jih k čaju in odložiti je morala to poročilo za drugo priliko. Prijazna govorilnica gospod Grahamova se nikdar nij videla tako prijazna kot ta večer. Vreme jo bilo toplo, a majhen ogenj pod-neten zarad gospoda Klintona, nij preveč ogreval sobane. Mlade ljudi je vendar pregnal v oddaljen kot, blizu love so pa sedeli gospa Grahamova in Emilija, gospod Kliuton in gospod Graham, ta dva na naslanjačih, oni dve pa na sofi. Tako je gospod Graham nemoten se lehko pogovarjal s svojim gostom o nekej imenitnej zadevi, njegova zgovorna žena pa je kratkočasila sebe in Emilijo ter jej popisovala svoje potovanje. Na mizi v najbolj oddaljenem kotu sobane je bila velika pisemnica bakrorezov, ki jih je pred kratkem kupil gospod Graham ter prinesel domov; kazali bo lepe uglede iz tera zahteva veliko tehnično izurjenost, toda naš mladi hrvatski »guslar' je vse težave s tako lahkostjo in v istini brilantno izpeljal, da se mu nijsmo mogli dosti čuditi. Ko je nehal, zadonela Je burna pohvala in mogel se je trikrat zahvaliti, kar se je po vsaki igri ponovilo. Gospodična Anica Krežma se nam je pokazala v dveh partijah kot izurjena igralka na glasoviru; igrala je namreč sama: Rtibin-steinovo „romanco", Schuman-Lisztovo „pesen ljubezni", Paganini-Lisztovo: „etude de con-cert" in Itubinsteinov „valse caracteristtque". Spoznali smo v njej lep muzikaličen talent, kateri jej zamore pomagati, ako se še pridno nadalje uči, da si pridobi slavno ime; posebno odlikovala se je v igri Lisztove: „etude de concert" in Rubinsteinovega „valse caracteri-stique", tu je pokazala svojo tehnično izurjenost in zares lepo nadarjenost, kar nas je pa še bolj veselilo pri njej, jo bilo spretno in modestno spremljevanjo bratove igro. V Maks Bruhovem koncertu je Franjo Krežma zraven čiste tehnične izurjenosti pokazal tudi, da razumi, kaj da hoče skladatelj v glasovih povedati, ter je vedel interpretirati lepe misli te kompozicije v Vieuxtempsovi „Norma-fantaziji", katero jo igral na G-struni. Elektriziral je poslušalstvo, ki nij vajeno tacih umetnih produkcij v taki popolnosti, kakor se je v tem koncertu slišalo ; mojster Krežma nas je obsul s pravim dežjem miloglasečih kromatičnih tokov in glasovi flažoleta so se čuli, kakor sladko ptičje petje, najtežje dvojemke (DoppelgrirT) premagal je s čudovito natančnostjo in lehkoto. Pevci, ki so se navduševali o Krežmovi igri, nastopili so zopet oder in Zajcev zbor »vočer na Savi" prav efektno zapeli. Kaj veselo je bilo občinstvo, ko je nastopil naš Josip Nolli na oder, pozdravili smo ga srčno, zapel je kon-certantom na ljubo veliko arijo iz Verdiove opere „un ballo in masehera", zapazili smo radostno, kako lepo napreduje, njegov glas je oglajen in modulacija je boljša, kakor smo jo bili vajeni prej pri njemu slišati, sploh ponosni smo bili nanj ko smo ga čuli in upamo, da bode kmalu dovršenost dosegel, v katero svrho je odmenjen v Milan odpotovati, da dopolni tam svoje pevske studije. Franjo Krežma je končno svojo skladbo, romanco „mon reve" (moje sanje) in Wieniawskijev »souvenir de Moscou" (spomin na Moskvo) igral. V prvej nas je iznenadit kot liričen komponist, v katerej stroki se uže prav domač čuti, v drugej pa je motiv ruske pesni »sarafan" v raznih variacijah iz- Evrope. Jerica in Katinka sta jih pazljivo pregledovali, majhena Gracija, sedeča Katinki v naročji, in pa Francika, ki je glodala Jerici črez ramo, ste radovedni poslušali pojasnila mladih gospej. Sedaj pa sedaj se je Izabela, edina nemirna osoba