PRIMORSKI DNEVNIK . Cena 40 lir Leto XX. St. 247 (5930) TRST, petek 30. oktobra 1964 DELEGATI KPI SO VČERAJ ZAČELI RAZGOVORE V MOSKVI Dolgo pismo CK KP Sovjetske zveze aktivistom s številnimi obtožbami proti Nikiti Hruščovu Sporočilo o razgovorih z delegacijo KP Francije - Mikojan je poudaril prijateljstvo z Indijo in dejal, da mora Kitajska menjati svoje stališče Čuenlaj: «Padec Hruščova je dobra stvar» - Zagotovilo Kosigina Johnsonu ^tOSKVA, 29. — Ob zaključku razgovorov delegacije fran-JP^Ke komunistične stranke z delegacijo sovjetske komunistič stranke bodo objavili jutri v Moskvi in v Parizu uradno nia*00^0 0 raz§ovorih. Sporoči lo pravi, da se obe stranki stri-.J8™ o potrebi nadaljevanja naporov za sklicanje mednarod-konference komunističnih in delavskih strank. ^Poročilo našteva imena ude- cžencev pri razgovorih (za rancosko komunistično stran-p? G- Marchais, R. Leroy, J. vnambaz; za sovjetsko komu- ov. ™stično stranko L Brežnjev, j poročilo ne omenja ne- kro'h sprememb v Moskvi. V . °gih francoske delegacije pa se en,,2v?,c*elo> da so o tem obširno suvonli in rja so francoski dele- „ - in da so francoski dele- P°jasn*r ov°ljni z razgovori in s nf!8”! francoske delegacije so se ij; kratko sestali tudi s člani ita-delegacije in so danes lu^°»e zapustili Moskvo. Kma-začJ8tem so italijanski delegati skn i razgovore z delegati sovjet-p "omunistične stranke, v 8dp^redsednik sovjetske vlade Konstantin R„Hni»„ Vi i. na nSlantin Rudnjev, ki je sedaj da “čeS«-X,BrU.Sl-j-U-’ V iZ,jaJ,aj iavn ' Hruščov hoče, bo lahko ie gov°ril o okoliščinah svo- JeK ostavke.. Kakor poroča Ansa, je centralni danes Va .«*«» z odstavitvijo Hruščo- ^ so od včeraj tri važne novi-ul,1:.sporočilo o razgovorih deti ri?iJe Francije v Moskvi s predstavniki KP SZ, v katerem Sp -"--»iiu ni nz, v k a ir ir m st-. Poudarja, da se obe stranki daporo * ° potreb* nadaljevanja De if°v 13 sklicanje mednarod-rtplo konference komunističnih in cofkih strank; v krogih fran- OOslt« j ; v arugui trati- lo , delegacije pa se je zvede- * U«i Krt fro ntmrlj i >1 nltiiriti v r-’ ua so francoski delegati z _^*sOy°ri in pojasnili zadovoljni. . Hkrati so člani KPI začeli ^govore z delegati KP SZ. — ^■"•‘kojan je izjavil, da bi mo-stolu- tajska spremeniti svoje nrii„. ' da bi sc lahko povrnili Kili 'Oljski odnosi, kakršni so |„ Preteklosti med Pekingom ngo iB,"*us,tvo. Indijski ministrici za ijl^acije Indiri Gandi pa je lnuin uanut pa je tel? - ’ da se bo politika prija- JStVft S/ nnHnlipvala kf*r «to bil« ni '\:Ya SZ nadaljevala, ker «to v' bila politika Hruščova tem- e® politik op® , politika sovjetske vlade in J*rttje.» _ 3. zahodni are V" — a. Zahodne tiskovne vnri?,c ^ *° objavile vsebino na-ohe iCK KP sz aktivistom za j.~r**loiltev vzrokov odstranitve »va= ti vzroki i ha«V”'*, 41 vzruttt so predvsem tu?48^e’ ki jih je zagrešil: v kme-■ **vu, pri reorganizaciji stran- ke V gradbeništvu, v nepotreb- vmešavanju v kulturna vpra-zunanji politiki, ker . je kat Kuhi na razpolago izstrelke, ke»fre, J* moral umakniti, dalje, di bi smel dati kredita vla- ui /AD -j,,._____ti m_______i„ ker^t^K In odlikovati Naserja, i,J le dal znano neprevidno iz-•l-i® o novem orožju SZ japon-. 'm socialistom; delal je napa-(I-. v odnosih s socialističnimi d.* ul ________ .f*»vami, spor s Kitajsko pa je JPfavil v tako stanje, da je za v ***** tega vprašanja nastal boden položaj. bt**ižho„rl zanimiva je tudi Izjava pred- kl^j^ka kitajske vlade čuenlaja, iiot Poudaril, da je .padec Hrii-Hip * dobra stvar. In izrazil upa-hltl’ da se bodo kitajsko-sovjet- Uj. odnosi izboljšali. Podpredsed- j” IflViaial.. _.l 1 _ na 1* l.uv_i!*t®ke vlade Budnjey pa ŠČOv * Bruslju, da bo Hru- ▼ urusiju, U* MU *** *• »ovn.ii bo hotel, lahko Javno *t*vke» ° “koliščlnah svoje o- Mio pričakovati so pro-stični gospodarski ukre-ha j?.v® britanske vlade naleteli »ostinli odpor zahodnoevropske v«iKi wke skupnosti, katere iz-*bhenl °dbor je včeraj izrazil Ha«i 'J*, da se morajo tl ukrepi t d^akniti, ker bodo s nji- ‘'•KOVIlUlb; dn.X.linil,l Ualilr« ftHtaJJ?vinski družabniki VeUke Viln^H* hudo oškodovani. Pra- vUo j hudo oškodovani. Praha ..da bodo ti ukrepi vplivali bodn^ ®dst- celotnega izvoza za- ^®Brita°ijSke skupn08** 1 ttcll ®°Uvlj, so že nekaj dni ne-aponalu P^dvčerajšnjlm je med tf n.*"* med rudarji In študenti l,*m.strani s policijo na dru-Jev, ,1,1 življenje več rudar-*Hie2?d včerajšnjimi spopadi pa »teh oziroma — po drugih ve-K**enšn Ce*° 50 08eb- Predsednik borijo °P° P0*iva na oboroženo V°1„C1 *» obrambo bolivijske re-pOdhoVn’ r*d'» rudarjev pa na teniP.ro ljudski revoluciji, med-Poi0*r? izkorišča desnica takšen Postavi,’ da bi vlado zrušila in clon»”,a na oblast protlrevolu-sile. *a «n “danu se Je narodna fron-daclli razumcla z vojsko o likvi->111 J|,.Sedanjega režima; sesta-NokTi 0 n°yo civilno vlado. PreLi.lovo nagrado za flzlko so he» j' ameriški profesor Tow-*0y j® Ijovjetska profesorja Ba-britan.i “ronorov, za kemijo pa Kodgkln Profesorica Crowfoot IpDtuit e Jp včeraj obsodilo prof. uta na n let zapora. v. aiiaiuiu it ursaiijev, zr Suslov, N. Podgomi, V. Po-ri2,marjev) in dodaja, da sta si *legaoiji izmenjali mnenje o ^r«anjih vzajemnega interesa. Sotovili so popolno enotnost ogledov o nujnosti nadaljnje-' razvoja politike miroljubne-5".sožitja in enotnosti medna-anega komunističnega giba- komite KP SZ poslal v preteklih dneh pismo aktivistom pri vseh partijskih organizacijah, v katerem našteva številne obtožbe proti Hruščovu. Pismo se deli na štiri dele in ima 29 točk. Domneva se, da se pismo drži poročila Suslova na zasedanju centralnega komiteja, na katerem so odstavili Hruščova. V notranji politiki očita pismo Hruščovu med drugim reformo stranke novembra 1962, ki je imela porazne posledice in so nasta- li spori glede pristojnosti, ki so rešljivi. Sledilo je splošno težko nezadovoljstvo v vodstvih stranke in v upravnih organizmih, v industrijskih in v kmetijskih podjetjih. Kar se tiče organizacije kmetijstva, ugotavljajo, da ni bil nikoli sprejet dokončen temeljni sklep in se niso nikoli odločili za jasno izbiro med ekstenzivnim in intenzivnim kmetijstvom. Pismo omenja zatem nekatera pisma Hruščova centralnemu komiteju v zvezi s kmetijstvom, ki so si v protislovju. Dalje pravi pismo centralnega komiteja, da si je Hruščov nakopal sovraštvo med kmeti, ker jih je prisilil menjati kulturo. Poleg tega je prišlo do zmede v upravni organizaciji države. Pismo omenja tudi nekatere spore glede pristojnosti med področji Bartsk in Irkutsk, kar je povzročilo zastoj v proizvodnji ter izgubo kapitala in napake pri načrtovanju, zaradi česar so morali sedanji sedemletni načrt popraviti in so morali kriti njegovo zadnje dvoletje z enim samim državnim proračunom. Dalje pravi pismo, da je sklep, naj se da prednust lahki industriji, oškodoval težko industrijo, ki je zaostala. Nekateri sektorji te industrije so še sedaj v težavnem položaju: stari stroji, ki jih je treba zamenjati, manjkajoče naprave, zlasti na jeklarskem sektorju. Sovjetska zveza je prisiljena kupovati v tujini jeklene cevi za naftovode, ker jih ne more izdelovati. Ce bi popolnoma odrezali nakazila težki industriji, kakor je hotel Hruščov, bi se takp stanje nadaljevalo. Postopno znižanje davkov, ki so ga odredili pred leti, in katerega izvajanje so morali potem prekiniti, se je pokazalo za prenagljen ukrep. Spričo prvih težav je bilo potrebno ta ukrep razveljaviti, s čimer se je ustvarilo razumljivo nezadovoljstvo med prebivalstvom. Dalje govori pismo o napakah pri načrtih za gradbeništvo. Prav tako očita Hruščovu, da je novembra 1963 nepotrebno posegel v kulturne zadeve. S tem je nastalo precejšnje nezadovoljstvo, kateremu so sledili tudi spori med raznimi združenji umetnikov, kar je ustvarilo nevarnost sporov med posameznimi umetniki in partijo. Kar se tiče zunanje politike, o-čita pismo, da je bila odvzeta zunanjemu ministrstvu vsa oblast in da je postalo samo neke vrste informacijski urad. Poleg tega se je uvajala politika osebnih sti- kov izven nadzorstva prezidija centralnega komiteja. Med ukrepi Hruščova, od katerih hoče baje centralni komite sedaj ločiti svojo odgovornost, so: kubanska kriza jeseni 1962, glede katere obtožujejo Hruščova, da je na- pravil veliko napako, ko je po- Kubo, slal raketne izstrelke na čemur je sledila izguba prestiža, ker jih je moral umakniti na a meriški pritisk. Kakor pravi ANSA, se zdi. da sovjetska dokument pravi tudi, da je bilo posojilo 280 m.lijonov dolarjev ZAR junija letos dovobe-no brez poprejšnjega posvetovanja s pristojnimi organi. Isto velja glede odlikovanja Naserja i Reaom junaka Sovjetske zveze. Prav tako se graja obnašanje Hru-čova na zasedanju skupščine OZN leta 1960. Grajajo se tudi osebni spopadi Hruščova med potovanjem po Skandinaviji letošnje poletje, ki so povzročili poslabšanje odnosov med SZ in Švedsko. Prav tako se graja intervju z japonskimi parlamentarci, kjer je Hruščov govoril o izrednem orožju. Strogo se graja tudi obnašanje Hruščova na večerji, ki so jo priredili kitajski delegaciji v Moskvi leta 1963 po neuspelih razgovorih. Tedaj je Hruščov žalil svoje goste. Očitajo mu tudi osebne pobude, tako da je pošiljal v tujino nekvalificirane osebe (Ad- žubej) in s tem preskočil zunanje ministrstvo in tudi samo partij- sko vodstvo. Vendar pa je bila splošna linija sovjetske politike pravilna, ker je bila izdelana kolektivno. V odnosih s socialističnimi državami se očita Hruščovu, da je odklonil sprejem petletnega načrta za vse države SEV, da je z zagovarjanjem graditve tako imenovanega «naftovoda prijateljstva^ ustvarilo težave Romuniji, ki je bila odrezana s petrolejskega trga socialističnih držav in je bila prisiljena navezati gospodarske odnose z Zahodom. Kar se uce odnosov z mednarod. nim komunističnim gibanjem, je največji očitek v tem, da je Hruščov pretiral do skrajnosti spor s Kitajsko, tako da ni bilo več druge- nadomestne politike. Povezal je partijo v politiko, ki ni bila deležna odobravanja ostalih komunističnih strank. Na koncu se Hruščovu očita nepotizem, subiektivizem, razdražljiv značaj in dopuščanje kulta lastne osebnosti. Pismo pravi na koncu, da je bil Hruščov zamenjan na edini mogoč način spričo okoliščin, in da niso bila prekršena demokratična pra-vila. Ameriški predsednik Johnson je danes izjavil, da je takoj po spremembi v Moskvi sporočil novim sovjetskim voditeljem, da se a-meriška politika ne bo menjala. «Ta teden, je dodal Johnson, sem dobil od Kosigina odgovor na svoje sporočilo, v katerem novi predsednik sovjetske vlade poudarja, da Sovjetska zveza ne bo menjala svoje sedanje politike, da bo nadaljevala svoje stike z ZDA in še dalje iskala področja skupnega interesa.« Johnson je dodal, da je zadovoljen s tem odgovorom. Glede sprememb v sovjetskem vodstvu je Johnson izjavil: «Vsa politični sistemi se menjajo. To se dogaja pod silo zgodovinskih razmer.« Kosigin je sprejel danes britanskega ministra za trgovino Douglasa Jaya, ki se je na poti v Peking ustavil v Moskvi. Jay potuje v Peking, kjer bo prisostvoval začetku britanskega industrijskega sejma. Jay je po razgovoru izjavil, da so mu sovjetski voditelji obljubili, da bodo storili vse mogoče za povečanje uvoza angleškega blaga v Sovjetsko zvezo. Kar se tiče trgovinskih odnosov Velike Britanije s Kitajsko, je Jay izjavil, da je sedanji minimalni kontingent zamenjave med obema državama »smešen«. Kosigin je sprejel danes tudi avstralskega zunanjega ministra, s katerim sta go- vorila o odnosih med obema državama in o mednarodnih zadevah. Predsednik prezidija vrhovnega sovjeta Mikojan pa je sprejel danes indijsko ministrico za informacije Indiro Gandi, kateri je zagotovil, da se bodo odnosi med obema državama nadaljevali na sedanji podlagi in da ne bo nobene spremembe. Indira Gandi bo ostala v Moskvi štiri dni. V rozgovoru z Indiro Gandi je Mikojan po zatrdilih v indijskih krogih med drugim izjavil: «So-vjetsko-indijsko prijateljstvo ni blago, ki bi ga mogla Sovjetska zveza odstopiti za prijateljstvo neke druge države. Politika prijateljstva do Indije, ki se je uvedla v času Hruščova, je dodal Mikojan, se bo nadaljevala, ker to ni bila politika Hruščova, temveč politika sovjetske vlade in naše partije.« V zvezi z zahodnimi komentarji, češ da se v kratkem pričakuje so-vjetsko-kitajsko zbližanje, je Mikojan rekel: »Ni novih elementov. Kitajska bi morala menjati svoje stališče, da se lahko povrnejo prijateljstvo in prijateljski odnosi, kakršni so bili v preteklosti med Pekingom in Moskvo.« Indijski poslanik v Moskvi je priredil danes večerjo na čast Indiri Gandi. Navzoč je bil tudi Kosigin, ki je ob tej priložnosti tudi poudaril, da je prijateljstvo med Indijo in Sovjetsko zvezo v skladu s težnjami narodov obeh držav in ne temelji na začasnih in oportunističnih računih. «Naše prijateljstvo, je dodal Mikojan, se ne more menjati z menjanjem vetra. Smo za sodelovanje z Indijo na vseh področji hgospodarstva in kulture in hočemo razvijati to sodelovanje.« Predsednik kitajske vlade Cuen-laj je v intervjuju z nekaterimi filipinskimi časnikarji izjavil, da je »padec Hruščova dobra stvar«, in je pripomnil, da upa na izboljšanje kitajsko-sovjetskih odnosov. Zatem je Cuenlaj izjavil: »S tem da smo izdelali atomsko bombo, ni naš namen kogar koli ogrožati. Izjavljamo, da Kitajska ne bo v nobenih okoliščinah prva u-porabljala jedrskega orožja.« Kar se tiče vstopa Kitajske v OZN, je Cuenlaj pokazal pesimizem. Dejal je, da «OZN nadzorujejo in manevrirajo ZDA«. Zatem je dejal, da želi kitajska vlada navezati prijateljske odnose s Filipini, da pa je nemogoče, da Filipini istočasno priznavajo Peking in Formozo. Podpredsednik zahodnonemške vlade Erich Mende je na tiskovni konferenci izjavil, da vabilo Hruščovu, naj obišče Zahodno Nemčijo, velja tudi za nove sovjetske voditelje. Dodal je, da dvomi, da bo do obiska moglo priti v januarju, kakor je bilo dogovorjeno s Hruščovom. Iz Bonna poročajo, da so Kitajci po odstavitvi Hruščova povečali svojo propagando v Zahodni Nemčiji med tamkajšnjimi komunisti. Glavni namen kitajske propagande je: pritiskati na člane komunistične stranke (ki je postavljena izven zakona) v Zahodni Nemčiji, da bi sprejeli kitajsko tezo v sporu med Kitajsko in Sovjetsko zvezo. PO KATASTROFALNI POPLAVI Šele včeraj se je voda umaknila Začetek ugotavljanja škode Samo gradbena podjetja so oškodovana za 25 milijard din - Kardelj obiskal poplavljena področja ZAGREB, 29. — Sele danes se lahko reče, da se je voda s poplavljenih področij Zagreba umaknila, kar je omogočilo prebivalstvu, da skuša rešiti, kar se še da rešiti. Vse poplavljeno področje je podobno velikemu gradbišču. Povsod ljudje črpajo vodo iz kleti in čistijo poškodovana stanovanja, medtem ko buldozeri čistijo blato z ulic. I-stočasno je več sto strokovnjakov iz Zagreba, Beogiada, Ljubljane, Bjelovara in drugih mest pričelo delo za odstranitev posledic poplave. Računa se, da bodo v dveh, treh dneh dali svoje predloge, katere objekte je moč popraviti, katere pa je treba porušiti. Včeraj m danes so zdravstvene skupine cepile okrog 10.000 prebivalcev, medtem ko so druge Skupine začele pregledovati skladišča živil, ker je možnost, da se je v nekaterih skladiščih, v katere je vdrla voda, hrana pokva- rila. Mestna skupščina Zagreba je sprejela sklep, da se čimprej zgradi 2000 lesenih montažnih stanovanj in okrog 3000 polmon-tažnih, in določila lokacijo za skupno IC.000 novih stanovanj v raznih krajih mesta. Po prvem pregledu na poplavljenem področju se opaža, da so utrpela največjo škodo gradbena podjetja, posebno podjetje «Ju gomont«, ki je skoraj popolnoma uničeno Samo škoda, prizadejana gradbenim podjetjem Zagreba se ceni na okrog 25 milijard dinarjev. Precejšnjo škodo imajo tudi: kmetijsko-prehrambeni kombinat • Zagreb«, komunalna podjetja in vodovod. Kljub veliki škodi s? računa, da bodo posledice vodne sile relativno kmalu odstranjene. tiiiiiitiiiimtiiiiimiiumiiiiiiimiiiiimiimmiiiiiiiiiiimimitiimiHmiiiiiiiiitiimitHiiiiiiimimmiiitmiitmimiiiiiimiiiiiiiiiiifiiiitiiiiimiiitiimimiiiiiiiiiiiiiiii ZAGOTOVILO PRAVOSODNEGA MINISTRA REALEJA Vlada bo na svoji prihodnji seji podaljšala zaporo nad najemninami Resolucija KPI o postopku za primer, da Segni ne bi mogel opravljati svojih funkcij po 7. decembru - Taviani o upravnih volitvah ■ Vodstvo PSI zahteva čimprejšnjo predložitev urbanističnega zakona RIM, 29. — Na današnji seji ministrskega sveta je zunanji minister Saragat obrazložil stališča, ki jih bo zagovarjal na bližnjem obisku v Londonu, kj er se bo sestal z angleškim zunanjim ministrom Wa’kerjem. Ministrski svet je odobril to njegovo poročilo. Minister za zunanjo trgovino in minister za industrijo in trgovino sta poročala o posledicah carinskih ukrepov ang.sške vlade. Ministrski svet je sicer izrazil razumevanje za težkoče angleškega gospodarstva, vendar je izrazil zaskrbljenost, hkrati pa upanje, da začasni značaj teh ukrepov ne bo zavrl nadaljnjega procesa liberalizacije trgovinske izmenjave. Zakladni minister je poročal o seji finančnih ministrov EGS v Berlinu, kjer da so izrazili ((priznanje italijanski vladi za London prončuje ukrepe v Južni Rodeziji Jagan obtožuje prejšnjo konservativno vlado, da je skušala zrušiti njegovo vlado v Gvijani LONDON, 29. — Predsednik britanske vlade Harold Wilson je predsedoval davi seji vlade, na kateri so govorili o gospodarskih zadevah in tudi o Južni Rodeziji, še prej se je Wil-son raztovarjal z zunanjim ministrom Walkerjem, ki se je sinoči vrnil iz ZDA. Do sedaj ni nobenega potrdila o govoricah, da je britanska vlada pripravljena poslati svoje vojaštvo v Južno Rodezijo, če bi tamkajšnja rasistična vlada enostransko razglasila neodvisnost. Na seji vlade so vsekakor govorili o tem. Baje so razpravljali o tem v okviru možnosti za primer enostranske razglasitve ne- ZAKUllOENA RAZPRAVA PROTI BIVŠEMU GLAVNEMU TAJNIKU UNEN Sodišče obsodilo prof. Ippolita na 11 let zapora in 7milijonov globe Drugi obtoženci so bili obsojeni na nižje zaporne kazni, le trije so bili oproščeni - Obramba je vložila priziv RIM, 29. — Sodišče je obsodi lo bivšega glavnega tajnika CNEN prof. Feliceja Ippolita na 11 let zapora, na 7 milijonov lir denarne kazni in na neomejeno prepoved sprejema v Javno službo. . „ , . Njegov oče prof. Girolamo Ip polito je bil obsojen na 2 leti in 6 mesecev zapora; Rampolla del Tindaro na 2 leti in 10 mesecev zapora; De Giovanni na eno leto in 6 mesecev zapora; Pantanettl na 1 leto in dva meseca zapora; Amati na 1 leto in 8 mesecev zapora; Guf fanti na 2 leti in 6 mesecev zapora, na 2 milijona in 200.000 lir denarne kazni in na prepoved sprejema v Javne sl fžbe za dobo 2 let in 6 mesecev. Vsi obtoženci so dolžni plačati sodne stroške, povrniti škodo CNEN, plačati 780.000 lir stroškov civilni stranki, vštevši 1.400.000 lir honorarjev odvetnikom civilne stranke. Sodišče Je oprostilo tri obtožence ln sicer tulgija Suvinija, Peru-sina Peruslnija in Achilla Albo-nettija. Obramba je vložila priziv. Ko Je predsednik sodišča čital razsodbo so bili prisotni le prof. Girolamo Ippoltto, ing. Giuseppe A-mati in dr. Perusino Perusini, svak bivšega glavnega tajnika CNEN. Med publiko sta bili tudi sestri profesorja Ippolita. Ko sta slišali, da Je brat obsojen na 11 let zapora, oče pa na 2 leti ln 6 mesecev zapora, sta Izbruhnili v Jok, prof. Girolamo Ippolito pa Je ostal povsem mimo na svojem mestu, ne da bi pokazal, da ga Je obsodba kakor koli prizadela. 2ene prof. Ippolita ni bilo na sodišču, ker Ji Je javni tožilec dal osebno dovoljenje, da Je mogla popoldanske ure prebiti pri možu, ki Je na otorinolaringološki kliniki rimske univerze, kjer so mu operirali srednje uho. Ob 17.20, takoj po prečitanju razsodbe, ju je šo- fer obvestil po telefonu o zaključ- ku razprave. Kmalu nato Je prišel na kliniko prof. Girolamo Ippolito, ki Je našel snaho v Joku, sina pa zelo potrtega. Odvetnik Gattl, ki Je skupno s prof. Sabatlnijem branil prof. Ip-pollta, si Je pokril z rokami obraz in se je spustil tudi on v Jok, ko Je slišal, da je Ippolito obsojen na 11 let zapora; ko pa je premostil krizo, je dejal: «Gre za zelo ostro razsodbo; nisem pričakoval tako stroge obsodbe«. Preden se j« sodišče umaknilo, da bi izreklo razsodbo. Je odvetnik Sabadini ponovno zaprosil za besedo, da bi sodnike opozoril na pismo, ki ga je sodišču poslalo več kot 70 docentov za flzlko na italijanskih univerzah in v katerem se pohvalno izrekajo o prof. Ip-politu, hkrati pa Je Izročil sodišču pismo, ki so ga nekateri italijanski fiziki, člani evropskega odbora za jedrska raziskovanja poslali sodišču 21. t. m. iz 2eneve, in v katerem izjavljajo med drugim, da so se zgrozili spričo kazni, ki Jo je Javni tožilec zahteval za bivšega glavnega tajnika CNEN. odvisnosti in če bi s tem v zvezi nastali neredi. V Londonu trdijo, da bi britanske čete uporabljali samo za preprečitev morebitnih spopadov. Britanska vlada upa, da bo mogla sklicati ustavno konferenco ob udeležbi vseh rodezijskih strank. Na drugi strani pa predsednik južnorodezijske vlade Smith ponavlja, da je pripravljen priti v London šele po tako imenovanem referendumu, ki ga je razpisal za 5. novembra in pri katerem bodo sodelovali belci m samo izbrano število raznih plemenskih predstavnikov, ki so tesno povezani s Smithovo politiko. Predsednik vlade v britanski Gvijani Cedi Jagan, ki je sedaj v Londonu, je izjavil, da je konservativna vlada skušala zrušiti njegovo vlado in da so pri tem sodelovali tudi predstavniki opozicije v Gvijani in pripadniki policije. Jagan je izjavil, da bo o vtem tem podrobno poročal novemu ministru za kolonije in Common-weailth Greenwoodu. Nobelova nagrada za fiziko in kemijo STOCKHOLM, 29. — Nobelovo nagrado za fiziko ao dobili ameriški profesor Charles Townes ter sovjetska fizika prof. Nikolaj Basov ln prof. Aleksander Prohorov. Townes bo dobil polovico nagrade, sovjetska znanstvenika pa drugo polovico. V utemeljitvi je rečeno, da se nagrada dodeljuje zaradi »temeljitega dela na področju kvantne e-lektronike, ki je omogočila izdelavo oscilatorjev in amplifikatorjev na podlagi načela Maser-Laser«. Nagrada znaša 273.000 kron (nad 32 milijonov in pol lir). Nobelovo nagrado za kemijo pa Je dobila britanska profesorica Do-rothy Crowfoot Hodgkin, ki poučuje na Oksfordskl univerzi. Nagrado Je dobila za svoje delo o »ugotovitvi strukture nekaterih važnih biokemičnih snovi, ki se Je ugoto njeno dejavnost v zvezi s tež-kočami gospodarske konjunkture«. Na predlog ministra za delo so odobrili zakonski osnutek, s katerim se podaljša do 31. decembra 1965 veljavnost oprostitev in znižanje dajatev za socialno zavarovanje delavcev. Na vprašanje novinarjev je pravosodni minister Reale dejal, da ministrski svet ni imel danes časa, da bi odobril ukrep o podaljšanju zapore nad najemninami, veadar pa da bo ta ukrep odobril na prihodnji seji, ki bo verjetno v ponedeljek ali torek. Kakor se je zvedelo, bodo zaporo podaljši.li za eno leto, namreč do 31. decemhra 1965. Notranji minister Taviani je začel danes na televizijski oddaji • volilna tribuna« prvi ciklus tiskovnih konferenc voditeljev političnih strank in dal nekaj podatkov o bližnjih upravnih volitvah, nato pa je odgovarjal na vprašanja novinarjev. Na volitvah 22. novembra bodo izvolili 6767 občinskih svetov in 74 pokrajinskih svetov. Volilnih upravičencev je 32.836.620 (15.7J6.407 moških in 17.120.213 žensk). Vseh volilnih sedežev je 59.136, skruti-natorjev pa 295.680. Izvoliti je treba 125.245 občinskih svetovalcev in 2232 pokrajinskih svetovalcev. Sejanjih voiitev se udeležuje prvič 723.000 novih volilnih u-pravičencev. Glavna razlika med prejšnjimi in sedanjimi upravnimi volitvami je v tem, da je bil proporcionalni volilni sistem raztegnjen tudi na občine, ki imajo več kot 5000 prebivalcev, medtem ko je bil ta sistem v veljavi le pri občinah z več kot 10.000 pre-ba\ * ‘ ........... ivalci. Glede občin z manj kot 5000 prebivalci je v veljavi večinski volilni sistem, kar pomeni, da kandidatna lista, ki dobi največ glasov, prejme tudi večino občinskih svetovalcev (običajno tri četrtine). V poslanski zbornici so se najprej poklonili spominu nedavno umrlega socialističnega poslanca Ezia Vigorellija, nato pa so odobrili zakonski osnutek, s katerim se na univerzi v Genovi ustanavljata prva dva letnika fakultete za arhitekturo. Zaključili so splošno razpravo in odobrili pooblastilo vladi za izdajanje ukrepov v zvezi z uveljavljenjem obveznosti italijanske vlade kot članice EGS. V senatu pa se je nadaljevala razprava o vladnem zakonskem odloku o povišanju splošnega davka na promet (IGE); razprava se bo nadaljevala jutri. Poslanci KPI so predložili resolucijo, v kateri se določa postopek v primeru, da predsednik republike ne bi bil zmožen prevzeti 7. decembra svojih funkcij, in da bi bilo potrebno izvoliti novega predsednika republike. Poslanec Canziani (PSI) je zastavil finančnemu ministru vprašanje, da bi izvedel kakšne posledice so Imeli disciplinski ukrepi proti dvanajstim funkcionarjem, ki so bili januarja suspendirani v zvezi s ((primerom Mastrella«, v avgustu pa ponovno pozvani v službo. Poslanci PSIUP vprašujejo zunanjega ministra, ali je dal točna navodila italijanskemu predstavniku v OZN, da bi se na bližnjem zasedanju zavzel za sprejem v OZN Ljudske republike Kitajske. Na današnji seji vodstva PSI so proučili dosedanji potek predvolilne kampanje ln vladni osnutek urbanističnega zakona ter ugotovili, da besedilo tega zakona, ki ga je pripravil minister Mancini, «ustre- ra vlada čimprej odobriti besedilo in ga predložiti parlamentu v razpravo. Jutri se začne zasedanje glavnega sveta KD, ki mora odobriti strankin program za upravne volitve. ker sc številni kraji, med njimi Ljubljana, Beograd, Reka, Bjelovar, Ogulin in drugi takoj priskočili Zagrebu na pomoč z mehanizacijo in s strokovnjaki. V Zagreb so danes prispele tudi prve pošiljke iz inozemstva. Rdeči križ Avstrije je poslal 400 postelj, 2000 volnenih odej, obleke, zdravila in drug material. I-talijansko podjetje SPA je darovalo mestnemu štabu milijon lir za pomoč prizadetemu prebivalstvu, ameriško veleposlaništvo v Beogradu pa je izročilo Rdečemu križu 7.5 milijona dinarjev. Nocoj je prispelo v Zagreb posebno ameriško letalo z najnujnejšim materialom. Danes je poplavljeno področje v Zagrebu v spremstvu tajnika CK ZK Hrvaške Vladimira Baka-riča in drugih osebnosti obiskal predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj. Trgovinski sporazum med SZ in Francijo Napovedane spremembe v Sudanu KARTUM, 29. Radio Ondurman je javil, da se je enotna narodna fronta Sudana sporazumela z vojsko o likvidaciji sedanjega režima. Sestavili bodo novo civilno vlado. Sporočilo pravi: «Dosežen je bil načelen sporazum za likvidacijo sedanjega stanja in za uvedbo režima, ki bo temeljil na začasni ustavi iz leta 1956, ki se bo spremenila, da se prilagodi položaju prehodnega razdobja.« Ustava iz leta 1956 (na podlagi katere je predsednika republike izvolil dvodomni parlament) je bila v veljavi, ko je sedanji predsednik general Abud novembra 1958 prevzel oblast. Od tedaj je Abud, ki je postal predsednik, vladal s pomočjo vojaškega odbora in vlade, ki ju je predvčerajšnjim razpustil. PARIZ, 29. — Jutri popoldne bodo na sedežu francoskega finančnega ministrstva podpisali francosko-sovjetski trgovinski sporazum ob zaključku pogajanj s sovjetsko delegacijo, ki jo je vodil sovjetski minister za zunanjo trgovino Patoličev. Francoski finančni minister Ciscard D’Estaing je tisku izjavil: «Pogajanja so se srečno zaključila in so dala zadovoljive rezultate. Sporazum je v skladu s tem, kar se je na obeh straneh želelo « Zvedelo se je, da bo v prihodnjih petih letih, začenši s 1. januarjem 1965, Francija dobavljala Sovjetski zvezi orodno blago — povečini popolne industrijske naprave — za skupno vrednost 700 milijonov dolarjev. Sporazum, ki poteče 31. decmbra letos, je določal dobave samo za 150 milijonov dolarjev. Minister Patoličev se fe sinoči sestal z voditelji glavnih francoskih izvozniških podjetij. Nekatera od teh so podpisala začasne pogodbe s Sovjetsko zvezo za dobavo popolnih industrijskih naprav, ki se tičejo sektorjev kemije, umetnih gnojil in papirne industrije. Domneva se, da bo sovjetska vlada potrdila te začasne pogodbe o podpisu novega sporazuma. Vrednost blaga v okviru teh pogodb znaša 350 milijonov dolarjev. Zvedelo se je, da je Patoličev poudaril potrebo, da se povečajo francoske nabave v Sovjetski zvezi. V ta namen bi bila Sovjetska zveza pripravljena povečati proizvodnjo redkih rud v Sibiriji, da zadovolji potrebam francoske elektronske industrije. Javili so tudi, da bo «Renault» poslala v Sovjetsko zvezo delegacijo, ki bo proučila možnosti nakupa strojev v Sovjetski zvezi. Predvideva se. da bo Francija na podlagi novega sporazuma nudila Sovjetski zvezi dolgoročne kredite za več kakor pet let. miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuniiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,,,|l|m|(||uu||||||)|||||| MOHIEDIN IN GIRI PRI TITU Razgovori Rankovic-Mohiedin Dobava žita iz ZDA • Vzroki prekinitve pogajanj med Jugoslavijo in Avstrijo (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 29. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes dopoldne v Belem dvoru predsednika vlade in notronjega ministra Nepala dr. Tulsi Girija in njegovo soprogo. Med sprejemom, katerega se je udeležil tudi predsednik zveznega izvršnega sveta Pe-tar Stambolič, se je maršal Tito delj časa razgovarjal z Girijem o vprašanjih skupnega interesa. Po obisku pri maršalu Titu je dr Gi-ri obiskal Zadružno zvezo kmetijskih zadrug Jugoslavije. Popoldne je Petar Stambolič priredil gostu v palači zveznega izvršnega sveta sprejem. Predsednik Tito je danes dopoldne sprejel tudi podpredsednika ZAR Zaharia Mohiedina, s katerim se je prijateljsko razgovarjal o aktualnih dogodkih in razvoju položaja na svetu, kakor tudi o vprašanjih obojestranskega interesa. Razgovorov sta se tudi udeležila podpredsednik Aleksander Ranko-vič in državni tajnik Koča Popovič. Po sprejemu sta podpredsednika Mohiedin in Rankovič s svojimi sodelavci nadaljevala razgovore o vprašanjih skupnega interesa Član zveznega izvršnega sveta in predsednik odbora za gospodarske stike z inozemstvom dr. Jože Brilej je sprejel danes člane amer) ške misije za razširitev trgovinske izmenjave z Jugoslavijo ln se po obisku nekaterih krajev Jugoslavije in razgovorov z Jugoslovanskimi gospodarstveniki vrnili v Beograd. Ameriški gospodarstveniki so v razgovorih z dr. Brilejem poudarili, da so se prepričali, da so velike možnosti za razširitev Jugo-slovansko-ameriških trgovinskih odnosov kakor tudi možnosti za večji izvoz jugoslovanskega blaga v ZDA s pogojem, da se ta izvoz prilagodi zahtevam ameriškega trga. V Beogradu so danes med vladama ZDA in Jugoslavije podpisali dva sporazuma o prodaji a- vila -na podlagi metode za uporab-IIJ—1 ‘ ‘ “ Janje žarkov X«. . _ meriškega žita Jugoslaviji. Po pr- za sporazumu vladnih strank gle- vem sporazumu bodo ZDA doba- de tega vprašanja«. Manjšina je potrdila svoje kritične pripombe. Vodstvo Je izrazilo mnenje, da mo- rile Jugoslaviji 350.000 ton žita in 12.000 ton loja v vrednosti 29,1 milijona dolarjev, plačljivih v 17 le- tih, v drugem pa bodo ZDA dobavile Jugoslaviji proti plačilu v treh letih 150.000 ton pšenice v vrednosti 11,4 milijona dolarjev. Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dušan Blagojevič je na današnji tiskovni konferenci z obžalovanjem ugotovil, da je dQ prekinitve trgovinskih pogajanj med Jugoslavijo in Avstrijo na Du. naju prišlo zaradi diskriminacijskega odnosa Avstrije do jugoslovanskega uvoza. Od razgovorov se je namreč pričakovala polna liberalizacija jugoslovanskega izvoza v Avstrijo. To vprašanje je Jugoslavija praktično rešila z vsemi drugimi državami zahodne Evrope. «Tako ravnanje, je izjavil Blagojevič, ni v skladu z obstoječimi dobrimi sosednimi in prijateljskimi odnosi med obema državama, poleg tega pa tudi ni gospodarsko opravičljivo. Zato upamo, da bo avstrijska vlada ponovno preverila to vprašanje, kar je v interesu nadaljnjega razvoja naših gospodarskih odnosov in odnosov v celoti,« je poudaril Blagojevič. Blagojevič je davi obvestil novinarje, da se bo na vabilo alžirske vlade in Fronte narodne osvoboditve ter drugih političnih in družbenih organizacij Alžirije proslave 10 obletnice aliirske revolucije u-deležila tudi jugoslovanska držav-no-partijska delegacija pod vodstvom podpredsednika zveznega izvršnega sveta Veljka Zekoviča S svojo udeležbo na proslavi bo Jugoslavija še enkrat izrekla zasluženo priznanje junaški borbi alžirskega ljudstva, katerega zmaga je prizadela velik udarec kolonializmu in ustvarila pogoje za graditev socializma v Alžiriji. Dušan Blagojevič je potrdil, da bo na vabilo jugoslovanske vlade v prvi polovici novembra obiskal Jugoslavijo predsednik zunanjepolitičnega odbora ameriškega senata William Polbreight. Navzoč bo ob podpisu sporazuma o kulturni izmenjavi med Jugoslavijo in ZDA. Poleg tega bo njegov obisk priložnost za srečanje in razgovore z visokimi jugoslovanskimi osebnostmi. b. a Vreme včeraj: naj višja temperatura 16.6, rvajrvižja 13.6, ob 19. uri 13.6; zračni tlak 1026.8 raste, vlage 63 odst., veter vzhodnik severovzhodnik 20 km, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 3«. oktobra Sonja Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 16.55. Dolžina dneva 10.14. Luna vzide ob 0.56 in zatone ob 15.17 Jutri, SOBOTA, 31. oktobra Bolfenk VČERAJ NA SEJI DEŽELNEGA SVETA Zaključek dolge in izčrpne razprave o spomenici dežele k vsedržavnemu načrtu Dr. Škerk je zahteval ustanovitev stolice za slovenski jezik na tržaški univerzi ■ Jarc je orisal kvarne posledice vojaških služnosti in enako kot Škerk obsodi! poskuse raznarodovanja z razlaščanjem zemljišč Včeraj se je nadaljevala in zaključila razprava o spomenici, ki jo je predložil deželni odbor in ki vsebuje zahteve dežele v okviru vsedržavnega petletnega načrta. Tudi včerajšnja razprava je trajala zjutraj in popoldne skoraj osem ur in je spregovorilo 20 svetovalcev. Tako je skupno poseglo oba dni v razpravo kar 35 svetovalcev od 60. Deželni svet se je zopet sestal danes ob 9.30. Najprej bo odbornik za načrtovanje Cocianni povzel diskusijo in odgovoril svetovalcem na njihove pripombe, nakar bodo sledile glasovalne izjave načelnikov skupin in glasovanje. Prvi je včeraj spregovoril socialdemokrat Renato Bertoli, ki je dejal, da se njegova skupina gtrinja s spomenico, katera je sad prispevkov mnogih ustanov. Bertoli je poudaril nekatere plati spomenice in rekel, da se strinja z razvojem industrije v obalnem pasu, da pa je treba ustanoviti industrijska središča tudi v gričevnatem in gorskem pasu, to je v Spilimbergu, Čedadu in Tolme-ču, da se zavre val izseljevanja. V ta namen je treba ustanoviti tudi posebne konzorcije. Svetovalec Cogo (KD) je obravnaval kmetijska vprašanja in rekel, da je treba plačati kmetom več za njihove pridelke. Izboljšati je treba živinorejo, zgraditi sodobne mlekarne itd. Komunist Moschioni je tudi obravnaval predvsem kmetijska vprašanja, in rekel, da bi bilo 70 milijard, ki jih zahteva spomenica za kmetijstvo, kar dovolj za njegov napredek in razvoj. Potemtakem bi morali biti zadovoljni in mirni, toda ne smemo ai delati utvar, kajti smotrov ne bomo dosegli. Kriza ni le zaradi pomanjkanja Investicij, marveč predvsem zaradi zastarelih struktur. V Furlaniji odpade 53.000 ha zemlje na spolovinarje, 110.000 ha pa na najemnike. Lastniki dobivajo od teh zemljišč 4 milijarde zemljiške rente, ki je ne uporabljajo za investicije v kmetijstvo. Zato je osnovno vprašanje, da je treba dati zemljo tistemu, ki jo obdelule. Doslej pa so razlaščali le male kmete, da so ustanavljali večja posestva. Govornik je omenil šibko tržišče živil in rekel, da agrarni konzorciji ne morejo ščititi interesov kmetov, ker so pod pritiskom Federcon-sorzi. Mali kmetovalci bi lahko napredovali, če bi se povezali med seboj na zadružni podlagi. Misovec Morelli je govoril o potrebi koordiniranja gospodarstva v Furlaniji z gospodarstvom na Goriškem in Tržaškem, češ da se lahko govori o dveh vrstah gospodarstva. Predlagal je, naj bi izdali kot na Siciliji zakon, s katerim bi se uvedle brezimne delnice, tako da ne bi ležal več denar v bankah. marveč bi ga koristno uporabili. Svetovalec Dal Mas le rekel, da ni res, da leži Giolittijev osnutek gospodarskega načrta v ropotarnici, kot so rekli nekateri svetovalci. Dežela ne zahteva nobene miloščine, marveč posege, ki bodo dali gospodarstvu močan zagon. Kritiziral Je tudi spomenico, češ da ne predvideva dovolj pobud za gorska področja. O kmetijstvu v deželi Je govoril tudi demokristjan Chieu. Liberalec Morpurgo Je predvsem kritiziral vsedržavni gospodarski načrt, češ da ne upošteva dovolj potreb naše dežele. Rekel pa je tudi, da so doslej vse vlade zanemarile našo deželo. Liberalci že mnogo let zahtevajo, da se našim krajem priznajo enake ugodnosti kot južni Italiji. Poudaril je nujnost razvoja cestnega in železniškega omrežja, kar je nujno zlasti za Trst. Dejal je tudi, da spomenica premalo upošteva zahteve skupnosti jadranskih pristanišč, kar se tiče pomorskih prog. Demokristjan Metus je v svojem precej dolgem govoru v glavnem polemiziral s prejšnjimi govorniki in je zlasti trdil, da pri nas sploh ni pravih monopolov, če se izvzame državni monopol soli in tobaka (v dvorani je pri tej pripombi nastal smeh). Dejal je tudi, da lahko samo velika podjetja proizvajajo z nizkimi stroški. Zatem Je spregovoril svetovalec LSS odv. ftkerk. Dejal je, da bi morali spričo omejenih finančnih sredstev pripraviti načrt investicij, ki so najbolj važne in nujne in pri katerih bi morali upoštevati predvsem njihovo donosnost ter moč akumulacije kapitala, čeprav ne bi smeli pri tem zanemarjati raznih socialnih obveznosti. Kar se tiče dežele, je dejal, da bo potrebno poglobljeno proučevanje glede dokončnih izbir. Treba bo upoštevati mejni položaj naše dežele in zlasti mednarodno vlogo Trsta. Zato se je treba pogumno lotiti vprašani, ki že mnogo let čakajo na rešitev. Tako na primer vlada v našem pristanišču kljub njegovemu ugodnemu zemljepisnemu položaju in znatnim infrastrukturam, že več let precejšnje mrtvilo. Zato so razni vzroki, toda tudi vlada ni nudila vseh prispevkov in olajšav, ki so bili neogibno potrebni. Italijanska vlada tudi ni Izpolnila tega, kar določata mirovna pogodba in člen 5 londonske spomenice. Nasprotno, tukajšnje upravne oblasti so ponovno ovirale tuje gospodarstvenike, ki so hoteli tu ustvariti središča dela in trgovinske dejavnosti. Zato Je treba korenito spremeniti ta postopek. V zadniih letih sta se močno razvila trgovinska izmenjava in Industrijska kooperacija med tukajšnjimi gospodarskimi ustanovami ter ustanovami v Jugoslaviji in Avstriji. Je še mnogo možnosti sodelovanja zlasti z bližnjo Slovenijo. Stvar Je treba zato podpreti. Razširit; bi bilo treba tudi področja videmskega sporazuma, da bi zadovoljili manjše potrebe prizadetega prebivalstva. Glede tujega kapitala Je dr ftkerk dejal, da velja na tržaškem področju z razliko predpisov v osta- lih krajih Italije še vedno zakon, ki spravlja v beg vsakega tujega gospodarstvenika ali trgovca. Se vedno namreč velja ukaz štev. 104 bivše ZVU od 23. maja 1950, po katerem je investiranje tujega kapitala podvrženo odločanju funkcionarja notranjega ministrstva. Zato je marsikak gospodarstvenik raje opustil svoje namere, ko je naletel na birokratske težkoče. To se je pripetilo zlasti avstrijskim, jugoslovanskim in britanskim operaterjem. Ta ukaz je vladni generalni komisar kasneje z dvema odlokoma še bolj poostril. Ti predpisi nimajo več nobenega opravičila, kajti nova deželna stvarnost ne dopušča več razlikovanja med raznimi njenimi področji. Dr. škerk je predlagal odboru, naj zahteva od vlade, da se omenjeni predpisi takoj ukinejo. Spomenica le bežno omenja vprašanja našega kmetijstva. Res je, da so tukajšnje oblasti dale že mnogo sredstev na razpolago, toda potrebne so še nove izpodbu-de. Dr. škerk je nato dejal, da potrebuje in zahteva slovensko prebivalstvo ustanovitev kmetijske šole s slovenskim učnim jezikom. Kar se tiče industrije, predvideva načrt žal med področji, ki jih je treba nameniti industriji, tudi goriško in sovodentsko občino na levi strani Soče. V ta namen se mora najti drugo področje. Na izbranem področju se namreč že več desetletij pridelujejo povrtnine, dohodki so visoki in ni brezposelnosti. Ker je večina lastnikov teh zemljišč slovenske narodnosti, bi morali videti v tem poskus raznarodovanja. ki ga prepoveduje tudi ustava. Končno bi industrializacija povzročila hudo škodo lastnikom. Dr. škerk je omenil tudi gradnio ljudskih stanovanj na takšnih zemljiščih v Gorici in Trstu ter rekel, da bi morali najti nove površine v mestih samih s sanacijo starih četrti. Itar se tržaške univerze tiče, se je dr. škerk Dritožil, da spomenica ne vsebuje zahteve po ustanovitvi stolice za slovenski jezik in književnost. Na drugih italijanskih univerzah so ustanovili stolice slovenskega Jezika; tako na primer v Padovi, v Milanu, v Florenci in v Rimu, v Trstu na ne. Dr. škerk je dejal, da je 19. oktobra 1961 celo bivši rektor prof. Udina priporočil ustanovitev stolice s slovenskega jezika. Svetovalec Jarc CKPI) je pretežno govoril o škodi, ki jo povzročajo vojaške služnosti na Goriškem sploh, še posebno pa v doberdob-ski občini. Omenil je ovire, ki jih postavljajo te služnosti pri uresničenju načrtov za gradnjo avto ceste iz Villes v Gorico in ki bi mqrala od tod nadaljevati do Ljubljane. Prav tako ni moč zaradi teh Milil lllllllllllllillflllllltllllllllllllllllHIIIIIIIIlIlllillllllllllllllHIIHIIIIIIIIIIIIinilllllllllllllltllllllllllllMIIIHIII ovir okrepiti železniške zveze med goriško postajo in postajo v Novi Gorici ter uspešno dokončati bonifikacije krminsko-gradiščanskega polja. Jarc je tudi izrazil dvom o smislu in potrebi gradnje železnice med Tržičem in Doberdobom, ki jo predvideva spomenica, kajti nihče ne vidi v tem kake gospodarske koristi za razvoj področja ter bi imela ta železnica morda le vojaške namene. Jarc je tudi obsodil ravnanje go-riške občine, ki hoče razlastiti za gradnjo hiš in za industrijo plodna zemljišča s specializiranimi kulturami v štandrežu in Sovod-njah, namesto da bi storila to v drugih predelih goriškega ozemlja, ki so mnogo manj rodovitna, pač pa podvržena vojaškim služnostim. Jarc je dejal, da gre pri tem tudi za raznarodovanje, ki ga ustava prepoveduje in ki ga je treba zato preprečiti, kajti dežela mora zaščititi etnični značaj tega področja. Na popoldanskem zasedanju je prvi spregovoril demokristjan Ri-gutto, ki je obravnaval cestno in železniško mrežo v Furlaniji. Socialist Pittoni Je rekel, da je spomenica le zbirka raznih potreb, ki so jih izrazile krajevne ustanove v teku mnogih let. Dejal je tudi, da je vsedržavni načrt pozabil na razne tržaške probleme, kar je v nasprotju z njegovim namenom, da odstrani razne vrzeli in neuravnovesja. Tako predvideva načrt v teku petih let 500 milijard izdatkov za pristanišča, od česar bi dobila Genova 44 milijard, Benetke 26, a Trst samo tri milijarde! Demokristjan Coloni