brez dela v sobani, naslonila na mizo, da je pogledala podobo, kakega njej znanega kraja, ter je vskliknila: »Katinka! tu je prodajalnica, v katerej sem kupila svoje krilo iz modre svilenine!" ali: „Katinka ! tu jo slap, katerega smo obiskali z ruskimi častniki!" Ko so je družba tako kratkočasila, odprle so se duri in nenapovedana vstopita gospod Amory in Viljem Sullivan. Ko bi bil prišel eden sam, večina zbrane družbe bi ga bila začudena gledala. Ker sta pa prišla skup in kot se je videlo jako dobro razumevala se mej soboj, kazali so razen otrok vsi obrazi največe začudenje. (Daljo prih.) delan in Krežma je imel priliko pokazati izurjenost v mnogobrojnih težavnih pasažah (preskokih), katere ai zamore izmisliti pač le tako imenitni godec, kakor je Wieniawski, katerega kompozicije žalibog v našem mestu premalo poznamo, prezirajo se deloma, ker jih je težko igrati, deloma ga pa nekateri ignorirajo, ker je Slovan. — Ta koncert je imel tedaj dvojno važnost, prvič ker se je produ-ciral imenitni slovanski umetnik Krežma, drugič pa, da nam je ta prednašal krasne slovan-fike skladbe, na kar zna celi slovanski rod ponosen biti. Občinstvo je bilo celi večer jako animirano, celo noč bi bili radi poslušali, akoravno je huda vročina v napolnjenej dvorani neprijetno dela, vsak je zapustil koncert se željo, da bi se nam kmalu zopet kaj enacega v domačem društvu podalo. Narodna društva naj bi vsaj enkrat na leto skrbela, da se privabi kak slovansk umetnik v Ljubljano, ter da napravi v čitalnici koncert, s tem se pokaže občinstvu, da tudi Slovani štejemo mnogo svojih s loveć i h muzikov, posebno pa bi vplivalo to na našo mladino, da se bolje poprime nauka o glasbi. Franji Krežmi in njegovoj dragi sestrici Ani pa izrekamo Še na temu mestu našo presrčno zahvalo, da sta nam napravila tako prijeten, nepozabljiv večer in želimo jima v slovo, da oddaljena od svojih rojakov po širocem svetu vstrajno zastopata slovansko umetnost ter da si pridobita zraven novih naukov tudi zmirom rastočo slavo, kar jima želi vsak pošten Slovan. Živila mlada umetnika, I3og Vaju ohrani še inno-gaja leta na čast naroda in domovine! I,o torij no srečke. Na Dunaj i 21. julija: 52. 85. 53. 29. 5. V Gradci 21. julija: 72. 24. 28. 33. 9. Razne vesti. * (Zadnja skrb samomor ca.) 20. t. m. je nek človek na Dunaji sam v vodo skočil in smrt storil v Dunavu, izginivši brez sledu v valovih. V pismu, ki ga je zapustil samomorec svojej sestri, prosi on njo lepo, naj ne je več rib iz dunajske vode, ker je verjetno, da bodo ribe jele njegovo telo. „ln tako, ljuba sestra (konča pismo) moglo bi se na zadnje zgoditi, da bi vi o božiči mislili, da ribo jeste, pa bijeli svojega ljubljenega brata." * (Mnogo pisem) dobiva gotovo francoske republike predsednik; vsak dan mu dojde po čez okolo 700 pisem, prošenj, pritožb, o h te vanj, zmerjanj, itd. Nij mogoče, da bi vse bral. Umrli v Jjut»lJtalil od 17. do 19. julija: Josipina pl. Kuss, hči oficijala dež. sodnije, 11 dni stara, na IJradockijovein predmestji št. 14, za slabiču. — Janez Tome, krčmarjev sin, 19 mes. star, v Lingarjevej ulici št. 275, za inrtvudom. — Mouika Beichl, ubožica, DO 1. stara, v oskrbovalnici, na Karlovoj cesti št D., za oBtarelostjo. — Ana Novak, otrok bukvoveza, star 1 min., za silu krščen, na Poljanah št. 19, za mrtvudonj. — tiospa Angela Gregorec, soproga kontrolorja c. kr. kaznilnico, 36 1., na gradu št. 57, za jetiko. — Noža Zdešar, 83 1., stara, v civilnej bolnici, za pljučnico. — Jakob Princ, delavec, 40 1. star, v bolnici, zu vnetjem tro-buŠnico. — Ntža llufer, žena pleharja41 1., stara v bolnici, za zalitjeui srca. Dunajska borza 24. julija. (Izvirno telegrafično porodilo.) Enotni drž. dolg t bankovcih . 