je dejal, da zahtevamo investicije, ki bodo pripomogle k gospodarskemu razvoju in ne kakih podpor ali miloščine. Rekel je, da je ostalo število prebivalstva v Trstu v bistvu nespremenjeno in da bi zelo nazadovalo, če ne bi bilo istrskih beguncev. Od leta 1951 do leta 1961 se je število delavcev v industriji celo. za malenkost znižalo, le v zadnjih treh letih se je zvišalo za kakih 4.000 z zaposlitvijo v industrijskem pristanišču v 2avljah. Končno je dejal, da je treba okrepiti zlasti tržaško pristanišče, saj prinese pri dveh milijonih in pol tranzitnega prometa kar za 30 milijard lir deviz. Liberalec Trauner Je ponovil misli, ki sta jih pred njim izrekla ostala dva liberalca. Komunist De Caneva je kritiziral zlasti pomanjkljivosti spomenice glede gorskega gospodarstva in dal v zvezi s tem razne predloge za njegovo izboljšanje. Demokristjan De Bia-sio je obravnaval zlasti vprašanje šolstva. Misovec Boschi je dejal, da je spomenica deželnega odbora sploh nejasna in je obširno razpravljal o položaju v Furlaniji. V OKVIRU VSEDRŽAVNE AKCIJE LEKARNARJEV Jutri protestna zapora vseh zasebnih lekarn Poskrbljeno bo za prodajo nujnih zdravil - Vzrok zapore: zvišanje 1GE na cnenujna zdravila* in zadeva s konvencijo z INAM Združenje lastnikov lekarn nam Je poslalo obvestilo v katerem napoveduje, da bodo vse zasebne lekarne v soboto, 31. t. m. zaprte zaradi vsedržavne zapore. V sporočilu je rečeno, da bodo vse zasebne lekarne v Trstu kot v Italiji proglasile v soboto protestno zaporo. Vzroki zapore so omenjeni v plakatu, ki je izobešen v vseh lekarnah, iz katerega Je razvidno, da so bili zasebni lekarnarji «pri-slljeni sprejeti omenjeni odločni ukrep iz sledečih vzrokov: I. zaradi zvišanja dohodninskgea davka (IGE) na vsa tista zdravila, ki niso priznana kot imujno potrebni proizvodi);; 2. zaradi neupravičene zakasnitve podpisa konvencije z ustanovo INAM. Lekarnarji zagotavljajo, da bodo poskrbeli za ustrezno nujno službo za prvo pomoč, ter prosijo javnost, naj jih vsaj moralno podpre v tej njihovi borbi za priznanje njihovega vsakodnevnega skrbnega javno-koristnega dela. V svojem sporočilu lekarnarji poudarjajo, da si ni mogoče zamisliti, zakaj pristojna oblast ne prizna vse zdravil za «nujno potrebne proizvode* in Jih zaradi tega namerava obremeniti s povišanjem davka IGE. Nato pojasnjujejo, da so cene zdravil v prodaji na drobno uradno določene in da bo šlo celotno povišanje IGE v breme lastnikov lekarn, ki so bili v zadnjih letih že itak močno obremenjeni z raznimi davki, s povišanjem režijskih stroškov in z drugimi dušljiviml birokratskimi postopki. Zato, pravijo lekarnarji, da ne morejo prenesti še novih obremenitev. Včeraj Je minister za delo in za Javno skrbstvo sprejel predstavnike organizacije lekarnarjev, ki so z nekaterimi pridržki sprejeli posredovanje ministra in njegove predloge, da se končno zaključijo pogajanja za obnovitev konvencije med ustanovo INAM in lekarnarji. V prihodnjih dneh se bodo predstavniki lekarnarjev ponovno sesta. 11 z ministrom. Jutri «okro£la miza* o zamenjavi Hrustova Na pobudo revije »Trteste* bo v soboto v Tiskovnem krožku »okrogla miza* o vprašanjih v zvezi z zamenjavo Hruščova v vodstvu Sovjetske zveze in sovjetske komunistične partije. K «okrogll mizi* Je revija »Trte-ste» povabila komunističnega senatorja Vidalija, demokristjanske-ga poslanca Corrada Belci ja, zgodovinarja in pisatelja prof. Carla Schiffrerja, zgodovinarja in publicista prof. Elia Apiha, slovenskega novinarja in občinskega svetovalca PSI Dušana Hreščaka ter občinskega svetovalca KPI inž. An-tonina Cuffara. Revija »Trieste* želi postaviti tem predstavnikom kulturnega in Socialist Angeli je rekel, da bi morali čimprej začeti proučevanja za pripravo deželnega načrta. Rekel je, da država že skoraj sto let zanemarja Furlanijo ter da je njeno kmetijstvo s številnimi spolovinarji in najemniki na tako nizki ravni kot portugalsko. Na koncu svojega govora je predlagal resolucijo, ki povzema socialistične zahteve. Precej dolg govor je imel tudi demokristjan Ginaldi, ki je obravnaval splošno usmeritev, ki je botrovala sestavi spomenice. On je bil zadnji govornik v včerajšnji razpravi. Poleg socialistov so včeraj predložili resolucije komunisti, liberalci, misovci in drugi. Polaganje vencev k spomenikom padlih borcev Na dan mrtvih 1. novembra bodo pokrajinska združenja ANPI, ANPPIA, FIAP, političnih deportirancev in odporniškega sveta položila vence in cvetje v spomin padlih partizanov in članov odporniškega gibanja k naslednjim spomenikom in ploščam: ob 9.30 k plošči v Ulici Ghe-ga; ob 9.45 k plošči v Ul. D’Aze-glio; ob 10. uri na griču Sv. Justa; ob 10.15 v Rižarni; ob 11. u-ri na civilnem pokopališču pri Sv. Ani na polju XX; ob 11.45 na vojaškem pokopališču. NA SEJI OBČINSKEGA SVETA Drevi glasovanje o občinskem proračunu Drevi bo zadnja seja tržaškega občinskega sveta pred prekinitvijo jesenskega zasedanja zaradi u-pravnih volitev. Na drevišnji seji bodo zaključili raz,pravo o letošnjem proračunu, odbornik dr. Verza bo odgovoril na kritike, pripombe in predloge svetovalcev, nakar bo postavil proračun na glasovanje. Poleg tega bo moral svet potrditi in odobriti še nekaj sklepov upravnega značaja. Pričakujejo, da bo seja trajala pozno v noč, saj je vpisanih za razpravo še precejšnje število svetovalcev. PO PREDVČERAJŠNJI PROTESTNI STAVKI Nevšečnosti popoldanskega pouka gimnazijcev v zasilnih prostorih Razen učilnic ima 473 dijakov tudi skupne kabinete ■ Ostra kritika KPI na račun pokrajinske uprave v zvezi z gradnjo šole Po predvčerajšnji protestni stavki so dijaki višje gimnazije ter klasičnega in znanstvenega liceja imeli včeraj prvič popoldanski pouk v prostorih trgovske akademije, učiteljišča in srednje šole pri Sv. Ivanu. V vseh teh šolah je letos vpisanih skupno 473 dijakov (160 v višji gimnaziji in obeh licejih, 188 na trgovski akademiji, 40 na učiteljišču in 85 na srednji šoli), ki si zdaj delijo prostore v dopoldanskem in popoldanskem pouku. Popoldanski pouk na višji gimnaziji in klasičnem ter znanstvenem liceju traja od 14. do 19. ure. Dijaki imajo razen učilnic tudi skupne kabinete. To je res zasilna rešitev, saj je n. pr. že sama trgovska akademija v stiski s prostori. Razen tega se učilnice ne morejo tako hitro prezračiti in očistiti, za dijake s podeželja pa je zelo nerodno za povratek domov, ko končajo s poukom okrog 19. ure. Zaradi tega je nujno potrebno, da se po- KPI bo imela danes naslednja volilna zborovanja: ob 10. uri na Reški cesti (Jole Burlo); ob 12. uri pri Arzenalu (Šema); ob 12.15 v Ul. Boveto (Semilli); ob 17. uri v Ul. del Veltro 63 (Gombač); ob 20. uri pri Rumeni hiši v Barkov-ljah (Grbec in Colli) s predvajanjem filma »Italija s Togliattijem*. DANES DOKONČNA POTRDITEV KANDIDATNIH LIST Govorniki iz osrednjih vodstev strank v prihodnjih dneh na tržaških odrih Ugotovljene nepravilnosti pri misovski listi za občino Devin-Nabre-zina - V nedeljo Colombo za PSI, Terracini za KPI, Rumor za KD Osrednji volilni urad pri tržaškem prizivnem sodišču je včeraj pregledal vse kandidatne liste in priloženo dokumentacijo in je potrdil vse kandidatne liste z izjemo liste MSI v devinsko-nabrežinski občini, katero je izključil, ker je bila predložena dokumentacija nepravilna. Gre za sezname podpisnikov, ki so bili zbrani kar na običajnih listih papirja brez kakršnega koli naslova. Vodstvo MSI baje namerava vložiti priziv, kar pa mora storiti danes do 9. ure, ko zapade rok za eventualne pritožbe in prizive. S predložitvijo kandidatnih li»t in zlasti ob dejstvu, da bodo volitve dokaj kmalu, se je pričela tudi živahnejša volilna kampanja, Večina strank pripravlja za nedeljo in praznične dni volilna zborovanja, na katerih bodo nastopili vidnejši vsedržavni voditelji. Tako bo tržaška federacija PSI otvorlla volilno kampanjo v nedeljo v kinu Arcobaleno ob 11. uri, ko bo tajnik federacije Ar-naldo Pittoni obrazložil volilni program, osrednji volilni govor pa bo imel posl. Renato Colombo, član vsedržavnega vodstva stranke in načelnik kmetijske sekcije stranke. Demokristjani bodo uradno otvo-rill volilno kampanjo prav tako v nedeljo, ko bo njih politični tajnik Rumor govoril ob 11. uri v kinu Grattacielo. Po napovedih iz de-mokristjanskih vrst gre za polemičen govor, uperjen proti komunistom. v zvezi z zadnjimi dogodki v SZ. Socialdemokrati bodo otvorili kampanjo v sredo 3. novembra, ko bo v Trstu minister za reformo državne uprave posl. Preti, ki bo govoril ob 11. url v kinu Grattacielo. Tako KPI kot liberalci so že pričeli svojo volilno kampanjo. Za KPI bo govoril v nedeljo ob 10.30 na Trgu Goldoni sen. Umberto „.____,__________ ____________ ... po- litičnega življenja naslednja osnov- Terracini, član vodstva in načel- nik komunistične skupine v senatu. V primeru slabega vremena bo zborovanje ob isti uri v dvorani v Ul. Madonnina. Za PLI pa bo v soboto v Trstu prvak stranke posl. Malagodi, ki ima napovedano zborovanje v soboto ob 18. uri na Trgu Goldoni in v primeru slabega vremena v mnu Grattacielo. na vprašanja: «Katere so bile sile in vzroki, ki so povzročili zamenjavo Hruščova?*, «Kakšen je bil način in kakšen postopek zamenjave?*, »Kakšne bodo posledice za razvoj notranjega življenja v SZ, v mednarodni politiki SZ in v odnosih med komunističnimi strankami?*. Na ta vprašanja bo vsak udeleženec «okrogle mize* odgovoril na osnovi svojih izkušenj, svojih kulturnih in političnih kvalifikacij in dal temu problemu svoje osebno tolmačenje. Prvotno je bil datum «okrogle mize* določen za soboto 24. t. m., vodstvo revije »Trieste* pa je na prošnjo senatorja Vidalija rade volje preložilo konferenco na Jutrišnji dan. llllllllllllllltlllllllllllllllllllllllinilllllllllllllUlinillllllllllllllHIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIlIllillllIlllIllIllMiillIlilIlllll ZARADI NAGLEGA ZAVIRANJA Štiri potnice ranjene v avtobusu proge št, 29 V bolnišnici so pridržali samo eno za 20 dni, ostale pa so po nudeni pomoči odposlali domov Nov poskusni urnik poštnih podružnic Ministrstvo za pošte in telekomunikacije Je na prošnjo osebja odredilo za poskus uvedbo novega Močan sunek zaradi nenadnega zaviranja avtobusa je bil kriv, da »o se včeraj zjutraj okrog 8. ure ponesrečile štiri ženske. 57-letna gospodinjska pomočnica Jolanda Covacich jz Ul. Tor San Lorenzo 4, 58-letna Carla Prelz por. Diva-ri iz Ul. Torricelli 10, 43-letna Maria Schiavuzzi vd. Giorgini iz Ul. Giulla 40 in 68-letna upokojenka Carmela Sottich vd. Benedetti iz Ul. F Severo 105, so včeraj vstopile v avtobus proge št. 29, ki je vozil proti središču. Zenske so stale v sredini, ker niso dobile prostega sedeža. Ko pa je šofer avtobusa privozil navzdol po UL Giulia do križišča Ul. Rossetti in Ul. Rismondo, je moral nenadoma zavreti, da bi se izognil trčenju v avtomobil, k: se je ustavil nred njim pred zaprtim semaforom. Zaradi nenadnega sunka so n-menjene ženske v notranjosti av tobusa izgubile ravnotežje in padle. Vse štiri so odpeljali v bol-nišnico z rešilnim avtom. Huje se je poškodovala samo Covaci- cheva, ki se je pobila po levi nogi in gležnju. Pridržali so jo na ortopedskem oddelku, kjer se ho morala zdraviti dva tedna. Ostalim trem so nudili samo prvo pomoč. Schiavuzzijeva se je pobila po desnem očesu in bo okrevala v enem tednu. 8 dni se bo morala zdraviti tudi Sotticheva, ki se je udarila po desni strani prsi in zatilju. Prelzevo pa so odposlali domov s prognozo okrevanja v 5 dneh. Pobila se je po levi rami irt zatilju. Nezgoda pomorščaka Včeraj popoldne »o v bolnišnici nudili prvo pomoč 37-letnemu jugoslovanskemu pomorščaku Zorku Robišiču iz Splita zaradi zvina desnega gležnja. Robišič je povedal, ..a se je ponesrečil malo prej na panamski motorni ladji «Ariel», ki je zasidrana v novem pristanišču. Ko je izvrševal delo m glavni palubi je zdrsnil na mokrih deskah in padel. O-kreval bo v dveh tednih. urnika pri okencih za občinstvo z veljavnostjo od 1. novembra dalje. Zaradi tega bodo vsi podružni uradi razen podružnice Trst 3 (v Ul Borsa) in podružnice Trst 7 (v Ul. Battisti) imeli za občinstvo naslednji umik: Paketna posta — telegrami ob vseii delovnih dnevih od 8.15 do 14. ure. Denarno poslovanje (nakaznice, prihranki itd., poštni boni in izplačevanje pokojnin > od ponedeljka do petka: od 8.15 do 14. ure; v sobotah: od 8.15 do-13. ure; ob. koncu meseca: od 8.15 do 12. Da bi občinstvo imelft možnost izvrševanja poštnih operacij, tele-grafiranja in denarnih bančno-pošt. nih operacij tudi v popoldanskih urah, bosta za javnost nepretrgoma odprti od 8.15 do 20. ure poštni podružnici Trst 3 in Trst 7 po naslednjem urniku: Paketna pošta — telegrami ob vseh delovnih dnevih od 8.15 do 20. ure. Denarno poslovanje (nakaznice, prihranki itd., poštni boni) od ponedeljka do petka: od 8.15 do 20. ure v sobotah: od 8.15. do 20. ure ob koncu meseca: od 8.15. do 12. Icplačevanje pokojnin od ponedeljka do petka: od 8.15 do 14. ure v sobotah: od 8.15 do 13. ure ob koncu meseca: od 8.15 do 12. Nespremenjen umik bodo imeli glavni uradi za paketno pošto, telegraf in hranilne nakaznice v osrednji poštni palači na Trgu Vit-torio Veneto. Sestanek prve deželne komisije Včeraj popoldne se Je na tržaškem županstvu sestala prva stalna komisija deželnega sveta, ki je morala izreči svoje mnenje o zakonskem osnutku sevtovalca Morel-lija o vključitvi Selada v deželno upravo. Komisija Je najprej vzela na znanje dejstvo, da deželni odbor sploh še ne more sestaviti proračuna. Zato tudi ni mogoče sprejeti nobenega sklepa o izdatkih, ki se ne tičejo vzpostavitve prvih nujnih uradov. Zato ne more komisija izreči nobenega mnenja niti o tem zakonskem osnutku niti o katerem koli bodočem osnutku, ki bi predvideval kakršne koli Izdatke, člani komisije so zato poverili njenemu predsedniku Štopperju nalogo, naj opozori deželne organe, da zahtevajo od vlade čimprejšnjo izdajo ustreznih predpisov. Veljavnost izkaznic za proge Acegata Ravnateljstvo Acegata, sporoča, da bodo zaradi zadnjih sprememb, za. padle 30. nov. naslednje abonmajske izkaznice: normalne letne izkaznice za 1 progo, 2 progi, dva odseka in celotno omrežje; letne izkaznice za delavce za 1 progo, 2 progi in celotno obrežje; letne izkaznice za invalide za dva odseka proge 20 in celotno omrežje. Navadne izkaznice bodo lahko veljale do 31. dec. po doplačilu razlike pri blagajni za izkaznice v Ui. Genova (okence 6). Železni kabel zadel delavca v glavo Dokaj nenavadna nesreča se je pripetila včeraj zjutraj 25-letne-mu električarju Arturu Stabilu iz Ogleja, Villa Raspa 14. .Stabile je uslužben pri podjetju De Frun-ceichia iz Pordenona, ki v Miljah opravlja nekatera dela za državno ustanovo ENEL. Včeraj zjutraj je Stabile po ulici v Miljah vlekel za seboj dolg železni kabel. Nenadoma se je kabel prijel in odskočil, pri tem pa je Stabila zadel v glavo. Mimoidoči so nesrečnežu priskočili na pomoč ter ga pospremili na reševalno postajo v Miljah, kjer so ga prevzeli bolničarji RK. hiti z izgradnjo nove šolske stavbe pri Lonjerski cesti. Dijaki, ki so se pod silo razmer morali preseliti iz temnih in zatohlih prostorov v Ul. Lazzaretto Vecchio, so prvi hip sicer malo občutili nekako domotožje po svoji «stari bajti*, kjer so se šole stiskale skoraj 20 let, a so se kmalu vživeli v novo okolje, saj so prostori pri Sv. Ivanu neprimerno lepši in udobnejši kot v Ul. Lazzaretto Vecchio. Tiskovni urad tržaške federacije KPI nam je poslal sledeče sporočilo: Stavka, ki so jo proglasili dijaki znanstvenega in klasičnega liceja s slovenskim učnim jezikom, katerih sedež še gradijo na Lonjerski cesti, je prinesla na dan resnično nevzdržen in sramoten položaj. Gradnjo novega sedeža za omenjene zavode, ki so nameščeni v popolnoma neustreznih prostorih, je komunistična skupina zahtevala že v prvem izvoljenem pokrajinskem svetu. Sklep za zidavo nove stavbe je bil sprejet leta 1957, zadevni denarni znesek pa je bil vključen v gospodarski načrt za leto 1957-58. Tedanji pokrajinski svet, ki je bil razpuščen leta 1960, je sicer dobil ustrezna denarne sredstva, pristojni organi pa še niso odobrili predloženih načrtov, in zato se dela niso mogla začeti. Končno je bil temeljni kamen nove stavbe položen v prvih dneh oktobra leta 1961. Od tedaj naprej, in sicer z vprašanjem, ki so ga komunistični svetovalci postavili 24. oktobra leta 1961, se je komunistična skupina stalno zanimala za zadevo, ter sproti zahtevala, naj se gradnja vendar le zaključi. Na vprašanje, ki je bilo postavljeno 24. oktobra, je pristojni odbornik odgovoril svetovalcu Gombaču, da «se je podjetje obvezalo, da bo dokončalo šolo v 420 delovnih dnevih, da pokrajinska uprava ne namerava odobriti podaljšanj, razen v nepredvidenih primerih, kot je to običaj pri vseh javnih delih na svetu, in da ne obstaja več nobena zapreka glede gradnje*. Po tem odgovoru je odbor stalno dajal zagotovila glede tega vprašanja, in prav letos julija' je predsednik pokrajine v svojem poročilu p proračunu dejal med 'drugimi' »Z'začetkom 'prihodnjega šolskega leta bodo trgovska akademija ter klasični in znanstveni licej s slovenskim učnim jezikom dobili nov in udoben sedež*. Naknadno, in sicer septembra meseca, je komunistična skupina ponovno posredovala (eno vprašanje in priporočilo je v tem pogledu predložil na zadnjih sejah pokrajinskega sveta tudi svetovalec Gombač), ko sta se svetovalca Col- Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek zaradi hudega udarca po zatilju in začasne izgube spomina. Stabile sam ni znal povedati, kako se je pripetila nesreča, le bolničarji so opisali potek dogodka. — Brzojavka Spagnollija županu Franzilu Minister .za trgovsko mornarico sen. SpagnolTi. je. poslal županu Franzilu brzojavko, v kateri se mu zahvaljuje za prisrčen sprejem, katerega je bil skupno v svojimi sodelavci deležen v preteklih dneh v Trstu, in pravi, da bo na dni svojega bivanja v Trstu ohranil lep spomin. Obenem mu sporoča, da potrjuje svojo željo, da bi se ponovno sestal s tržaškimi upravnimi in političnimi predstavniki in z gospodarskimi operaterji. lllllllllltllMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIimMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIUMIIIIIIIIIIIIKIIMIIMIHIIIIMIIIIHIIIIIU IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Obsojen sokrivec nesreče pred begunskim taboriščem Plačati bo moral tudi polovico odškodnine zasebni stranki - Stroga kazen za malenkosten prekršek 29-letni Roberto Ticič iz begunskega taborišča pri Padričah je bil včeraj obsojen na 4 mesece zapora, ker ga je sodišče spoznalo za krivega nenamernega umora. Poleg tega bo moral plačati polovico odškodnine zasebni stranki, vse stroške obravnave ter se bo moral sprijazniti z dejstvom, da mu bodo za šest mesecev odvzeli «pa-tentin*. Včeraj Je bila na kazenskem sodišču zadnja razprava proti Tiči-ču. Predsedoval Je sodnik Rossi, javni tožilec je bil Corsi in zapisnikar De Paoli. Zadeva je že znana, saj smo prejšnji torek obširno poročali o tem. Ticič Je 8. avgusta lani pred vhodom v taborišče pri Padričah povzročil prometno nesrečo, pri kateri se je smrtno ponesrečil Fran Logar iz Vremskega Britofa. Tedaj je Ticič z motofurgonom «ape» zavil na levo, no da bi dal predpisani znak s smerokazom. Potem se Je izgovarjal, da smerokaa ni deloval, ker da so bili tudi nekateri električni kabli zamenjani. Logar pa Je tedaj priletel v moto-furgon, se prevrnil z motorja ln z glavo udaril v cementno ograjo taborišča. Zastopnik zasebne stranke odv. Ghezzi Je na eni prejšnjih razprav zahteval od sodišča, naj povabi na pričevanje tudi Logarjevega prijatelja Pirhavca, ki se Je laže poškodoval. Odv. Borgna pa, ki je branil Tlclča, se Je tej zahtevi pro-tivil ter je zahteval še en tehnični pregled smerokaza. S tem je seveda hotel razbremeniti Tlclča, ker ]e hotel dokazati, da se Je smerokaz pokvaril po trčenju. Sodišče Je zavrnilo zahteve obrambe ln Je po polurni razpravi v sejni dvorani upoštevalo samo razbremenilne okoliščine, ter da sta bila ato je izreklo obsodbo. Zaradi dveh škatlic kock za juho in enega zavojčka masla, v skupni vrčdnosti 275 lir, se Je mo-rala včeraj zagovarjati pred sodniki kazenskega sodišča 56-letna G. S., ki je bila obtožena tatvine z obteževalntml okoliščinami. G. S, se Je pregrešila 19. aprila letos, ko je v trgovini #Supercop» v Drevoredu XX. septembra »nevede* ln «po pomoti* vtaknila v žep plašča omenjeno blago. Pri tem jo je zasačila uslužbenka in seveda poklicala agente letečega oddelka policije. G. S. so agenti prijeli ln prijavili sodišču. Za tako majhno vsoto pa Je bilo skoraj Skoda popisanih aktov in Izgubljenega časa. Na včerajšnji razpravi |e ženska. potrdila kar je že priznala na za-l kov, slišanju na kvesturi in še enkrat ponovila, da ni hotela krasti, temveč da je samo po pomoti vtaknila v žep kocke in maslo ter nato pozabila blago plačati pri blagajni, izgovorila se Je, da Ji vsa iz sebe, ker ji ji zgovorila se Je, da je bila tedaj e nekaj dni prej umrla mati. Državni tožilec Je za obtoženko zahteval še kar visoko kazen, ki jo Je sodišče potem le delno omililo. G. S. so obsodili na 5 mese-secev ln 10 dni zapora ter na plačilo 20.000 Ur globe, kazen je pogojna. Po trčenju podrl žensko na pločniku Na vogalu Ul. Milano in Ulice XXX. Ottobre sta včeraj trčilu dva avtomobila, v bolnišnico pa »o prepeljali žensko, ki je hodila po pločniku. Slikovita nesreča se je pripetila okrog J5. ure, ko je 38-letni Giuseppe Biancolillo iz Ul. Mantegna 5 vozil svoj fiat 500 TS 38195 navzdol po Ul. Milano. Ko je privozil do vogala Ul. XXX. Ottobre, Je trčil ,v avto TS 05120, ki ga je po prej omenjeni ulici proti Ul. Carducci vozil 22-letni Serglo Cadenaro iz Ul. San M&rco 22. Zaradi močnega sunka je Biancolillov avtomobil vrglo na levo stran ceste, kjer je zavo-zil na pločnik in tam podrl 40-letno Anito Earagona iz ul. Zonta 3, ki je prav tedaj šla mimo. Nesrečna ženska se je pri nesreči pobila po nogah in piičalih ter zadobila hud udarec v dimlje. Mimoidoči so ponesrečenki priskočili na pomoč in nekdo je poklical rešilni avto, s katerim so jo prepeljali v bolnišnico. Nudili so ji prvo pomoč in bo okrevala v 10 dneh. Oba šoferja sta nepoškodovana izstopila iz svojih avtomobilov, ki pa sta močno poškodovana. Poskus samomora V baru v Ul. Ghega, kjer je zaposlena, Je včeraj ponoči 33-let-na Bruna Filippi vd. Miggins iz Ul. Madonnina 8, zaužila nedoločeno število uspavalnih tablet. To se je zgodilo okrog polnoči, toda šele eno uro kasneje so nesrečnico z zasebnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer go jo v nezavestnem itanju sprejeli na tretji medicinski oddelek s prognozo okrevanja v 10 dneh. U-službene! bara so vedeli povedati samo to, da je bila Filippijev« živčno bolna. Ni pa znano, če se je Filippijeva odločila za usodni korak tudi iz kakih drugih vzro- li in Bortolutti srečala s pokr®" jinskimi upravitelji. Zagotovljeno jima je bilo, da bo nova stavba delno dograjena do začetka šolskega leta, da bo lahko sPr®)"7 del dijakov, drugi del pa naj M se vselil po božičnih praznikih. Zato preseneča izjava predsednika pokrajine delegaciji slovenskin dijakov, da se bosta lahko oba liceja vselila v novo stavbo P° božičnih praznikih, trgovska akademija pa šele prihodnjega marca. Celotno vprašanje razkriva obsodbe vredna dejanja ter dokazuje« v kakšnem podrejenem stanju so krajevne ustanove s sedanjo zakonodajo. Od leta 1957 do odobritve načrtov so potekla tri leta; od položitve temeljnega kamna do danes so minila nadaljnja tri leta; šola še ni dokončana. Zaradi takšnega stanja bi moral pokrajinski odbor najbolj odločno posredovati in pro-testirati, hkrati pa bi moral zan-tevatl naj tudi pokrajinski svet izreče svojo obsodbo, ne pa trajati zagotovila, ki so se pokazala neosnovana. SKGZ PRIREJA ZIMOVANJE ZA OTROKE Slovenska kulturno - gospo-darska zveza bo priredila med božičnimi prazniki od 26. XII-1964 do 2.1.1965 zimovanje za otroke od 10. do 14. leta starosti. Zimovanje bo v Zgornjih Gorjah pri Bledu. Otroci dobijo v domu lahko na posodo smuči. — Vpisovanje prt SKGZ, Ul. Geppa 9/II. Gledališča VERDI Včeraj se Je začelo pri glavni blagajni gledališča razdeljevanje abo majskih izkaznic za red A za v prostore. V prihodnjih dneh se nadaljevalo razdeljevanje izkaznic s« za preostale abonmaje. TEATRO STABILE Danes in Jutri ob 21. url v nedeljo popoldne ob 17. uri Avditoriju (vhod iz Ul. Tor Ba -dena) zadnje predstave »Komični teater Carla Goldonija. Tekst Luigi LU-9ntiH. Režija Erlprando Visconti. »cene in kostumi Luca Sabatelli. Glasb Dorsano Saracino. Kritika je deio ocenila kot najboljši tekst na narodnem dramskem festivalu v » netkah. iVazionale 15,30 »La conquista Wesi» Henry Fonda, Carroll Bak Gregory Pečk. Technicolor. Arcobaleno 16.00 «1 pirati della *” lesia* Technicolor. Steve ReeV / Excelslor 15.30 »La mia slgnora* A berto Sordi, Silvana Mangano. Fenice 16.00 «11 circo e la sua E/JL de avventura* Technicolor. Wayne, Claudla Catdinale, B Hayworth. Grattacielo 15.30 »La notte na* Richard Burton, Ava Gardn • Deborah Kerr, Sue Lyon Prepo dano mladini. ro. Alabarda 16.30 »Taras Bulba h ~ sacco* Technicolor. Silvia Sorre Filodramtnatico 16.30 «Lo scanda10 Sibelius* Lex Barker. „ Aurora 16.30 »Marnie* Prepovedan mladim. M»c Crlitallo 16.30 »La slgnora e 1 marlti* Technicolor. Shlrley La-vne, Paul Nevvman. Robert M Capltol 16,00 «11 gaucho* ^echnjc^ lor. Vittorlo Gassman, Amedeo N zarl. Silvana Pampaninl. Garlbaldi 16.30 «11 successo* Vitto Gassman. lmpero 16.30 »La verglne m colle*,u Moderno 16.00 »A007 dalla RdJ'‘ con arrore* Technicolor. Sean nery, Daniela B'»nehl. Astra 16.30 «L'uomo senza paura*-Astorla Danes počitek. H Abbazla 16.00 »Lhncredibll* spl»» n Marlovv. Technicolor. -i. Ideale 16.00 »Pinocchlo* Barvne sanke. Ila Skedenj 16.00 «11 promontorlo de paura* Gregory Pečk, Robert chum, Polly Bergen. Izlet SPDT na Štajersko ln K°£ tko. V dneh 3. In 4. nov. odhod P1 ko Slovenjgradca v Dravograd mimo Raven, domovine •« - ln Prežihovega Voranca, v Mežico ( Črno. Vpisovanje le do 30, .10. običajno v ul. Geppa 9. grob* 'krt Včeraj-danes ROJSTVA. SIVIKTI IN POROK® Dne 29. oktobra se Je v Trstu £ dl-lo 9 otrok, umrl« pa so * °sC | UMRLI SO: 80-letna Caterlna S*' vron vd. Palclch, 84-letna GerrtJ> Menegottl por, Colauttl, 60-letna sa Klun por. Veronese, 72-leln* rla Giaschl, DNEVNA SLUŽBA LEKARN (21 II. - I. U.) , Crevato. Ul. Roma 15; INAM * Cammello, Drevored XX. Settemb 4. Alta Maddalena, Istrska ulic* dr. Codermatz, Ul. Tor S. PI*N,JL dr. Gmelner. Ul Giulla 14; P1":], Clgnola. Korzo ltalla 14; Prebd'" Ul. T. Vecelllo 24; Serravallo. 1 Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN <21. 11. - 1. II.) Dr. Gmelner, Ul. Giulla 14: P*ST Clgnola. Korzo ltalla 14; Pren , Da bi delavci med delom bolj pazili na oCl, so po vseh delavnicah razobesili lepake s sliko lepega dekleta, ki ima na sebi le — očala za sonce. Cerkveni krogi so se začeli nad tem usajati, češ da je nemoralno. Slika nam kaže lepo Kay Kirkham, ki je služila za model za «pohujšljivo» sliko. Ob njej pa Je duhovnik Guinness, ki je začel gonjo proti plakatu. Iz njegovega izraza pa ne razberemo, da bi se nad živim dekletom zgražal. \ iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimmiimiiiimimmimiimiiiiiiMiiiiiifiuiiimiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiii IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Josua Reichert v Nemškem inštitutu Vizuelno umetniško izražanje, ki z barvo in obliko deluje na našo duševnost, je sicer lastno le upodabljajočim umetnikom, toda zanimiva razstava v Nemškem inštitutu dokazuje, da se uspešno. javlja tudi drugod. To je primer s sedemindvasetletnim tiskarjem iz Stuttgarta. Imenuje se Josua Reichert in njegovih 3i tiskov priča o izredni prefinjenosti umetniške uporabe tiskarskih črk, ki gre preko naslovno-uvodnih strani, čustvenega oja-levanja raznih besedil, pesmi m psalmov ter lepakov za razne kulturne manifestacije, do čisto grafično-slikarskih ustoariteo. Umetniško vretje po prvi svetovni vojni je našlo prvič svoj jačji odziv, tudi v tiskarskem videzu avantgardnih revij dadaistov in konstruktivistov, a pri nos doma v odnosih ekspresionizma, na primer v tisku Podbevškove pesnitve »Človek z bombami« in v Delakovi reviji »Tank«. Ni pa šla tedaj uporaba črk m stavnega gradiva preko njih bistvene naloge. Reichertovi listi pa odpirajo nove umetniške možnosti izkoriščanja črkovnega bogastva, s katerimi doseže znat- ki učinkovitosti se odlikujejo posebno trije listi, ki vise levo pri vhodu. So to že zapleteno abstraktne grafike, v katerih Reichert vešče niza podolgovate črke zaokroženih koncev v vijugaste svitke. Nasprotno pa se drugi trije listi ob vhodu v knjižnico po jasnosti širokih oblik nekakih začetnic že približujejo likovni zasnovi starokitaj-skih lesorezov. Čeprav cenimo čudovito domišljije polno domiselnost, kako Reichert sestavlja in tiska razna besedila, kar je pač končno njegov poklic, pa dajemo prednost onim tiskom, v katerih črke izgubljajo svoj značaj in se v rdeče-irnobelih kompozicijah stapljajo v pristne umetniške grafike sodobnega videza. Taka Reichertova dela torej delujejo na našo občutljivost le optično, brez umskega sodelovanja besedil, kot prave slike. Naravno je torej, da so tovrstne razstave, ki jih Reichert prireja širom po Evropi morale povsod vzbuditi razumljivo zanimanje pri ljubiteljih tiskarske umetnosti, in mu dati za njegov novatorski trud tudi zasluženo priznanje. MILKO BAMBIČ Res nenavadna tiskovna konferenca - Gora dokaznega materiala za novinarje - Nacisti so pobili 3 milijone Ciganov - Ker premoženja niso izgubili, ne terjajo te odškodnine - «Za človeka gre...» ne čisto slikarske učinke. Po ta- zaslužek bo neznaten. Dogodki vas bodo spravili v prijetno družbo OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne prevzemajte novih finančnih obveznosti, ko ste že sedaj v finančnih težavah. Navdušenje v neki novi družbi. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ko Imate opravka s novimi sodelavci, bodite bolj previdni. Vaši družinski načrti se bodo uresničili. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Tesno se držite sprejetih načrtov in obveznosti. Uspehi v vaših najintimnejših željah. Potovanje. RAK (od 236. do 22.7.) Vsako delo terja svoj čas, zato se ne lotevajte dveh opravkov hkrati. Možne nove iniciative družinskega zna- LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaša intuicija vas bo pripeljala do cilja HOROSKOP tudi v zapletenih razmerah. V čustvenih odnosih bo prišlo do neravnotežja. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Cesar koli se boste lotili, vse vam bo šlo prav. Ne spuščajte se v prepire zaradi neznatnih nesporazumov. TEHTNICA (od 23.9, do 23.10.) Ne bojte se prihodnjih dni, ker bo šlo vse dobro. Neka antipatija bi vas znala spraviti v slabo voljo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Vse bo šlo po vaših načrtih, toda STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nekdo vam bo napravil krivico, ki jo boste morali prenesti brez ugovarjanja. Ne bodite ljubosumni. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Prehodni nesporazumi s sodelavci ali poslovnimi tovariši. Neko novo prijateljstvo, morda celo ljubezen. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vse vaše pobude se bodo uresničile. V družini pa ne bo Slo vse tako enostavno in gladko. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nič kaj lepi obeti v poslovnem življenju, toda motnje bodo le začasne. Ne zaupajte preveč komaj poznam o-sebi. PARIZ, oktobra. — «Naš stari ciganski narod je vedno ljubil glasbo. To mu je bila tudi uteha V strašnih dneh, ko so Cigane brez milosti pobijali. Celo v nacističnih taboriščih so lačni Cigani prihajali iz strahotnih konjušnic, da bi se na tistem zraku pozabavali z malo glasbe, da bi pozabili na to, kar jih je čakalo. Tudi otroci so bili z nami, lačni in prestrašeni. Videli smo to in smo jih zato nagovarjali, celo silili, naj pojejo, naj se igrajo. Naši otroci so se nasmihali morilcem, ker niso mogli razumeti, da more človek pasti tako nizko... Ti isti Cigani-jetni-ki so vedno in povsod v nepopisni bedi komponirali nove pesmi in novo glasbo, ki jih je preživela...« V tem tekstu bi na prvi pogled težko prepoznali običajni stil poročila, namenjenega neki mednarodni ustanovi. Prej bi mogli reči, da gre za časopisni članek, ali za poročilo o nekem zborovanju. Toda ta tekst je skupno z mnogimi drugimi odstavki podobne vsebine bil poslan Združenim narodom, mednarodnemu sodišču v Haagu in mnogim drugim organizacijam, na katere se Cigani obračajo s prošnjo, naj jim pomagajo. Poročilo nosi naslov «Genocid in homicid ciganskega plemena«, namenjen pa je, prikazanju podatkov o človeških žrtvah Ciganov v Evropi v dobi Hitlerjevega rasizma. Materialne izgube v tem poročilu niso sploh omenjene. »Saj nikoli ničesar nismo imeli... Človek je važen, najvažnejši. Postopek proti njemu, postopek proti nam, Ciganom, to je tisto, kar nas zanima, to nas boli...« — beremo med drugim v poročilu. Bila je to kar najbolj nenavadna tiskovna konferenca. Sklical jo je predsednik svetovne skupnosti Ciganov Waida Voe-vod III. Nenavadno je bilo tudi poročilo, ki je bilo pred začetkom konference razdeljeno predstavnikom tiska. «Ciganski narod na vsem svetu si postavlja isto vprašanje: Ali se spet vračamo v leto 1939?« In malo dlje: »Preprečimo rasizem in predsodke. Da bi ohranil svoje pravice, je naš narod pripravljen dati tudi življenje. Naše ljudstvo hoče raje umreti stoje, kot na kolenih in z zavezanimi očmi...« Za široko mizo so sedeli Cigani, ki so za to priložnost prišli iz raznih dežel. V sredini je sedel Waida Voevod III., za katerega trdijo, da je kralj Ciga-nov. To je dejansko bilo pred-sedništvo svetovne organizacije Ciganov. Pred njimi je cela gora materiala, pripravljenega za novinarje: razne statistike, reso- lucije, pisma poslancem, politikom, vladam. Tu so predvsem podatki q žrtvah v času fašizma in nacizma. Tri milijone Ciganov je pomrlo ali bilo umorjenih v taboriščih. Mnogo moških in žensk je bilo steriliziranih. »Od nas. Ciganov, So zahtevali, naj izbiramo: ali naj se odrečemo največji radosti, da bi mogli imeti otroke, ali da gremo v taborišče smrti... Druge izbire ni bilo...« »Kajti z nami so v času vojne ravnali prav tako kot z Judi. Obtoževali so nas, da predstavljamo največjo oviro za o-hranitev čiste rase arijevcev. Ko pa je vse to bilo mimo, nas ni za naše potrebe in žrtve nihče vprašal. Zakaj niso z nami tudi po vojni ravnali tako kot z Judi, kot z žrtvami. Nemci nam niso dali nobene odškodnine, toda štiri milijone Ciganov po svetu ima pravico do odškodnine za izgubljene družine v nacističnih taboriščih. In to še ni vse. Danes morejo v Zahodni Nemčiji Cigan; opravljati le najtežja rjn najbolj umazana dela. Tista dela, ki jih ne sprejme nihče...« Toda to se ne dogaja samo v Zahodni Nemčiji. Ciganskim o-trokom je praktično nemogoče obiskovati šolo, kajti oblasti v vsej zahodni Evropi ne dovolijo Ciganom, da bi se za stalno naselili v nekem kraju. V Veliki Britaniji je neka ciganska kolonija dobila od države »premično šolo«. Toda takoj za tem jim je bilo ukazano, da morajo odpotovati. In šola je o-stala tam na pusti in prazni ledini. Zato je v Veliki Britaniji 80 odstotkov Ciganov nepismenih, v Franciji prav tako 80 odst., v Belgiji 79, na Danskem 75, v Španiji 80, na Holandskem 40 odst. V vsej Ameriki znaša povprečje nepismenih Ciganov 75 odst. v Aziji 100 odst., podobno kot na Bližnjem vzhodu, razen v Izraelu. »V mnogih evropskih deželah — pravi generalni sekretar organizacije — nimajo Cigani pravic, ki jih imajo ostali državljani. Namesto osebnih dokumentov, se njim izstavljajo tako imenovane nomadske izkaznice in, podobno kot v Srednjem veku, kadar pridejo pred kako mesto, jim more vsak policaj prepovedati vstop v mesto. (Nekemu ciganu je umrla žena, ker mu policaj ni dovolil, da bi stopil v Grenobel, da bi ženo odpeljal k zdravniku) Ni res, da smo mi rojeni potepuhi in da v tem uživamo. Toda kje naj se za stalno naselimo?« Zato se v peticiji, ki so jo cigani naslovili francoski, britanski in nekim drugim vladam, zahteva, naj se poleg velikih mest določijo tudi kraji za njihovo naselitev, naj se jim v teh krajih napelje električni tok, vodovod ritk naj ,se., odprejo-, šple. «Mi, Cigani, bi se hoteli ukvarjati z vsemi tistimi deli, s kateri, mj se ukvarjajo ostali. Toda razmere so takšne, da po cestah Evrope še vedno tava večina Ciganov, v Franciji na primer je od pol milijona Ciganov 35 odst. stalno nastanjenih, ostali so nomadi.« Cigani prav tako’ zahtevajo, naj se kaznujejo tisti, ki so jih v času nacizma pobijali. Dr. Mengele, ki sedaj živi v Paragvaju, je bil za njih to, kar je bil Eichmann za Jude. Njihove zahteve bodo podprli vsi Cigani sveta. »Prvič v zgodovini bomo mi Cigani izvršili enotno organizirano akcijo in stopili na ulice, da protestiramo«. To bo v novembru v Veliki Britaniji. «Clovek naj bo s človekom človeški« — zveni poziv z govornega odra. Drugi pozivi so na primer takšni: «Tudi našim o-trokom, naj se omogoči obiskovanje šole, kot vsem drugim«. — «Našim otrokom grozi, da jih bodo moderni časi izbrisali, če se ne pripravijo na življenje«. In na koncu je «kralj» Waida Voevod III. novinarje prosil, naj glede njega popravijo neko netočnost. »V zadnjem času ste veliko pisali o poroki «kralja Wai-de». Med nami Cigani, ni kralja že 500 let. Jaz sem le poglavar velike ciganske družine. ŽARKO STOJANOVIČ s ponovnimi spremembami načrta «Gemini». Bodoči kozmonavt Grissom je rekel, da je raketa «Titan-2», visoka 33 metrov, da ima prvi Stadij rakete potisno silo 220.000 kilogramov, drugi pa približno 50 tisoč in da je torej po svoji kakovosti močnejša od raket, s katerimi so doslej pošiljali v vesolje kabine s človeškimi posadkami. Poleg tega je bilo poudarjeno, da bo minilo «najmanj dve ali tri leta« preden bodo ZDA poslale na krožno pot zdravnike in znanstvenike, kot so to pred kratkim storiti Sovjeti. Do tega ne bo po vsej verjetnosti prišlo pred začetkom izvajanja programa «Apolon», to se pravi najprej nekje leta 1968. Hkrati iz Washingtona poročajo, da bodo ZDA 4. novembra izstrelile proti Marsu vesoljsko sondo vrste «Mariner», ki bo opremljena s telekamero. Ta bo po osmih mesecih in pol potovanja poslala na zemljo 22 slik o »rdečem planetu«. Poskus bo ameriškim znanstvenikom omogočil, da proučijo možnosti življenja izven našega planeta. V tem primeru bo šlo, kot so rekli predstavniki NASA, za «poskus, kakršnih še ni bilo; najbolj zapleten poskus v okviru ameriških načrtov za proučevanje vesolja«. Raketo in sondo, ki bo nosila ime «Mariner-3», bodo izstrelili s Floride. V času od 2 do 28 dni pozneje pa bodo izstrelili «Mari-ner-4», ki bo popolnoma enak «Ma-rinerju-3» in ki bo imel enako nalogo. Na razpolago bo tudi tretji «Mariner», ki naj nadomesti enega ali drugega. Potovanje teh sond bo trajalo do sredi julija in to na 560 milijonov dolgi poti. Sondi bosta morali v okviru tega načrta proučiti tudi ozračje Marsa ter opraviti celo vrsto znanstvenih poskusov. Slike, ki jih bosta poslali na Zemljo, bodo, kot menijo, jasne, kot najboljše fotografije Lune, ki jih dobimo s teleskopi na Zemlji. Obe sondi bi morali potovati tako rekoč mimo Marsa, komaj kakih 13.760 kilometrov od njega, in sicer v pasu med ekvatorjem in južnim tečajem. Tudi če bi šli mimo njega v večji razdalji, do največ 86.400 km, bosta mogli posredovati dragocene podatke o planetu, čigar ozračje bi moralo vsebovati majhen odstotek (okoli 1 odst.) vode in ogljikovega vodika. Sonde «Mariner» so opremljene s ploščami, na katerih je 28.224 sončnih celic, ki bodo oskrbovale elektronske naprave na njih s potrebno energijo. Radijski oddajnik-sprejemnik, s katerim bosta o-premljeni sondi, bo oddajal na frekvenci 2.295 megaciklov, sprejemal pa na frekvenci 2.113 megaciklov. Sondi bodo Izstrelili z raketami «Atlas-Agena», katerih zadnji člen se bo prižgal dvakrat. Motorji drugega člena rakete se bodo drugič prižgali tako, da bo ta člen rakete dal sondi brzino 40.960 kilometrov na uro, kar bo dovolj velika brzina, da bo »Marinem ubral pot proti svojemu cilju — Marsu. Posredovanje 22 fotografij na Zemljo se bo začelo v času od 13 do 15 ur potem, ko bo vsaka od dveh sond «Mariner« že mimo Marsa. Oddaja vsake fotografije bo trajala približno 8 ur in 20 minut. Sondi bi morali posneti pas «rdečega planeta« na meji med osvetljenim in temnim področjem, koder so oni znani Marsovi «prekopi». V tukajšnjih krogih menijo, da bodo prihodnji mesec tudi Sovjeti izstrelili vesoljsko sondo proti Marsu, ker se njihovi prejšnji poskusi niso obnesli. y ////////, y. 4 vz/////, <7 Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slov. pesmi; 11.45 Mali ansambli; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.30 Iz tedenskih sporedov; 13.30 Melodije; 17.00 Ansambel Carlo Pacchiori; 17.20 Pesem in ples; 18.15 Umetnost; 18.30 Jug. solisti; 18.50 Saksofonista Havvkins in Curtis; 19.15 Iz zgodovine slovenske književnosti; 19.30 Zabavali vas bodo; 20.00 Šport; 20.30 Gospodarstvo in delo; 20.45 Pesmi brez besed; 21.00 Operna glasba; v odmoru Misli ln nazori; 22.15 Preludij k noči; 22.50 Sodobna glasba. Trst 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Lahka glasba; 13.45 Zborovsko petje; 14.00 Kandlerjeva «1-strla«; 14.10 Domači skladatelji. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12.55 Glasba po željah; 13 45 Pesmi Vilka Ukmarja; 14.00 Popularne skladbe; 14.45 Slov. narodne; 15.00 Melodije; 15.45 Zadovoljni Kranjci; 16.00 Lahka glasba; 16.35 Orkestri; 17.00 Današnje teme; 17.10 Slavni valčki; 17.40 Glasbeni kaleidoskop; 18.00 Prenos RL; 19.00 Havajske melodije; 19.30 Prenos RL; 22.15 Bossa nova; 22.40 Schubertove skladbe. Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Strani lz PETEK, 30. OKTOBRA 1964 albuma; 9.45 Popevke; 10.00 O-perna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Melodije; 11.45 Skladbe za godala; 13.25 Dva glasova — en mikrofon; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske In gledališke novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Iz Wagnerje-vega »Sigfrida«; 18.00 Vatikanski koncil; 18.10 Gino Pugnetti: «La ragazza da marito«; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 Mednarodni glasbeni quiz; 22.00 Politična tribuna. II. program 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Tony Dallara; 9.00 Ital. pentagram; 9.15 Ritmi; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.00 Vesela glasba; 12.00 Zvočni trak; 14.05 Pevci; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.00 Turlnski avtomobilski salon; 15.15 Plošče; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 16.38 Družinski slovarček; 17.35 Ljudska enciklopedija; 17.45 Veliki pevci; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Lahka glasba; 21.30 Glasba v večeru. III. program 18.30 Znanstveni pregled; 18.45 Na programu Dallapiccola; 18.55 Prejeli smo; 19.15 Ital. periodični tisk; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Ravelove skladbe; 21.20 P. Levi: «Se questo š un uomo«. Slovenija 8.05 Dobro jutro...; 8.35 Za vsakogar nekaj; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Pihalna godba; 9.35 No- va pesmica; 10.15 Komorni zbor; 10.35 Novo na knjižni polici; 10.55 Glasbena medigra; 12.05 Kmetijski nasveti; 12.15 Domači pele-mčle; 12.30 Operne melodije; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Radijska šola; 14.35 Iz ansambelske glasbe; 15.25 Napotki za turiste; 15.30 Pesmi iz Poljske in šlezije; 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Simfonični koncert; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Revija naših pevcev; 18.45 V skupčinskih odborih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Arena za virtuoze; 20.30 Zunanjepolitični pregled, 21 J.5 Oddaja o morju; 22.10 Za ljubitelje jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Madžarska simf. literatura. Ital. televizija 17.15 Nova srednja šola; 18.00 Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik; 19.15 Nemške in italijanske melodije; 19.45 Vatikanski koncil; 20.15 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Salinas-Rossini: «11 sosia«; 22.00 Politična tribuna, ob koncu dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Zgodovina ZDA; 22.05 Festival italijanskih popevk o vrtnicah. Jug. televizija 17.10 Angleščina; 17.40 TV šola; 18.10 Skrinjica, ki pripoveduje; 18.25 Obzornik; 18.45 Rdeči signal; 19.15 Kolo in Lado plešeta; 19.45 Cikcak; 20.00 Dnevnik; 20.30 Propagandna oddaja; 20.35 Pustolovec pred vrati — film; 22.05 Obzornik. PO NEUSPELEM POSREDOVANJU Soglasen sklep sindikatov o današnji protestni stavki Tekstilne delavke bodo stavkale poldrago aro ob koncu vsake izmene * Sporočilo županstva o poteka razgovorov Goriška delegacija, ki je bila v Milanu na pogovorih z industrij-cem Togniello, je včeraj sporočila, da njeno posredovanje ni uspelo. Na podlagi te vesti so se zjutraj sestali predstavniki treh sindikalnih organizacij Federtessili CISL, FIOT - CGIL in OIL - Tes-sili ter se dogovorili, da proglasijo za jutrišnji dan prvo protestno stavko, ki bo trajala eno uro in pol. Jutranja izmena bo stavkala od 12.30 do 14. ure, popoldanska izmena od 20.30 do 22. ure, delavci, ki delajo čez dan, pa od 15.30 do 17. ure. Tri sindikalne organizacije so o sestanku izdale tiskovno sporočilo, razmnoženo in razdeljeno med delavke tekstilnih obratov, v katerem navajajo svoje stališče do sklepa ravnateljstva, da vpiše v dopolnilno blagajno z nič urami 528 delavk tkalnice v Podgori in Ronkah. Ker niso pomagala posredovanja sindikalnih organizacij, prefekta in predstavnikov oblasti, da bi se stališče ravnateljstva tekstilnega obrata spremenilo, ker noče upoštevati osnovne potrebe delavcev, ki so predlagali uvedbo tedenske izmene po 24 ur, so sindikati proglasili protestno stavko, ker sodijo, da je mogoče samo na takšen način dopovedati gospodarju, kako nesocialen je takšen sklep, ki hoče posledice slabega gospodarskega položaja naprtiti samo na hrbte delavcev. Poziv sindikalnih organizacij se zaključuje takole: »Pozivamo vas, da složno branite delovno mesto, ki vam ga jamči republiška u-stava.» O milanskem obisku je včeraj izdala svoje sporočilo tudi občinska uprava. Sporočilo pravi, da so pokrajinski predsednik Chien-tarolli, župan Gallarotti, generalna tajnika Bemardis in Palm bili v Milanu na sestanku z voditelji Co- tonificio trlestino. Pogovorom, ki so trajali več ur, je prisostvoval tudi deželni odbornik za o industrijo in trgovino Marpillero. Goriško zastopstvo je prikazalo odgovornim osebam posledice, ki bi jih suspenzija povzročila delavcem in njihovim družinam kakor tudi splošnemu gospodarstvu. Naglasili so rudi pričakovanja delavcev. Predstavniki družbe so odgovorili, da je praktično nemogoče spremeniti program v interesu bodočega delovanja podjetja Upravniki družbe so nadalje prikazali zmanjšanje naročil v zadnjem času, kar Jih je prisililo k takšnemu skle- pu. Preden se je delegacija poslovila je znova pozvala nasprotno stranko, naj prouči vse možnosti, da bi spremenila svoj sklep. Ženska je padla na cesti Včeraj dopoldne okrog 11.30 je padla v Drevoredu Marconi v Gradiški, ko je bila namenjena k nakupovanju, 36-letna Romana Mu-scarda iz Gradiške Largo Istria 9. Ker se je pri padcu poškodovala, so jo popoldne ob 14.30 pripeljali v goriško civilno bolnišnico. Zdravnik ji je ugotovil zlom leve roke v zapestju in jo pridržal na Danes v Števerjanu seja občinskega sveta Danes zvečer se bo v Steverja-nu sestal občinski svet, ki bo razpravljal o naslednjih točkah dnevnega reda: prošnja za posojilo 13 milijonov Ur za dograditev vaškega vodovoda: posojilo v znesku 12.509.613 lir za kritje deficita v letu 1963; obnovitev volilne komisije s stalnimi člani in namestniki; odobritev obračuna za leto 1963 in imenovanje preglednikov obračuna za leto 1964. Oddaja gradbenih del IACP v Gorici Predsednik pokrajinske uprave za ljudske hiše IACP v Gorici prof. Celile je včeraj uradno predal gradnje ljudskih hiš na Tržaški ce. sti v Gorici podjetjem, ki so ta dela prevzela. Kot znano bodo tu zgradili 3 šeststanovanjske hiše in 55 stanovanjskih vil na odkup. Te dni bodo objavili tudi imena tistih prosilcev, ki jim je stanovanjski odbor ugodno rešil njihove prošnje. V Sesti dan 7. slovenskega športnega tedna V namiznem tenisu štirje «domovci» v polfinalu Nad 60 tekmovalcev iz mesta in okolice zdravljenju za teden dni. .*...................•'»'•'................................... TRGOVINSKA ZBORNICA O NAFTOVODU Družba je pripravljena zgraditi cementno oblogo za cevi pod vodo Odborniki so proučili tudi krizo v tekstilni industriji Razgovori z deželnim odbornikom za industrijo Preteklo sredo popoldne Je bila seja odbora trgovinske zbornice za Goriško, na kateri je predsednik .inž. Rigonat uvodoma poročal o prireditvah, ki jih pripravlja go-riška občinska uprava ob priliki Andrejevega sejma. Odborniki so nato proučili vprašanje terminala naftovoda Sdobba-Ingolstadt ali točneje protipredlo-ge Družbe za prekoalpski naftovod (SIOT) v zvezi s pogoji, ki Jih je postavila trgovinska zbornica za zaščito turističnih koristi v Grade-žu, tl pogoji so bili sprejeti na odborov! seji od 6. avgusta letos. MllillliMiiuiiiiiiiiiiiiiimitiiitlitiiMiimiiiiMHiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiHiiiimiiMiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiuiliili IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA Propadli podjetnik obsojen zaradi nepravilnih odpustov Motociklist iz Ronk se je vozil brez voznega dovoljenja - Odložena razprava o mejnem zidu Lastnik slaščičarskega podjetja Ravaccla, ki je napravilo stečaj, Dario Ravaccia, se je moral včeraj zagovarjati pred okrajnim sodnikom dr. Bassijem v Gorici pod obtožbo, da je odpustil tri uslužbence ne da bi se pri tem držal obstoječih predpisov in sindikalnih sporazumov. Poleg tega ni plačal vseh zavarovalnih prispevkov ter končno da je stavil v prodajo 600 g barvanih bonbonov brez navedbe o umetnem barvilu. Glede zadnje obtožbe so ga o-prostili, ker gre za prodajo še preden je stopil v veljavo zadevni zakon. Glede drugih obtožb pa Je bil obsojen na 197.600 lir globe pogojno in brez vpisa v kazenski list. Branil ga je odv. Pascoli. V odsotnosti je bil obsojen 22-letni Alfredo Sorgo iz Ronk, Ul. Bortolozzo 17. V obtožnici je rečeno, da se je vozil z motociklom brez voznega dovoljenja in da Je dal policaju napačne osebne podatke. Izjavil je namreč, da se imenuje Arduino Minca iz San Pola, Ul. Sei Busi 6 in izkazalo se je, da je bil to prejšnji lastnik vozila, ki ga je prodal Sorgu. Sodnik mu je naložil tri mesece pripora in 70 tisoč lir globe od tega 60 tisoč zaradi napačnih osebnih podatkov. Branil ga je uradno odv. Pascoli. Pri naslednji razpravi Je bil predmet obravnave mejni zid v Ul. Goldoni. Tožiteljica Maria Bemardis vd. Buzzi iz Ul. Goldoni 14 v Gorici je očitala tožencu Vitu Trentadue, da jo Je ob tem zidu psoval in »rabil na njen račun besede, ki so jo zelo ponižale*. Toženec pa je trdil, da so bili osnova sporov s sosedo škropiva, ki jih je uporabljal za škropljenje dreves na svojem vrtu ob zidu ter dodal, da ob tistem času, ki ga navaja tožiteljica, sploh ni bil doma, ampak na potovanju. O zadevi je sodnik zaslišal celo vrsto prič, ki so pričale za eno ali drugo stranko. Ker pa sodniku vsa padeva še ni bila povsem jasna, je povabil na zaslišanje še nekatere nove priče in Je zato odložil razpravo na 12. november popoldne ob 14. uri. Ob koncu razprave se Je toženec Trentadue sprl z zastopnikom toži tel j ice odv. Pascolijem. Spor se je zaključil z odvetnikovim vzklikom: »Vrnite se v Neapelj.* Ko so protagonisti odšli pa Je sodni zapisnikar Petrella, ki Je sam Napo-litanec, komentiral: »Gospod Trentadue ni iz Neaplja, ampak iz Mo-dugna v pokrajini Bari.* Sprejet je bil predlog zgradnje še enega stalnega otoka in zaščitni oklep iz železobetona okrog cevi speljanih v vodi. Kar se tiče nameravanih prostih priključkov na boe v primeru plime, se je večina odbornikov izrekla proti na podlagi negativnih izkušenj takega sistema v pristanišču v Ravenni. Kar se tiče prispevka družbe za moralno odškodnino turističnim organizacijam za eventualno psihološko škodo turizmu, Je odbor zastopal mnenje, da je to zadeva neposrednega sporazuma med prizadetimi strankami. Vsekakor naj bi se vneslo princip take odškodnine tudi v konvencijo ter bi morala veljati tudi v primeru, da se terminal ne zgradi na področju gradeške občine. Proučili so tudi osnutek načrta za podaljšanje vodne poti iz Veneta do Tržiča, ki bi predstavljala vafirto ' vodno prometno žilo. Nato so po poročilu predsednika odborniki vzeli na znanje in pazljivo proučili kritičen položaj v podgorski tekstilni tovarni tudi v zvezi s posredovalno akcijo predsednika pokrajinske uprave in go-riškega župana, ki sta odšla v Milan do gospodarja, da bi z njim proučili to vprašanje ter v zvezi s posredovalnimi brzojavkami raznim pristojnim ministrom v Rimu. Predsednik je ob koncu poročal tudi o razgovorih, ki jih je imel na sedežu trgovinske zbornice z deželnim odbornikom za trgovino in industrijo odv. Marpillerom ob prisotnosti predstavnikov pokrajinske uprave, goriške občine in ravnatelja tega podjetja. Poveljnik policije obiskal Gorico Iz Trsta je prejšnji dan prišel na obisk v Gorico načelnik policije prefekt Angelo Vlcari. Na kvesturi ga je sprejel kvestor dr. Guida s funkcionarji javne varnosti. Načelnik policije se Je z njimi zadržal v prisrčnem pogovoru, potem pa je nadaljeval svojo pot v Videm. Urnik trgovin za 1. in 4. november Pokrajinska zveza trgovcev v Gorici sporoča, da bo za praznike 1. in 4. novembra v veljavi za trgovine naslednji umik: V nedeljo 1. novembra: vse trgovine, vštevši mesnice in pekarne, bodo ves dan zaprte, z izjemo cvetličarn, ki bodo poslovale od 8. do 13. ure. Mlekarne bodo odprte od 7. do 12.30 samo za razdaljevanje mleka. Sreda, 4. novembra: trgovine bodo zaprte ves dan z naslednjimi izjemami: mesnice bodo odprte od 6.30 do 11. ure, cvetličarne od 8. do 13. ure, pekarne in mlekarne bodo dopoldne odprte samo za prodajo kruha in jmleka. VERDI. 17.15: «11 treno*, Burt Lancaster in J. Monroe; ameriški čmobeli film. Zadnja predstava ob 22. uri. CORSO. 17.00: »Viva Las Vegas», E. Presley in Ann Margret. Ameriški barvni kinemaskopski film, zadnja predstava ob 22. MODERNISSIMO: Ponovna otvo- ritev danes 30. t. m. ob 16 uri. Na programu bo film »La mia signora*. A. Sordi in Silvana Mangano. V1TTORIA. 17.15: «Lemy Gaution — operazione dollari*, E. Costan-tine in N. Gray. Francoski čmobeli film, zadnja predstava ob 2130. CENTRALE. 16.15, zadnja ob 2130: »Dalla terra alla luna*, po romanu J. Verna z J. Cotten in D. Paget. Ameriški film tehnikolor. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je od prta v Gorici lekarna CRISTOFO-LETTI na Travniku, telefon 29-72. TEMPERATURA VCERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 17,8 stopinje ob 12. uri .najnižjo 12,4 stopinje ob 4. Povprečne dnevne vlage je bilo 82 odstotkov, dežja Je padlo čez noč 0,8 mm. Že prvi dan namiznoteniškega turnirja slovenskega športnega tedna, ki je privabil ob mize nad 60 tekmovalcev iz mesta in tudi iz bližnje in daljne okolice, je potekal v znamenju presenečenj. že v prvem kolu je Kocman iz Zgonika nepričakovano izločil igralca «Galeba» Alda Mora. Kasneje je tekmovanje, ki se je odvijalo na šestih mizah, potekalo brez spodrsljajev favoritov vse do osmine finala, ko je Milič Drago moral pustiti prosto pot v nadaljnje kolo klubskemu soigralcu Fabjanu. V četrtini finale novo presenečenje, morda največje: član škamper. la Kovačič si je tokrat privoščil in izločil igralca rojanskega Doma Kureta, ki je spadal med glavne favorite. Ta turnir bo v polfinalu in v finalu potekal v znamenju barv rojanskega doma: kar štirje člani so se namreč uvrstili v predzadnje kolo tekmovanja in sicer Boris in Edi Košuta, Tomšič in Fabjan. Izidi I. KOLO Colja . Škrk 2:0 Žiberna - Zobec 2:0 Fabjan - Jančar 2:0 Hrvat . Žerjal 2:0 Kocmam - Moro 2:0 Kovačič - šibelja 2:0 Vitez - Kocman 2:1 Kuret . Uršič 2:0 Drašič - Simoneta Z. 2:1 Dovgan - Košuta 2:0 4. IN 5. NOVEMBRA V MILJAH Mednarodna košarka za «Trofejo miljskega mesta* 4. in 5. prihodnjega meseca bo v miljski občinski telovadnici V. mednarodni moški košarkarski turnir za »Trofejo miljskega mesta.). Poleg domačih petork Hausbrand-ta in CUS se bosta turnirja udeležili ekipi goriškega Safoga in mariborskega Branika. Turnir bo potekal po naslednjem razporedu: V sredo 4. novembra ob 10. url Hausbrandt . CUS ob 11.30 Branik (Maribor) - SAFOG (Gorica) V četrtek 5. novembra ob 20. uri Alane za 3. mesto Ob 21.30 Anale za 1. mesto ob 22.30 nagrajevanje ekip. Sancin - Mijot 2:0 Košuta E. . šibelja 2:0 Košuta B. - Mikulus 2:0 Živec - Skerlavaj 2:0 Ferfolja - Gregorič 2:0 Tavčar A. . Ažman J. 2:0 Posega - Cesar 2:0 Giacomini - Zobec 2:0 Ban - ščuka 2:0 Morelj . Jankovič 2:0 Petaros - Grbec 2:0 Bidovec - Ažman M. 2:0 Simoneta - Maver 2:0 Tavčar . Hrovatin 2:0 Pertot - Orel 2:1 Sosič - Gombač 2:0 Tomšič • Gulič 2:0 II. KOLO Milič D. . Colja 2:0 Fabjan - Žiberna 2:0 Kocman - Hrvat 2:0 Kovačič - Pertot 2:0 Košuta E. . Sancin B. 2:0 Košuta B. - Tavčar 2:0 Posega - Giacomini 2:0 Morelj - Ban 2:0 Bidovec . Petaros V. 2:0 Tavčar - Maver 2:0 Pertot - Petaros V. 2:0 Tomšič - Sosič 2:0 III. KOLO Fabjan . Milič D. 2:1 Milič B. - Kocman 2:0 Košuta B. - Tavčar 2:0 Posega - Morelj 2:1 Kovačič . Kuret 2:0 Košuta E. - Dovgan 2:0 ČETRTFINALE Tomšič • Tavčar A. 2:0 (21:17, 21:14) Košuta B. - Posega 2:0 Košuta E. . Kovačič 2:0 (21:14, 21:11) Fabjan • Milič B. 2:1 (21:13, 19:21, 21:11) ATLETIKA ADIS ABEBA, 29. — Zmagovalca maratonskega teka na tokijski olimipadi Abeba Bikila, ki so ga povišali v čin poročnika cesarske garde, so danes sprejeli z vsemi častmi. Bikfla se je vozil z vojaškim vozilom, njemu pa Je z letališča do prestolnice sledilo 2000 zasebnih avtomobilov. Kot je znano je bil Bikilo po zmagi na rimski olimpiadi povišan v kaplarja. unmiiiiiaimiiiiiiimniiimiiiiiiiiiiiHiiiiiitisimiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii Italijansko prvenstvo v tenisu Nicola Pietrangeli še enkrat prvak Presenečenje v ženskem doublu SANREMO, 29. — Z zadnjimi tremi finalnimi tekmami se Je danes končalo letošnje italijansko državno prvenstvo v tenisu. Nicola Pietrangeli, ki si je s Sirolo osvojil naslov v moškem doublu, je danes s 6:0, 6:3 in 6:2 odpravil v 50 minutah Tacchinija in tako po- stal že tretjič državni prvak v najvišji teniški kategoriji. Pietrangeli se ni dosti trudil, da je spravil na kolena tekmeca, pri čemer je večkrat žel zaradi odlične igre aplavze občinstva. Največje presenečenje pa sta pri. pravili zelo mladi igralki Giorgi in Pema Graziella, ki sta v finalu premagali bivši prvakinji Migliori in Riedl ter tako osvojili naslov v ženskem doublu. V igri mešanih parov pa je naslov pripadel dvojici Beltrame-Mi-chele Pirro. VCERAJ V MOSKVI Nov svetovni rekord v plavanju na 800 m MOSKVA, 29. — Sovjetski plavalec Velic Guelman je danes izboljšal s časom 9’05"4 svetovni rekord na 800 m prosto, ki je od junija 1962. leta pripadal z 9*08*’ zahod-nonemškemu plavalcu Gerhardu Hetzu. Gueiman ima 19 let in je študent. SPORED DANES ob 21. uri odbojka JUTRI ob 20. uri otvoritev razstav ob 2030 namizni tenis za mladince V NEDELJO ob 8.30 atletika ob 1430 košarka in namizni tenis za ženske V PONEDELJEK, ob 20. šahovski turnir V TOREK ob 8.30 med dvema ognjema ob 11.30 atletika: troboj za nara- SČftj ob 1430 košarka (finale) V SREDO ob 9. motogimkana ob 9.30 namizni tenis (finale) ob 10. tekmovanje avtov ob 15. odbojka (finale) ob 17. zaključek tedna In razde- litev nagrad. ODBOJKA Bor A 3 Gasilci B 0 Gasilci A • Bor B 3:2 V nadaljevanju odbojkarskega turnirja v organizaciji tržaških gasilcev je prva borova šestorka zopet obogatela za obe točki. V sinočnji tekmi je Bor premagal drugo ekipo prirediteljev gladko v treh setih 15:10, 15:10, 15:4. Ker je B ekipa gasilcev začela vsak set s 4 točkami prednosti, pomeni, da se ji v tretjem nizu ni posrečilo doseči niti točke. čeprav je mlajša ekipa Bora izgubila, ne smemo misliti, da je slabo zaigrala. Onkraj mreže je bilo namreč prvo moštvo gasilcev, ki kljub večji izkušenosti ni moglo spraviti takoj na kolena uporne mlade sile športnega združenja« Borovci so imeli izredno priložnost za zmago, a žal so si jo zaradi premajhnih izkušenj zapravili, v zadnjem setu so celo vodili M-9-ob koncu pa so morali poraženi z igrišča s 16:14. Vse te točke so gasilci dosegli iz servisa in zmagovito s 3:2 končali dvoboj z mlado šestorko Bora NOGOMET PARIZ, 29. — Tehnični komisar francoske nogometne reprezentance je izbral igralca Juventusa Nestorja Combina za srednjega napadalca enajstorice, ki bo 11. nl> vembra igrala v Parizu kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo z Norveško. lininiiniiiiiifiiiinniiiitimiiiiiMillfiilltTimiiminiiii iiiiliii,,iiiiii,i,iii iiiiniiiiii iiiiiiiimiiiii ■ liiin>l||l|,in* ZA NOGOMETNO TEKMO PROTI FINSKI Italijanska reprezentanca sestavljena z igralci Milana, Interja, Bologne Srečanje bo 4. novembra v Genovi FLORENCA, 29. — Nogometna reprezentanca' «plavih» je danes začela v športnem centru FIGC v Covercianu priprave za kvalifikacijsko tekmo za nastop na svetovnem prvenstvu 1966. leta proti Finski, ki bo 4. novembra v Genovi. Gre za prvo tekmo kvalifikacijskega turnirja osme skupine, kjer so poleg Italije še reprezentance Finske, Škotske in Poljske. Igralci, ki jih je tehnični komi- ■ ■■ sar Fabbri izbral iz vrst Interja, Bologne in Milana, so danes prispeli v center. Od izbranih st* samo Pascutti in Bulgarelli poškodovana. Slednji se je vseeno udeležil popoldanske trening tekme, ki je bila v «družini». Trener je namreč razdelil Izbrance v dve moštvi. Zmagali so »plavi*, ki so dosegli 7 golov, medtem ko so bili »oranžni* samo dvakrat uspešni. Gole so dosegli: Facchetti (3), Burgnich (2), Corso, Bulgarelli, Janich in Mazzola po 1. Po treningu, ki se je zaključil skoraj v mraku, je veselo razpoloženi Fabbri izjavil novinarjem, da postave še ne more objaviti predvsem, ker bo počakal na o-krevanje obeh Bolonjčanov. Sele v soooto bo lahko ugotovil, če se bo lahko poslužil Bulgarellija in Pascuttija za trening tekmo med državno enajstorico in moštvom, ki ga bo sestavil iz preostalih 7 izbrancev in 4 mladih nogometašev, ki jih bo našel v Florenci. O Fincih se je Fabbri povoljno izrazil Je razmeroma močna e-najstorica ki je hitra in se poslužuje sistema 4-2-4. Čeprav je Finska zgubila s Škotsko 3:1, je dodal Fabbri, ne smemo misliti, da bo za Italijane ta t^^ma lahka. Tehnični komisar je mnenja, da se bodo morali «plavi» potruditi, če bodo hoteli spraviti Fince ob zid. Prav zaradi tega bo skušal poslati na igrišče najboljšo reprezentanco, ki bo borbena v obrambi in bo znala tudi napadati z dobrim ritmom. Čeprav Fabbri m hotel priti na dan z reprezentanco, izvedene menijo, da bo proti Finski Italija igrala kakor sledi: Sarii, Burgnich, Facchetti. Tra-pattohi, Guarnen, Picchi, M:--0* la (ali Mora), Bulgarelli (ali Mazzola), Milani (ali Mazzola), Rive-ra in Corso. NA OLIMPIADI V TOKIU Joe Frazier i zlomljeno roko osvojil zlato kolajno FILADELFIJA, 29. — Temnopolti ameriški boksar Joe Frazier, ki j® osvojil v Tokiu zlato olimpiJ1*0 kolajno v težki Kategoriji, je v fi' naiu nastopil z zlomljeno levo roko. Frazier, ki je trenutno v bolnišnici v Filadelfiji, je izjavil, a® ® je poškodoval roko, ko Je v drugi rundi polfinala spravil k. o. sovjetskega tekmeca Vadima Jemelja-nova. Na vprašanje, kako to, da Je nastopil v finalu, čeprav Je vedel, da ima poškodovano roko. Je limpljskl prvak odgovoril: »Sprva nisem vedel, da gre za zlom. Ker nisem mogel dobro stisniti pesti, sem delal kopeli. To mi je pomagalo, da sem se zelo dobro P0-čutil m sem menil, da sem sposoben za borbo. Z druge strani P* nisem mogel dovoliti eni sami roki, da bi me prisilila k odstopu.* Frazier je nadalje izjavil, da se še ni odločil, če bo prestopil * profesionalcem. Pol stoletja v službi slovenskega naroda 7\ Ob Čermeljev! 75.letnici« 1. Prav dr. Čermelju, ki ni nikdar upogibal hrbtenice, se je moralo pripetiti, da mu Je njegova hrbtenica nagajala prav tiste dni meseca oktobra, ko je skromno proslavljal 75 let svojega življenja. Zato okoli metee dnd ni svetila pozno v noč svetilka nad njegovo delovno mizo, prenatrpano s knjigami, revijami in številnimi osnutki z raznih področij njegove dejavnosti. Odtrgati se je moral za nekaj tednov od svoje delovne sobe, ne pa od svojega dela, ld ga Je nesel s seboj v hospicij, kjer je moral svojo neposlušno hrbtenico krotiti s plavanjem in telovadbo, na trdih tleh. Zdaj se Je 22. oktobra vrnil na svoj dom, da se bo, spet pokončen, loteval iz prsi v prsi problemov, ki mu jih postavlja še vedno življenje v javnih in osebnih zadevah. Dr. Čermelj je prav zaradi svojega Javnega, odkritega in neupogljivega stališča delil po svoji lastni prostovoljni odlo fltvi v zadnjem petdesetletju vse dobro in slabo, ki ga je bilo deležno slovensko ljudstvo v Primorju. Nič mu ni bilo prizaneseno kot nobenemu najbolj preprostemu našemu človeku. Bil Je zraven v lepih letih tik pred prvo svetovno vojno, ko so tržaški Slovenci doživljali velikanski kulturni in gospodarski vzpon. Takrat Je prvič javno nastopal kot vi- sokošolec s predavanji v podružnicah socialno demokratskega Ljudskega odra v Trstu, takrat se je seznanil s takratnimi voditelji socdalno-de-mokratske stranke: z Ivanom Regentom, dr. Ferfoljo, Rudolfom Golouhom, da omenjamo le tiste, za katere še ve današnji rod. Med prvo svetovno vojno je poskušal vse stradanje velikega obmorskega mesta v blokadi, Id ima za nepo sredno zaledje lačni Kras Ta Uoj piva povojna leta je okušal težko in nerodno roko ita lljansklh vojaških oblasti, na to že kaj kmalu mračna in za vse človeško gluha leta fašistične primitivne oblasti. Doživljal j«, kot vsi zavedni Slovenca preganjanje, odpuščanje iz služb, občasne aretacije in beg preko meje. Njegovo narodnoobrambno delo, započe-to iz nuje in stisk našega rodu, se pri dr. Čermelju ni v Sloveniji ustavilo kot pri toliko drugih, ampak je med dvema vojnama vzbujal odpor proti vsem oblikam fašističnih vladavin prav s svojim hladnim in objektivnim iznaša-njem vseh fašističnih nasilij, zablod in protičloveške miselnosti. Samo zaradi njegovega dokumentarnega obtoževanja fašističnega režima, ga je de cembra 1941 doletela smrtna obsodba, a nato spremenjena v dosmrtno ječo. Ko so se mu ob propasti Italijanskega fašističnega režima odprla vrata ječe, Je tudi on kot velikanska večina slovenskega ljudstva na Primorskem še osebno tvegal zadnji veliki obračun s tujimi silami na naših tleh. V povojnih letih druge svetovne vojne Je delil trepetanje primorskega ljudstva, ko se je krojila usoda naših krajev, najprej kot vodilni funkcionar, nato kot izvedenec in končno kot znanstveni delavec v raznih Inštitutih. Končno je vso svojo bogato Izkušnjo vlagal v poročila in razprave, da bi tisti Slovenci, ki so o-stali pomešani v obmejnih krajih s someščani Italijanske narodnosti, dobili enakoprav no mesto v novem svetu, ki Je nastal na pogoriščih fašističnih mravljakov. Dr. Čermelj ni bil vajen, da | bi pasivno čakal, da bd mu Javni dogodki krojili usodo Sam, prostovoljno si je izbral težji del; živeti in sodelovati s svojim ljudstvom, ga izobra ževati in mu kot intelektualec stati ob strani v strašnih preizkušnjah. PRELOMNICA NAVZDOL ZA PRIMORSKE SLOVENCE Po kratkem seznanjanju s svetom pravnih oblik, s pra vom, Je njegov jasni duh rajši izbral eksaktne znanosti: matematiko ln fiziko za uče nje in za področje, na katerem bi delal vse življenje. Toda ko Je leta 1914 doktoriral na dunajski univerzi Iz fizike z disertacijo n Veber Inhomoge-nitttten in scheinbar homoge-nen Drdhten», smo že bili v tistem zgodovinskem letu, ki je bilo za primorske Slovence prelomnica navzdol v vsakem pomenu besede. Kaj kmalu po končanih študijah je že moral med prvo vojno učiti na nerednih slovenskih srednjih šolah, kd Jih je Iz Gorice prinesel v Trst vojni piš. Tudi še prva povojna leta Je učil v še bolj neurejenih razmerah na torzih slovenskih srednjih šol v Italiji, ki so v odročnih krajih le slabo poganjale svojo rast pod nacionalističnimi ukrepi vojaških in civilnih ko misarjev in pred popadanjem besnih fašističnih prefektov Toda že je moral tu pa tam vskočiti v praznine in mašiti vrzeli, ki so Jih slovenski organizirani skupnosti prizadevale oblasti in samovoljnost fašističnih tolp Se zmerom pa je v takratnih zmešanih časih pri mrzličnem narodnoobrambnem delu le našel potrebno zbranost, da je izdal leta 1923 svoj prvenec, svoje prvo delo s področja fizike, knjigo ‘Afa terija in energija v sodobni fiziki’, ki je takrat niti veliki italijanski narod še ni imel a ki je pripomogla nam Slovencem, da Je sodobna fizika zapeljala marsikaterega mladega vlsokošolca na novi ljub ljanski univerzi k študiranju fizike. Mnogo Je v tej knjigi fizike, napisane pred 45 leti, o zgradbi atomskih jeder in o sevanju ter o naštevanju u gotovltev za tezo, da Je vse samo energija, da pa ima ta e-nergija 'vse značilnosti materije’, tako kot je zabeleženo v najnovejših znanstvenih raziskovanjih ali pa samo domnevah vrhunskih sodobnih jedrskih fizikov. 2e ta prva njegova knjiga o najnovejših dosežkih na področju fizike z naznačeno smerjo njenega giba nja v področju atomike in e nereile dale slutiti, da bi prav verjetno slovenska znanost dobila odličnega znanstvenika, če ne bi dr Čermelj v tistih težkih trenutkih za tržaške Slovence, ko so goreli delavski ljudski odri in krožki in ’-az-svetljevali tržaško nočno nebo plameni narodnih domov ob tuljenju mladih fašističnih šakalov. ostal v tem peklu za tržaške Slovence ln se vrgel na obupno obrambo svoje lastne narodne manjšine Prav ta slovenska narodna manjšina v Italiji je po njegovih številnih prikazih v glavnih evrop sldh jezikih in zbranem doku mentamem materialu postala tipičen primer v mednarodni literaturi v obdobju dveh sve tovnih vojn o tem, kako o fašistični režimi potisnili stran v evropskem prostoru dotlej izoblikovano manjšinsko pra vo. DVA TOKOVA DELAVNOSTI: DRUŽBENO PROSVETNO B* MANJŠINSKO DEU) TER VI-ZIKALNA ZNANOST Od takrat, v času najhujšega fašističnega divjanja, se J® njegova elementarna potreba po metodičnem ustvarjalnei-’1 delu razcepila v dva tokova-Večji tok, matico so vpijal® velike potrebe po drobnem ljudsko prosvetnem Javnem delu, po opravljanju odgovornih kulturnih del v organiziranih oblikah slovenske narodne manjšine ne glede na njeno politično usmerjenost ter ž® kaj kmalu tudi na postopno kategoriziranje ln definiranj® manjšinskih pravic, ki so Jih drugo za drugo ukinjali taisti. Le manjši tok svojih Je mogel v prostih urah P<* svečatl svoji stroki matematiki in fiziki s tem, da je sledil po številnih mednarodnih strokovnih publikacijah njunemu bujnemu razvoju ln posredoval številnim slovenskim liudskim krogom v Julijski krajini naj-novejše znanstvene dosežke s poljudnimi članki in razpr*va' ml- ALBERT REJEC (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - UL MONTECCHI 8 U TELEFON 93 808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio PeUlOO i II Telefon 33 82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA »t 20 - Telefon 37-338 - NAHOčNINA: mesečna 81X1 lir - Vnaprej: čeU* letna 2 250 lir, polletna 4 400 lir, celoletna 7 700 lir — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Postni tekoč) račun. Založništvo tržaškega tlaka Trn 11-5374 _ SFRJ- ADll DZS LJublJ*®*’ Stari trg 3'I., telefon 22 207, tekoči račun pri Narodni Danki v Ljubljani 000 14 603 86 - OGLASI: One oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250. osmrtnice 150 lir - Mah oglasi 40 lir naročajo pri upravi. — Iz vsen drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicltš Itallana*. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst beseda. -• Oglati tržaške ln goriške pokrajin®