62 gld. 70 kr. Knot.ni drž. doig v srebru 67 n 65 „ Zlata renta.......75 „ — „ 1860 drž. posojilu.....114 „ — „ Akcije narodne banke 796 „ —- „ Krediine akcijo .... 155 »60 „ London 124 „ if> „ Napol. ...... 9 . 89 „ C. k. cekini...... 5 „ 92 Srebro......109 , - „ Državne mark« .... 60 „ 95 „ 'JTiiJcI. 23. julija: Pri Slonu: BaBaduna iz Reke. — Obersteiner iz Gradca. — Derbič iz Kranja. — Kržišek iz Trsta. — Kuldi iz Trebiža. — Kanic iz Dunaja. — Thaler iz Kuj a na. — JVViuter iz Dunaja. — Aichholzcr iz Pariza. — dr. Sust iz Trsta. — Sterlo iz Kcke. — Lengvl iz Kanižo. — Dragovina iz Trsta. Pri Mulići: Langoll'iz Kočevja. — Ferjan iz Celja. — Soholo iz Gorenjskega. — Andrich iz Trsta. — Koseimvoig iz Dunaja. — Viola iz Gradca. — Likon iz Dunaja. — Alinibeck iz Linca. — Fa-tur iz Reke. — Pollak iz Trsta. — ,GUlck iz Dunaja. — Zelon iz Gradca. Pri Zamorci t Waycik iz Dunaja. — Braune iz Snoperka. — Senger, Kletzki iz Trata. — Venuti iz Gorice. Od začetka prihodnjega leta so Učiteljske službe za podeliti: 1. Na štirirazrednej ljudskej šoli v Krškem a) služba z letno plačo 500 gold. b) služba z letno plačo 450 gold.; 2. na trirazrednej ljudskej šoli v Kadeča li služba z letno plačo 400 gold.; 3. na trirazrednej ljudskej šoli v UIo-ltroiiogu služba z letno plačo 450 gold.; 4. na trirazrednej ljudskej šoli v Šentjerneju služba z letno plačo 400 gold,; 5. na dvarazrednej ljudskej šoli v Čatežu služba z letno plačo 500 gold.; in G. na dvarazrednej ljudskej šoli na Itaki služba z letno plačo 500 gold. Čas za vložbo prošenj ju do 20. avgustu 1*77. Prošnje naj se izročajo pri dotičnem krajnom šolskem svetu. Prošnje tistih učiteljev, ki so uže v službi, naj se pa izročajo po predstavljenoj okrajnej Solskej oblasti. Tudi se bo pri teh službah na učiteljice oziralo. Če bi se gori omenjene službe v tukajšnjem šolskem okraji pristavljenim učiteljem podelile, je v prošnji omeniti, če se tudi za te izpraznjene službe prosi. Od c. kr. okrajnega šolskega svetu v Krčke m, dne 16. julija 1877. (194—2) Schlinivetter* predsednik. Oglas. Od strane poglavarstva občine Vi v o dina stavlja se do znanja, da če se dana 13. kolovoza 1*77 godišnji marvinski sajam u V i v o d i n a kod med je slovenske obdržavati. Na ovaj sam može svako svoju marvu providjenu propisanom marvinskom putnicom dognati. (191—8) Poglavarstvo občine Vivodina, dne IG. srpnja 1877. Slavoljub Iiaškav, Luka Rendulič, načelnik. bilježnik. (190—3) Med. in CMrnrg. dr. L. Jenko, c. k. iizilviis, zdravnik za oči i. t. d., ordinira na mestnem trga št. 21 (v Petričičevi Lisi), od 9. do 11'/, uro dupoluduo. 8 gld. obleka iz ruskega platna, 11 „ platnena obleka, 13 „ Liister-obleka, Rujavi in crni LtLster-Sackos od 4 gld. do 9 gld.. Posebnosti v otročjih oblekah od 2 gold. 50 kr. do 10 gld, pri M. Neumann-u, J T Ljubljani, v Lukmanovej hiši. ^ ■■ Vnnaiiin n m rušila mi tnoti OOŠtllCl _ Zunanja naročila so proti poštnemu povzetju redno izvišujejo in so ono brez ugovora zamenja, kar bi no dopadalo. (170—8) Naznanilo. Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da po želji več prijateljev bo osnoval privatno šolo za glasovir, gosli in petje po najnovejši metodi. Šola bo za odraščene in otroke. Natančnejšo se izve pri podpisanem na Marije Terezije cesti, št. 5 v II. nadstropji, vsak dan od 10. do 12. ure> dopoludne. Slavnemu občinstvu se priporoča tudi /.a poduk po hišah. Z najvećim spoštovanjem (174—0) Anton JNtockf* Knjiga, CA ..f.'««.. doživela, vendar ne poki je W Ud.WlbUV trebujo nikakega priporočanja, to jo pač najlepši dokaz, kako je dubra. Za bolnike, ki so hočejo le izvrstnega 2dravljenja za pridobljenje svojega zdravja posluževati, je taka knjiga dvojne vrednosti in jamči zato, da se ne misli z novimi zdravili na njegovem telosu eksperimentirati, kakor so to večkrat zgodi. — Od imenitne, 600 strani veliko knjigo: „I)r. Airv's Naturheilniethode" je izšol uže 60. natis. Tisoč jn tisoč so ima zahvaliu za svoje zdravje načinu zdravljenja, kije v tej knjigi popisan ; o tem pričajo mnogobrojna, zraven tiskana spričevala. Nihčo naj dakle ne zamudi, kupiti si to izvrstno, popularno-medicinsko delo, ki stane HO kr. a. v., prav kmalu v bližnji knjigarni, ali pa naj si jo pruti vposlanju 12 pism. mark po 5 kr. da poslati od Richter's Verlags-Anstalt in Leipzig, katera poprej, ako se to zahtova, pošlje 100 strani dolg iztisok iz nje franko, v pregled. (330—17) Ravnokar jo v „Narodnoj tiskarni" v Ljubljani izšlo in se dobiva: VIH. zvezek »Listki": Pomladanski valovi. Roman, spisal I. Turgenjev, poslovenil dr. H. Samec. 8° 17 pol. Cena «U kr. Slovenske knjige. V „narodnoj tiskarni" se dobd, in morejo-tudi po poštnem povzetji naročiti najnovejše slovenske knjige: 1. „Doktor Zoher'*, originalen elov vensk roman od J. Jurčiča. Cena 60 kr. 2. „Kalifornske povesti" od Bret Harte-a. Cena 50 kr. 3. „Tugomer", tragedija v 5. dejanjih. Spisal J. Jurčič. Cena 60 kr. 4. „Na Žerinjah", izviren roman. Spisal Janko Krsnfk. Cena 60 kr. 5. „Župnik TVakefleldski**p. Spisal Oliver Goldsmith. Iz angleščine poslovenil Janez Jesenko. Cena 1 gld. 6. „Mej dvema atoloma," izviren roman. Spisal J. Jurčič. Cena 50 kr. Slovenske lepoznanske knjige. V založbi „Narodne tiskarne" v Ljubljani bo izšle in se morejo dobiti sledeče slovensko knjige: -A— lESorao-ani In povesti: 1. Eraiem Tatcubuli. Izvirna povest, spisal J. Jurčič, velja......50 kr. 2. Bfela Holdenis. Roman, francoski spisal Viktor Cfierbuliez, p oslu vrnil Davorin Hostnik 50 kn. 3. Kautorčica. Roman s pogorskega zakotja. Češki spisala Karlina Svttla; poslovenil Franjo Tomšič. velja........50 kr. 4. I»rvi poljub. Novela, spiBal J. Skale c. — Na erui 'dulji. Novela, spis. J. Skalec, velja 25 kr. 5. Kazen. Novela, francoski spisal 11. liivičre, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev iu država v Ameriki. Francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin llostnik, velja ... 25 kr. -B. Ijistl^I v zvezkih: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, Bp. dr. Ribič. — Zivotopisje, sp. Itajč Bož. — Prešern, 1'rešerin ali 1'reširen, sp. Wr, Levstik. — Telečja pečenka, novela^ sp. J. Jurčič. — N. Machiavelli, sp. dr. Ribič. — Pisma iz Rusije, sp. dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, Bp. dr. J. Vosnjak. — Oga\ a bode ? Novelica, sp. J. Ogrinec. Velja .... 25 kr. IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. Paulus. — IMa.sc. Novela. Ruski spisal N. V. Gogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesnij. Spisal prof. dr. Krek. Velja 25 kr. Kdor hoče katero koli teli knjig dobiti, naj piše „Narodnej tiskarni" in jih dobi po poštnem povzetju Vso skup se dajo za znižano ceno 2 gold. lzdatelj in urednik Josip Jurčič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne."