Pogled v zakulisje SSG Urok metulja v romanu Vilme Purič Brez zime Slovik začenja novo šolsko leto s pozivom Ljubljani Primorski št. 250 (20.878) leto LXIX. sledi nam na uifcteriu PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 @primorskiD ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Razmišljanje o predstavi, ki smo si jo končno ogledali POLJANKA DOLHAR Srečko Kosovel je trdil, da je Trst lep, če ga gledaš z neranjeno dušo. »Afera« Skladišče 18, kateri smo bili priča v prejšnjih dneh, pa je še enkrat potrdila, da so tržaške duše ranjene (in zato Trst ni tako lep, kot bi lahko bil). Tu pri nas se lahko tudi gledališka predstava spremeni v dogodek, ki razvnema strasti, prebuja nacionalni ponos, vzbuja predsodke. Pa čeprav govori o sedemdeset let starih dogodkih. Priznam, da sem v torek zvečer sedela v veliki dvorani gledališča Rossetti z mešanimi občutki: radovednost glede novega avtorskega projekta Simoneja Cristicc-hija se je prepletala z napetostjo, pričakovanjem, kako bo rimski trubadur prikazal istrski eksodus in širšo italijansko-slovensko zgodovino. Politična »očala« so (žal) prevladovala nad umetniškimi. V stominutnem monologu, v katerem se je govorjena beseda prepletala s peto, je Cristicchi s pa-tosom spregovoril o dramatičnih usodah ezulov, o fojbah, o tistih, ki so ostali, o tistih, ki so se iz Italije preselili v Istro, da bi pomagali graditi socializem. Problem je pokazal večplastno, v pripoved o ezulih vključil tudi vložek o fašističnem zatiranju Hrvatov in Slovencev, omenil požig Narodnega doma, svetlolaso deklico povabil, da v slovenščini spregovori o taboriščih Rab in Gonars. Kot se za svobodnega umetnika spodobi, je izbral, da pod žaromet postavi točno določene zgodbe. Lahko bi sicer izbiral tudi med manj tragičnimi, recimo med zgodbami o uspehu, a kot je vztrajno ponavljal te zadnje tedne, je predstava Magazzino 18 nastala predvsem iz potrebe, da eksodus iztrga pozabi: gledalcu je želel posredovati emocije, v splošni italijanski zavesti vzbuditi občutek krivde, ker je dovolila splošno amnezijo na račun Istranov. In tega najbolje vzbudiš s prikazovanjem nedolžnih žrtev. Verjamem, da smo dogajanju na odru gledalci sledili vsak s svojo občutljivostjo, vsak s svojo bolj ali manj ranjeno dušo. Ne vem, ali so bili vsi ezuli zadovoljni s slišanim. Mene je na primer zmotilo Cristicchijevo vztrajno ponavljanje, da je Istra del Italije (zdi se mi, da bi bilo bolj pošteno, če bi opozoril, da je to veljalo »le« 25 let). Ali pa, da je Goli otok predstavil kot taborišče, v katerem so umirali predvsem italijanski komunisti (v resnici so ti predstavljali »le« manjšino). Pogrešala sem tudi nekaj več samokritičnosti na račun fašizma. NADALJEVANJE NA 3. STRANI Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakdja@pnmorski.eu ČETRTEK, 24. OKTOBRA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , rim - Včeraj sklep neapeljskega sodišča na podlagi pričevanja senatorja Sergia De Gregoria Senator podkupljen, Berlusconi na proces Skupaj z Vitezom obtožen tudi »kurir« Walter Lavitola stalno gledališče fjk - Premiera Poklon ezulom Simone Cristicchi o svojem projektu Magazzino 18 V ■ i .vi i T H . ^ «i J i* "išeosM i. m a^^kL . bw. / A - ..... ■ ■ —■ HB» ' ' — S _ TRST - Po tolikih polemikah, aplavzi. V torek zvečer je bilo v gledališču Rossetti, kjer je bila na odru premiera predstave Magazzino 18, čutiti posebno napetost. »Na koncu pa se je vse izlilo v velik skupinski objem, ki me je zelo osrečil,« je v intervjuju za naš dnevnik dejal Simone Cristicchi. Na 3. strani gorica - Gradbeni sektor v primežu krize Žepi so vse bolj prazni, novih hiš ne gradi nihče CELOVEC - Okrogla miza O zastopanosti manjšin v javno pravnih telesih CELOVEC - Z odprtjem razstave Ivana Žerjala v ponedeljek ter z okroglo mizo o zastopanosti manjšin v javnopravnih telesih v torek zvečer so se v Celovcu začeli letošnji Primorski dnevi. Na okrogli mizi sta za Slovence v Italiji sodelovala člana Slovenske skupnosti Damijan Terpin in Igor Gabrovec, za koroške Slovence pa poslanka Angelika Mlinar in predsednik Enotne liste Vladimir Smrtnik. Na 2. strani RIM - Sodišče v Neaplju je včeraj odločilo, da bo moral nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi znova pred sodnika, tokrat zaradi domnevnega podkupovanja senatorja. Berlusconi je bil uradno obtožen skupaj z nekdanjim sodelavcem Walterjem Lavi-tolo, ki naj bi deloval kot posrednik pri vročitvi treh milijonov evrov podkup-nine.Berlusconi je obtožen, da je leta 2006 levičarskemu senatorju Sergiu De Gregoriu plačal tri milijone evrov za pomoč pri rušenju takratnega premiera Romana Prodija. Kot je včeraj odločilo sodišče v Neaplju, se bo proces začel 11. februarja prihodnje leto. Senator De Gregorio je priznal krivdo in sodeloval s preiskovalci ter se s tožilstvom v zameno pogodil za nižjo kazen. Včeraj ga je sodišče v Neaplju obsodilo na 20 mesecev zapora. Na 11. strani V Devinu-Nabrežini nova konvencija za občinsko zakladnico Na 4. strani Prvo iz novega niza srečanj Okusi Krasa Na 6. strani Goriški jamarji gredo v Kambodžo Na 12. strani ■ m v V • V V • V V • V Tržišču iščejo nadlegovalca dekleta Na 12. strani gorica - Kulturni dom in knjižnica »Zlobec naj postane v m • v v ^ • častni meščan Gorice« GORICA - Kulturni dom in državna knjižnica bosta sprožila postopek na goriški občini za dodelitev Cirilu Zlobcu naslov častnega meščana Gorice. Tako je bilo napovedano v torek v Kulturnem domu, kjer so predstavili Zlobčevo knjigo v italijanskem jeziku »Lontananze vicine, incontri e amici-zie italiane di un poeta sloveno«. Zlobec je navzočim spregovoril o svojem življenju in ustvarjanju, za italijansko govoreče udeležence je bila še posebno zanimiva pripoved o njegovem prijateljevanju s tremi nobelovci. Vsi so bili Italijani - Ungaretti, Quasimodo, Moravia. Na 14. strani 9771124666007 2 Četrtek, 24. oktobra 2013 ALPE-JADRAN / celovec - 30. Primorski dnevi na Koroškem O zastopanosti manjšin v javnopravnih telesih Okrogla miza s predstavniki SSk, NSKS in EL - Prisotna tudi poslanka Mlinarjeva CELOVEC - Z odprtjem razstave Ivana Žerjala v prostorih slovenske deželne banke Zveza Bank v ponedeljek ter z okroglo mizo na temo »Zastopanost manjšin v javnopravnih telesih in manjšinska politika« z vidnimi političnimi predstavniki koroških in primorskih Slovencev v torek zvečer v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve hiše so se v Celovcu začeli letošnji jubilejni 30. Primorski dnevi. Potekali bodo do 2. novembra po celi južni Koroški, na sporedu pa je kar devet prireditev. Le-te segajo od že omenjene razstave in politične okrogle mize do branja in predstavitve publikacij, lutkovne, otroške in odrasle gledališke predstave, maše z glasbo tržaških skladateljev tja do tradicionalnega srečanja glasbenih šol. Pri okrogli mizi o zastopstvu manjšine v javno-pravnih telesih in o manjšinski politiki nasploh, ki bi si zaslužila večji odziv publike, sta za Slovence v Italiji sodelovala člana Slovenske skupnosti (Ssk), podpredsednik deželnega sveta FJK Igor Gabro-vec in deželni tajnik Damijan Terpin, za koroške Slovence pa sta spregovorila novo izvoljena državna poslanka nove avstrijske liberalne stranke NEOS in članica NSKS Angelika Mlinar ter predsednik Enotne liste (EL) Vladimir Smrtnik. Moderator večera je bil poslujoči podpredsednik NSKS Nanti Olip. Igor Gabrovec je v svojem posegu posebej izpostavil potrebo po povezanosti in prisotnosti (še posebej manjšinskih) politikov z bazo, saj je prav ta stik pogoj in ključ za politično uspešnost oz. zastopanost manjšine od občinskih svetov do deželnih in državnih političnih telesih. Poudaril je, da ima avtentičen samostojni nastop manjšine na lokalni, pokrajinski in deželni ravni vsekakor večje prednosti (kar pa ne izključuje kandidature manj-šincev tudi na listah večinskih strank), na državni ravni pa je tudi v Italiji potrebno sodelovanje z večinskimi strankami. Tudi Damijan Terpin je odločno zagovarjal samostojen političen nastop narodnih manjšin, ko je dejal, da mora manjšina biti avtentično zastopana na vseh ravneh političnega življenja in dogajanja. Zato da so potrebni mehanizmi. V Furlaniji-Julijski krajini je to uspelo z reformo deželnega volilnega zakona, ni pa še teh mehanizmov tudi na drugih ravneh. Tako govornika Slovencev v Italiji kot tudi koroških Slovencev so soglašali v tem, da mora Republika Slovenija v vprašanju (avtentične) zastopanosti svojih manjšin v Italiji in Avstriji izdelati novo strategijo, ki bo na eni strani krepila politično zastopanost obeh manjšin v njunih državah, na drugi strani pa razbremenila bilateralne odnose z manjšinskim vprašanjem. Ob tej skupni pobudi so predstavniki obeh manjšin na okrogli mizi v Celovcu poudarili, da mora Slovenija vsekakor (in v večji meri kot doslej) upoštevati samostojna volilna gibanja zamejskih Slovencev. Nova državna poslanka iz vrst koroških Slovencev, Angelika Mlinar, se je v svojem prispevku zavzela za oblikovanje javno-pravnega zastopstva koroških Slovencev in to čim prej. Kot poslanka v avstrijskem parlamentu pa se bo zavzela tudi za takšen zakon o narodnih skupinah, ki bo ustrezal izzivom današnjega časa. Glede organiziranosti slovenske narodne skupnosti na Koroškem je ponovila, da le-ta ne ustreza več izzivom 21. stoletja. Menila je še, da smo na Koroškem priča razvoju znotraj manjšine, ki zahteva »repolitizacijo« manjšine. Predsednik EL Vladimir Smrtnik pa v Avstriji vse bolj opaža »podržavljeno manjšinsko politiko», torej da država določa, kakšna naj bi bila politika neke manjšine. Samostojna politična gibanja, npr. Enotna lista (EL), ki nastopa na volitvah, je zato - z vidika večine oz. države - »sistemska napaka«. Kot odločen zagovornik samostojnega političnega nastopanja neke manjšine je še opozoril, da mora manjšina pač imeti dolgo sapo tudi če je situacija še tako brezizgledna. Kot Od leve Vladimir Smrtnik, Angelika Mlinar, Nanti Olip, Igor Gabrovec in Damijan Terpin primer je navedel izvolitev Mlinarjeve v državni zbor: čeprav nihče ni resno verjel, da se bo Liberalni forum še enkrat vrnil v avstrijski parlament, se je to zgodilo! (il) stališče nsks in sso Slomak je treba prenoviti, dobi pa naj tudi novo ime CELOVEC - Na skupnem posvetu v torek v Celovcu sta vodstvi Narodnega sveta koroških Slovencev in Svet slovenskih organizacij med drugim razpravljala o SLOMAKU, ki že nekaj časa miruje potem, ko se nekatere članice v njem nikakor niso strinjale z načelom rotacije v tem vodstvu in so bile prepričane, da je dobro, če je nekdo leta in leta na čelu organizacije in mu je udejanjanje skupnega statuta postranska zadeva, sta v skupnem tiskovnem sporočilu zapisala NSKS in SSO. Svet slovenskih organizacij je po načelih statuta predlagal za predsednika dr. Bernarda Špacapana, a ta predlog žal ni bil sprejet, pristal pa je na izbiri za predsednika iz srede slovenskih koroških organizacij in videl v dr. Zdravku Inzku osebnost, ki bi SLOMAK vodila na najboljši in sprejemljiv način. »V pričakovanju dokončne odločitve glede predsedniškega mesta se NSKS in SSO povsem strinjata, da je nujno SLOMAK reformirati, preoblikovati, mu dati novega statuta z ustreznimi normami, da ne bo več prišlo do prevelike domačnosti v vodenju samem in v tem smislu se krovni organizaciji strinjata, da bi se članstvo SLOMAKA razširilo še na slovenske narodnoobrambne politične organizacije, ki delujejo na terenu in samostojno politično nastopajo ter na izvoljene predstavnike slovenskega jezika v parlamentih ter v deželnih zbornicah, kjer članice SLOMAKA živijo in vsestransko delujejo. NSKS in SSO se obenem strinjata, da bi bilo dobro v tem videnju bodočnosti preoblikovati dosedanje delovanje SLOMAKA, mu dati nove vsebine in programske smernice ter širših narodnostnih dimenzij ter mu obenem dati tudi novo ime, ki bi lahko bilo Slovenska predstavniška organizacija (SLOPREO) in bi v tej viziji tudi postavili temelje novemu, modernemu, vsestransko odprtemu in široko zamišljenemu statutu, ki naj bi z vso polnostjo zadostil demokratičnim pričakovanjem vseh sodelujočih zvez, društev in organizacij,« še piše v tiskovnem sporočilu NSKS in SSO. rim Podatki o dejavnosti parlamentarcev Senator DS Pegorer najbolj vztrajen Dobra »uvrstitev« poslanke Blažinove Tamara Blažina arhiv Giorgio Brandolin arhiv Carlo Pegorer arhiv Državni zbor bo predlog zakona o davku na nepremičnine obravnaval po nujnem postopku LJUBLJANA - Obravnava predloga zakona o davku na nepremičnine bo v Državnem zboru (DZ) potekala po nujnem postopku, je včeraj sklenil kolegij predsednika DZ Janka Vebra. Vodje koalicijskih poslanskih skupin, tudi vodja poslancev DeSUS Franc Jurša, so podprli nujni postopek, medtem ko so mu nasprotovali opozicijski poslanci, ki so opozorili na pretirano hitenje. Jutri po RAI 2 ob 13.45 o Nadiških dolinah ČEDAD - Oddaja TG 2 Si - Viaggiare bo jutri (začetek ob 13.45) med drugim posvečena tudi Nadiškim dolinam. Ekipa RAI 2 je namreč pred časom posnela vrsto zanimivosti, ki jih lahko najdemo v Nadiških dolinah, predstavili pa bodo tudi turistično ponudbo in tipično krajevno gastronomijo. Prostor bo dobila tudi kultura s posnetki iz Topolovega. Podpisan sporazum med Videmsko univerzo in Nacionalnim inštitutom za kemijo iz Ljubljane LJUBLJANA - Videmska univerza in Nacionalni inštitut za kemijo iz Lubljane sta v torek podpisala sporazum o znanstvenem sodelovanju pri evropskih raziskovalnih projektih, dodiplomskem in doktorskem študiju in mobilnosti raziskovalcev s področja nanotehnologij, kemije in biokemije. Okvirni dogovor sta v Ljubljani v prisotnosti italijanske veleposlanice v Sloveniji podpisala rektor Videmske univerze Alberto Felice De Toni in direktor slovenskega inštituta Janko Jamnik. Sodelovanje se bo začelo v prihodnjih mesecih s postopkom za internacionalizacijo študija na Videmski univerzi in še posebej s seminarji, ki jih bodo v okviru magistrskega in doktorskega študija imeli gostujoči znanstveniki. Ljubljanski inštitut je znanstvena ustanova z mednarodnim slovesom pri izobraževanju in raziskovanju. Na njem je zaposlenih približno 260 znanstvenikov, od katerih jih je četrtina mladih raziskovalcev. V torkovi tragediji v Gradinu 57-letni moški ubil brata in nato še sebe KOPER - V zvezi s torkovo družinsko tragedijo v Gradinu na Koprskem, v kateri sta umrla dva moška, prihajajo na dan nove podrobnosti. Po prvih podatkih policije je 57-letni moški s puško ustrelil svojega 61-letnega brata, nato pa sodil še sebi. Kriminalisti so včeraj nadaljevali z ogledom kraja in zbiranjem obvestil, so sporočili s koprske policijske uprave. Vzrok bratskega spora naj bi bil denarni dolg. RIM - Združenje Openpolis redno objavlja na spletu (www.openpolis.it) podrobne podatke o dejavnosti italijanskih senatorjev in poslancev. V prvih šestih mesecih te zakonodajne dobe je bil od poslancev iz Furlanije-Ju-lijske krajine najbolj prisoten v Rimu (99,8 odst. vseh sej) goriški demokrat Giorgio Brandolin, sledi njegov tržaški somišljenik Ettore Rosato (99,2 odst. prisotnosti). Na lestvici, ki šteje 13 mest, kolikor je poslancev iz FJK, je slovenska poslanka Tamara Blažina na sedmem mestu. V Rimu je bila prisotna na 91,2 odst. sej (statistika se nanaša na udeležbo na glasovanjih), njena odsotnost znaša 2,3 odst., na 6,5 odst. glasovanj pa je bila Blažina odsotna, ker je bila na službenih potovanjih. Slovenska parlamentarka je na skupnih 1860 glasovanjih le dvakrat volila v nasprotju z Demokratsko stranko, Goričan Bran-dolin pa 27-krat. Vsi poslanci iz FJK se glede prisotnosti nahajajo v zgornjem delu »lestvice«, z izjemo Gian Lui-gija Giglija (Državljanska izbira), ki se je udeležil »le« 81 odstotkov vseh glasovanj. Med vsemi senatorji na sploh je najbolj vztrajen senator DS iz Furlanije Carlo Pegorer, ki se je udeležil vseh senatnih glasovanj (1654) v tej zakonodajni, kar predstavlja svojevrsten rekord marljivosti. Le osem desetink odstotkov za Pegorerjem zaostaja njegova somišljenica iz Kar-nije Isabella De Monte, Tržačan Francesco Russo se je udeležil 96,6 odst. glasovanj, Goričan Sandro Maran pa 93 odst. glasovanj. Tudi senatorji iz FJK vsekakor sodijo med bolj marljive italijanske parlamentarce. »Črno majico« sta si v senatu prislužila nekdanji predsednik vlade Silvio Berlusconi in njegov odvetnik Niccolo Ghedini, ki sta sodelovala na manj kot odstotku vseh glasovanj. Na vrhu »razpredelnice« najbolj odsotnih poslancev je Antonio Angelucci iz stranke Ljudstva svobode. Iz raziskave Openpolis izhaja, da so parlamentarci v tej zakonodajni dobi bolj delavni kot v prejšnjem mandatu, a kaj ko so doslej uzakonili le dva zakonska predloga od skupno 2.649 predloženih osnutkov. Dejansko o zakonih z dekreti v glavnem odloča vlada. DANES V OSPREDJU Četrtek, 24. oktobra 2013 3 »Najgloblji pomen predstave vidim v deklicah, Slovenki in Italijanki, ki se na koncu držita za roki« ■ * "\ t ■ Simone Cristicchi pravi, da je bilo vznemirjenost in napetost, ki sta po tolikih polemikah v torek zvečer vladali v dvorani gledališča Rossetti, zaznati tudi na odru, a da ga je na koncu zelo osrečilo spoznanje, »da se je vse izlilo v velik skupinski objem. Vesel sem predvsem za ezule, ki so po tolikih letih lahko gledali svojo zgodbo na odru tako pomembnega gledališča.« Večkrat ste ponovili, da se je predstava Ma-gazzino 18 rodila iz želje, da bi iztrgali pozabi dramo istrskih beguncev. Kako ste se ji prvič približali? Predstava se je rodila pred dvema letoma, ko sem v Trstu nastopil z monologom Li romani in Russia, v katerem sem spregovoril o Italijanih, ki so se med 2. svetovno vojno borili na ruski fronti. Med postankom v Trstu sem zbiral tudi pričevanja za svojo knjigo o drugi svetovni vojni (Mio nonno e mor-to in guerra), se pogovarjal s partizani in civilisti, ki so preživeli tisti zgodovinski vihar, ter zvedel za skladišče 18. Želel sem si ga ogledati, ko sem prestopil njegov prag, pa sem vedel, da bom delal novo predstavo o drami, ki je na državnem nivoju nihče ne pozna, a je del naše italijanske zgodovine. Na podlagi katerih virov ste jo sestavili? Osnovni vir je bila knjiga Ci chiamavano fascisti - Eravamo italiani, v kateri je novinar Jan Bernas, ki je tudi soavtor predstave, zbral 22 pričevanj. Skup- no pa sem prebral okrog dvajset knjig, predvsem pričevanj in zgodovinskih študij, med drugim knjige Giannija Olive, za katerega bi lahko rekel, da je bil naš svetovalec. Ustvariti sem si želel uravnovešeno podobo tistega obdobja, imel sem priložnost in rekel bi tudi dovolj omike, da sem prisluhnil vsem: Slovencem, Hrvatom, Italijanom, ekstremnim levičarjem, desničarjem ... Na koncu pa sem na oder nesel svoje ideje. V javnosti je dvignil veliko prahu odlomek Borisa Pahorja, ki ga v končno verzijo besedila naposled niste vključili. Iskal sem pričevanje nekoga, ki je doživel požig Narodnega doma, in naletel na knjigo Grmada v pristanu. Prebral sem jo in izbral odlomek, ki pa je na koncu, tako kot mnogi drugi, izpadel. V prvi vrsti iz stilističnih razlogov, delno pa tudi zato, ker sem dobil občutek, da gre za pisatelja, ki ne združuje. Scena, v kateri deklica recitira v slovenščini, pa je po mojem mnenju med najbolj pretresljivimi v celi predstavi in sem jo od vsega začetka želel vključiti. Nekateri so glasno zatrjevali, da so vam omenjena citata sugerirali ... To absolutno ne drži. Predstavo smo gledalci doživljali na različne načine. Mene so na primer zmotila nekatera retorična vprašanja, kako je recimo mogoče, da so v istrskih fojbah obležali tudi učitelji. Prisilno po- G» Mb mtUi i muüitn ipp* m. En mu ptllt eii ii j :::: ■ ■-, 'prjvi smti meta; tutti dci morti viv^Titi-ü tr ¡teniDiio a£o r. j h. Ll nuna venu.ti i uptn che: mi a pjJrt rra rnorto Jii Arbe. I j miu ihtilio tornammo a cam soli. :! ji-Liiie «ra distmtro. L j KCiilunmfl [ta^i ari¿flfVffVMo bmcuto mehe .j nestra časa, pjpiiuii m ptf hcoitniiU. Utrinki iz predstave Magazzino 18 tommaso le pera italijančevanje, ki so ga izvajali nekateri učitelji, je ljudi travmatiziralo ... V tem se morda ne strinjava, ampak prepričan sem, da eni zločini ne opravičujejo drugih, čeprav je seveda res, da nosi fašizem, ki je skušal ustvariti nacionalno državo, svoj del krivde. Istočasno pa ne smemo pozabiti na senčne plati italijanske Resistenze. V preteklosti sem delal tudi predstave o odporništvu in si med drugim prislužil častno izkaznico združenja ANPI. Odporništvo in partizansko gibanje mi veliko pomenita. Nekateri so se čudili, da sem se kot umetnik, ki ga imajo za levičarja, tokrat lotil teme, ki velja za desničarsko. Gledalec ima na primer tudi občutek, da je Istra vedno pripadala Italiji, čeprav bi bilo bolj korektno pojasniti, da je to veljalo le 25 let ...in da so na Golem otoku umirali skoraj izključno italijanski komunisti. Res? Hvala za opazko. Zaradi gledaliških zakonitosti sem moral pač veliko izpustiti, zgodbo sem začel pripovedovati leta 1914, ostalo je izpadlo. Ma-gazzino 18 ni zgodovinsko predavanje, te podatke sem moral omejiti na petminutni del, drugače bi mu gledalci stežka sledili. Golemu otoku sem prvotno namenil daljše poglavje, ki bi pojasnilo, kaj se je tam dogajalo. Naposled ga le omenjam, zato so morda zadeve manj jasne. Najbolj absurdno se mi pri tej zadevi zdi, da se v Italiji, ki je v tistih povojnih letih že uživala v ekonomskem boomu, nihče ni zmenil za Italijane, ki so trpeli lakoto na Golem otoku. Arhivar, ki ga poosebljate v predstavi, na koncu povabi vse strani, naj obračunajo z okostnjaki v omarah. Ali lahko tudi gledališka predstava pripomore k pomiritvi in spravi? Predstava je majhna opeka v velikem zidu, ki ga moramo zgraditi skupaj. Najgloblji pomen predstave vidim v deklicah, Slovenki in Italijanki, ki se na koncu držita za roki. Mislim, da so v dvorani vsi razumeli, da govorim o pomiritvi. Pozabiti ne smemo, prav tako pa ne smemo kuhati zamere in sovražiti. Predvsem v mladih pa sem želel spodbuditi tudi razmišljanje o današnjih eksodusih, katerim smo na primer priča na Lampedusi. Ste med bivanjem v Trstu odkrili kako novo poglavje tržaške zgodovine, ki bi ga bilo vredno postaviti na oder? Kdo ve ... Prav gotovo pa se bom še odpravil po sledeh vaših zanimiv zgodb. Zame, ki sem zelo radoveden in nisem Tržačan, je Trst prav posebno mesto, v katerem vdihavam zgodovino. Poljanka Dolhar Nadalje uvodnika s prve strani Zmotile pa so me tudi italijanske trikolore in modre istrske zastave, ki so se po koncu predstave pojavile v dvorani. In petje italijanske himne, ki se je razlegalo po njej. Za trenutek sem imela občutek, da nisem v gledališču, ampak na shodu tržaške desnice, ali na svojevrstnem »Istra Pride« - dnevu istrskega ponosa, kar ni bilo povsem v sozvočju s Cristicchijevo predstavo in z besedami umetniškega vodje Antonia Calende, ki je na odru, ob deklici, ki je bila spregovorila v slovenščini, dejal, da je gledališče spet dokazalo, da zna biti katarzi-čno. Danes mislim, da me trikolore in petje najbrž ne bi smele motiti. Kajti ta zgodba bi lahko bila tudi drugačna. Kako bi reagirali mi, če bi Cri-sticchi postavil na Rossetijev oder monolog o Bazoviških junakih, Tigru, našem organiziranem uporu proti fašizmu? O dogodkih, ki so med nami zelo občuteni, ki nam vlivajo ponos in jih večina Italije ne pozna? Prav gotovo z bučnim ploskanjem in ovacijami. Zdravljice verjetno ne bi zapeli, morda pa bi se našel kdo, ki bi intoniral Vstajenje Primorske in zavihtel zastavo z rdečo zvezdo ... Kljub ogromnim premikom, zbliževanju, boljšemu poznavanju, katerim smo priča v zadnjem desetletju, ostajajo tržaške duše ranjene, v najboljšem primeru zelo občutljive. Kdo ve, če bi nanje blagodejno vplivala tista Cristicchijeva želja, izrečena na koncu predstave: vsaka stran naj že enkrat prevzame odgovornost za svoje napake in obračuna z »okostnjaki v omari«. Morda bi priznanje krivde in javno opravičilo zacelilo rane. Morda bi se potem, končno, zazrli v prihodnost. STALNO GLEDALIŠČE FJK - Magazzino 18 Umirjen in omikan sprejem predstave o množični izselitvi Istranov Če drugega ne, so polemike glede predstave Magazzino 18 o množični izselitvi italijanskih prebivalcev iz Istre, s katero Stalno gledališče Furla-nije - Julijske krajine začenja novo sezono, napolnile veliko dvorano Ros-settijevega poslopja kot že dolgo ne ob podobnih priložnostih. Kljub vsemu pa je bilo vzdušje umirjeno, morda celo nekoliko manj slovesno kot druga leta, kljub karabinjerjema v zgodovinski uniformi, ki sta kot vsako leto pred otvoritveno premiero stražila v foyerju. In takšno je vzdušje ostalo do konca predstave, čeprav je čustvena vznemirjenost marsikaterega gledalca med predstavo prišla na dan, vendar le s ploskanjem med prizori, ki so se od blizu dotaknili njihovih čustev, in z morda hladnim, a tihim sprejemanjem sicer redkih in medlih kritičnih opazk. Predstava je torej na premieri naletela na pozitiven, omikan sprejem, le nekoliko čustveno obarvan, kar je izrazila peščica, ki je zapela Verdijev Va pensie-ro in italijansko himno. Kakorkoli že, priljubljeni kantav-tor Simone Cristicchi, ki v predstavi nastopa in ki je poleg pesmi ter glasbe skupaj z Janom Bernasom tudi avtor besedila, izžareva dobrohotno toplino, tako da skoraj ni mogoče, da bi se gledalci ostro odzivali na njegove besede. Poleg tega je režiser Antonio Calenda, ki je tudi umetniški vodja deželnega Stalnega gledališča, previdno in diplomatsko poskrbel, da so čustveni poudarki ostajali na temah in na ravneh, s katerimi se je v šestdesetih letih večina splošno sprijaznila. Končni rezultat je kvalitetna, skrbno dodelana predstava, ki skuša biti spoštljiva do vseh, ki so bili vpleteni v dogajanje, ki pa vendarle ne bo ostala zapisana v spominu kot nepozaben dogodek. Za nekatere od tistih, ki se čutijo prizadeti, bo preveč popustljiva, druga stran ne bo odpustila zgodovinskih netočnosti in pomanjkljivo umeščenost v zgodovinski kontekst, ki bi dogodke postavil v jasnejšo luč in pravilneje opozoril na širšo odgovornost. Ostalim, ki bodo nanjo gledali s povsem nevtralnega stališča, pa se bo zdela tu pa tam preveč didaskalična in nekoliko kon-vencionalno zastavljena, ko pripoveduje o preteklosti, ter rahlo pretirano burkaška, ko prikazuje današnji odnos nepoučenega Italijana do odkrivanja njemu neznanega dogodka. Magazzino 18 je skladišče v tržaškem starem pristanišču, v katerem so istrski ezuli, ki so bili namenjeni v razna begunska taborišča, pustili pohištvo in razne osebne predmete v upanju, da bodo prej ali slej prišli ponje. Nekega dne pride v skladišče uslužbenec iz rimskega ministrstva z nalogo, da predmete arhivira in zadevo zaključi čim bolj neopazno. Tako preprosti neuki Persichetti počasi spoznava nedavno zgodovino na vzhodni italijanski meji, usodo neke skupnosti in nekaterih posameznikov ter si postavlja nekaj vprašanj o vzrokih in posledicah. Vsekakor premalo vprašanj, predvsem pa se zadovolji s površnimi odgovori: so bili za predvojne dogodke krivi samo voditelji na oblasti in ni bilo nobene kolektivne odgovornosti? So za molk italijanske politike o dogodkih krivi le komunisti, ali pa se je vodilnim silam zdelo, da se bolj splača vse skupaj zamol-čati, tako da ne bo treba polagati nikakršnega računa? Je bila množična izselitev edina rešitev? So izseljence vodili tudi drugačni razlogi? Kako so se izseljenci vživljali v nova okolja? Razmislek o podobnih vprašanjih bi predstavi vtisnil globlji smisel (vrh vsega, prikazovati ezule le kot nemočne žrtve, je vendarle premalo dostojanstveno, mar ne?). Tako daje le vtis gledališko obdelane ko-memoracije, sicer skrbno profesionalno dodelane, z dobrim inter-pretom in glasbo v živo. Simoneja Cri-sticchija spremlja otroški zbor delavnice Starts Lab Stalnega gledališča FJK in FVG Mitteleuropa Orchestra pod vodstvom Valterja Silviottija, ki je tudi avtor scenske glasbe in priredb. Pri oblikovanju predstave sta sodelovala scenograf Paolo Giovanazzi, oblikovalec luči Nino Napoletano in mojster zvoka Carlo Turetta. Predstava bo na sporedu v veliki dvorani Rossettijevega gledališča do 27. oktobra. (bov) 1 2 Četrtek, 24. oktobra 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Za občinsko zakladnico pogoj dvojezično poslovanje Razpis za novo konvencijo za občinsko zakladnico, pohvala občinski upravi po spletu in izvolitev predsednika komisije za prozornost so bili v ospredju včerajšnje seje devinsko-na-brežinskega občinskega sveta. Konec leta zapade konvencija za službo občinske zakladnice, ki jo sedaj opravlja Zadružna kraška banka. Občinska skupščina je - po uspešnem pripravljalnem delu pristojne komisije - odobrila sklep o razpisu konvencije za novo službo občinske zakladnice za dobo nadaljnjih osem let. Slednji vsebuje dva bistvena pogoja. Banka, ki hoče sodelovati na razpisu, mora poslovati na občinskem ozemlju (z agencijo ali okencem), mora pa tudi zagotoviti dvojezično poslovanje (italijansko in slovensko). Ob takih pogojih ima Zadružna kraška banka vse možnosti, da si tudi za naslednje obdobje zagotovi opravljanje službe občinske zakladnice, saj na občinskem ozemlju nobena druga bančna ali denarna institucija ne izpolnjuje omenjenih pogojev. Za razpravo o pohvali občinski upravi po spletnem omrežju je poskrbel vodja Ljudstva svobode Massimo Romita. Občan, ki stanuje na območju Na-brežina Postaja (v bližini zdravstvenega doma na poti za Šempolaj), je preko fa-cebooka pohvalil občinsko upravo, ker je dala - po več kot 40 letih - zgledno očistiti trg pred železniško postajo. Romita se je obregnil ob spletno pohvalo in po elektronski pošti pisal odgovornemu na občini za tovrstne posege. Podružnica Kraške zadružne banke v Nabrežini kroma Očitno ga je zbodlo, ker je upravi Vladimira Kukanje v dveh letih uspelo storiti to, kar v desetih letih ni bila zmožna storiti uprava Giorgia Reta, v kateri je bil Romita podžupan. Odbornik za proračun Lorenzo Corigliano mu je pojasnil, kako je bilo to mogoče. Občinska uprava je pred kakim mesecem začasno (za dobo šestih mesecev) zaposlila dve osebi za opravljanje družbeno koristnih del. V ta okvir sodi tudi čiščenje cest in trgov ter urejanje javnih zelenih površin. Začasno delo sta si zagotovila - iz seznama brezposelnih - občanka iz Ce-rovelj in moški od Ronk. »V zelo kratkem času sta zgledno počistila ulice in ceste v vseh vaseh devinsko-nabrežin-ske občine. Poseg na trgu pred staro železniško postajo v Nabrežini, ki je bil deležen javne spletne pohvale, priča, da sta dobro opravila svoje delo,« ju je v občinski skupščini pohvalil tudi odbornik Corigliano. V torek sta čistila v Trnovci, včeraj na pokrajinski cesti med Nabrežino in Sesljanom, svoje delo pa bosta nadaljevala do izteka pogodbe. Levosredinska uprava je tako znala izkoristiti možnosti (in ugodnosti), ki jih ponujajo norme za zaposlitev brezposelnih za opravljanje družbeno koristnih del. Občinska skupščina je nazadnje izvolila predsednika komisije za prozornost. To mesto zakonsko pripada opoziciji. Slednja je za predsednika izvolila poraženega županskega kandidata, vodjo Ljudstva svobode Massima Romito. M.K. mnenje Magazzino 18: Krožek Istria o polemiki Pokola v Vergaroli pri Pu-lju ne gre izkoristiti v politične namene. Tako trdi Livio Dorigo, predsednik Krožka za istrsko-venetsko kulturo Istria. Ob 50-letnici pokola je Krožek v sodelovanju s puljsko občino in italijansko skupnostjo iz Pulja dal namestiti na pročelje puljske stolnice spominsko obeležje, s čemer je iz pozabe obudil spomin na več kot sto nedolžnih žrtev. Pokol se je zgodil 18. avgusta 1946 v kopališču Verga-rola na polotoku Mužilj, dobro leto po koncu druge svetovne vojne. Bil pa je nekakšen znanilec hladne vojne. Storilcev niso odkrili, ker so vpletene države (jugoslovanske oblasti, anglo-ameriška uprava, Italija) pokol izkoristile v lastne politične namene. Krožek Istria sedaj meni, da je treba besedo predati zgodovinarjem, naj raziščejo okoliščine pokola. Ampak le pravo sodišče bo lahko odkrilo krivce za pokol. To sodišče pa mora biti nujno mednarodno. Dorigo se je ob tem obregnil ob tiste, ki so skušali izkoristiti gledališko predstavo Si-moneja Cristicchija Magazzino 18 za novo polemiko in razdvajanje med tu živečimi narodi, preden je bila sploh uprizorjena. Dorigo meni, da bi morali ponuditi našim mladim, ki so prisiljeni doživljati skupno usodo v teh krajih, drugačen pogled, da bi »zrastli kot bratje v novi Evropi«. devin-nabrežina - Pohod terenskih vozil po Krasu Džipi burijo duhove Terenska vozila 10. novembra po poteh prve svetovne vojne - Turistična promocija? Pohod terenskih vozil po poljskih poteh druge svetovne vojne na tržaškem in goriškem Krasu že nekaj dni buri duhove, tako na Tržaškem kot na Goriškem. Po napovedih bo potekal v nedeljo, 10. novembra, in sicer po makadamskih poteh od Se-sljana vse do Sovodenj in nazaj do Vižovelj. Predsednik kluba terenskih vozil Nord Est Off road Andrea Olivetti se je včeraj podal na županstvo v Nabrežini, da bi pojasnil, kako bo pohod potekal, in odgovoril na kritike, ki so jih v prejšnjih dneh iznesle nekatere naravovarstvene organizacije. Klub terenskih vozil Nord Est deluje že vrsto let. V zadnjih 12 letih je med drugim opravil 13 humanitarnih misij v državah vzhodne Evrope in severne Afrike. Pohod džipov po Krasu ni letošnja novost, to bo že šesta izvedba. V preteklih letih se ni domala nihče kritično obregnil ob pobudo, zato je Olivetti presenečen, da se je to zgodilo prav letos, ko hoče pohod obeležiti spomin na skorajšnjo 100. obletnico prve svetovne vojne. Predsednik kluba terenskih vozil je ponovil, da se je priprava pohoda začela že pred šestimi meseci. V tem času je klub pridobil vsa potrebna deželna in občinska dovoljenja: vsi so se pozitivno odzvali, razen doberdobske občine, ki ni izdala dovoljenja za vožnjo po makadamskih poteh na njenem ozemlju. Zato klub išče drugo rešitev, po vsej verjetnosti bo prevoz po ozemlju doberdobske občine potekal po Vladimir Kukanja (levo) in Andrea Olivetti tlakovanih cestah. Pozitivno se je o pohodu izrekla tudi Agrarna skupnost, saj naj bi klub ljubiteljev terenskih vozil v preteklih letih dobro obvaroval naravno okolje, po katerem je potekal pohod. Olivetti - na županstvu se je srečal z devinsko-nabrežinskim županom Vladimirom Kukanjo in odbornikom za javna dela Andrejem Cunjo (ki bo, med drugim, sodeloval na pohodu) - je napovedal, kako bo »zadeva« potekala. Džipi bodo v nedeljo, 10. novembra, krenili ob 10. uri iz Se-sljanskega zaliva, in sicer v presledkih kake minute, minute in pol. To pomeni, da mk ne bo po Krasu potekala kaka dirka terenskih vozil ali kaj podobnega, je poudaril. Vožnja bo počasna, ker v to silijo valovita kraška tla. Po računalniških izračunih naj bi povprečna hitrost znašala okoli 25 kilometrov na uro. Prihod v Vižovlje je predviden ob 16. uri ali še kake pol ure pozneje. Vmes se bodo udeleženi ustavili na turističnih kmetijah. Popotovanje bo snemala milanska televizijska ekipa, reportažo pa naj bi oddajale italijanske vsedržavne televizije, tako naj bi pohod džipov služil tudi za turistično promocijo Krasa. M.K. občina trst - V šolskih menzah Dnevno 9 tisoč obrokov z visokokakovostno hrano Tržaška občinska uprava ponuja v menzah občinskih jasli, vrtcev ter osnovnih in nižjih srednjih šol 9 tisoč obrokov na dan, ki jih odlikuje kakovostna in biološka hrana. Občinska uprava se v ta namen poslužuje dveh podjetij, Desco in CirfFood, ki sta si zagotovili ustrezen zakup in ki skrbita za prehrano otrok od 3. do 14. leta starosti v 134 različnih krajih. To je povedala občinska odbor-nica za šolstvo, univerzo in raziskovanje Antonella Grim (na sliki) na tiskovni konferenci, na kateri je predstavila ponudbo v občinskih šolskih menzah ob udeležbi predstavnikov podjetij Desco in CirfFood Giuseppe-ja Semerara in Luce Solenija. Vrednost zakupov, ki bosta zapadla 31. avgusta leta 2015, je približno 40 milijonov evrov, služba za šolske menze pa je med najbolj pomembnimi, je povedala odbornica Grimova in poudarila, da je namen občinske uprave nuditi malim gostom visoko kakovostno hrano (biološko, s tipičnim poreklom DOP in IGP, pa tudi proizvode pravične trgovine). To je tudi način, da se ravno pri kosilu vzgaja otroke k zdravi prehrani, je poudarila Grimova. Poleg tega bodo otroci spoznavali tipične lokalne proizvode in pridelke, obenem pa jih bodo vzgajali k zdravju in k združevanju. Dalje bodo prirejali tudi pobude za starše, ki bodo udeleženi pri projektu in bodo lahko tudi postali »kuharji za en dan«. Pri pobudi sodeluje tudi zdravstveno podjetje, ki je prispevalo k izdelavi razpisa, na osnovi katerega so oddali menze v zakup. Zdravstveno podjetje, ki ga je na tiskovni konferenci zastopala zdravnica Tiziana Del Pio, bo med drugim skrbelo za nadzor nad hrano in nad kakovostjo ponudbe. V menzah bodo tudi ponujali različne vrste prehrane, od tiste za otroke s posebnimi alergijami do etničnih menijev iz drugih držav in »osebnih menijev« v primeru posebnih potreb. / TRST Četrtek, 24. oktobra 2013 5 tržaška knjigarna - Z umetniško vodjo gledališča se je pogovarjala Martina Kafol Pogled v zakulisje SSG z Diano Koloini Včerajšnje srečanje Na kavi s knjigo se je razvilo v prijeten klepet o tem, kaj prinaša letošnja gledališka sezona v SSG Trst. Z umetniško vodjo gledališča se je pogovarjala Martina Kafol, ki je gostji zastavila kar nekaj zanimivih vprašanj. Diana Koloini je povedala, da bo rdeča nit letošnje sezone ljubezen, ki bo osrednja tema štirih novih uprizoritev SSG in dveh gostujočih razstav. Odločilni pečat pa bodo sezoni podelili tudi režiserji, ki spadajo v sam vrh slovenskega gledališkega prostora. Sezono so umetniška vodja in sodelavci poimenovali Sledi srca, z njo pa želijo nagovarjati široko občinstvo. Voditeljica srečanja je gostjo vprašala, kakšna je razlika med gledalci v Trstu in gledalci v Sloveniji. Na to vprašanje je Diana Koloini odgovorila, da razlike so, vendar jih je težko jasno definirati. Po njenem prepričanju ima vsako gledališče svoje gledalce, vendar pa je pri tem treba upoštevati, da je vsak gledalec individuum, ki ima lasten pogled na svet. Beseda je tekla tudi o gledališču, ki se vse prevečkrat »ubada« z raznimi zadregami. Umetniška vodja našega gledališča je poudarila, da mora vsako gledališče ohranjati svojo vizijo in da se nikakor ne sme zapreti v lasten svet. Zaupala nam je tudi, da se pri pripravah gledališkega repertoarja vse začne pri režiserjih. Izvedeli smo, da se je z bolj iskanimi režiserji treba dogovoriti že dve leti vnaprej. Zelo ponosna je, da ji je k letošnji gledališki sezoni uspelo pritegniti režiserja Marka Sosiča. Koloinijevi se zdi pomembno, da se da prostor tudi nekomu, ki je iz okolja, ki ga dobro pozna. Odločilen pečat pa bosta novi sezoni, kot je de- Diana Koloini (desno) na pogovoru z Martino Kafol kroma jala umetniška vodja Diana Koloini, dala tudi dva režiserja, ki sodita v sam vrh slovenskega gledališkega prostora; Matjaž Latin in Mateja Koležnik. Sezono bo na velikem odru odprla predstava Plemena režiserja Matjaža Latina, ansambel SSG-a pa bo v besedilu analiziral življenje sodobne družine s tremi otroci, ki so že dovolj stari, da bi lahko imeli lastno življenje in družino, a so - kot se v naših časih pogosto dogaja - za zdaj obtičali pri starših. Igro bodo pre-mierno uprizorili 8. novembra, nato pa bo doživela še pet ponovitev. Sezono bodo na malem odru nadaljevali z dvema sodobnima enodejkama Dvorišče in Koli Spira Scimoneja, ki ju bo režiral Marko So- sič. V tej predstavi se bodo igralci, kot je včeraj poudarila Diana Koloini, ukvarjali z rahlo socialno-politično angažirano temo, ob tem pa je dodala, da bo tudi v tej predstavi šlo za intimno zgodbo. Podobne zgodbe bo prinesla tudi velika ruska klasika - Striček Vanja, ki jo bo reži-ral Ivica Buljan. Hišne uprizoritve bo maja v režiji Mateje Koležnik sklenil vpogled v japonsko dramatiko s Petimi modernimi no dramami kontroverznega japonskega avtorja Yukia Mishime, ki z dramami o nemogoči ljubezni približa klasični japonski repertoar zahodni estetiki. Včeraj sta gostja in voditeljica srečanja Na kavi s knjigo na kratko predstavili še dve gostujoči predstavi v os- novnem abonmaju. Mestno gledališče ljubljansko se bo v režiji Jerneja Loren-cija predstavilo z igro Nevihta, SNG Nova Gorica, Gledlišče Koper pa z igro Slje-hernik. Delo Iztoka Mlakarja bo režiral Vito Taufer. Poleg osnovnega programa bo abonma vključeval še izbirni program. Tako si bodo obiskovalci med drugim lahko ogledali tudi koncert Magnifica in srbskega vojnega orkestra Stanislav Binicki, ki bosta na tržaškem odru nastopila 27. decembra. Zanimiva bosta tudi rdeči in modri program, so še povedali na včerajšnjem srečanju na katerem so tudi izrazili željo, da bi letošnji program zadovoljil vse, ki gojijo ljubezen do gledališča. (sč) Pozor na goljufe, postali so zelo vsiljivi Policisti tržaške kvesture so v torek popoldne ustavili 22-letnega romunskega državljana N. C., sicer že starega znanca sil javnega reda. Ta je skušal sredi Borznega trga prevarati občana, ki pa se ni pustil ogoljufati in je poklical policiste. Mladenič je skušal moškega prepričati, naj kupi prstan, ki je bil po njegovih besedah zlat in naj bi ga malo pred tem našel na tleh. Moški prstana ni hotel kupiti, goljuf pa je vsiljivo vztrajal, dokler ni omenjeni občan poklical na pomoč. Policisti so kaj kmalu ustavili romunskega državljana, ki je imel pri sebi kar šest prstanov, ki so bili seveda vse prej kot zlati. Upoštevajoč takšne dogodke, policisti vabijo občane, naj bodo pozorni, ko jim skuša kdo kaj prodati, še bolj pa, če vztraja. Goljufi so namreč postali zelo vsiljivi in skušajo na vsak način prevarati ljudi, večkrat pa zaigrajo ravno na strune človekoljubnosti in prijaznosti. V primeru, da je bil kdo žrtev poskusa prevare ali da opazi kaj sumljivega, naj torej takoj zavrti telefonsko številko 113, opozarja tržaška kvestura. Aretirali prekupčevalca z mamili Mejna policija je na Pesku ustavila in nato aretirala 44-al-banskega državljana L. V., ki je malo prej pripeljal v Italijo z avtomobilom znamke Mercedes. Za njim sta bila izdana že dva zaporna naloga, ki sta ju izdali sodišči v Alessandrii oziroma v Ravenni. Moški je obtožen proizvajanja, prekupčevanja in posesti mamil in je član tolpe, ki prekupču-je z marihuano v severni in srednji Italiji. L. V. je zdaj v ko-ronejskem zaporu. Nadlegoval je nekdanjo zaročenko Policisti tržaške kvesture so z obtožbo večkratnih groženj aretirali M. A., ki se ni vdal končanemu razmerju z bivšo zaročenko. Moški je žensko stalno nadlegoval, nekdanja zaročenka pa ga je prijavila sodstvu. Moški je vztrajal, zato je sodnik odredil njegovo aretacijo. Policisti vrnili lastnici ukraden moped Policisti tržaške kvesture so prejšnjo noč med nadzorom mestnih ulic opazili moped, ki je bil ukraden deset dni prej. Policisti so po ustreznih kontrolah vrnili vozilo lastnici. železarna - Poslanec Fedriga in deželni svetnik Dipiazza Nujna zaščita občanov Javni tožilec Frezza in sindikati vsekakor sumijo, da so bile hude nepravilnosti Pogled z morja na škedenjsko železarno kroma Vesti o domnevnem onesnaževanju območja škedenjske železarne, ki jih je objavil dnevnik il Fat-to Quotidiano in na katere je ostro odgovorila družba Lucchini, so navdihnile nekatere tržaške politike. Med temi je poslanec Severne lige Massimiliano Fe-driga, ki je poudaril, da je treba železarno zapreti, tržaški župan Roberto Cosolini in deželna predsednica Debora Serracchiani pa morata odsloviti pristojna odbornika za okolje. O železarni je govor že mnogo let, doslej pa ni bilo storjenega nič za zmanjšanje onesnaževanja, ki je hujše od tistega v tovarni Ilva v Ta-rantu, je še povedal Fedriga. Oglasil se je tudi nekdanji tržaški župan in deželni svetnik stranke Autonomia responsabile (Odgovorna avtonomija) Roberto Dipiazza, po mnenju katerega mora deželni odbor ukrepati, ker je potrebno zaščititi zdravje občanov. Sicer so se polemike včeraj polegle, na spletni strani dnevnika il Fatto Quotidiano pa je bil objavljen odgovor družbe Lucchini, ki zatrjuje, da deluje žele- zarna v skladu s predpisi. To je potrdil javni tožilec Federico Frezza, ki je spomnil, da je predelava katrana predvidena v okoljskem dovoljenju AIA. Da je prišlo do hudih nepravilnosti, pa sumijo predstavniki sindikatov kovinarjev Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil. Poročanja dnevnika il Fatto Quotidiano niso želeli oceniti, ker se mora o tem izreči deželna agencija za okolje ARPA. Tržaška Confindustria pa je popoldne pozvala deželno in lokalne uprave, naj pritisnejo na vsa štiri pristojna ministrstva (za okolje, za gospodarski razvoj, za infrastrukturo in za delo) z namenom, da bi čim prej izdelali programski sporazum, na osnovi katerega bi družba Arvedi lahko prevzela železarno od družbe Lucchini. Načrt družbe Arvedi je namreč edini, ki lahko prispeva k rasti in zagotavlja pomembne naložbe, tudi za varstvo okolja, poudarja Con-findustria. A.G. Prenovljen vrt muzeja Sartorio Jutri bodo predali namenu prenovljen in na novo urejen vrt mestnega muzeja Sartorio. Načrt za prenovo vrta je izdelal priznani tržaški strokovnjak za zgodovinske vrtove Vladimir Vremec. Ze danes bo v muzeju Sartorio na Trgu papeža Janeza XXIII. srečanje, na katerem bo o preteklosti in sedanjosti vrta Beloeil in osebnosti Charlesa Josepha de Li-gneja govoril belgijski princ Wauthier de Ligne. Danes ob 17. uri bodo v dvorani Giorgio Costantinides muzeja Sartorio uvodoma govorili direktorica mestnih muzejev in muzeja Relovtella Maria Masau Dan, kustos mestnega muzeja Sartorio Lorenza resciniti, knjižničarka mestnih muzejev za zgodovino in umetnost v Trstu Claudia Morgan, krajinski arhitekt Vladimir Vremec in predsednik zadruge San Pantaleone, ki je izvedla preureditev, Giancarlo Carena. Nov pravilnik za parkiranje na območju za županstvom Tržaški občinski odbor je včeraj sprejel nov pravilnik, ki bo urejal parkiranje na območju za županstvom. Gre za Trg Piccola oziroma območje med Ul. Muda Vecchia, Ul. Malcanton in Trgom Granatieri. To območje bo v prihodnosti ob delavnikih od 8. do 20. ure namenjeno za vozila občinskih upraviteljev in tistih, ki razpolagajo z ustreznim dovoljenjem. Od 20. do 8. ure bo odprto za vsa vozila, ravno tako bo celo območje odprto za vsa vozila ob sobotah in nedeljeah oziroma praznikih. Sklep bo moral še potrditi občinski svet. V Boljuncu tečaji I V Vt • I v v* slovenscine in angleščine Uprava občine Dolina - odborništvo za kulturo, v sodelovanju z združenjem AUSER obvešča, da bo v torek, 5. novembra, v prostorih občinske knjižnice v Boljuncu, od 19. do 20. ure, potekalo vpisovanje na tečaje slovenščine (1. tečaj) in angleščine (2. tečaj). Za dodatne informacije in vpisovanja je na razpolago osebje združenja AUSER od ponedeljka do četrtka od 10. ure do 11.30, na trgu Stare Mitnice 15, tel. 040-347 8208. Peti dan 28. festivala latinsko-ameriškega filma V okviru 28. festivala latinsko-ame-riškega filma bodo danes ob 11. uri v muzeju Revoltella predvajali dokumentarec Campo abierto Juana Carlosa Martina, sledil bo kratko-metražec Caracas en moto režiserja Daniela Ruiza Huecka. Ob 16. uri bodo v tekmovalnem sporedu predvajali film Hasta encontrarte Leopolda Labordeja, ob 18. uri a film Entre dos mundos. La historia de Gonzalo Guerrera Fernanda Gonzalesa Sit-gesa. Zvečer bo ob 20. uri na sporedu film Karenllora en un bus Gabriela Rojara Vere. V Miljah Rojeni za branje V dvorani G. Millo v Miljah bo danes od 16.30 do 17.30 prvo iz niza srečanj Rojeni za branje, namenjeno pa bo za otroke do 3. leta starosti. Srečanje bo v okviru hvalevredne pobude, v okviru katere odrasli berejo zgodbe za otroke. Projekt je nastal že pred leti na državni ravni, miljska občinska uprava pa je začela sodelovati leta 2007. Letošnja novost bodo srečanja, posvečena branju knjig v slovenskem jeziku (za slovenščino bo prvo srečanje 7. novembra) in v angleškem jeziku Prvo srečanje bo vodila pedja-trinja Marina Trevisan. Drugo srečanje bo v četrtek, 31. oktobra. 6 Četrtek, 24. oktobra 2013 TRST opčine - Začela se je 12. izvedba Okusov Krasa V gostilni Veto sirkova kaša in Kras na fotografijah Roberta Valentija / r^ glasbena Mil matica v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem vabi na koncert v sklopu mednarodnega festivala "Kogojevi dnevi" AVTORSKI VEČER MILKA LAZARJA Vasilij Mejnikov, violina Milko Lazar, čembalo Kulturni dom v Trstu v petek, 25. oktobra 2013, ob 20.30 VSTOP PROST Koncert sta omogočila: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ZKB Letošnja že 12. prireditev Okusi Krasa, na kateri sodeluje deset gostiln, pet trgovin in barov ter prav toliko pekarn, se že tradicionalno začenja v družinski gostilni Veto na Opčinah, ki jo od 1985 leta vodita gospodinja Nada Debenjak in hčerka Katja Fabrizi. Gostilna in picerija Veto, ki sodeluje na Okusih Krasa že od vsega začetka, pa pripravlja tudi spremljajoče prireditve. Vsako leto odprejo fotografsko razstavo, ki razveseljuje goste še v prihodnje leto. Tako so ta ponedeljek v goste povabili fotografa Roberta Valentija iz Doline, zaposlenega kot gozdnega čuvaja v Bazovici, ki se predstavlja s petnajstimi fotografijami velikega formata na temo Kras. Še posebej do izraza pridejo njegove pokrajine, kraški favni in flori pa je posvetil makro fotografijo. O njegovem delu sta spregovorila njegov delovni kolega Diego Masiello in novinar RAI-a Massimo Gobessi. »Izbrana dela so sinteza večletnega fotografskega napora za prikaz kraškega teritorija v iskanju čarobnih trenutkov, ki nam predstavljajo posebno okolje in njene svetlobe. Posnetke odlikuje natančna in uravnovešena kompozicija. Vsi ti elementi dovoljujejo doseganje kakovostnih estetsko-ustvar- Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 24. oktobra 2013 RAFAEL Sonce vzide ob 7.33 in zatone ob 18.05 - Dolžina dneva 10.32 - Luna vzide ob 22.05 in zatone ob 13.10 Jutri, PETEK, 25. oktobra 2013 DARIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,1 stopinje C, zračni tlak 1018,9 mb ustaljen, vlaga 85-odstotna, veter 7 km na uro, jugo-vzhodnik, nebo oblačno z rahlimi padavinami, morje rahlo razgibano, temperatura morja 18,2 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 26. oktobra 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Capo di piazza Mons. Santin 2 - 040 365840, Ul. Commerciale 21 - 040 421121, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Opčine - Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. jalnih rezultatov. Slike rastlin in živali se v svoji preprostosti izmenjujejo med seboj in izstopajo zaradi svoje harmonije in kompozicijske enostavnosti. Slikarska razstava Kras želi usmeriti pozornost obiskovalca tudi k temu, da je nujno potrebno dosledno spoštovati to edinstveno pokrajino, ki bo nedvomno znala zadovoljiti našo radovednost, vedo-željnost in občutljivost v vsakem letnem času in ob vsaki priložnosti,« je o fotografu in razstavi dejal njegov sodelavec Diego Masiello. Med udeleženci so bili tudi predsednik rajonskega sveta za Vzhodni Kras Marko Milkovič ter predstavniki Slovenskega gospodarskega združenja, ki organizira to vsakoletno prireditev, od predsednika Nika Tenceta do predsednice gostinske sekcije Paole Živic in predsednika trgovcev Ervina Mezgeca. V imenu gostiteljev jih je pozdravila Katja Fabrizi. Katja je predstavila tudi izbrani jedilnik Okusov Krasa, kjer ponujajo vra-tovino z grana sirom, krožnik Okusov Krasa predstavlja sirkova kaša, ponujajo še svinjski file v gorčični omaki, vrzo-te v kozici, za sladico pa štrudel s skuto. »Letos smo se za krožnik Okusov Krasa odločili za sirkovo mineštro, saj predstavljajo mineštre rdečo nit Okusov Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Capo di piazza Mons. Santin 2, Ul. Commerciale 21, Trg Ospedale 8, Milje - Lungomare Venezia 3, Opčine -Proseška ul. 3 - 040 422478 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Ospedale 8 - 040 767391. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.40, 18.20, 20.10, 22.00 »Cattivissimo me 2«. ARISTON - 18.45 »Emperor«; 16.45, 21.00 »Captive«. Diego Masiello prestavlja fotografa Roberta Valentija, ob njem gostinka Katja Fabrizi ok Krasa. V našo sirkovo kašo damo tudi prekajena svinjska rebrca, saj velja pregovor, da mora v mineštro »stopiti« tudi svinja. V otroštvu smo imeli botro Tatjano, ki je kuhala odlične mineštre. To funkcijo je nato prevzela moja tašča Lidija, ki nas ob torkih, ko imamo zaprto gostilno, vabi na kosila. Torej smo se odločili za sirkovo kašo iz čustvenega vzgiba in zaradi ohranjanja starih običajev. Ta mineštra bo na voljo ne samo v času trajanja Okusov Krasa, ampak tudi kasneje,« je na pokušino svojih kulinaričnih dobrot povabila Katja Fabrizi. Za prijetno vzdušje so poskrbeli Bržanijski fanti, ki od leta 1990 igrajo na-rodnozabavno glasbo. Od začetnih šest članov je skupina narasla na devet godcev. Leta 2005 so si dali ime po istoimenski dolini, ki sega od Dola pri Hra-stovljah do Milj. Kamor pridejo, prinesejo veselje in zabavo. Vodja glasbene skupine je Boris Cergol. Pri Okusih Krasa sodeluje tudi Foto video Trst 80, ki vabi danes, 24. oktobra, v gostilno Bita v Križu na otvoritev razstave Jasmin Risegari in Tatjane Masala, 29. oktobra pa v gostilno Gu-štin v Zgoniku na odprtje razstave Gina Dal Col. Obe fotografski razstavi odpirajo ob 18.30 uri. Olga Knez CINEMA DEI FABBRI - 16.30 »II grande orso«; 18.15 »Nazarin«; 20.00 »Vi-ridiana«; 21.30 »Sta per piovere«. FELLINI - 17.10, 18.40, 20.20, 22.00 »Aspirante vedovo«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.50, 18.40, 20.30, 22.20 »Gloria«; 15.30 »Vado a scuola«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.10, 20.00, 21.50 »La prima neve«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 18.30, 21.30 »La vita di Adele«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.30, 20.45 »Čefurji raus!«; 18.30 »Gravitacija«; 20.00 » Gravitacija 3D«; 16.15 »Jaz, baraba 2 - 3D«; 15.30 »Jaz, baraba 2«; 17.30, 20.10 »Kapitan Phillips«; 16.30, 17.45 »Khumba 3D«; 15.45 »Khum-ba«; 17.45 »Mačeta ubija«; 20.40 »Malavita«; 20.15 »Načrt za pobeg«; 16.30, 18.30, 20.30 »Nesramni dedi«; 15.30 »Smrkci 2«. NAZIONALE - Dvorana 1: 20.30 »Gravity«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cani sciolti«; 18.45, 22.15 »Oh, Boy un caffe a Berlino«; Dvorana 2: 22.15 »Escape plan - Fuga dall'in-ferno«; Dvorana 3: 16.45, 18.15 »Justin e i cavalieri valorosi«; 16.30, 20.00, 22.15 »Il quinto potere«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Cose nostre - Malavita«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Una piccola impresa meridionale«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Cattivissimo me 2«; 17.00 »Cattivissimo me 2 - 3D« 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Aspirante vedo-vo«; 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »Gra-vity 3D«; 19.05, 21.30 »Escape plan -Fuga dall'inferno«; 19.05, 21.30 »Una piccola impresa meridionale«; 16.40 »Justin e i cavalieri valorosi«; 16.30, 19.00, 21.30 »Cani sciolti«; 16.20, 19.00, 21.40 »Il quinto potere«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.15, 22.10 »Cattivissimo me 2«; Dvorana 2: 17.45, 20.00, 22.10 »Cani sciolti«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.10 »Il quinto potere«; Dvorana 4: 18.10, 20.10, 22.10 »Una piccola impresa meridionale«; Dvorana 5: 17.30, 20.30 »La vita di Adele«. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA obvešča starše dijakov, da bodo v petek, 25. oktobra, potekale na šoli volitve za obnovo razrednih svetov s pričetkom ob 18.30. Ob tej priložnosti se bodo starši lahko pogovorili z razredniki. Sledile bodo volitve predstavnikov staršev v razredne svete. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da je na www.vsopcine.it objavljen razpis za izbor sodelavcev za projektno delo. Termin za prijavo zapade 28. oktobra. M Izleti OBČINA DOLINA, organizira v nedeljo, 27. oktobra, pohod »Bistra sveža sladka voda... v dolini Glinščice«, za ovrednotenje Naravnega Rezervata doline Glinščice, namenjen odraslim in družinam. Start ob 10.00 s Sprejemnega Centra Naravnega Rezervata doline Glinščice. Pozor: info in rezervacije izletov v slovenskem jeziku »do petka, 25. oktobra, ob 11.00 uri«: tel. 0039040-8329237 (pon-pet, 9.0011.00) info@riservavalrosandra-glin-scica.it. AŠZ JADRAN organizira 1. in 2. novembra, ob priliki košarkarske tekme državne C-lige med ekipama Pino Dragons Firence in AŠZ Jadran, dvodnevni izlet v Firence (ob dosežku vsaj 40 vpisanih). Informacije in prijave do sobote, 26. oktobra: pri društvenih odbornikih, pri blagajni 26. oktobra (naslednja domača tekma), tel. 338-6985052 (Damian) ali 3343241205 (Peter). DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na izlet v London od 26. do 29. oktobra. Vse informacije na tel. št. (00386)31-479882 (Marija). TABORNIKI RODU MODREGA VALA organiziramo za tržaške osnovnošolce izlet na Volnik v soboto, 26. oktobra. Zbirališče ob 9.00 v Dijaškem domu, nato se bomo odpeljali s kom-bijem v Repen. Povratek je predviden ob 14.00 v Dijaškem domu. Obvezna oprema: pelerina, dežnik, primerna obutev, kosilo in malica iz nahrbtnika. Za dodatne inčo: 339-4120280 (Andrej), 348-9863127 (Nina). Taborniški srečno! POHOD »PO SLEDEH SOŠKE FRONTE« Vljudno ste vabljeni v nedeljo, 27. oktobra, v Brestovico pri Komnu na že 16. tradicionalni pohod po sledeh Soške fronte, ki poteka po obeh straneh slovensko-italijanske meje. Pohodnikom omogoča obisk kraške jame, čudovit razgled na Tržaški zaliv in Julijske Alpe, obarvanost pokrajine s krškim rujem, obisk dveh zamejskih vasi z zaključkom ob joti in družabnimi igrami. Izbirate lahko med dvema dolžinama tras, 10 ali 15 km. Časovni obseg 4-5 ur. Pohod se začne v Brestovici pri Komnu (vaška šola), ob 9.00. Prijave se zbirajo od 8.30 dalje. Info: http: //www.brestovi-ca.com/. SPDT vabi na izletniško turo v nedeljo, 27. oktobra. Prehodili bomo odsek poti po Robu, ki se vije po razglednem grebenu med Colom in Predmejo nad Vipavsko dolino. Na iz- let se bomo podali z osebnimi avtomobili, zbirališče ob 7.30 na Opčinah pred hotelom Danev. Hi Osmice DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel. št.: 340-3814906. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 335-1624285. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel.: 040-229198. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št.: 040-299985. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Vabljeni! Tel.: 040229270. V RICMANJIH 175 je odprl osmico Jadran. Tel. 040-820223. L. Mali oglasi BLIZU GLAVNE UNIVERZE oddamo v najem stanovanje primerno za 2 osebi. Tel. št.: 327-6950659. DAJEM V NAJEM malo, na novo opremljeno stanovanje v središču Kozine. Tel. št.: 0039-329-2225821. GOSPA SREDNJIH LET z dobrimi delavnimi izkušnjami išče delo v gospodinjstvu in v pomoč starejšim osebam. Tel. 00386-380207 ali 0038664123459. IŠČEM knjige za 3.A razred znanstvenega liceja F. Prešeren. Tel. št.: 3409336374. ODDAJEMO v najem komaj prenovljeno stanovanje v centru Sežane, 40 kv.m., s teraso veliko 12 kv.m.. Tel. št.: 335-5928584. OPČINE CENTER oddamo v najem stanovanje primerno za par ali mlado družino, s parkirnim mestom, energetska klasa G. Tel. št.: 3471246594. PRODAM fiat bravo 1.6 120 cv dynamic, letnik 2008, 80.000 km, diesel, 4 zimske in 4 letne gume, verige, letna taksa plačana do 08/2014. Cena 6.500 evrov. Tel št. 339-2905644. PRODAM peč na drva za centralno kurjavo buderus, logana GK 201. Tel. št.: 349-4077695. PRODAM trivrstno diatonično harmoniko, CFB, manjši model, akord, slakov gumb, cena 1.200 evrov (po dogovoru). Tel. št.: 346-8321835. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Trst potrebuje rabljene slo-it. in it.-slo. slovarje (Šlenc) ter SSKJ. Tel. št.: 040573141. V BOLJUNCU na G'rici prodajamo novo stanovanje, A-kategorije, 96 kv.m.: dnevna soba - kuhinja, dve sobi, kopalnica, velika terasa, klet in parkirni prostor. Tel.: 328-6923343. ZIMSKA OPREMA, 4 gume s platišči Nokian WR G2 205/55 R16 91H, prevoženih 3.000 km, za modele Ford in Volvo na 5 lukenj. Cena 500,00 evrov. Tel. 335-8045700. / TRST Četrtek, 24. oktobra 2013 7 3 Obvestila AŠD MLADINA vabi na tečaj Belly Gym - oblikovanje ženskega telesa, ki bo ob ponedeljkih od 11. do 12. ure v bivšem rekreatoriju v Križu. Vodi uč. Yasmin Anuby. PILATES - Skupina 35-55 in vzgojiteljica Sandra sporočata, da se v telovadnici nižje srednje šole v Dolini vrši vadba ob torkih in petkih: 18.3019.30 Pilates body tehnika; 19.3020.30 Pilates I. MLAJŠA GLEDALIŠKA SKUPINA Slovenskega kulturnega kluba vabi k vpisu novih članov (12-15 let). Vaje bodo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, vodila bo Helena Pertot. Za vpis lahko pokličete tel. št. 040370846. MEŠANI MLADINSKI ZBOR ANA-KROUSIS iz Trsta vabi k vpisu nove pevce in pevke. Zbor vadi ob četrtkih zvečer, točne termine, ure in lokacijo za novo sezono pa bomo sporočili v kratkem. Info: tel.: 3333742625 (zborovodja Maurizio Marchesich) ali na socialnem omrežju facebook. Prisrčno vabljeni! BIOTERAPIJA V BAZOVICI - srečanje v Bazovskem domu (Ul. I. Gruden 72/1) bo danes, 24. oktobra, 17.0019.00 (info 040-226386 Magda). KULTURNO DRUŠTVO SLOVAN s Padrič vabi na redni občni zbor danes, 24. oktobra, ob 19.00 v prvem in 20.00 v drugem sklicanju v turistični kmetiji Igorja Grgiča na Padričah. OTROCI, danes, 24. oktobra, ob 16.30 bo v SKD Škamperle na Stadionu 1. maj pravljična urica. Toplo vabljeni! SKD TABOR - NOVINARSKI KROŽEK prvo srečanje za srednješolce 1. in 2. razredov bo danes, 24. oktobra, 17.00-18.30. ČEBELARSKI KONZORCIJ za Tržaško pokrajino obvešča, da bo sedež v Repnu št. 20 odprt v petek, 25. oktobra, 18.00-19.30. Info: cons.apicol-toritrieste@gmail.com. POBUDE V OKVIRU PRAZNIKA SV. MARTINA NA PROSEKU - Rajonski svet za Zahodni Kras in vaške organizacije prirejajo razstavo in pokuš-njo fanclov z dušo, ki bo v soboto, 9. novembra, ob 18. uri na sedežu rajonskega sveta. Vabimo vaščane in vaščanke, ki želijo razstavljati svoje dobrote, da se prijavijo do petka, 25. oktobra, v uradu rajonskega sveta na Proseku št. 159 ali preko telefonske številke 040-225956. AŠZ JADRAN obvešča, da lahko še dobite abonmaje za 12 domačih tekem državnega prvenstva C-lige v košarki pri društvenih odbornikih ali direktno pri blagajni prihodnje domače tekme dne 26. oktobra ob 20.30. DRUŠTVO LUGTRIESTE prireja predavanja v okviru »Linux Day« na osrednji tržaški univerzi v stavbi H3 v soboto, 26. oktobra, od 9. do 18. ure. Predavanja bodo na temo odprtega programja in operativnega sistema Linux. Info na http://trieste.li-nux.it. Vabljeni. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira v soboto, 26. oktobra, gobarski dan na Razdrtem. Odhod na vodeno gobarjenje bo ob 13.00 izpred gostilne, kjer bodo udeleženci prejeli navodila kako gobariti v skladu s zakonskimi pravili in priporočili Mikološke zveze Slovenije in se naučili novih znanj. Potem bomo pripravili razstavo nabranih gob, poslušali predavanje g. Jožefa Podboja in v kuhinji pripravili okusne gobove jedi. Udeležba je brezplačna, predhodno pa se potrebno prijaviti. Informacije in prijave: Dušan +38670407923, dusan.pavlica@siol.net. TKD PREGARJE organizira 26. in 27. oktobra 8. gobarski praznik na Pre-garjah. V soboto bo igral Mambo kings, v nedeljo bogata ponudba gobjih jedi, stojnic in razstava gob. Ob 10.30 gobarski pohod, ob 14.00 zabava z ansamblom Erazem in Fantje s Praprotna. Vstop prost. KLUB NATURA vabi vse, ki so že opravili 4-urno uvodno delavnico, na celodnevni tečaj 1. stopnje metode EFT v nedeljo, 27. oktobra. Mentorica certificirana AAMET Pika Rajnar. Tečaj bo potekal na sedežu krožka Kru.t, Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it, kjer se lahko prijavite in dobite podrobnejše informacije. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 28. oktobra, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu na predavanje Bruna Križmana, ki bo govoril o svojem nedavnem obisku v Čilu (kjer je iskal sledove slovenskih priseljencev) in na Velikonočnih otokih. Začetek ob 20.30. JUS REPEN sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 28. oktobra, ob 20.30 v kulturnem domu na Colu. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo v ponedeljek, 28. oktobra, zaprta. OBČINA DOLINA obvešča, da bo v torek, 29. oktobra, predvidoma ob 15. uri, skupaj z delegacijami občin Koper, Izola in Piran, položila venec na spomenik padlim v Dolini; sodelujeta moški pevski zbor upokojencev z Brega in moški zbor »Fantje pod Lat-nikom« iz Boljunca pod vodstvom Manuela Purgerja. SLOVENSKI KLUB sklicuje redni občni zbor, ki bo potekal v Gregorčičevi dvorani (Ul. San Francesco 20 - 2. nadstropje) v torek, 29. oktobra, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju. Prisrčno vabljeni vsi člani in prijatelji Slovenskega kluba! TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo redna pevska vaja v torek, 29. oktobra, ob 20.45 na sedežu na Padričah. SPDT vabi v sredo, 30. oktobra, na spominski pohod in polaganje venca v dolini Glinščice. Zbirališče ob 14.00 uri na trgu v Boljuncu. UČENCI OŠ F. MILČINSKI IN DIJAKI NSŠ SV. CIRILA IN METODA s Ka-tinare se bodo poklonili padlim pri spomeniku v Lonjerju v sredo, 30. oktobra, ob 11.00 uri. Vabljeni! KOSOVELOV DOM SEŽANA - kulturni center Krasa in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti objavljata javni razpis za 4. festival otroške popevke Brinjevka. Če si star/a do največ 13 let in nam želiš pokazati kako lepo poješ, se prijavi do 31. oktobra na Brinjevko. Vse informacije na www.kosovelovdom.si. POBUDE V OKVIRU PRAZNIKA SV. MARTINA NA PROSEKU - Rajonski svet za Zahodni Kras vabi proseške in kontovelske proizvajalce, da se udeležijo 4. pokušnje vin, ki bo 11. novembra na dvorišču rajonskega sveta. Razstavljalci naj se javijo v tajništvu do 31. oktobra ali na tel. št. 040-225956. PROJEKT JEZIK-LINGUA, sofinanciran v okviru Programa sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 prireja v prostorih Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131 na Opčinah, brezplačni tečaj slovenščine: Jezik in specifična terminologija pri trgovskem sporočanju. 16-urni tečaj (ob ponedeljkih, 18.0020.00) vodi prof. Karin Marc Bratina. Začetek: 4. novembra. Vpisi do 31. oktobra: tel. 040-212289 v jutranjih urah. Info: info@jezik-lingua.eu. TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 in vaditelji-ca Sandra vabijo na telovadbo za razgibavanje in za zdravo hrbtenico vsak torek, 9.00-10.00. PROSTOVOLJNA CIVILNA SLUŽBA za mlade od 18. do 29. leta: do 4. novembra, se lahko prijaviš na razpis in kandidiraš za sodelovanje na projektu »CreAttivaMente« v trajanju 1 leta. Info na ZSKD, Ul. San Francesco 20, tel.: 040-635626, www.zskd.eu od ponedeljka do petka 9.00-13.00, v torek in sredo 14.00-17.00 oz. na Ar-ci servizio civile, Ul. Fabio Severo 31, tel.: 040-761683, www.arciservizio-civile.it 9.00-11.00. SPDT vabi v nedeljo, 10. novembra, na tradicionalno Martinovanje v Ljudskem domu v Križu. Zbirališče ob 8.45 pri Ljudskem domu, sledi pohod po razglednih točkah te nadmorske vasi. Domačinka Erika Bezin bo med pohodom opisala kriške zanimivosti. Prijave do torka, 5. novembra, na tel. 040-220155 (Livio) in pri odbornikih planinskega društva. SK DEVIN prireja »smučarski sejem« od srede, 6. do nedelje, 17. novembra, v nakupovalnem centru v Devi-nu (zraven avtocestnega izvoza). Zbiranje rabljene opreme: sreda, 6. in četrtek, 7. novembra, 10.00-19.30. Prodaja: sobota, 9. in 16. novembra, 10.00-19.30 in nedelja, 10. in 17. novembra, 10.00-19.30, od ponedeljka, 11., do petka, 15. novembra, 15.3019.30. Prevzem neprodane opreme: ponedeljek, 18. in torek, 19. novembra, 10.00-19.30. KRD DOM BRIŠČIKI organizira kuharski tečaj pod vodstvom Vesne Gu-štin. Tečaj se bo odvijal 9., 16., in 23. novembra v jutranjih urah. Število je omejeno. Za vpis in info: 040-327053 ali 346-9520796 (Alenka). SLOVENŠČINA ZA ODRASLE - ŠC Melanie Klein prireja 1x tedenski 20-urni začetniški tečaj. Min. število tečajnikov je 5, max pa 10. Potekal bo ob torkih 19.15-20.45. Začetek 12. novembra. Info in prijave na www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 345-7733569. SEČNJA 2013/14 NA OPČINAH: Jus Opčine obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da bo sprejemanje prošenj za letošnjo sečnjo ob torkih od 18.30 do 19.30, najkasneje do 19. novembra, na upravnem sedežu, Proseška ul. 71. PRAVLJIČNE URICE: Biserka Cesar bo v sredo, 20. novembra, v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20 (www.knjiznica.it), pripovedovala pravljice s skupnim naslovom »V knjižnico z medvedom«, ob 16.30 za otroke iz vrtca ter ob 17.30 za osnovnošolce (1., 2. in 3. razred). 0 Prireditve ZDRUŽENJE VIA DI NATALE, SKD Vigred, Združenje staršev COŠ S.Gruden in otroški vrtec Šempolaj vabijo v četrtek, 31. oktobra, na Ba-klado. Zbirališče ob 18.00 v Šempo-laju (pred Štalco), sprehod z lučkami ob spremljavi godbenega društva Nabrežina in Dua Egon in Norman. Zaključek v kulturno umetnostnem centru Škerk v Trnovci z nastopom OPS Vigred in MPZ Jeyero in nagrajevanjem ex tempore. Na ogled razstava risb, ki so jih izdelali otroci, ki obiskujejo okoliške vrtce in šole. Udeleženci so vabljeni da prinesejo s seboj lučke, izkupiček bo namenjen organizaciji »Via di Natale«, ki pomaga bolnikom in njihovim svojcem na onkološkem oddelku v Avianu. FOTOVIDEO TRST80, v sklopu Okusi Krasa 2013, vabi danes, 24. oktobra, ob 18.30 v gostilno Bita v Križu na otvoritev fotografske razstave Jasmin Risegari in Tatjane Masala. VZS MITJA ČUK Zaradi nastalih težav, Vzgojno zaposlitveno središče Mitja Čuk odpoveduje vse prireditve napovedane za danes, 24. in v četrtek, 25. oktobra! ANTROPOZOFSKO ZDRUŽENJE -Skupina Fortunato Pavisi, Ul. Maz-zini 30, vabi na dve zanimivi predavanji na temo »Človek kot harmonična sinteza«: prvi del v petek, 25. oktobra, ob 20.00, drugi v soboto, 26. oktobra, ob 17.30. Predaval bo prof. Michele Codogno. GLASBENA MATICA v sodelovanju s SSG, v sklopu Mednarodnega Festivala Kogojevi dnevi, vabi na »Avtorski večer Milka Lazarja« - Vasilij Melnikov, violina; Milko Lazar, čembalo, v petek, 25. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, Ul. Pe-tronio 4. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA vabi na okroglo mizo na temo »Slovenci v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem: vizija prisotnosti« v petek, 25. oktobra, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). KD SKALA IN MVS ANAKROUSIS vabita v soboto, 26. oktobra, ob 18.30 v prostore KD Skala v Gropadi, na koncert svetovno znanega skladate- lja in harmonikarja Yasuhiro Ko-bayashi - Coba. Vstop prost. Toplo vabljeni! SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v soboto, 26. oktobra, na ogled komedije »Ona - on«. Igrata Patrizia Jurinčič in Lovro Finžgar. Začetek ob 20.30. SKD IGO GRUDEN vabi na kulturni večer »Jevnica«, ki bo v soboto, 26. oktobra, ob 20. uri v kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. Sodelujejo: MePZ Igo Gruden, MePZ Jevnica, Leseni rogisti, gledališka skupina Ko-lenc in ansambel Mesečniki. COROVIVO - deželno zborovsko tekmovanje v organizaciji USCI FJK in ZSKD bo v nedeljo, 27. oktobra, v tržaškem Kulturnem domu z 2 tekmovalnima koncertoma, prvim ob 14.30, drugim ob 17.30. Od skupno 11 zborov na deželni ravni bo tekmovalo tudi 5 slovenskih: MePZ Lipa iz Bazovice in MoPZ Jezero iz Doberdoba (na 1. koncertu) ter OPZ Fran Venturini iz Domja in ŽPS Stu ledi iz Trsta (na 2. koncertu). Ob 20.45 bo gala zaključni koncert z razglasitvijo rezultatov in nastopom najboljših zborov ter podelitvijo 3. velike nagrade »Gran Premio Coro-vivo«. Info: www.zskd.eu. DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI, Trnovca 15, sporoča, da bo razstava »Prva svetovna vojna pri nas. Zamolčani« odprta do 27. oktobra ob sobotah in nedeljah, 10.3018.00. Na ogled je nad 250 fotografij in razglednic, uniform, dokumentov, topografskih kart ter drugih takratnih vojaških in civilnih predmetov. Info: www.hermada.org in 331-7403604. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na koncert dalmatinskih pesmi. Pel bo Moški zbor Vesna iz Križa, ki ga vodi Rado Milič. V nedeljo, 27. oktobra ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli, 29). SEKCIJA VZPI-ANPI DOLINA-MAČ-KOLJE-PREBENEG vabi na ogled filma »Valter brani Sarajevo« v nedeljo, 27. oktobra, ob 17. uri v dvorani SKD V. Vodnik v Dolini. SKD JOŽE RAPOTEC iz Prebenega vabi na ogled komedije »Krojač za dame« v nedeljo, 27. oktobra, ob 19.00 v društveni dvorani v Prebenegu. Nastopa Mladinska gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba. Režija: Maruška Guštin in Patrizia Ju-rinčič. Vstop prost. SKD TABOR - PROSVETNI DOM - Opčine: nedelja, 27. oktobra, ob 18. uri gledališka predstava - komedija Tone Partljič: »Nasvidenje nad zvezdami«, režija Jože Kranjc v izvedbi Gledališča pod kozolcem Šmartno ob Paki. Vabljeni! ZADRUGA KULTURNI DOM PRO-SEK-KONTOVEL vabi na ogled kraške muzikomedije (u)TRI(n)KI -KUD Grešni kozli, v nedeljo, 27. oktobra, ob 18. uri v kulturnem domu na Proseku. SEKCIJA VZPI - ANPI ANTON UKMAR - MIRO PROSEK KONTOVEL vabi v torek, 29. oktobra, ob 20.00 v Kulturni dom Prosek Kontovel na otvoritev razstave »Ko je umrl moj oče«. Predstavili jo bodo mag. Metka Gombač, dr. Boris M. Gombač in dr. Dario Mat-tiussi. Sodelujejo SDD Jaka Stoka ter Valentina in Marko Sancin. Razstava bo odprta 30., 31. oktobra ter 2. novembra, od 17. do 20. ure, 1. novembra od 14. do 20. ure in v nedeljo, 3. novembra, od 10. do 13. ure. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi v torek, 29. oktobra, ob 20.30 v ljudski dom Z. Perello v Škednju (ul. Di Servola, 114) na predstavo o problematiki žensk Luna di mele. RAI - Deželni sedež za FJK, Slovenski program, vabi v sredo, 30. oktobra, ob 17. uri v Avditorij A Sedeža RAI na ulici F. Severo 7 v Trstu, na predstavitev dokumentarnega portreta »Nora Jankovič - Odsev pesmi in spomina«, scenarij in režija Marko Sosič. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laju v sredo, 30. oktobra, ob 18.30 na otvoritev razstave »Uporaba tobaka med prvo svetovno vojno 1914-1918«. Razstava bo na ogled v četrtek, 31. oktobra, 16.30-17.30; v petek, 1., 8. in 15. novembra, 15.30-19.00; v soboto 2., 9. in 16. novembra, 15.30-19.00, v nedeljo, 3., 10. in 17. novembra, 9.3012.00 in 15.00-19.00. Zamisel-mate-rial Bruno Santini in Marco Perrino. MFU - Magna Fraternitas Universalis vabi na predavanje »Enaka ženska pravica do duhovnega razvoja in iniciacije« - dr. Guido Marotta, v četrtek, 31. oktobra, ob 17.30 v knjigarni Borsatti-Libreria del Centro, Ul. Ponchielli 3, Trst. Info: 0402602395. NOČ ČAROVNIC, ples v maskah za srednješolce v organizaciji SKD Primorec in Mladinskega trebenskega krožka bo v četrtek, 31. oktobra, 19.3023.00 v Ljudskem domu v Trebčah. GALERIJA VIPAVSKI KRIŽ (na Placu, Ajdovščina) vljudno vabi na odprtje razstave »Prosojnost - Zrak« v soboto, 2. novembra, ob 18. uri. Razstavljata Tanja Prušnik in Rafael Samec, glasbeni utrinek flavtistka Anja Burnik, umetnika bo predstavila umetn. zgodovinarka Anamarija Sti-bilj Šajn, razstavo bo odprla vodja galerije Iva Bandelj. Razstava bo na ogled do 26. novembra, sob. in ned. 15.00-18.00, in na željo obiskovalcev: kontaktni telefon g.a Iva Bandelj 00386031-48187. ALT- Združenje državljanov in družin iz Trsta za preprečevanje odvisnosti organizira posvet na temo Konoplje - med užitkom in nezadovoljstvom, v ponedeljek, 4. novembra, 17.00-19.00 v dvorani »Spazio Villas« (bivša umobolnica pri Sv. Ivanu). Toplo vabljeni. Prispevki V spomin na tndreja Terčona daruje Danica 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob za nepozabnega Draga Miliča darujejo Evgen in Mara ter Ksenija in Boris 100,00 evrov za TPPZ P. Tomažič. V spomin na moža in očeta Draga Miliča darujejo žena Jušta in sinova Miloš in Jožko z družinama 50,00 evrov za cerkveni pevski zbor - Zgonik, 50,00 evrov za t]] Bor, 50,00 evrov za SKD Rdeča zvezda, 100,00 evrov za tŠK Kras in 50,00 evrov za KRD Dom Briščiki. V spomin na Draga Miliča darujeta Silva in Cveto z Devinščine 20,00 evrov za tŠK Kras. V spomin na Draga Miliča daruje so-letnica tlbina s Proseka 20,00 evrov za tŠK Kras. V spomin na Julko Caharija Colja darujeta tnica in tlbin Škabar 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Nadje Komar daruje družina Milič (Repen 225) 30,00 evrov za OŠ t. Gradnika. V spomin na Julko Caharija daruje družina Žigon 25,00 evrov za cerkveni pevski zbor - Zgonik in 25,00 evrov MoPZ Rdeča Zvezda. V spomin na teto Julko Caharija daruje Sonja 50,00 evrov za Onkološki oddelek tržaške bolnice. Namesto cvetja na grob Dragota Mili-ča darujejo Franko, Damjan, tndrej in Roberto z družinami 80,00 evrov za tŠK Kras. Namesto cvetja na grob Dragota Mili-ča darujeta Magda in Radko 20,00 evrov za tŠK Kras. V spomin na Franca in Zofko daruje Marija Gregori 50,00 evrov za cerkev v Bazovici. V spomin na Dragota Miliča darujejo Marija Pirc 30,00 evrov, Zvonko Mi-lič 20,00 evrov in Igor Milič 20,00 evrov za MoPZ Rdeča zvezda. V spomin na prijatelja in soseda Dra-gota Miliča darujeta Stanko in tdri-jana 50,00 evrov za SlPZ Doberdob. V spomin na dragega Pepita Čuka daruje tlojz Briščik (Lojzi) 50,00 evrov za vzdrževanje spomenikov padlim v NOB na Proseku. Ob priliki memoriala Stane Milič - Lazar daruje družina 50,00 evrov za balinarsko sekcijo Kraški dom. 8 Četrtek, 24. oktobra 2013 TRST / dsi - Predstavitev knjige Božidarja Jezernika Goli otok Titov Gulag Čemu raziskovati taborišče Goli otok Gre za del naše preteklosti, s katero se premalo soočamo Po poklicu je antropolog, več kot osemnajst let pa se ukvarja s koncentracijskimi taborišči: najprej z italijanskimi, nato jugoslovanskimi, naposled še nemškimi. V kratkem namerava izdati antropološko študijo v angleškem jeziku; tri poglavja od štirih so že napisana. Od leta 1988 predava na Filozofski fakulteti v Ljubljani več predmetov, izdal pa je veliko knjig: Kava - čarobni napoj, Divja Evropa, Non cogito ergo sum, Boj za obstanek in druge. Skratka, dr. Božidar Jezer-nik ima raznolika zanimanja. V Peterli-novi dvorani je na rednem ponedeljkovem večeru predstavil svojo knjigo Goli otok - Titov gulag, ki jo je letos izdala Založba Modrijan v sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Nad raziskovanjem se je navdušil kot mlad pravnik, ki je slučajno pil kavo s starejšim gospodom, ko mu je ta povedal, da je bil v italijanskem koncentracijskem taborišču. Ko ga je zvedavo spraševal o tem, mu je gospod povedal, da je bilo včasih v taborišču, čeprav se čudno sliši, »špasno«. Prinesel mu je dnevnik, v katerem je Jezernik našel osupljive podatke, na primer, kako je bilo mogoče, da je stražar pazil na tisoč jetnikov. Tako je nastala knjiga Boj za obstanek. Septembra 1943 je v taborišču na Rabu dva tisoč slovenskih in hrvaških in-ternirancev razorožilo dva tisoč dvesto italijanskih vojakov in orožnikov, s tem da niso niti enega ustrelili ali pretepli; celo pomagali so jim, da so odpotovali v Italijo. To se je zgodilo, ker se je vodstvo bivših internirancev zavedalo, da se jih slednji bojijo in se jim želijo maščevati, zato so morali ohraniti strogo disciplino. Zadnja knjiga je posvečena Jožetu Jurančiču, saj avtor ne pozna večjega herojskega dejanja kot odpuščanje. Juran-čič je leta 1949 šel po cigarete in se je vrnil glasba - V Kulturnem domu ■ • V ^ • « V* Tudi štirje naši zbori na pevskem maratonu Corovivo to nedeljo v Trstu Božidar Jezernik in Ivo Jevnikar, v ospredju izvod predstavljene knjige kroma šest let kasneje. To je pretresljiva zgodba, saj je slednji imel poslansko imuniteto. Zaprli so ga pod tujim imenom, ko pa mu je imuniteta potekla, so mu sodili pod pravim imenom in ga poslali na Goli otok z drugo ženo in štirimi otroki. Prvo ženo so mu Italijani obesili med drugo svetovno vojno. Ko so jih spustili z Golega otoka, so morali podpisati izjavo, da bodo sodelovali z Udbo. Zato so se ga ljudje, ko se je po šestih letih vrnil v Ljubljano, izogibali; niso hoteli imeti stikov z njim. Golootočani so bili osamljeni in izrinjeni iz družbe. Če primerjamo Goli otok z drugimi taborišči, sam po sebi ni bil tako hud po številu smrtnih žrtev, kot je bil na primer Rab. Je pa bilo tam težje preživeti, ker medtem ko so imeli v nemških in italijanskih taboriščih majhen prostor osebne svobode, slednjega na Golem otoku ni bilo. Vse se je zvedelo; pogovori so bili sprovocira-ni, karkoli si rekel, pa je bilo narobe. Avtor knjige je v ponedeljkovem pogovoru z Ivom Jevnikarjem omenil poljsko izdajo knjige, v kateri je spremno besedo napisal Adam Michnik. Za Poljake je bila Jugoslavija simbol socializma s človeškim obrazom. Dr. Jezernik je kot mlad pravnik bil prepričan, da je samouprava pozitivna stvar, a je bil pozneje, ko je spoznal, da je bila prvič uporabljena na Golem otoku, šokiran. Sprva zakonca Jurančič nista hotela, da njun pogovor objavi v knjigi, ker ju je bilo še vedno strah. Ko pa je izšla srbska izdaja, se je odprla nova dimenzija. Goli otok je bil ekstremna situacija, ki so jo ustvarili naši predniki, pa naj bodo pripadniki režima ali njihove žrtve. Jezer-nik je dejal, da smo mi hočeš nočeš dediči te kulture, zato je smotrno, da jo študiramo. V vseh državah bivše Jugoslavije se poudarja pomen kulturne dediščine, tudi obremenjujoče, mi pa hočemo nanjo pozabiti (met). 14. izvedba zborovske revije Corovivo se bo odvijala letos v Trstu z zborovskim maratonom, ki bo v nedeljo, 27. oktobra, v tržaškem Kulturnem domu. Predstavniki Deželne zveze zborovskih društev USCI, pokrajinske sekcije USCI Trieste in Zveze slovenskih kulturnih društev, ki je letošnji gostitelj potujoče, bienalne revije, so v ponedeljek predstavili dogodek v galeriji Narodnega doma. Tajnik deželnega združenja Pier Filippo Rendina in predstavnik pokrajinskega odbora ZSKD Martin Lissiach sta poudarila »poltek-movalni« značaj revije, ki spodbuja zavestno zbiranje programov in kakovostno rast sodelujočih zborov. Posebnost te revije je namreč projektna naravnanost, saj morajo udeleženci obvezno predstaviti muzi-kološko utemeljen glasbeni projekt. Po predizboru umetniške komisije, žirija revije razvrsti zbore na tri nivoje: odlično, zaslužno, pohvalno. Najboljši zbori tekmujejo še za najvišjo nagrado, to je Gran Premio Corovivo. Nagrade bo letos dodelila žirija strokovnjakov, ki prihajajo iz drugih italijanskih dežel in iz Slovenije in jo sestavljajo Efisio Blanc (predsednik), Fabrizio Barchi, Maja Cilenšek, Alessandro Kirschner in Roberta Paraninfo. Umetniška komisija pa bo podelila nagrado za najboljši projekt in morebitne posebne nagrade. Tudi letos bo revija ponudila široko pahljačo glasbenih sugestij, od klasičnih do ljudskih repertoarjev, od sakralne do posvetne glasbe, od vrednotenja deželnih avtorjev do mednarodnih klasikov. Skupno bo nastopilo deset zborov iz celotne dežele, med katerimi štirje predstavniki slovenske jezikovne in narodne skupnosti. Zbor Natissa iz Ogleja bo izvedel uglasbeni almanah Valterja Sivi-lottija, mešani zbor Lipa iz Bazovice bo povabil na potovanje po slovenskih pokrajinah, moški zbor Jezero iz Doberdoba se bo poklonil tržaškemu skladatelju Ubaldu Vrabcu z monografskim programom. »Advocata peccatorum« je naslov sakralnega programa, v celoti posvečenega liku Marije, ki ga je izbrala skupina Vo-calia Ensemble iz kraja Sesto al Reg-hena, medtem ko bo liturgično po-koncilsko petje v Furlaniji vezna nit nastopa združenih zborov Carlino e Zellina iz Vidma. K Bachovi glasbi bodo pristopili člani tržaškega zbora Tacer non posso, motete beneškega območja iz 16. in 17. stoletja pa bo interpretirala Cappella musicale del Contra Camolli iz kraja Casut. Ženski zbor Clara Schumann iz Trsta bo obiskal svoj priljubljeni repertoar, se pravi nemško romantiko, življenje in usoda žensk v slovenski ljudski pesmi pa bo tema nastopa vokalne skupine Stu ledi iz Trsta. Pevci otroškega pevskega zbora Fran Venturini se bodo z mladostnim zagonom podali v svet glasbe in igre. Selekcije Corovivo 2013 bodo potekale v dveh delih s pričetkom ob 14.30 in ob 17.30. Ob 20.45 bo sledil gala koncert najboljših zborov s podelitvijo nagrade Gran Premio Corovivo. Vstop je prost. ROP višje srednje šole - V okviru projekta za promocijo znanstvenih ved Pripravljajo se na Kemijske igre Zavod Stefan skrbi tudi za pripravo dijakov drugih slovenskih višjih srednjih šol - Nad 40 zainteresiranih Izobraževalni zavod Jožefa Stefana bo skrbel za pripravo dijakov drugih slovenskih višjih srednjih šol s Tržaškega na Kemijske igre, ki bodo v teku letošnjega šolskega leta 2013/2014 na sporedu konec aprila oz. v začetku maja prihodnjega leta. Igre vsako leto pripravlja Italijansko kemijsko društvo, že nekaj let pa se jih udeležujejo dijaki smeri za okoljske biotehnologije (bivše kemijsko-bio-loške smeri) zavoda Stefan, ki so že večkrat dosegli zelo dobre rezultate. Tudi letos nameravajo dijaki zavoda nastopiti na tekmovanju, na slednjega pa se bodo pripravljali v okviru kurikularnih ur kemije, medtem ko bo letos, kot že rečeno, šola v okviru vsedržavnega projekta za promocijo študija na znanstvenih fakultetah (Piano lauree scientifiche) skrbela tudi za pripravo dijakov ostalih višjih srednjih šol, kjer so Kemijske igre naletele na veliko zanimanje. Zainteresiranih je namreč preko štirideset višje-šolcev, ki prihajajo zlasti z Liceja Franceta Prešerna, zanimanje pa vlada tudi na Tehniškem zavodu Žige Zoisa ter na Humanističnem in družbeno-ekonomskem liceju Antona Martina Slomška. Nekateri so se minuli petek popoldne udeležili prvega informativnega srečanja, ki je potekalo na zavodu Stefan, kjer so tudi določili prvo delovno srečanje v okviru priprav: to bo prihodnji ponedeljek, 28. oktobra, ob 13.45 na zavodu Stefan. Priprave bodo potekale vsak ponedeljek med 13.45 in 14.45, se pravi uro časa tedensko, v poštev pa bo prišlo obravnavanje anorganske kemije za dijake vseh letnikov, med- Udeleženci prvega informativnega srečanja, ki je minuli petek potekalo na zavodu Stefan kroma tem ko se bodo dijaki trienija ukvarjali tudi z organsko, analizno in fizikalno kemijo. Dijaki, ki bodo pokazali, da so resnično pripravljeni, bodo v zadnjem mesecu pred Kemijskimi igrami lahko imeli na razpolago kako dodatno uro priprav. Kot že rečeno, bo zavod Stefan skrbel za pripravo dijakov drugih slovenskih višjih srednjih šol v okviru vsedržavnega projekta za promocijo študija na znanstvenih fakultetah, ki ga že nekaj let vodijo na italijanskem ministrstvu za šolstvo, univerzo in raziskovanje v sodelovanju z univerzami in šolami. Tržaški zavod sodeluje pri tem projektu že nekaj let in v tem okviru skrbi za spoznavanje kemije pri dijakih nižjih srednjih šol. Tako se tudi v tem šolskem letu nadaljuje projekt spoznavanja kemije, ki ga na zavodu izvajajo skupaj z dijaki drugega razreda katinarske podružnice Nižje srednje šole Sv. Cirila in Metoda. Projekt, ki se je začel lani in katerega rezultate so soudeleženi dijaki prikazali na nedavnem evropskem salonu znanstvenega raziskovanja Trieste Next, se tako nadaljuje tudi v letošnjem šolskem letu z osvajanjem splošne kemije in laboratorijskimi vajami. (iž) srednja šola rismondo Priznanje ministrstva za pouk slovenščine kot drugega tujega jezika Večstopenjska šola Iqbal Masih iz Trsta je prejela nagrado »L'Europa cambia la scuola« za poučevanje slovenščine kot drugega tujega jezika na nižji srednji šoli Francesco Rismondo na Melari v okviru projekta »Teaching and Learning (through) Contacts«. Z nositeljico projekta Irino Cavaion, ki zaključuje doktorat na Pedagoški fakulteti v Kopru, sta sodelovali profesorici slovenščine na omenjeni šoli Christina Biber in Nastja Colja ter lanski 3. B razred iz Trsta in 9. razred OŠ Koper. Nagrado sta profesoricama izročila predsednik komisije Francesco Branca ter gospa Donatella Amatucci za Generalno direkcijo za mednarodne zadeve pri Ministrstvu za šolstvo 7. oktobra 2013 v Rimu. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 24. oktobra 2013 9 GLOSA Vzpon in padec Jovanke Budisavljevic Jo2e Pirjevec Jovanka Budisavljevic je bila gotovo v devetih nebesih, ko je bila leta 1946 izbrana za gospodinjo v Titovi rezidenci. Na srečo ni vedela, kakšna usoda jo čaka. O Jovanki Broz vemo marsikaj, a ne vsega. Poleti sem bil v Liki, kjer sem videl kajžo, kjer se je rodila in odraščala. V tisti revni kraški pokrajini je moralo biti življenje zelo trdo, spremenilo pa se je v pravo moro, ko so po propadu kraljevine Jugoslavije prišli na Hrvaškem na oblast ustaši, ki so se takoj angažirali v načrtnem masakru lokalnega srbskega prebivalstva. Tudi da si reši življenje, je mlada Jovanka že leta 1941 stopila k partizanom in se v vrstah narodnoosvobodilnega gibanja borila do konca vojne. Leta 1944 se je znašla v Drvarju, kjer se je mudil Vrhovni štab, in je tam verjetno prvič videla Tita, a le od daleč. Kdaj in kdo jo je dve leti kasneje vključil v njegovo gardo, ni povsem jasno, čeprav mislim, da je to bil Ivan Krajačic-Stevo, dolgoletni hrvaški sodelavec sovjetskih tajnih služb, ki je v tistem času imel glavno besedo na »maršalatu«. Ali je tovariš Ste-vo tudi organiziral predhodno Jovanki-no šolanje na eni od »akademij« NKVD v Moskvi, je tudi še odprto vprašanje. Ne more pa biti dvoma, da je Jovanka v določenem smislu ostala z njim v tesnem stiku do trenutka, ko je padla v nemilost, in da je tudi z njeno pomočjo Krajačic, ta jugoslovanski Rasputin, imel na Tita velik, prevelik, vpliv. Pri tem so se mnogi spraševali, kako je to mogoče, in si odgovarjali, da verjetno hrvaški vohun o njem preveč ve. Tito, ki je nekaj mesecev pred srečanjem z Jovanko izgubil svojo veliko lju- bezen, Zdenko Paunovic, se čarom mlade Ličanke ni dolgo upiral. Povsem razumljivo, kajti Jovanka je bila prava kra-sotica. Manjkala ji je primerna vzgoja pa tudi tista srčna kultura, ki se je ni mogoče priučiti. V naslednjih letih se je nekoliko izobrazila, saj je naredila maturo, nikoli pa ni dozorela v zares plemenito žensko, kakor je bila na primer Herta Haas, tretja od Titovih petih partneric. Še vedno sem mnenja, da bi bila zgodovina Jugoslavije drugačna, če bi Tito ostal Herti zvest in bi se ji ne odpovedal zaradi usodnega in tragičnega ljubezenskega razmerja z Zdenko. Negativni vpliv, ki ga je Jovanka imela na njega in na celotno okolje njegovega dvora, se je začel kazati že kmalu po njuni poroki na začetku petdesetih let. Od tega trenutka dalje je postajala vedno bolj ohola, ukazovalna in nevrotična, pri čemer je svoj teror na začetku izvajala predvsem nad hišnim osebjem v raznih predsedniških rezidencah. Ze konec petdesetih let pa se je začela zanimati tudi za politiko, kar ji Tito ni znal pravočasno preprečiti. Edini šef njegovega kabineta, s katerim se Jovanka ni sprla, je bil Joža Vilfan. Vsi drugi so postali žrtve njenih intrig in na takšen ali drugačen način padli v nemilost. Višek svojega vpliva na jugoslovansko notranjo politiko je Jovanka dosegla leta 1966, ko je s Krajačicevo pomočjo odločilno sodelovala pri nenadnem padcu Aleksandra Rankovica, mogočnega gospodarja UD-BE. Če bi se tu ustavila, bi jo danes verjetno hvalili, saj je omenjeni dogodek sprožil tisto liberalizacijo jugoslovanskega režima, ki bi lahko postala temelj za njegovo demokratično preobrazbo. To pa se ni zgodilo, predvsem zaradi tega, ker se je Tito ustrašil takšnega trenda in ga je že na začetku sedemdesetih let nasilno prekinil z vrsto potez, ki so zrušile najprej hrvaške, nato pa še srbske, slovenske in makedonske liberalce. Jovanka mu je pri tem sekundira-la. Sledila so leta maršalovega zatona, ko se je na dvoru razmahnila srdita borba za njegovo nasledstvo. Na eni strani strani sta bila Kardelj in Dolanc, s katerima je občasno sodeloval tudi Vladimir Ba-karic, na drugi zvezni sekretar za obrambo Ljubičic in srbski lobi. Med tema taboroma pa Jovanka, ki je bila pri petdesetih vedno bolj prepričana, da ima pravico postati tudi politična dedinja ostarelega soproga. V tej bolestni ambiciji se je zabubila v psihotično stanje, ki je začelo dobivati patološke oblike. Tito bi se njenim načrtom niti ne upiral, če bi mislil, da je zmožna postati njegova naslednica, toda, kot je zaupal Kardelju: »Ona to ni!« V takih razmerah so postali žrtve Jovanke vsi tisti, o katerih je sumila, da so njeni nasprotniki, v prvi vrsti sam Tito, kateremu je krepko zagrenila zadnja leta življenja. Čeprav jo je imel rad, je dve leti pred smrtjo sklenil, da z njo ne more več živeti pod isto streho. S tem se je začelo tretje poglavje Jo-vankinega življenja, saj je naslednjih trideset let, tako rekoč do nedavna, živela v hišnem priporu. Marsikdo, verjetno predvsem general Ljubičic, ki ga je v preteklosti preganjala, se ji je sedaj maščeval. Umrla je sama in zapuščena, še vedno v primežu svoje patološke preganjavice (ki seveda prav v tem obdobju ni bila povsem neupravičena). S svojo tragično usodo se ni nikoli pomirila. VREME OB KONCU TEDNA Danes oslabljena fronta, od jutri po dosedanjem kalupu Darko Bradassi_ V minulih dneh smo okusili vztrajno vlažno jugozahodno jesensko vremensko sliko. Današnja vremenska fronta jo bo le kratkotrajno in delno prekinila, od jutri naprej se bo do vključno prvih dni v prihodnjem tednu ponovno nadaljevala. Vreme bo v glavnem, z morebitnimi delnimi izjemami, podobno kot v minulih dneh. Danes pa pričakujemo delno poslabšanje. Nad zahodnim Sredozemljem je nastalo globoko ciklonsko območje, ki se je proti vzhodu pomikalo zelo počasi. Oslabljena vremenska fronta bo danes oplazila naše kraje. Glavnino poslabšanja bo sicer povzročila zahodno od nas, znašli se bomo na vzhodnem obrobju glavnine padavin, zato bodo padavine pri nas povečini manj močne in dolgotrajne. Zaradi okrepljenih južnih vetrov bo največ dežja padlo v alpskem in predalpskem pasu, najmanj pa ob morju. Mestoma bodo lahko nastale tudi posamezne plohe ali nevihte. Sicer pa že od jutrišnjega dne so bo ozračje umirilo in bo vse po starem kalupu. Zaradi še prehodne nekoliko večje razgibanosti ozračja bo lahko mestoma tudi nekaj prehodne delne jasnine, vendar v nižinah bo nato povečini prevladovalo vlažno in sivo vreme. Tu pa tam bo lahko tudi padla kakšna kaplja dežja. Zelo različna pa bo vremenska slika v gorah, kjer bo zaradi toplega in suhega višinskega zraka prevladovalo povečini son- čno in za ta čas zelo toplo vreme. Sicer pa je bilo ozračje v preteklih dneh in bo tudi v prihodnjih za ta čas nadpovprečno toplo. V nižjih slojih je namreč pritekal proti nam topel sredozemski zrak. Zlasti včeraj so ob predfrontalnem jugovz-hodniku temperature še poskočile in so bile najvišje vrednosti marsikje nad za ta čas ne ravno običajnimi 20 stopinjami Celzija. Ozračje je bilo zadnje dni v povprečju za okrog 4 stopinje Celzija toplejše od dolgoletnega povprečja. Ničla se je zadrževala na višini okrog 3600 metrov, radiosonda iz Campoformida pa je na višini 1500 metrov v prostem ozračju zadnje dni namerila do +10 stopinj Celzija. Za primerjavo naj povemo, da bi bila sedanja višina ničte izo-terme normalna v zadnjem tednu avgusta, temperatura na višini 1500 metrov pa sredi septembra. Ravno zaradi zelo toplega zraka v višinah je bilo ozračje v preteklih dneh tako umirjeno in se je v nižjih slojih nabirala vlaga. Podobno se bo dogajalo tudi po današnjem prehodu vremenske fronte od jutrišnjega dne dalje. Otožna jesenska jugozahodna vremenska slika se bo, kot kaže, zaključila v prvi polovici prihodnjega tedna. Tedaj bo nad evropskim severozahodom nastalo obsežno ciklonsko območje z mrzlim severnim zrakom. Nekateri severnejši in osrednji evropski predeli bodo že v primežu nizkih temperatur. Naše kraje bo predvidoma sredi prihodnjega tedna zajela hladna vremenska fronta, ki bo prinesla poslabšanje z ohladitvijo. Za njo se bo verjetno zaključilo to daljše obdobje jugozahodnega vremena. Po sedanjih izgledih kaže, da se bo nad večjim delom Evrope zračni tlak bistveno okrepil in da bo nastal anticiklon s pronicanjem severovzhodnega zraka, ki nam bo za zaključek meseca in prve novembrske dni verjetno prinesel več sončnega vremena. Na sliki: našim krajem se je sinoči približevala oslabljena vremenska fronta Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu odprta tribuna O pomanjkanju mladih v »naših« organizacijah Vtis imam, da se v zadnjih letih spravljamo na pretirano opevanje mladosti, na skoraj panično iskanje mladih, ki bi se pridružili organizacijam naše skupnosti, kot da bi hoteli v par letih nadoknaditi približno poldrugo desetletno zamudo. Osebno se ne strinjam z mislijo, ki jo zaznavam včasih, da lahko mlad že v izhodišču izjavi relevantno misel. Ne mislim niti, da je mlad v kateremkoli primeru razbremenjen, pa čeprav s pomanjkanjem določenih zgodovinskih izkušenj. Star sem 27 let. Sociološko lahko odštevam celih 8 let do izteka svoje mladosti. Nisem pa pretirano prepričan o svoji razbremenjenosti. Mlade opevamo, marsikdaj retorično trdimo, da jih naša narodna skupnost potrebuje, da bi si zagotovila nadaljnji razvoj. Nekaj let nazaj, v zadnjem obdobju opažam malo manj, je na naših obzorjih plapolala zastava kadrovanja. Kadrovanje, po mojem mnenju, ni opravljanje tečajev, ki jamčijo poti do življenjskega uspeha, kadrovanje niso masterji v ekonomiji, ampak je možnost, da se mladi razvijajo znotraj določenih sredin. Kadrovanje je izobražen mlad človek, ki se takoj po diplomi vključi v ustanovo in se tam razvija. Pri tem je bistvena vloga mentorjev. Kader, ki bo lahko naše ustanove in s tem našo celotno narodno skupnost popeljal daleč, bomo dosegli samo na ta način. Občutek imam, da je ravno naš odnos do uslužbencev ustanov od časa do časa krivičen. Ti opravljajo včasih delo in sprejemajo odločitve namesto upravnih odborov. Zgodi se tudi, da podajajo mnenja, ki so sad dolgoletnih izkušenj oseb, ki so pravzaprav živele v ustanovi. Takrat ne naletijo vedno na pretirano poslušnost, »ker naj bi o tem sklepali izključno upravni odbori.« Ko bomo torej postavili odnose med uslužbenci in upravnimi odbori na trdnejše temelje, bo ustroj naše »organiziranosti« veliko bolj prožen. Pri tem pa v razmislek: sam ne bi znal odločiti, ali je treba te uprave motivirati s finančnim povračilom. Ključ tega sistema pa naj bodo ravnatelji ali tajniki, na katerih naj temelji sposobnost naših ustanov. Ravnatelji pa naj bi bili seveda zaposleni s pogodbo z omejenim časovnim mandatom. Nekatere organizacije bi po mojem mnenju morale malo pretehtati svoja moralna načela, ki včasih slonijo na vsemogočnosti imenujmo ga »manjšinskega vrha«. Včasih bi moralo biti vodilo osrednjih ustanov: »Smo odraz članov oz. članic, ki delamo za člane oz. članice«. V centru naše pozornosti naj bodo naše članice. Če se povrnem na temeljni problem pomanjkanja mladih v naših organizacijah: včasih pogrešam temeljno motivacijo, ki bi gnala posameznike k približanju, včlanitvi ali kandidaturi v organizacijah. Ta pa ni, po mojem mnenju, možnost soodločanja. Zavedam se, da to ne drži, še zlasti, ker se na občnih zborih slovenskih ustanov potegujejo za funkcijo upraviteljev člani le ene kandidatne liste. Prav tako je po navadi kandidat za predsednika le eden. Kje je demokratičnost? Nekdo se bo lahko skliceval na razdiralni potencial dveh kandidatov znotraj ene ustanove, jaz sem pa prepričan, da smo v demokraciji zmožni tudi dialektike in konstruktivnega soočanja, ne pa socialistične enopartijske demokracije. Ta odvrača ljudi in še zlasti mlade od soudeležbe k tem procesom. Če za trenutek obrnemo stran in se pomaknemo do matične države. Naš odnos do Slovenije je marsikdaj omejen na finančne prispevke. Do Slovenije moramo biti, po mojem mnenju, nekoliko bolj jasni. Potrebovali bi srečanja z interesnimi resorji, sam bi iz lastnih interesov navedel ministra za kulturo, katere- mu bi predočili potrebo, da se predsta- vimo v osrednji Sloveniji. Osrednja Slovenija ne ve za nas: spravimo se mi k njim. V gledališča, v Cankarjev dom, v glasbene šole, v znanstveno-raziskoval-ne ustanove itd., s pomočjo, kot že povedano, interesnih resorjev. Ob tem pa si včasih postavljam vprašanje, ali ne bi bilo primerno, za primer trdnosti in jasnosti se opredeliti za neudeležbo na ekumensko-folklornih srečanjih, kot je npr. Dobrodošli doma. Za to odločitev bo zadostna motivacija, da bomo osrednji Sloveniji, ko se bo pripeljala k nam, lahko rekli: »Dobrodošli doma«. Iz Slovenije naj se pomaknem na svoje mesto, na Trst. Poudaril bi, da je slovenska narodna skupnost v Trstu v marsikaterem vidiku v odličnem stanju. Mladih je v naših društvih, kulturnih in športnih, ogromno. Za prenovo in prihodnost le-teh nam ni treba skrbeti, nadaljevati moramo po začrtani poti: mladim je treba ponuditi možnost za razvoj. V Trstu pogrešamo na primer močno infrastrukturo, v kateri bi se ustanove razvijale složno v strogem mestnem središču. Trdno sem prepričan, da morajo postati prizadevanja za pridobitev dela Narodnega doma v Ulici Filzi očitna. Tu bi lahko, po začasnem domovanju pri Sv. Ivanu, delovala NŠK, ob njej še Glasbena matica in še marsikatera ustanova. Zgodbam o nemogočnosti ne verjamem. V Trstu delujejo namreč odlične ustanove, kot so Dijaški dom, Krut in druge, pri tem pa bi izpostavil (arbitrarno) Zvezo slovenskih kulturnih društev, ki je ravno nekaj tednov nazaj pokazala, česa smo v Trstu zmožni in česa si v Trstu želimo. Ravno ZSKD nas je naučila, da besedama »je nemogoče« ne gre verjeti, ker je izgledal tudi Borzni trg marsikomu nemogoč cilj. Slofest bi lahko postal vodilo za nadaljnje delo celotne narodne skupnosti v Trstu. Iztočnic je še in še: - dialog z italijansko večino, tako na področju civilne družbe kot na področju javnih uprav; - kohezivnost in sodelovanje med ustanovami; - spodbujanje pozitivnega razmišljanja in pravzaprav ponosa nad tako bogato strukturo, to pa preko kanala dela (delajmo, neutrudno, vztrajno, korak za korakom, kajti le tako bomo mladim v zgled). Nenazadnje pa ne gre pozabiti na bistvo Slofesta: pomen mestnega središča. Trst je center in temelj, na katerem sloni celotna slovenska narodna skupnostv Italiji. Prisotnost Slovencev v ospredju včasih zanemarjamo: od Slofesta do Vecchietove razstave v muzeju Revoltella leta 2014, od uveljavitve kraških vinarjev do odprtosti stikov SSG-ja ... Vidni smo, a tega se včasih premalo zavedamo. Zmanjka nam samozavesti, da bi si priznali, da smo Slovenci v Trstu že v središču. Nadaljevati moramo na tej poti, ki lahko služi celotni slovenski narodni skupnosti v Italiji, absolutno se ne smemo umikati od središča mesta, prav tako se ga ne smemo bati. Prepričan sem namreč, da so obzorja vseh nas na valovih Jadrana, ki objema to čudovito, bogato in lepo mesto v zalivu. Martin Lissiach 1 0 Četrtek, 24. oktobra 2013 KULTURA / književnost - Drugi roman tržaške pisateljice je izšel lani pri založbi Mladika Urok metulja v romanu Vilme Purič Brez zime Fikcijo drugega romana Brez zime je Vilma Purič uspela prestaviti v realno stvarnost in Lano, protagonistko svoje umišljene pripovedi, zagledati v konkretnosti zunajliterarnega sveta. Izvirna podoba tržaškega urbanega prostora, nenavaden žuželkin pogled z vrha na mesto v zalivu, romaneskni izmišljiji priskrbi bistveno osnovo, zunanji okvir in zamik v pripovednem času, predvsem pa izjemno razgledišče za refleksijo o možnih pogojih človekovega intimnega bivanja oziroma njegove izselitve v notranje brezdomstvo. V sodobnem slovenskem romanu je od vseh žanrskih oznak najbolj problematična ljubezenska, saj z rušenjem idea-lizacije romantičnega modela ustvarja uspešno razdaljo do pripovednega. Pisateljica Vilma Purič pa je vrstno obliko ljubezenskega romana nadgradila še z dvojno pripovedjo, ki na eni strani odstira intimno bivanjsko stisko in na drugi pa odpira možnosti »merjenja življenja« z umetniško ubeseditvijo resničnosti. Izrazita stilizacija besedila, ki je že zaznamovala avtoričin prvenec Burjin čas, se v Zimi umakne strogi psihološko grajeni zgodbi in večji estetsko racionalni ter emocionalni pripovedni distanci. V romanu Brez zime namreč najdejo večji zagon izrazne prvine, ki kažejo na pisate-ljičino obvladovanje premoči domišljijske prividnosti ter vpletajo avtorico v globinska samospraševanja in dvogovor s svojim pripovednim besedilom. Vsevedno pripovedovalkino dojemanje Lanine zgodbe se že na začetku na-racije okruši, ko naenkrat protagonistka izstopi iz slike in si odtegne aktivno vlogo glavne junakinje. V nadaljevanju se zgodba ujame v značilno kroženje okrog ključne metuljeve teme oz. prepletanja nastavk motrenja nepopolnosti človekovega bitja V i |.pr i riiMrr Vilma Purič in naslovna stran njenega drugega romana in njegovega nerazumljivega odrekanja življenju. V pripovednem razpletu motiv metulja vse bolj razpreda osrednjo zgodbo, postaja oblikovno sredstvo za opise La-nine obsedenosti »z žuželko na duši« in pi-sateljičinih miselnih izpeljav, in torej vse bolj raztegljiv prostor preigravanja z žanr-skimi, stilnimi in pripovednimi obrazci, ki zahtevajo večplastno hermenevtično osmislitev. V romanu je opis junakinjine vsakdanjosti, zamejen v Lanine prijateljske, družinske in intimne odnose, preprost in do podrobnosti natančen, kar opozarja na željo pripovedovalke po opisovanju prepričljive resničnosti. Glavna oseba Lana je začarana lepotica, ki ne zmore osrednjega dejanja preobrazbe, obuditi mrtve vidike svoje duševnosti. Lana v sebi utiša vse upe, sanje v odnosu z Dimitrijem, želje po dosežku osrečujočega materinstva ob hčerki Miji, odklanja življenjsko silo in srčnost, odreka se službi in zunanji osebni potrditvi, skratka zabrani si uspeh dušnih vidikov ustvarjalnega življenja. Osmi-šljanje bivanjskih ustrojev besedila se navdihuje le ob vitalistični naravnanosti stranskih literarnih oseb (razigrane prijateljice Vivjane, materinsko naklonjene Mare in stvarne zdravnice) in njihova karakteriza-cija se usmerja v osvetljevanje in podvajanje različnih perspektiv in smotrnosti ži- r s vljenja. Dozorevanje Laninega spoznanja osebne nedoraslosti in nepripravljenosti za življenje pa se v obliki notranjega monologa izostruje v vse boj uničujoč dvoboj z metuljem. Pripovedovalkin glas ne sodeluje v fikcijski realnosti, da bi angažirano opozarjal na napake in boleče izbire prota-gonistke, temveč si želi skozi intimno zgodbo zagotoviti svojo individualnost in reflektirati svojo umetniško stvaritev s prevrednotenjem predpostavk pri konstrukciji pripovedne identitete. Avtoričina pripovedna neučakanost, ki z uvodom v ležečem tisku in dramatičnim sedanjikom odpira »pogled naprej« na zaključek pripovednega besedila, svari pred hitrostjo pripovednega časa in obrača bralčevo pozornost na to, kar ni zapisano »v besedah«, temveč je berljivo »med besedami«. V iskanju izpovednosti notranjega jezika se sporočilnost romana umakne s strateških besedilnih leg (začetka in konca romane- slikarstvo - Od jutri do 17. novembra v Čedadu Razstava del Claudie Raza Sledi na stezi čustev »Ne gre za antološko predstavitev: razstava v bivši cerkvi Santa Maria dei Battuti v Čedadu je reprezentativna sinteza slikarskega delovanja umetnice s številnimi ustvarjalnimi izrazi, ki se zna spopasti s platnom, grafiko in poetičnim pisanjem. Je sinteza poti, ki jo je Claudia Raza prehodila od 70-ih let prejšnjega stoletja, z naturalističnim navdihom in s kulturnim sklicevanjem na avantgardna gibanja prvih desetletij 20. stoletja, in ki jo je zaznamovala interpretacija čustvenega sveta.« S temi besedami italijanski kritik Franco Rosso predstavlja umetnico Claudio Raza. Njeno razstavo z naslovom »Lungo il sentiero dei sentimenti / Sledi na stezi čustev« bodo odprli jutri ob 18. uri v cerkvi Santa Maria dei Bat-tuti v Čedadu, organizirajo pa jo kulturno društvo Ivan Trinko in Občina Čedad v sodelovanju z Inštitutom za slovensko kulturo in Beneško galerijo. Claudia Raza ustvarja od leta 1978. Odtlej je svoja dela razstavila na 83 samostojnih in 450 skupinskih razstavah v Italiji, Sloveniji, Avstriji, Španiji, Angliji, Franciji, Švici, Braziliji in na Japonskem. Rodila se je v Čedadu; s slikarstvom se je začela ukvarjati, ko je obiskovala tečaje Vitiella in Tomadinija ter kasneje - potem ko se je preselila v Trst - šolo Scuo-la Libera di Figura Mestnega muzeja Revoltella in šolo Scuola Libera dellAc-quaforte Carla Sbisaja. Grafično tehniko je izpopolnila še na mednarodni gra- fični šoli (Scuola internazionale di Grafica) v Benetkah, kjer je sodelovala pri ustanovitvi tiskarne Tintoretto. Izčiščenemu slikanju se v njenem ustvarjanju pridružuje jezik poezije. Izdala je dela Sottili Inquietudini (založnik Edizioni Il Murice), Sottili Inquietudini 2 (založnik Circolo Italo Austriaco di Trieste), ki je bilo prevedeno tudi v slovenščino in nemščino (Rahli nemir - Leise Unruhe), Inciso e ogni gesto (založnik Hammerle Editori, Trst); Parole scritte (založnik Franco Rosso Editore, Trst). Razstava bo odprta do 17. novembra. (NM) skne zgodbe) ter naglašuje potrebo po drugačnem, subtilnejšem branju besedilnega jezika. V roman Brez zime je pisateljica ujela univerzalno, nadčasovno in nadkraje-vno podobo človekove notranje samosti in jo zabubala v metaforično povednost metuljeve simbolike. Vodeči motiv metulja, simbol duševne motnje in nelagod-ja, postopoma lušči sliko pretirano ole-potene literarne prezentacije ter potiska mlado junakinjo v primež bolestne zaznave resničnosti. Bralčeva selitev v literarni svet Brez zime tako sledi dvojnemu fikcijskemu konceptu besedila ali dvojnemu procesu preobrazbe, ki na ravni zgodbe prelevi otopelo protagonistko v brezskrbnega metulja ter na ravni pripovedi gradi pisateljičino izpoved v iskanje samosvojih formalnih potez. Literarna predstavitev si prizadeva harmonično prevzeti in organizirati družbene konvencije ljubezenske zgodbe in vanjo vtisniti avtorski, stilno romaneskni pečat. Pripovedni prikaz romana Brez zime je hote zelo hiperbolizirano olepoten in v skladanju besed celo pretanjeno ritmično igriv. Raztezanje estetike v besedo, ki se pri opisih zunanje predmetnosti (zunanjega videza literarnih oseb in naravne okolice) ovije romantične idealitete in idilične iluzije, v govoru konvencij pripovedne sentimentalnosti in poetičnega podobja, je hote zavajajoča naracijska strategija, saj pisateljica zaradi občutljive tematike ves čas sili v fikciolalnost ustvarjalnega akta. Očiten odmik v estetizacijo jezika in intelektualno igro ustvarja razdaljo do pripovedi (npr. z ironičnim slikanjem Laninega zdravljenja v bolnici ali pri opisu Marine-ga recepta za prevarano srce) in obenem zavira zgolj hlastanje po prevedljivem koncu tragične zgodbe. Umiki od naravnega toka pripovedi (pisateljičini komentatorski vrinki, vprašujoča razmišljanja, ople-tanja z zamudnimi opisi in pripovednimi zastranitvami) do skrajne konsekvence ustvarjajo premore v naraciji, vendar ne omehčajo trpkega jedra zgodbe. Izrazno igro romana Brez zime, s pe-semskimi vložki in karikiranim maniriz-mom, razbiram kot premišljeno izbrano slogovno sredstvo, kot način in dopolnilo, ki služita predvsem za dramatičen na-povednik. Frfotanje Laninega notranjega metulja opozarja na junakinjino uročenost v tesnoben individualni prostor, pisatelji-čina izrazita stilizacija ubeseditvenega postopka pa ne vidi ujetosti v estetske učinke umetniškega jezika. V pretirani skrbi za lirizirano besedišče najde pisateljica svojo emocionalno intenziteto, poskus umetniškega obvladovanja, da odprto spregovori o strahu in obupu, o človekovi ranljivosti in vzrokih nedoumljivih nagibov, hkrati pa ne podleže racionalni skonstruiranosti tragičnega konca Lanine zgodbe. Jezik romana Brez zime se tako prelevi v glavnega junaka literarne pripovedi. Loredana Umek filmi@primorski.eu GREMO V KINO La vita di Adele ZDA 2013 Režija: Abdel Kechiche Igrajo: Lèa Seydoux, Adèle Exarchopoulos in Sa-lim Kechiouche. Ocena: ★★★★★ V mestu Lille, na severu Francije Adèle, petnajstletno dekle obiskuje višjo šolo, ko se zave, da ji je veliko lepše v ženski kot pa v moški družbi. V gejevskem lokalu spozna Leo, punco z modrimi lasmi, s katero se prepusti strastni ljubezenski zvezi. Odnosu, ki obema puncama omogoči dozorevanje in rast, do trenutka, ko se v eni izmed njiju nekaj spremeni. Še ena Kechichejeva zgodba, ki raziskuje medčloveške odnose. Čustva in občutke navadnih življenj, malih zgodb, ki postanejo prav zaradi univerzalnosti ogromne. Avtor nas v tri ure trajajočem filmu popelje v najstniški svet dveh prikupnih Francozinj, ki se ob življenjskih resnicah, soočajo tudi s sprejemanjem drugačnosti. Ob spoznavanju čustev, strasti, pa tudi s težavami, določenih izbir. Z neobremenjenostjo, ki je značilna francoskim avtorjem se je tako v Tuniziji rojeni francoski avtor Abdellatif Kechiche lotil tabu teme in jo brez vsakršnega zadržka tudi prepričljivo razvil. Pri tem je pred kamero razkril dve izjemni igralki. Kot je dejal sam Kechiche, film ni namenjen spodbujanju o pravicah isto-spolno usmerjenih ljubezenskih odnosov. V nazornih prizorih je predvsem želel ujeti lepoto in čutnost, ki jo je na velikem platnu težko prikazati. Sprva izredno strastna ljubezen tako dan za dnem bledi. Z zgodbo o Lei in Adele, ki jo je režiser povzel po francoskem stripu Julie Maroh ("Le Bleu est une couleur chaude") si je režiser Kechiche, maja v Cannesu zagotovil prvo zlato palmo. Ob prejemu je režiser povedal, da jo namenja »čudoviti francoski mladini, ki jo je v svoji režiserski karieri dobro spoznal«. (Iga) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 24. oktobra 2013 1 431 rim - Neapeljski sodniki vložili obtožnico na podlagi pričevanja senatorja De Gregoria Berlusconiju bodo sodili tudi zaradi podkupovanja De Gregorio leta 2006 za tri milijone evrov prestopil k desnici, da bi zrušila Prodijevo vlado RIM - Sodišče v Neaplju je včeraj odločilo, da bo moral nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi znova pred sodnika, tokrat zaradi domnevnega podkupovanja senatorja. Berlusconi je bil uradno obtožen skupaj z nekdanjim sodelavcem Walterjem Lavitolo, ki naj bi deloval kot posrednik pri vročitvi treh milijonov evrov podkupnine.Berlusconi je obtožen, da je leta 2006 senatorju Italije vrednot Sergiu De Gregoriu plačal tri milijone evrov za pomoč pri rušenju takratnega premiera Romana Prodija. Kot je včeraj odločilo sodišče v Neaplju, se bo proces začel 11. februarja prihodnje leto Senator De Gregorio je priznal krivdo in sodeloval s preiskovalci ter se s tožilstvom v zameno pogodil za nižjo kazen. Včeraj ga je sodišče v Neaplju obsodilo na 20 mesecev zapora. Lavitola pa je včeraj na zaslišanju dejal, da »četudi bi predal denar, ni nobenega dokaza, da bi vedel, da gre za podkupnino«. Leta 2006 je levosredinska koalicija pod vodstvom Romana Prodija tesno zmagala na volitvah. Nekaj mesecev po volitvah je De Gregorio prestopil k tedaj opozicijskemu Berlusco-niju in nato leta 2008 pomagal zrušiti Prodijevo vlado. Preiskavo izvajajo tožilci v Neaplju, kjer je bil izvoljen De Gregorio, in tudi sojenje bo potekalo v tem mestu. Ber-lusconija so nasprotniki doslej že večkrat obtožili kupovanja glasov, to pa je prvič, da je bil uradno obtožen zaradi domnevnega podkupovanja politika. Nekdanji italijanski premier je bil zaradi utaje davkov že pravnomočno obsojen na štiri leta zapora, zaradi česar mu grozi tudi izključitev iz senata. Kot je bilo pričakovati, je sklep neapeljskih sodnikov takoj dvignil oblak prahu. Najprej sta se oglasilli nekdanja Berlusconijeva ministrica Mara Carfa-gna in poslanka desnice Renata Poleve- Silvio Berlusconi in Sergio De Gregorio rini. Za prvo je to še en napad »vedno istih sodnikov z vedno istimi cilji«, druga pa govori o »nesprejemljivem napadu na neodvisnost politike«. Predsednik desnih senatorjev Renato Schi- ansa fani je potrdil, da se »obkoljevanje Ber-lusconija« nadaljuje brez izbiranja sredstev. Oglasilo se je še več predstavnikov desnice, ki so v en glas branili Berlus-conija in napadali sodstvo. rim - Premier Letta v pogovoru z državnim sekretarjem ZDA Kerryjem vprašal za pojasnila NSA prisluškovala Italiji? RIM - Predsednik vlade Enrico Letta je v pogovorih z ameriškim državnim sekretarjem Johnom Kerryjem včeraj v Rimu odprl vprašanje domnevnega ameriškega prisluškovanja v Italiji. Kerry se je po besedah tiskovne predstavnice italijanske vlade odzval »kooperativno« in je obljubil, da bodo ZDA to vprašanje natančno pregledale. Poročila o prisluškovanjih ZDA v Italiji so sprožila veliko jeze in zahtev po pojasnilih Was-hingtona. Notranji minister Angelino Alfano je tako ob začetku včerajšnjega srečanja med Letto in Kerryjem poudaril, da imajo Italijani pravico biti gotovi. »Odkriti John Kerry in Enrico Letta ansa moramo resnico in jo povedati, ne da bi nas zastraševali,« je poudaril. Navedbe o ameriškem vohunjenju so med drugim razjezile tu- di Francoze in Mehičane. Francoski zunanji minister Laurent Fabius je Kerryju v Parizu v torek dejal, da je takšno početje nesprejemljivo. Italijanski mediji, ki se sklicujejo na dokumente, ki jih je razkril »žvižgač« Edward Snow-den, poročajo o nadzorih nad komunikacijami prek Skypea, nad elektronsko pošto in spletnim iskanjem v Italiji. Ameriška Agencija za nacionalno varnost (NSA) naj bi italijanskim poslancem dejala, da je nadzor pomagal preprečiti napad alžirskih borcev v Neaplju septembra 2010. John Kerry in Enrico Letta sta sicer razpravljala tudi o stanju v Afganistanu, Libiji in Siriji, pa tu- di o izraelsko-palestinskih pogajanjih, je za AFP povedal neimenovani vir. Še danes naj bi se sicer ameriški državi sekretar sestal z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem, ki je prav tako v Rimu, beseda pa naj bi tekla o Iranu, Siriji in pogovorih s Palestinci. Netanjahu je po srečanju z Letto v torek dejal, da bi bilo »tragično«, če bi Iranu uspelo nadaljevati z jedrskim programom. Netanjahu je znova zavrnil navedbe Irana, da jedrsko energijo proizvaja izključno v civilne namene. »Številne države v Evropi, Severni Ameriki in Aziji imajo jedrsko energijo brez centrifug ali plutonija,« je opozoril. bruselj - Danes in jutri Vrh voditeljev članic Evropske unije se tokrat začenja brez velikih pričakovanj BRUSELJ - Voditelji članic EU se bodo danes in jutri v Bruslju pogovarjali o bančni uniji, brezposelnosti mladih, digitalnih izzivih in umiranju beguncev v Sredozemlju, a odmevnih novic ni pričakovati. To bo premostitveni vrh, saj se s ključnimi odločitvami čaka na sestavo nove nemške vlade. Časi kriznih vrhov so mimo, to bo običajni sestanek voditeljev članic unije, ki bodo pregledali napredek pri izvajanju doslej sprejetih odločitev na vseh ključnih področjih ter se posebej osredotočili na krepitev vloge unije v digitalnem svetu, so pojasnili viri pri EU. Velikih novic ni pričakovati, to bo vrh ponavljanja že sprejetih zavez, neke vrste most do decembrskega vrha, ko se pričakujejo ključne odločitve. Najprej smo vsi čakali izid nemških volitev, zdaj pa čakamo na sestavo nemške vlade, pa pravi analitik v bruseljskem inštitutu European Policy Center Janis Emmanouilidis. Za Slovenijo, čakajočo predvsem na izid pregleda osmih slovenskih bank, ki bo pokazal, ali bo potrebovala finan- čno pomoč, bo zanimiva razprava o bančni uniji, ki se je bo udeležil tudi predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi. A voditelji po napovedih ne bodo šli v podrobnosti. Ne pričakuje se ne ključnih premikov ne vročekrvne razprave. Potem ko je bila dogovorjena pravna podlaga za prvi steber bančne unije, enotni nadzor, je ECB dan pred vrhom sporočila, da bo okoli 130 sistemskih bank v območju evra, ki predstavljajo približno 85 odstotkov evrskega bančnega sistema, začela pregledovati novembra. Celovit zdravstveni pregled bo trajal leto dni in je ključen za zagon bančne unije. V evropski pregled bodo vključene tudi tri slovenske banke - Nova Ljubljanska banka (NLB), Nova kreditna banka Maribor (NKBm) in SID banka. V pregled, ki v Sloveniji že poteka, pa je vključenih osem bank: NLB, NKBM, Abanka Vipa, Banka Celje, Gorenjska banka, Unicredit banka Slovenija, Hypo Alpe Adria Bank in Raiffeisen banka. V ECB poudarjajo, da nacionalni pregledi ne morejo nadomestiti sodelovanja bank v celostnem evropskem pregledu, da torej tri sistemske slovenske banke iz evropskih testov ne morejo biti izvzete, a da bodo v primeru bank, ki so že opravile podobne teste, upoštevali izide teh testov, tako da bo evropski pregled dopolnilen. Glede na to, da je premierka Bratu-škova med obiskom šefa evroskupine Je-roena Dijsselbloema izpostavila, da bo Slovenija vztrajala, da se enaka merila kot pri pregledu osmih slovenskih bank uporabijo tudi pri evropskem pregledu bank, je pričakovati, da bo tudi na vrhu posredovala podobno sporočilo. Evropski pregled bo pokazal, kolikšne so kapitalske potrebe bank, zato je ključno, da ima območje evra tudi jasna pravila za reševanje problemov podhranjenih bank in prav na to je sedaj osredotočena razprava o bančni uniji. To je drugi steber bančne unije. Dogovor članic se pričakuje decembra, dogovor z Evropskim parlamentom pa do majskih evropskih volitev. Bančna unija, ki bo stala na treh stebrih - enotnem nadzoru, enotnem sistemu za reševanje bank in enotnem sistemu shem za zavarovanje denarnih vlog, je sicer eden od ključnih projektov v okviru nadgradnje Ekonomske in monetarne unije. Drugi je fiskalna unija, tretji in četrti pa krepitev ekonomske in politične unije. Tudi preostali vidiki nadgradnje Ekonomske in denarne unije bodo tema tokratnega vrha, a od razprave se ne pričakuje nič konkretnega. Niti glede dveh idej, ki sta bili pred letom dni zelo aktualni: individualnih reformnih pogodb in solidarnostnega sklada s finančnimi spodbudami za dobre reformatorke. Vrh bo razpravljal tudi o krepitvi socialne razsežnosti Ekonomske in denarne unije - socialnem paktu, ki naj bi uravnotežil zategovanje pasu s krepitvijo socialne politike. Predlogi Bruslja so tarča kritik, da niso dovolj ambiciozni. Ne vključujejo na primer zaželene enotne sheme nadomestil za brezposelnost v območju evra. (STA) strasbourg Prepir med institucijami Evrope o proračunu STRASBOURG - Proračunskim prepirom med institucijami EU, ki so zaznamovali tokratno plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, še ni videti konca. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je zato včeraj v Strasbourgu ostro okrcal poslance in države. Kot je poudaril Barroso, obstaja očitno veliko pomanjkanje zaupanja med Evropskim parlamentom in Svetom. V prepire med njima se, kot je dejal, ne želi vmešavati, je pa oba odločno pozval, da končno že prenehata z napenjanjem mišic ter čim prej sprejmeta tako vse še odprte spremembe letošnjega proračuna kot večletni finančni okvir 2014-2020. »Državljani Evrope te razprave preprosto ne razumejo, državljani Evrope prosijo za denar za regije, za države. Za nekatere države je kritično, da so programi, kot je tisti za boj proti brezposelnosti mladih, pripravljeni in stečejo s 1. januarjem 2014,« je poudaril. Poslanci so sicer včeraj odločili, da bodo vendarle v četrtek glasovali o 2,7 milijarde evrov vredni spremembi letošnjega proračuna številka šest, ki bi preprečila plačilno nesposobnost Evropske komisije že v sredini novembra. Svet jo je potrdil v ponedeljek. Vendar pa vztrajajo, da bo sprememba številka šest potrjena le, če dobijo še danes ali najkasneje v četrtek zjutraj izrecna zagotovila Sveta, da bo tudi spor glede spremembe proračuna številka osem o pokritju 3,9-milijardne luknje v letošnjem proračunu v kratkem urejen in da EU leta res ne bo zaključila s primanjkljajem. Ob kopici sporov glede proračunov in še posebej proračunskih lukenj v EU so evropski poslanci danes naredili še en korak, ki k pomiritvi ne prispeva. Po pričakovanjih so namreč na plenarnem zasedanju v Strasbourgu zavrnili predlog proračuna EU za leto 2014, kakršnega je pripravil Svet. ZLATO (999,99 %%) za kg 31.126,57 € -170,35 SOD NAFTE (159 litrov) 107,46 $ -2,28 EVRO 1,3752$ +0,60 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 23. oktobra, 2013 valute evro (povprečni tečaj) 23. 10. 22. 10. ameriški dolar 1,3752 1,3674 japonski jen 133,95 134,52 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,81 7 25,727 danska krona 7,4596 7,4596 britanski funt 0,85160 0,84760 madžarski forint 292,24 294,31 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7029 0,7027 poljski zlot 4,1783 4,1820 romunski lev 4,4319 4,4370 švedska krona 8,7756 8,7626 švicarski frank 1,2307 1,2355 norveška kron 8,1360 8,1335 hrvaška kuna 7,6141 7,6165 ruski rubel 43,7066 43,6458 turška lira 2,7160 2,7109 avstralski dolar 1,4189 1,4084 braziljski real 2,9998 2,9886 kanadski dolar 1,4189 1,4084 kitajski juan 8,3693 8,3320 indijska rupija 84,7840 84,2200 južnoafriški rand 13,4643 13,5075 1 2 Četrtek, 24. oktobra 2013 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorlca@primorskl.eu goriška - Težave v gradbenem sektorju, mnenja dveh slovenskih gradbincev Ljudje imajo manj denarja, novih gradenj skorajda ni V gradbeništvu se gospodarska kriza še vedno močno pozna, tako na Goriškem kot v ostalih pokrajinah Furlanije-Julijske krajine. V prvih šestih mesecih tega leta se je promet v tem sektorju po podatkih deželne opazovalnice trga dela zmanjšal za 9,1 odstotka v goriški pokrajini ter za 13,1 odstotka na deželni ravni. Število zaposlenih v gradbenem sektorju se je v istem obdobju zmanjšalo za 4,1 odstotka na Goriškem in za 5,9 odstotka v Furlaniji-Julijski krajini. V goriški pokrajini je bilo v prvi polovici leta 2013 v primerjavi s prvo polovico leta 2012 sicer več novih zaposlitev (979 proti 876, +11,8 odstotka), a je bilo tudi precej več odslovitev. Ko se vse več ljudi znajde brez zaposlitve ali ima nižje dohodke, se kupna moč seveda zmanjša. Kdor nima veliko denarja in stabilnega položaja, pa nima dostopa do bančnih posojil - zlasti v trenutku, ko so banke zaradi svojih težav do prosilcev zahtevnejše, včasih celo nepopustljive. Vse manj ljudi kupuje nepremičnine, kaj šele, da bi gradili hiše. Kriza v različnih oblikah »grize« velika, srednja in majhna podjetja. Primorski dnevnik se je pogovoril s Slovencema, ki delata v gradbenem sektorju. »Kriza se zelo pozna, novih hiš sploh ni. Gradbinci se v glavnem ukvarjamo s popravili in manjšimi posegi, moraš se pač znajti...« pravi Guido Pahor, mali podjetnik iz Rupe. Stranke se borijo za pridobitev bančnih kreditov, predvsem mladi imajo velike težave: »Če nimajo staršev ali dedka, ki bi jamčili s svojim premoženjem, se težko dokopljejo do kredita.« Za podjetnike sta velika problema davčni pritisk in birokracija. Pahor pravi, da mu država odvzame 60 odstotkov dohodka, za najmanjši poseg na kateremkoli zidku pa so potrebni varnostni načrti in drugi postopki. »Tu je še izobraževanje o varnosti pri delu, kije hvalevredno, vse skupaj pa na koncu bremeni podjetje,« opozarja Pahor. Nekoliko pa so ga razočarali Brezposelnost je visoka, podjetniki pa zaman iščejo domačine, ki bi delali kot zidarji tudi mladi: »Jaz bi rad vzel v službo kakega domačina, ampak ni mladih, ki bi se lotili zidarskega dela. Vem, da je naporno, a vseeno... Na koncu so na razpolago samo tujci. Nekoč ni bilo tako. Ob gospodarski krizi imamo opravka tudi s krizo vrednot in miselnostjo, ki se je v letih spremenila.« Števerjanec Filip Hlede, ki dela z očetom, je zmeren optimist: »V zadnjem letu se je položaj majhnih podjetij malo popravil. Najhujše je bilo lani, ko smo tudi sami ostali kak mesec doma, ker ni bilo naročil. Zdaj delo je, čeprav bolj popravljamo kot gradimo.« Mladi so največje žrtve, saj ne delajo, nimajo dohodkov in torej ne morejo jemati kreditov, »verižni efekt pa na koncu zadene tudi nas«. Davčni pritisk pa je ogromen in še sam si v tem trenutku ne bi gradil hiše, čeprav bi lahko 90 odstotkov dela opravil sam. »Vsekakor upam, da je najhujše za nami, čeprav nikoli ne veš.« (af) gorica Jubilej gradbenih ustanov Goriška socialno-skrbstvena ustanova delavcev gradbenega sektorja (it. Cassa edile) in gradbena šola (današnji Formedil) praznujeta petdesetletnico delovanja, ob tej priložnosti pa prirejata v soboto, 26. oktobra, ob 10.15 srečanje, ki bo na novem sedežu v Svetogorski ulici v Gorici. Ob pomembnem jubileju bosta ustanovi tudi nagradili gradbena podjetja in delavce z dolgoletnim stažem, med njimi so tudi nekateri Slovenci. Dopoldne bo najprej na vrsti odprtje novega sedeža ob navzočnosti predstavnikov krajevnih oblasti (napovedan je prihod predsednice Dežele FJK Debore Ser-rachiani), sledila bo slovesnost s poročilom predsednika in podpredsednika obeh praznujočih ustanov. V nadaljevanju bodo nagradili 24 podjetij, ki so največ let včlanjena v socialno-skrbstveno ustanovo ter 25 delavcev z najdaljšim delovnim stažem. Naj omenimo, da so priložnostni plakat izdelali v sodelovanju z umetnostnim zavodom Maxa Fa-bianija. Notranja komisija je ocenila predložene osnutke, avtorjem treh najboljših izdelkov pa bodo v soboto podelili denarno nagrado - to so Edoardo Chiarion, Roberta Del-bianco in Damijan Furlan. Vseh dvajset izdelkov dijakov pa bo na ogled na sedežu Formedila. Goriški jamarji bodo od 8. do 26. novembra vodili prvo italijansko jamarsko odpravo v Kambodži, na mednarodni ravni bo to šele druga v tej azijski državi. »S to sklepno pobudo bomo počastili 35-letnico našega centra za kraške raziskave Carlo Seppen-hofer,« je na včerajšnji predstavitvi na goriškem županstvu povedal predsednik centra in član ekspedicije Maurizio Tavagnutti. Ob njem je bil občinski odbornik Stefano Ce-retta, ki je omenil, da bodo jamarji poskusili narediti tudi nekaj koristnega za domačine - popisali naj bi jame, ki lahko pripomogle k razvoju turizma. Med cilji je tudi vzpostavitev sodelovanja z univerzo v Phnom Penhu. V Kambodžo bodo s Tavagnuttijem potovali še dva člana goriškega centra (Ivan Castellan iz Gradišča in Antonio Torre iz Tolmeča) ter jamarji kluba CAI iz Tolmeča (Claudio Schiavon) in Novare (Gian Domenico Cella in Vittoria Deregibus). Vse stroške bodo krili sami člani odprave, ob tej priložnosti pa so pripravili majčke z napisom »International Speleological Project to Cambodia 2013«, ki si jih s prostovoljnim prispevkom lahko vsakdo priskrbi po elektronski pošti (seppenhofer@libero.it). »Sprva smo obletnico nameravali počastiti z ekspedicijo v Ekvador, kjer se je mudil naš geolog. On pa nam je to potovanje odsvetoval, ker je tam naletel samo na jame vulkanskega izvora, ki za nas niso zanimive. Potem smo izvedeli, da v Kambodži že 10 let živi Milančan Oscar Marchi, ki bi nam lahko bil v pomoč. On bo naposled naš vodič. V Kambodži je več kraških planot, kjer so doma apnenec in jame, slednje pa so v glavnem neraziskane. V tej državi je bila dejavna samo ena jamarska odprava: leta 1995 je severni del države raziskal Spelaoclub Berlin. Raziskovanje pa so predčasno prekinili zaradi nevarnosti minskih polj. Letos smo se v Brnu srečali z vodjo tedanje odprave Michaelom Laumannsom, ki nam je svetoval, naj raziščemo jame na jugu Kambod-že. Tja niso šli niti oni,« je razložil Tavagnutti. Južna Kambodža - med Tajskim zalivom in Vietnamom - ni običajna turistična destinacija, saj se tujci zadržujejo pretežno na severu, kjer je antična kmerska prestolnica Angkor. Tam se je vila t. i. »Ho Chi Min- hova pot«, vhode v neraziskane kamboške jame pa krasijo značilni budistični templji (»zgleda, da so menihi prijazni in da dovolijo vstop v jamo,« pravi Tavagnutti). Jamarji bodo najprej na delu v južnih Kepu in Kam-potu, nato v severnem Battambangu. Po raziskovanju jam si bodo privoščili ogled slovitega Angkor Wata ter plovbo po reki Ton-le Sap, kjer so si domačini uredili naselja na splavih. Tudi na bregovih te reke so tipične kraške jame. Tavagnutti je povedal, da je Kambodža v glavnem varna država, za raziskovalce so edine ovire lahko bujno rastlinje in morebitni ostanki minskih polj. V 70. letih, ko so vladajoči Rdeči Kmeri pobili od enega do tri milijone prebivalcev, je dober del trupel končal prav v jamah (kakor v povojni Jugoslaviji in drugod). Upajmo, da ne boste naleteli prav na okostnjake, je goriškim jamarjem zaželel odbornik Ceretta. Center za kraške raziskave C. Sep-penhofer je pred dvema letoma organiziral jamarsko odpravo v severno Grčijo (ob makedonski meji), prvi večji podvig pa je iz leta 1979, ko so Goričani leto po ustanovitvi centra potovali v Peru. (af) trzic gorica - Center Seppenhofer na čelu šele druge tuje jamarske odprave v tej državi V kamboških jamah templji in kosti Leta 1995 so Nemci raziskovali jame na severu, Italijani bodo potovali tudi na jug Kambodže - Rdeči Kmeri več jam napolnili s človeškimi trupli Kambodža je bogata z jamami Nadlegovalca •vv • - iščejo tudi s pomočjo videokamer Do nadlegovanja mladoletnice naj ne bi prišlo ob vznožju hriba Roc-ca, pač na drugem območju ob železnici. Tržiški karabinjerji nadaljujejo s preiskovanjem še ne povsem pojasnjenega dogodka, do katerega je prišlo v ponedeljek popoldne. Takrat naj bi petnajstletnica po rodu iz Neaplja in z bivališčem v Tržiču med vračanjem s šole vstopila v avtomobil mladeniča, ki naj bi jo nato skušal posiliti. Mladoletnica je tedaj uspela izstopiti iz avtomobila in se pognala v beg, med katerim je padla in si poškodovala glavo in obraz. Po zdravniško pomoč naj bi se zatekla v tržiško urgen-co. Karabinjerji v zvezi z dogodkom ne dajejo izjav, vsekakor pa zgleda, da naj bi mladoletnica nasilneža poznala; šlo naj bi za družinskega prijatelja, ki naj bi morda poznal njene brate. Na kraju poskusa posilstva ni videokamer, z njihovo pomočjo pa skušajo ugotoviti, po kateri poti se je mladenič z avtomobilom zapeljal do tja. »Lahko povem le, da se preiskava nadaljuje in da smo v stalnem stiku s silami javnega reda. Istovetnost nasilneža bomo skušali ugotoviti tudi z videokamerami, ki so razpršene po mestu,« pravi tržiški podžupan Omar Greco. In ravno včeraj so na tržiškem županstvu predstavili tečaj samoobrambe za fante in dekleta od 14. do 18. leta starosti. »Ne gre za tečaj borilnih veščin, pač pa za nadaljevanje dejavnosti, ki jih vodijo po šolah v okviru projekta proti nasilju med mladostniki,« pravi poveljnik trži-ških mestnih redarjev Walter Mi-locchi. Tečaj bo potekal ob petkih med 20. in 22. uro v telovadnici v Ulici Giacich, začel se bo januarja in zaključil maja. Vpisovanje se bo začelo 20. novembra, informacije so na voljo na telefonskih številkah 0481411670 in 800-141467. Izkušnje dijakov po svetu Vse več goriških dijakov se odloči preživeti šolsko leto v tujini, kjer spoznava sovrstnike, druge kulture in jezike. Letos je pet dijakov goriškega centra ne-profitnega združenja Intercultura odpotovalo na Finsko, Irsko, Japonsko in Tajsko. Vrnili pa so se Anna, Greta, Leonardo in Stefania, ki so preteklo šolsko leto preživeli v Kostariki, Ekvadorju, Hondurasu in Združenih državah Amerike. Prav oni bodo skupaj s prostovoljci Interculture in kitajsko dijakinjo, ki je gostja goriške družine, v središču dveh javnih srečanj, na katerih bo govor o tovrstnih nepozabnih izkušnjah ter o priložnostih za mlade v šolskem letu 2014-15. Prvo srečanje bo jutri ob 18. uri v konferenčni dvorani Fundacije Goriške hranilnice v Gorici, drugo pa v torek, 29. oktobra, ob isti uri v občinski knjižnici v Tržiču. Srečanje z Brandolinom Goriški poslanec Giorgio Brandolin prireja jutri ob 18.30 javno srečanje z volivci v konferenčni dvorani Marine Le-panto v Ulici Sveta Evrope v Tržiču. »Let-tova vlada je prestala več preizkušenj in kljub težavam dosegla pomembne rezultate. Namen srečanja je razložiti, kaj je bilo doslej narejeno in kako naprej,« je v vabilu napisal Brandolin. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 24. oktobra 2013 13 gorica - Slovik začenja novo šolsko leto Poziv Ljubljani, naj narekuje izbire V Tumovi dvorani v KB Centru v Gorici je v torek potekalo uradno odprtje novega študijskega leta Slovenskega izobraževalnega konzorcija - Slo-vika. Kot narekuje tradicija, se je srečanje začelo s podelitvijo diplom študentom, ki so v preteklem letu zaključili triletni multidisciplinarni program. Diplomo sta letos prejeli dve študentki, in sicer Nina Race in Erika Fer-luga. Potrdilo o uspešno zaključenem študiju jima je izročila mag. Vlasta Po-ličnik, vršilka dolžnosti generalne direktorice na direktoratu za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo na ministrstvu; spregovorila je v imenu ministra Jerneja Pikalo, ki ga je sestanek zadržal v Ljubljani. Poleg Poličnikove sta dijakinjama čestitala Slovikov predsednik Boris Peric in njegova znanstvena direktorica Matejka Grgič. Tako Nina kot Erika študirata na Tržaški univerzi, prva obiskuje pravno fakulteto, druga pa ekonomsko. Obe poudarjata, da je triletni multidisciplinarni program predstavljal zelo pomembno izkušnjo, saj sta lahko univerzitetno izobrazbo dopolnili z dodatno poglobitvijo na drugih področjih; soglasno izpostavljata tudi visoko pripravljenost predavateljev. Po zaključeni slovesnosti in uvodnem pozdravu Poličnikove se je razvila razprava med raznimi predstavniki slovenskih izobraževalnih ustanov v Italiji. Če bi jo poskušali nekoliko strniti, bi lahko napisali, da so bila na srečanju v ospredju tri poglavitna vprašanja. Prvo je vezano na nivo znanja slovenskega jezika na naših šolah, predvsem ob vse večji prisotnosti italijansko govorečih otrok, drugo se nanaša na priznavanje oziroma nepriznavanje slovenskih študijskih nazivov in naslovov v Italiji, tretje pa na vlogo, ki jo lahko imajo inšti-tucije, kot so dijaški domovi, glasbene šole, športna društva pri (predvsem jezikovni) vzgoji otrok. Če sta Roman Gruden z ministrstva za šolstvo in pedagoška svetovalka za slovenske šole v Italiji Andreja Duhovnik izpostavila pomen memoranduma o priznavanju študijskih naslovov in nazivov, je goriški predsednik SKGZ Livio Semolič opozoril, da stvari še vedno ne potekajo, kot bi morale. Po njegovem mnenju bi morali izkoristiti ugoden trenutek, ki ga v tem obdobju nudi odlično sodelovanje med Italijo in Slovenijo na mednarodni ravni. Predsednica Glasbene matice Nataša Paulin je opozorila, da bi morali na osnovnih, nižjih in višjih srednjih šolah predpisati stalno strokovno izobraževanje, kar pa je zelo težko uresničljivo, saj ima slovenska narodna skupnost v Italiji zelo malo avtonomije znotraj italijanskega šolskega sistema, večkrat pa je delo na šolah odvisno od posameznih učiteljev in profesorjev. Ravnateljica Dijaškega doma Kristina Knez je obravnavala pošolske dejavnosti. Otroci se namreč slovenščine ne učijo samo v šoli ali doma in prav zaradi tega lahko ustanove, kot sta Slovik in Dijaški dom, s skupno strategijo bistveno pripomorejo k razvoju znanja in vzgoje, s tem da se ne pritožujemo izključno nad šolskim sistemom. Tudi Boris Peric je izpostavil pomen vlaganja v izobraževanje na vseh področjih, poleg tega pa je predstavnike iz Ljubljane nagovoril s pozivom. »Ugotavljamo, da naša skupnost vlaga relativno majhen odstotek finančnih sredstev v projekte, ki so direktno vezani na izobraževanje. Želim torej apelirati - tudi nekoliko pro-vokativno - na Ljubljano, saj kdor finančno podpira neko skupnost, ji mora včasih tudi narekovati določene izbire,« je zaključil Boris Peric. (av) Diplomo sta letos prejeli Nina Race in Erika Ferluga bumbaca gorica - V soboto Vračajo se lutke Zimski popoldnevi v centru Bratuž V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici se v soboto, 26. oktobra, ob 16.30 začenja niz lutkovnih in otroških predstav z naslovom Zimski popoldnevi, ki jo prireja združenje CTA. Za začetek bo gledališča skupina Tea-tropersona uprizorila lutkovno predstavo »Il grande viaggio«. Še danes je mogoče na sedežu združenja CTA v Ulici Vittorio Veneto 7 v Gorici mogoče vpisati abonma; urad je danes odprt med 10. in 12. uro ter med 15. uro in 16.30. Več informacij je na razpolago na telefonskih številkah 0481537280 in 335-1753049 ter na spletni strani www.ctagorizia.it. V abonma so vključene še predstave »Piccolo passo« (ki bo 16. novembra), »Voglio la luna« (30. novembra), »Il gioco del lupo« (14. decembra), »A proposito di Piter Pan« (18. januarja), »L'airone e il grande fiume« (1. februarja), »La grande foresta« (15. februarja) in »La citta e il drago« (22. februarja). gorica - Predstavitev knjige Tanje Colja Porajajoča se pismenost v dvojezičnem okolju Projekt Jezik/Lingua v sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom (SLORI) prireja predstavitev knjige Tanje Colja z naslovom »Porajajoča se pismenost v dvojezičnem okolju. Primer otrok, ki obiskujejo vrtce s slovenskim učnim jezikom v Italiji in dvojezični vrtec v Špetru«, ki bo danes ob 18.30 v dvorani pokrajinskega sveta v pokrajinski palači na Korzu Italia v Gorici. Moderatorka srečanja bo Suzana Pertot, znanstvena koordinator-ka projekta JezikLingua. Uvodoma bo prisotne nagovoril Ivo Corva, vodja projekta JezikLingua, zatem pa bo o knjigi in o svojem raziskovalnem delu govorila avtorica Tanja Colja. Poskrbljeno bo za simultano prevajanje. Projekt »JezikLingua - Večjezi-čnost kot bogastvo in vrednota čez-mejnega slovensko-italijanskega območja« je sofinanciran v okviru programa čezmejnega sodelovanja Slove-nija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev. Poslanka noče džipov Proti shodu terenskih vozil na Krasu, ki ga 10. novembra prireja tržaški klub Nord est Off Road, se je izrekla poslanka Levice, ekologije, svobode Serena Pellegrino. Svoje nasprotovanje je utemeljila v pismu, ki ga je poslala ministru za okolje Andrei Or-landu. Po njenih besedah sprevod hrupnih terencev ne sodi na goriški in tržaški Kras, zato je prepričana, da je treba prireditev prepovedati. Poslanki se ne zdi primerna niti zamisel organizatorjev, da bi se s terenci zapeljali do znamenitosti iz prve svetovne vojne. Pellegrinova je prepričana, da si mrtvi zaslužijo spoštovanja, ne pa hrupne zabave. Shodu nasprotuje tudi do-berdobski župan Paolo Vizintin, ki lastnikom džipov ne bo dovolil, da se peljejo po gozdnih cestah doberdobske občine. Pomisleke glede pobude imajo tudi v sovo-denjski občini, medtem ko ji na celi vrsti nasprotujejo okoljevarstveniki WWF. Povsem drugačnega mnenja je deželni svetnik Občanov Emilano Edera. »Ko sem bil občinski odbornik, sem spoznal klub Nord Est Off Road, katerega člani so doslej izpeljali več solidarnostnih pobud, tudi v tuiji. Prepričan sem, da bodo tudi shod na Krasu priredili brezhibno, saj so že vnaprej zagotovili sredstva za odpravo morebitne povzročene škode,« pravi Edera. Nesreča v Ronkah V središču Ronk se je včeraj popoldne zgodila prometna nesreča; čelno trčila sta avtodom in avtomobil, k sreči se njuna voznika nista poškodovala. Zgleda, da je nesrečo povzročil voznik avtodoma, ki se na pred kratkim preurejenem križišču v Ulici 4 novembre očitno ni znašel in je zaradi tega izsilil prednost. Krajani opozarjajo, da je okrog križišča s prometnim otokom celo morje prometnih znakov, katerih razumevanje marsikomu povzroča preglavice. Aplenc o Golem otoku V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici se bodo danes ob 20. uri pogovarjali o koncentracijskem taborišču na Golem otoku. Na vprašanja novinarke Alenke Puhar bo odgovarjal mag. Andrej Aplenc, ki je bil na Golem otoku zaprt dvakrat, poleti leta 1949 je bil kot dijak v prvem transportu internirancev, drugič pa je bil zaprt leta 1952. Poklon Hendrixu V Kulturnem domu v Gorici se bo danes ob 21. uri začel festival Jazz & Wine of Peace s svojevrstnim poklonom Jimi Henrixu. Nastopila bo priznana italijanska skupina Quintorigo s koncertom, ki nosi naslov »Experience«. goriška - Danes na oddaji Dobro jutro Jari in jarci po TV Zaigrali bodo skladbo »Moja mama kuha kafe« v angleškem jeziku in contry izvedbi Danes ob 9.40 bo na televizijski oddaji Dobro jutro na RTV Slovenija nastopila nova glasbena skupina Jari in jarci, ki bo svojo skladbo zaigrala v živo med neposrednim prenosom iz studia TV Koper. Ob tej priložnosti bo zasedbi Jari in jarci priskočil na pomoč Ilija Ota, mladi kitarist iz Boljunca. Skupino sestavljajo bobnar Blaž Grm, kitarist Robert Slanič, kontrabasist Boštjan Benčič ter mladi doberdobski harmonikar in pevec Jari Jarc. Zasedba je nastala med praznovanji pete obletnice ženskega pevskega zbora Kombinat, ki je potekal 27. aprila letošnjega leta. Jari Jarc, ki Kombinatke običajno spremlja s harmoniko, je takrat nastopil na karaokah; zapel je pesem Johnnyja Casha. Na zabavi je bil tudi kantavtor Drago Mislej - Mef, ki se je izvedbe zelo razveselil in Jariju dejal, da bi se moral lotiti kakšnega resnejšega projekta. Jari se je nad Mefovim nasvetom zamislil. Dva meseca kasneje so se glasbeniki, ki redno spremljajo Kombinat, zbrali v snemalnem studiu na Igu pri Ljubljani in posneli pesem, ki jo je Mef kmalu zatem predvajal v svoji nedeljski oddaji Okoli Jari Jarc spremlja Kombinatke osmih na radiju Koper. Od takrat jo zavrti skoraj v vsaki oddaji. Pesem je nastala iz prepričanja pevca, da sta si ameriška in slovenska folk glasba zelo podobni: ritmično, harmonsko in vsebinsko. Ameriške ljudske in delavske pesmi, ki opevajo vsakdanje življenje, težke delovne razmere, veseljačenje, nasploh življenje preprostih ljudi, je Jari vzljubil preko Woodyja Guthrija in Johnnyja Casha, ki sta dva izmed največjih predstavnikov ameriškega folka in countryja. Istočasno pa mu je kot harmonikarju vseč tudi slovenska ljudska glasba. Zato se je odločil, da bo slovenski pesmi dal novo preobleko, ritmično hitrejšo po zgledu contryja in rockabillyja, ter jo s pomočjo prevajalke in pisateljice Polone Glavan prevedel v angleški jezik. Tako se je rodila - malo za šalo, malo zares - pesem »My old mother's making a brew - Moja mati kuha kafe«. Skupina pripravlja še druge skladbe v enakem slogu kot doslej: izhaja iz ljudskih pesmi, pripravlja pa tudi nekaj avtorskih skladb, za katere je besedila napisal Jari. Ta prav tako pripovedujejo o vsakdanu običajnih ljudi. Skupina je trdno prepričana, da je v tem trenutku dobrodošla vrnitev k preprostim melodijam, k umirjeni, pripovedni glasbi, kot je bila in je ljudska glasba. Želja skupine je seveda, da bi nastopala v živo, ker pesmi zares zaživijo predvsem pred in s poslušalci. Seveda pa bi se ne branili klica kakšnega glasbenega producenta, ki bi jih povabil na turnejo v ZDA... 1 4 Četrtek, 24. oktobra 2013_GORIŠKI PROSTOR / gorica - Kulturni dom in državna knjižnica Sprožila postopek, da postane Zlobec V d • VV ^k • častni mescan Gorice Izjemno srečanje s Cirilom Zlobcem. Dokaz, da lahko očara publiko -okrog sedemdeset prisotnih - tudi oseba z devetimi križi na plečih. Seveda, če ima kaj povedati in nosi v sebi naboj vrednot, ocen in spominov. Ciril Zlobec vse to ima in tokrat je s privlačnim italijanskim izražanjem omrežil tudi veliko število večinskih Goričanov. V Kulturnem domu je v torek potekala predstavitev knjige »Lontananze vicine, incontri e amicizie italiane di un poeta sloveno«, ki je izšla lansko leto. Pobudnika sta bila Kulturni dom in goriška državna knjižnica, zato sta prisotne pozdravila predsednik Igor Ko-mel in ravnatelj Marco Menato. Spomnila sta se lanskega srečanja z Miroslavom Košuto, saj se obe pobudi vključujeta v niz skupnih literarnih pobud. Posegel je tudi pokrajinski odbornik za kulturo Federico Portelli, ki je Cirila Zlobca gostil med dnevom na gradu. Pogovor je vodila časnikarka Margherita Reguitti. Povzela je pesnikov življenjepis, v katerega sodi tudi sto deset knjig pesmi, proze, prevodov... Nato je prešla na vsebino predstavljene knjige, ki vsebuje v prvem delu osemnajst poglavij, slednja pa so prevedeni prepisi radijskih oddaj. Drugi del je vsebinsko bolj členovit. Končno je na vrsto prišel gost. Takoj je omenil svojo navezanost na Gorico zaradi dveh močnih postavk: prvo pesem je napisal prav v našem mestu in sem je iz rodnih Ponikev prišel študirat. Ni dolgo zdržal oz. ustanova ni zdržala v bistvu zaradi jezika. Fašizem je tedaj že utrdil svojo ideologijo in prakso. Nič boljše ni bilo v Kopru, kjer si je vtepel v glavo, da bo v slovenskih tercinah posnemal Danteja. Anekdotično je njegovo srečanje s škofom Santinom, ki je pokazal naklonjenost, a po treh mesecih je Zlobec moral v konfinacijo v Abruce. Sledilo je branje v obeh jezikih pesmi Besede, nato je spregovoril o vrednoti, ki jo predstavlja vsaka beseda posebej in govor na splošno v svetu, kjer odmeva žvenket komunikacij vseh vrst in se Beseda v njih utaplja brez prave sporočilnosti. Dober pesnik besedo stokrat preveri, preden jo odda v javnost, kajti zaveda se svoje odgovornosti. Na specifično vprašanje je opisal svojo izkušnjo kot politik. Pojasnil je, kako je naša narodna istovetnost osnovana na jeziku. Zaradi številčnejših sosedov je vselej pretila nasilna ali tiha asimilacija, zato je slovenska politika vedno rada imela v svojih vrstah literate. Tako se je pripetilo, da je v fazi osamosvojitve prišel v ožje državno vodstvo, jasno pa je povedal, da se čuti izposojenega in naj si ga nihče ne prilašča. Ker ni imel oblastvenih ambicij, je dobro zvozil in je sedaj precej odmaknjen od dogajanja, kar je povzročila tudi sinova smrt in odhod številnih vrstnikov, zaradi česar tudi nima več priložnosti za pogovore. Čudna situacija za človeka, ki se je družil kar s tremi nobe-lovci. Vsi so bili Italijani - Ungaretti, Quasimodo, Moravia. Tej pripovedi je italijanska publika še bolj prisluhnila. Mora-vio je sam, še zelo mlad, a že kot prevajalec njegovega romana La Romana, poklical leta 1956 po telefonu med izletni- Srečanje z Zlobcem v Kulturnem domu škim bivanjem v Rimu. Odprla so se mu vrata v italijanski literarni svet. Predvsem zaradi prevajalskih sposobnosti, malo tudi po sreči. Z Ungarettijem sta se ujela na tematikah Krasa. Potem je bila na vrsti antologija italijanskih pesnikov in Quasimodo mu je z recenzijo stopil v bran pred domačimi kritikami. Glede na sedanjo evropsko družbeno stanje so bila prepričljiva Zlobčeva izvajanja o napovedih, ki jih je napisal pred več kot desetletjem. Bil je skeptik, a se je zavedal, da ne sme narod, ki šteje le dva milijona osebkov, zamuditi priložnosti. Evropska skupnost je obljubljala humanizem, enake pravice, možnost pretoka ljudi, svobodo razvoja... Toda bilo je obvezno prilagoditi prejšnjo zakonodajo enovitemu kalupu. Sedaj pa imajo eni večje možnosti od drugih. Kako se lahko čuti svoboden nekdo, ki ne more prehraniti družine? V krizi so bogatejši bolj bogati in revnejši bolj revni. bumbaca Tudi slepci vidijo, da so veliki izkoristili šibkost šibkejših. Dogodile so se velike družbene spremembe, a eden od izvorov še vedno prisotnega ponosa je v uporu med drugo svetovno vojno. Slovenija je bila edina upravno geografska enota v Evropi, ki ni bila le okupirana - takšnih stvarnosti je bilo več - temveč so jo velike sosede povsem anektirale. Šlo je za brisanje nekega naroda z evropskega zemljevida, šlo je življenjski »aut - aut«. Zaključek tega poročanja je več kot obetaven. Kulturni dom in državna knjižnica sta se domenila, pokrajinsko odborništvo za kulturo se tudi strinja, da se sproži postopek na goriški občini za dodelitev Cirilu Zlobcu naslov častnega meščana Gorice. Poleg prve napisane pesmi in dijaškega obdobja gre za veliko delo, ki ga je opravil v povezovanju italijanskega in slovenskega pesništva posebej in kulture na splošno. (ar) sabliči - Na ostrem ovinku Tovornjak kršil prepoved in povzročil nesrečo Poškodovani Audi peljejo k avtoličarju Bonaventura Vožnja po ostrih ovinkih pri Sabličih je že nekaj let prepovedana tovornjakom, vendar se nekateri šoferji ne zmenijo za prepoved in se vseeno zapeljejo po ozki in ovinkasti cesti. Prepovedi včeraj ni upošteval niti šofer, ki je nato sredi popoldneva povzročil prometno nesrečo. V prvem ostrem ovinku na spodnjem delu ceste pri Sabličih je zapeljal na nasprotni vozni pas in stisnil ob skalo avtomobil tipa Audi A3, ki je pripeljal z nasprotne strani. K sreči je bila hitrost obeh vozil nizka, tako da se v nesreči ni nihče poškodoval. Na kraj so prihiteli tržiški karabinjerji, ki so zaprli cesto prometu, medtem ko so poškodovani avtomobil odpeljali z avtovleko. nova gorica - Evropski projekt Dijaki izdelali avto na električni pogon Novogoriški dijaki so, tako kot njihovi italijanski in hrvaški vrstniki, v okviru evropskega projekta izdelali avtomobil na električni pogon. Na novogoriškem Šolskem centru ga bodo odslej uporabljali kot službeno vozilo. Polni se iz električnega omrežja in tudi preko polnilne enote povezane s foto-voltaičnimi paneli, ki so vgrajeni na strehi šole. Rezultat dvoletnega dela na projektu Mesa, ki ga sofinancira Evropski komisija preko programa Leonardo da Vinci, so tri vozila na električni pogon. Šolski center Nova Gorica je kot nosilec projekta v partnerstvo povabil še partnerje iz Italije: šolski center ITI Car-dano in fundacijo Le Vele Pavia ter partnerje iz Hrvaške: Tehničko školo Pula. Vsi trije šolski centri so v torek v Novi Gorici predstavili svoje projekte in avtomobile - z izjemo hrvaških partnerjev, ki svojega vozila niso uspeli pripeljati v Slovenijo, so pa bili vseeno prisotni na predstavitvi. »Glavni cilj projekta je bil, da se naredi učni pripomoček. Hrvaški in italijanski partnerji so pri tem tudi ostali. Mi smo šli korak dlje: vozilo smo registrirali, v kratkem ga bomo tudi homologirali, tako da ga bomo na šoli lahko uporabljali kot službeno vozilo. Seveda bo tudi učni pripomoček za dijake, a bo obenem tudi uporaben,« pojasnjuje vodja projekta Neža Pavzin. S projektom so na šoli začeli novembra 2011: najprej so kupili rabljeno vozilo na bencinski pogon, dijaki pa so ga nato predelali v električnega. »Električni motor nam je podarila šempetrska Le- Električni avtomobil trika. Pri predelavi sta nato sodelovala po dva dijaka av-tomehanika in trije dijaki elektrotehniki. Ti so s profesorjem res delali vsak dan, tudi ob sobotah so večkrat prišli. Poleg njih pa še ves zaključni razred elektrotehnikov in avtomehanikov, ki so na to temo pripravljali seminarske naloge in podobno ter razred logističnega tehnika, ki je pripravil vso dokumentacijo za homolo-gacijo in registracijo vozila, « dodaja Pavzinova. Projekt je vzpostavil medpredmetno povezovanje vsebin. »To pomeni, da je skupina dijakov različnih programov, z medsebojnim sodelovanjem pri izdelavi električnega avtomobila, pridobila znanja s področja strojništva, me-hatronike, mehanike in elektrotehnike. Inovativ-nost pa ni le v izdelavi električnega avtomobila ampak tudi v tem, da smo te vsebine vključili v šolski sistem oz. učni načrt v okviru odprtega ku-rikula,« pojasnjuje Pavzinova in poudarja, da se na takšen način lahko zelo uspešno motivira dijake za sodelovanje pri nekem projektu, sploh če, tako kot njihov, ta zaživi tudi v vsakdanji praksi. »Za Šolski center Nova Gorica je ključnega pomena tudi povezanost z gospodarstvom. Dijaki se tako z izmenjavo znanj in kompetenc ter nadgrajevanjem znanj lažje vključujejo na trg dela,« je prepričana sogovornica. Dvoletni projekt Mesa je nastal s podporo programa Vseživljenjsko učenje Evropske unije. Iz sredstev Evropske komisije je sofinanciran v vrednosti 266.000 evrov. (km) foto k.m. nova gorica Čezmejno turistično povezovanje Novogoriški Hit, slovenska agencija javna agencija za spodbujanje podjetništva, inovativ-nosti, razvoja, investicij in turizma (SPIRIT) in italijanska agencija Turismo FVG so se povezali v skupnem čezmejnem projektu, ki ob bližajoči se stoletnici turistično povezuje območje, ki ga je zaznamovala prva svetovna vojna. Sodelovanje so prvič uradno predstavili na letošnji mednarodni turistični borzi TTG In-contri, ki je v minulem tednu potekala v Riminiju. Sejemsko pojavnost v okviru stojnice slovenske agencije Spirit je dopolnila tudi predstavitev sodelovanja med družbo Hit ter agencijama Spirit in Turismo FVG - Turizem Furlanija-Julijska krajina na petkovi novinarski konferenci z naslovom »Unico territorio, unico prodot-to« - Edinstven proizvod na enotnem prostoru, ki je pritegnila veliko pozornost italijanskih in mednarodnih turističnih medijev. »Gre za projekt skupnega trženja čezmejnih tematskih turističnih paketov, ki je nastal prav na pobudo družbe Hit,« je na predstavitvi poudarila Suzana Pavlin, namestnica direktorja trženja v družbi Hit. »Osnovna ideja in namen je obiskovalcem posredovati zgodovinsko zgodbo, ki jo je začrtala prva svetovna vojna. Nova ponudba turističnih paketov je plod idejnih sinergij, s skupnim ciljem, da bi spomin na zgodovinske dogodke turistično povezali tudi z drugimi vsebinami, ki jih danes to edinstveno območje ponuja. Posebna je tudi oblika sodelovanja, ki aktivno povezuje dve nacionalni instituciji s pomembnimi turističnimi akterji, med katerimi izstopa družba Hit kot pobudnik projekta. To je izkušnja, ki lahko postane primer dobre prakse v turističnem trženju,« je povedala Pavlinova. V okviru omenjenega sodelovanja je oblikovanih enajst različnih turističnih paketov, vsebinsko povezanih s spomini na prvo svetovno vojno. Vsak izmed njih vključuje čezmejno spoznavanje turističnih, kulturnih, naravnih in eno-gastronomskih posebnosti, z bivanjem v najmanj dveh različnih krajih, v pokrajini Furlanija-Julijska krajina in v Sloveniji. Izkušnje in vtise bodo gostje lahko nizali ob obiskih ka-vern, muzejev, spominskih obeležij, mest Gorica in Nova Gorica, Kobarida, pogorja Kolovrat, klasičnega Krasa, vse do Trsta, Ljubljane in Postojne. Za trženje in prodajo paketov bo poleg prodajnih in promocijskih poti agencij Spirit, Turismo FVG in lokalnih italijanskih turističnih operaterjev skrbela tudi nova Hitova recep-tivna agencija Hit tours DMC (Destination Management Company), ki predstavlja velik potencial za usmerjen razvoj turizma na Goriškem in širše. »Komunikacijsko projekt podpira zloženka v treh jezikih - v slovenščini, angleščini in italijanščini. Programi bodo v kratkem predstavljeni na Hitovi spletni strani in na voljo na spletnih mestih in pisarnah lokalnih turističnih organizacij in turistično-informacijskih centrov na tem območju,« še pojasnjujejo na Hitu. (km) GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 24. oktobra 2013 1 5 / Prva kozmonavtka gorica - Jutri Razstavo posvečajo prvi kozmonavtki V galeriji Kulturnega doma bo jutri ob 18. uri odprtje dokumentarno - fotografske razstave z naslovom »Valentina Vladimirovna Tereškova - Prva«. Pobuda je nastala ob 50-letnici poleta prve ženske kozmonavtke v vesolje. Razstavo prireja - in to prvič - Kulturni dom v sodelovanju z ruskim centrom kulture in znanosti iz Ljubljane. Tereškova, rojena 6. marca leta 1937 v okolici mesta Jaroslav, je v vesolje poletela leta 1963 z Vostokom 5. Polet z imenom »Čajka« (galeb) je tehnično potekal brez težav. Vseskozi ji je bilo sicer slabo, a je vseeno uspešno izpolnjevala program poleta, komunicirala z Zemljo in fotografirala obzorje. S pomočjo njenih fotografij so kasneje prišli do odkritja različnih slojev Zemljine atmosfere. Med poletom je 48-krat obkrožila Zemljo. Z dvema dnevoma, 22 urami in 50 minutami je prekoračila skupen čas, ki so ga dotlej v vesolju prebili ameriški astronavti. Zapel bo dekliški pevski zbor Danica z Vrha pod vodstvom Jane Drassich. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V LOČNIKU MADONNA DI MONTESANTO, Ul. Udine 2, tel. 0481-390170. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. fl Razstave V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRA- TUŽ je na ogled razstava nagrade Franz Kafka Italia. Razstavljajo: Luciano Biban, Avelino De Sabbata, David Faganel, Anna Maria Fanzutto, Katia Gori, Andrej Kosič, Ada Renza Modotti, Franca Morandi, Alberto Quoco, Sergio Romano, Daniela Sa-vini, Giovanni Toniatti Giacometti, Massimo Totolo, Adriano Velussi; do 31. decembra. DRUŠTVO ARS vabi na ogled skupinske razstave kulturnega združenja EN-DAS iz Tržiča v galeriji ARS na Travniku v Gorici; do 26. oktobra od torka do sobote 8.30-12.30, 16.00-19.00. Koncerti V LOKALU IL CARSO IN CORSO na Korzu del Popolo 11 v Tržiču poteka do 7. marca niz koncertov z naslovom »Jazz in progress«. 25. oktobra, ob 20.45 bo nastopil duo Tonolo-Alfon-so, vstop prost; več na www.ilcar-soincorso.it. 3 Gledališče 1. REVIJA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA »Non ci resta che ridere!« v organizaciji društva za ovrednotenje ljudskih običajev v Podturnu bo v župnijski dvorani v Podturnu ob nedeljah ob 17.30: 27. oktobra »Il mistir dal me-navacis« Maura Fontaninija, nastopa gledališka skupina Sin scussons scus-sas iz Romansa. gorica - Jutri Njoki na Vialu Poseben večer v gostilni Primožič Osem goriških gostiln je združilo moči, da bi skupaj promovirale krajevne dobrote. Med njimi je tudi gostilna Primožič, ki prireja jutri poseben večer, posvečen njokom. Pripravili bodo več vrst njokov - kruhove, polnjene s sirom, krompirjeve, češpljeve. Podoben večer so izpeljali že pred dnevi: ker je bil zelo uspešen, ga jutri ponavljajo. Poseben večer pripravljajo tudi za martinovanje, ki bo 8. novembra in na katerem bo za narodnozabavno glasbo poskrbel Dušan Kobal. »Skupaj z ostalimi goriškimi gostinci, s katerimi smo vzpostavili sodelovanje, smo prva tematska degustacijska srečanja priredili januarja, ko smo začeli z večerom, posvečenim goriškemu rdečemu radiču Prepričana sem, da smo gostinci stopili na pravo pot, da brez konkurence med sabo lahko premostimo krizo in izboljšamo našo gostinsko ponudbo, ki združuje jedi iz slovenske, italijanske, avstrijske in srbohrvaške kuhinje. Z okusnimi recepti, dobro voljo, veseljem do dela bomo nedvomno prepričali svoje goste, da se še kdaj vrnejo v naše gostilne,« pravi Jasna Primožič. Rezervacije za jutrišnji večer v znamenju njokov zbirajo na telefonski številki 0481-82117. 23. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici: v soboto, 26. oktobra, ob 20.30 »Il ber-retto a sonagli« (Luigi Pirandello), nastopa gledališka skupina Compagnia dell'eclissi iz Salerna; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Kor-zu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). »ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 2013« organizira PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 3. novembra ob 17. uri ljudska drama »Razvalina življenja« (Fran Saleški Finžgar), nastopa KUD Polzela. Prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža eno uro pred vsako predstavo; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). GLEDALIŠČE VERDI v Gorici: v petek, 25. oktobra, ob 20.45 koncert pevke Chiare z naslovom »Un posto nel mondo tour«; informacije pri blagajni v Ul. Garibaldi 2/a, tel. 0481-383601. MUZIKAL O MATERI TEREZIJI »SVINČNIK ZANJ« bo v soboto, 26. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Skupina 30 mladih misijonske skupine Pridi bo s petjem in plesom predstavila zgodbo o življenju in delu blažene Matere Terezije; vstop prost, zbirali bodo prostovoljne prispevke za misijone. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 25. in 26. oktobra, ob 20. uri »Timon Atenski« (William Shakespeare, Thomas Midd-leton); informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.15 -22.10 »Cattivissimo me 2«. Dvorana 2: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Il quinto potere«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »La prima neve«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.15 -22.10 »Cattivissimo me 2«. Dvorana 2: 17.45 - 20.00 - 22.10 »Ca-ni sciolti«. Dvorana 3: 17.30 - 19.50 - 22.10 »Il quinto potere«. Dvorana 4: 18.10 - 20.10 - 22.10 »Una piccola impresa meridionale«. Dvorana 5: 17.30 - 20.30 »La vita di Adele«. 9 Šolske vesti TEČAJ SLOVENŠČINE na osnovni stopnji A1 (30 ur) bo potekal ob ponedeljkih in sredah (19.00 - 20.30) na sedežu Ad formanduma v Gorici (Korzo Verdi 51). Na razpolago so še prosta vpisna mesta. Prvo srečanje bo 4. novembra. Kotizacija znaša 75 eu-rov. Za več informacij: tel. 0481.81826, go@adformandum.org, www.adfor-mandum.org). MINI ŠOLA SLOVENŠČINE: Hiša pravljic in jezikovni center Poliglot iz Nove Gorice vabita otroke od 6. do 10. leta k vpisu na tečaj slovenskega jezika. Z novimi metodami poučevanja in skozi igro, pravljice, glasbo, ustvarjalni gib in likovno ustvarjanje bodo otroci na zabaven in učinkovit način bogatili svoje znanje jezika. Tečaj bo potekal ob torkih v Sovodnjah ali Doberdobu od 5. novembra dalje. Prijave in informacije na hisapra-vljic@gmail.com ali 334-1243766 (Martina Šolc). S Izleti SPDG vabi na jesenski izlet, ob Martinu, v nedeljo, 17. novembra. Obiskali bodo Banjško planoto in se povzpeli na Lašček, najvišji vrh na tem območju, ki, čeprav samo za nekaj metrov, presega nadmorsko višino tisoč metrov. Seznanili se bodo s kovaško dejavnostjo in kulturnim izročilom. Na izletu - predvideno je okrog tri in pol ure zmerne hoje, bo udeležence spremljala domačinka, g. Lidija Von-čina. Zaključili bodo z družabnostjo. Prevoz bo z lastnimi sredstvi. Izlet je primeren tudi za otroke z družinami. Zaradi organizacijskih zadev je zaželena prijava do 10. novembra na društvenem sedežu, ob četrtkih med 19. in 20. uro in pri odbornikih društva. Informacije po tel. 0481-882079 (Vlado) v opoldanskem času. SPDG prireja v nedeljo, 27. oktobra, izlet na Zajavor (1816 m) v Muzcih. Obvezna prijava in prisotnost na sestanku danes, 24. oktobra, ob 19. uri na društvenem sedežu. Informacije in prijave po tel. 320-1423712 ali an-drej@spdg.eu (Andrej). POHOD »SEDMIH ČUDES« bo v organizaciji KD Danica z Vrha potekal v nedeljo, 27. oktobra, z zbirališčem v športnem centru Danica med 8.30 in 9.30. Od tu bo pot pohodnike najprej vodila na Brstovec, potem bodo nadaljevali do znamenite kamnite, pastirske koče in do Rubijskega gradu, povzpeli se bodo proti gornjemu delu vasi, sledil bo postanek v kleti Ru-bijski grad in še vzpon na Škofnik; od tu bo še spust v vas do centra Danica, kjer bo pohodnike čakal topel obrok, otroci si bodo lahko privoščili tudi ježo s konjem v organizaciji »Škuadre UOO«. 2. MARTINOV POHOD po mirenskem Krasu prireja kulturno društvo So-vodnje v nedeljo, 3. novembra. Zbirališče ob 8. uri pred Kulturnim domom v Sovodnjah, zatem se bodo po-hodniki z avtom odpravili do štartne točke. Udeleženci, ki bodo s sabo imeli gorska kolesa se bodo lahko podali na mirenski Kras po gozdnih poteh. Skupno zbirališče na Cerju, kjer si bodo ogledali spomenik in muzej. Ob zaključku pohoda družabno kosilo v agriturizmu; informacije in vpisovanje po tel. 349-3666161 (Erik); za udeležence kosila predvpis obvezen do četrtka 31. oktobra. □ Obvestila CIVILNA SLUŽBA ARCI GORICA obvešča, da je odprt razpis za selekcijo 6 prostovoljcev, ki bodo leto dni sodelovali pri projektu »Attiva-mente 2«. Na razpis se lahko prijavijo mladi med 18. in 28. letom. Kandidati lahko oddajo prošnje na sedežu ARCI SC (Kor-zo Verdi 51, Gorica) do 4. novembra, do 14. ure. Več o razpisu in projektih na spletnih straneh www.serviziocivi- le.gov.it ter www.scn.arciserviziocivi-le.it; informacije: ARCI SC Gorica, tel. 334-1520179 (ob sredah med 9. in 12. uro) ali na gorizia@ascmail.it. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 9. novembra, običajno martinovanje v gostišču pri Šterku v Ajševici v Novi Gorici. Prijave vpisujejo po tel. 0481-20801 (Sonja K.), 0481-882183 (Dragica V.), 0481-884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina F.); na račun 20 evrov. TABORNIKI RODU MODREGA VALA obveščajo, da bodo v Gorici sestanki potekali ob sobotah od 14.30 do 16. ure v prostorih Dijaškega doma. Delovanje na Goriškem bodo zaokrožila še dvomesečna sobotna snidenja v Doberdobu od 15. do 16. ure, na Vrhu od 14. do 15. ure in še v Štandrežu v Domu Andreja Budala od 15.30 do 16.30; več na www.tabornikirmv.it. SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE vabi na tradicionalni Partizanski pik-nik v nedeljo, 27. oktobra, ob 13. uri v gostilni Pri Miljotu pri Devetakih; vpisovanje še danes, 24. oktobra, po tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) ali 0481-78192 (Jožko Vižintin). KŠD KRAS DOL-POLJANE obvešča, da bo danes, 24. oktobra, ob 20.30 na sedežu društva na Palkišču informativno srečanje z Matevžem, ki bo vodil tečaj standardnih in južnoameriških plesov za odrasle; informacije po tel. 338-3176605 (Katjuša). SKRD JEZERO iz Doberdoba organizira tečaj ročnih del iz raznoraznih materialov, ki ga bo vodila Lucia De Lorenzo; informacije po tel. 3471243400 (Magda) do konca oktobra. 0 Prireditve OBČINA SOVODNJE bo polagala vence pri spomenikih padlim ob spominski svečanosti 1. novembra na Vrhu z odhodom izpred sedeža centra Danica ob 9.45; v Gabrjah ob 10.30; v Sovodnjah ob 11.15 najprej pri spomeniku in nato pri spominski plošči pri cerkvi; v Rupi ob 11.40; na Peči ob 12. uri, kjer bo osrednja slovesnost in daljši program ob 30-letnici spomenika. V ŠTANDREŽU organizira VZPI-AN-PI 1. novembra ob 10.45 polaganje cvetja v Domu Andreja Budala in ob 11.15 polaganje vencev pri spomeniku padlim v NOB, svečanost s taborniki, z vokalno skupino Sraka in govornikom Aljošo Sošolom. KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja vsako soboto od 15. do 16. ure otroške urice namenjene otrokom vrtca in osnovne šole pod vodstvom Tanje Gae-ta in njenih pomočnic; informacije po tel. 338-3176605 (Katjusa). LABORATORIJI MUZIKOTERAPIJE za odrasle »Skupaj v krogu«, ki jih organizira krajevna skupnost Pevma, Štmaver in Oslavje potekajo v šport-no-kulturnem središču v Pevmi pod vodstvom glasbene terapevtke Sare Hoban (tel. 333-8139217). ZDRUŽENJE ANDOS IZ TRŽIČA obvešča, da potekajo do 19. novembra vsak torek med 17. uro in 18.30 srečanja na temo žalovanja ob izgubi drage osebe na sedežu združenja v Ul. Galvani 1, na oddelku za prostovoljce v bolnišnici San Polo v Tržiču; udeležba je brezplačna, obvezna je prijava na tajništvu združenja, ki je odprto ob torkih in sredah 9.0012.00 (tel. 392-4572616, andos-monf@libero,it). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ DOBERDOBA vabi v soboto, 26. oktobra, ob 19.45 na tradicionalno »Baklado«. Povorko po do-berdobskih ulicah bo spremljala godba na pihala Kras iz Doberdoba, ob zaključku baklade bo v župnijski dvorani popestril večer moški pevski zbor Jezero, sledila bo družabnost. Izkupiček bo namenjen hospicu »Via di Natale«. KATOLIŠKA KNJIGARNA v sodelovanju z Založbo Mladika vabi danes, 24. oktobra, ob 10. uri »Na kavo s knjigo«. Predstavili bodo »Sumljive in abstraktne poezije« pesnice Irene Zerjal. »KNJIGA OB 18.03« v dvorani APT v goriški železniški postaji: danes, 24. oktobra, bo predstavitev knjige »La donna che rincorreva le nuvole« Pao-le Cosolo Marangon. Z avtorico se bo pogovarjal Roberto Covaz. GORIŠKA SEKCIJA ZDRUŽENJA ITALIA NOSTRA prireja predavanje z naslovom »1938: Ostentazione del potere e architetture effimere a Roma e Gorizia« v palači Attems Petzeinstein na Trgu De Amicis v Gorici danes, 24. oktobra, ob 17. uri. KULTURNO IN REKREACIJSKO DRUŠTVO ANDREJ PAGLAVEC iz Pod-gore prireja na društvenem sedežu v Ulici IV Novembre v petek, 25. oktobra, ob 20. uri predavanje Alda Rupla o zgodovini, družbenih značilnostih in razvoju društvenega udejstvo-vanja v vasi. Ob tej priložnosti bo društvo odprlo tudi fotografsko razstavo domačina Edija Maligoja z naslovom »Ko smo bili še "Paglavci": utrinki društvene preteklosti«, ki bo na ogled do 31. oktobra. »GLEDALIŠČE V GALERIJI« je naslov niza prireditev ob 30-letnici občinskega gledališča v Tržiču, ki poteka v Občinski galeriji sodobne umetnosti v Tržiču ob razstavi »Lo sguardo dentro l'emozione« (na ogled do 10. novembra): 25. oktobra ob 18. uri srečanje z gledališkim kritikom Robertom Canzianijem z naslovom »L'arte del-lo spettatore«; 8. novembra ob 18. uri Marta Cuscuna bo prebirala odlomke iz dela »Sull'imprescindibilita del tea-tro« Andreasa Wirtha; vstop prost. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo v petek, 25. oktobra, ob 18. uri predstavitev knjige »Le "case di Dio" tra le case degli uomini. Le chiese di Gorizia«, ki so jo pripravili učenci razreda 3.A srednje šole Ascoli iz Gorice. V soboto, 26. oktobra, ob 10.30 bo predstavitev otroške knjige »Bianca vestito di neve«, ki jo je napisala in ilustrirala Anna Mattiuzzo; več na www.leg.it, vstop prost. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v soboto, 26. oktobra, ob 16. uri predstavitev knjige »Mare nero« Alberta Sorgeja. ZADRUGA ROGOS prireja ob tednu sesalcev 2013 »M'ammalia« predavanje raziskovalk Giovanne Caputo in Fran-cesce Iordan z naslovom »Ameriški nerc in nutrija: dva nezaželjena gosta?« v rezervatu ob otoku Cona pri izlivu Soče v soboto, 26. oktobra, ob 16. uri ter v nedeljo, 27. oktobra, ob 10.30 voden ogled v odkrivanju sesalcev, ki prebivajo v rezervatu; informacije in obvezna prijava po tel. 333-4056800 ali na inforogos@gmail.com. V PALAČI ATTEMS PETZENSTEIN na Trgu De Amicis v Gorici bo v nedeljo, 27. oktobra, ob 11. uri v sklopu razstave »La Provincia di Gorizia e Gradisca: autonomia e governo 1861/1914. Letture di un territorio«, ki je na ogled v grajskem naselju v Gorici, predstavitev restavriranega spominskega napisa 400-letnice prehoda Goriške grofije pod Habzburžansko rodbino; sledil bo aperitiv. 30 LET SPOMENIKA NA PEČI - krajevna sekcija VZPI-ANPI, občina So-vodnje in domača društva vabijo na slovesnost ob obletnici otvoritve, ki bo v petek, 1. novembra, ob 12. uri. Na sporedu pozdrav županje Alenke Flo-renin, priložnostni nagovor predsednika goriške sekcije VZPI-ANPI Mirka Primožiča, recitacije in pesmi. 0 Mali oglasi PRODAJAMO drva za kurjavo; tel. 348-5608988. PRODAM peč na drva; tel. 3402719034. Pogrebi DANES V RONKAH: 11.00, Giuliana Del Colle por. Borri iz hiše žalosti v Ul. Soleschiano 90/a v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V ŠTARANCANU: 12.00, Sergio Demarchi (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. 1 2 Četrtek, 24. oktobra 2013 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu V Söldnu brez Vonnove SOLDEN - Uvod v novo sezono svetovnega pokala v alpskem smučanju, ki se bo začel v soboto v Soldnu, bo minil brez ameriške zvezdnice Lindsey Vonn. Štirikratna skupna zmagovalka svetovnega pokala bo izpustila preizkušnjo na ledeniku Rettenbach in vrnitev načrtuje konec novembra oziroma v začetku decembra v ZDA. 29-letna Vonnova se bo po hudi poškodbi tako v belo karavano predvidoma vrnila na domačem terenu v Beaver Creeku. Herrera s kartoni v knjigo rekordov PORTO - Nogometaš Porta Hector Herrera (23 let) se je na torkovi tekmi lige prvakov med Portom in Zenitom iz St. Pe-terburga (0:1) neslavno vpisal v knjigo rekordov, saj je v le 20 sekundah prejel dva rumena kartona. Mehičan (na sliki) je dobil drugi rumeni in posledično tudi rdeči karton že v šesti minuti. Najprej je naredil prekršek nad nasprotnim napadalcem, nato pa je dobil drugi rumeni karton, ker je pri izvajanju prostega strela prekmalu stekel iz živega zidu. nogomet - V Ligi prvakov nesrečen poraz solidnega Juventusa v Madridu proti Realu Tudi nekaj smole Real Madrid - Juventus 2:1 (2:1) Strelca: Cristiano Ronaldo v 4. in (11-m) 28., , Llorente v 22. min. Real (4-3-3): Casillas; Arbeloa, Pepe, Sergio Ramos, Marcelo; Khedira, Illarramendi (od 72. Isco), Modric; Di Maria (od 84. Morata), Benzema (od 67.Bale), Cristiano Ronaldo. Juventus (4-3-3): Buffon; Caceres, Barzagli, Chiellini, Ogbon-na (od 73. Giovinco); Vdal, Pirlo (od 60. Asamoah), Pogba; Marc-hisio, Llorente (od 50. Bonucci), Tevez. MADRID - V Ligi prvakov je sinoči največ zanimanja požel dvoboj velikanov Real Madrida in Juventusa. Madridčani so vodili že po štirih minutah, ko je podajo Angela di Marie izkoristil Cristiano Ronaldo. Turinčani so izenačili v 22. minuti prek Fernanda Lloren-teja, največ zaslug za gol pa ima Paul Pogba, ki je iz težkega položaja z glavo podal nazaj v kazenski prostor, tam pa je bil na pravem mestu španski napadalec. Italijansko veselje je trajalo le štiri minute, saj je Real znova vodil, enajstmetrovko je uspešno izvedel Ronaldo, potem ko ga je v gneči v kazenskem prostoru po nepotrebnem objel in zrušil Chiellini. To je bil klasičen primer prekrška, ki ga sodniki v Italiji skoraj vedno spregledajo, tuji - v Madridu je sodil Nemec - pa skoraj vedno kaznujejo. Juventus se je v še večjih težavah znašel v 48. minuti, ko je neposredni rdeči karton nerazumljivo dobil branilec Giorgio Chiellini. Trener Conte je bil tedaj prisiljen žrtvovati Llorenteja, v igro pa je poslal branilca Bonuccija. Kljub igralcu manj se Juventus ni predal, čeprav si večjih priložnosti ni mogel priigrati, morda je bil nad Vidalom celo storjen prekršek za najstrožjo kazen. Real ni več igral pod pritiskom in je upočasnil svoj ritem, morda tudi zato, ker ga v soboto čaka prvenstveni derbi proti večnemu tekmecu Barceloni. EVROPSKA LIGA - Danes tudi: 19.00 Apollon Limassol - Lazio; 21.00 Fiorentina - Pandurii Targu Jiu in Waregem - Maribor. Cristiano Ronaldov zadetek po enajstmetrovki ansa Skupina A Leverkusen - Šahtar 4:0, Manchester United - Real Sociedad 1:0 Manchester U. 3 210 6:3 7 Leverkusen 3 2 0 1 8:5 6 Šahtar 3 1 1 1 3:5 4 Real Sociedad 3 0 0 3 1:5 0 PRIHODNJI KROG (5.11.): Šahtar -Leverkusen, Real Sociedad - Manchester U. Skupina B Real Madrid - Juventus 2:1, Galatasaray - Copenhagen 3:1 Real Madrid 3 3 0 0 12:2 9 Galatasaray 3 1 1 1 6:9 4 Juventus 3 0 2 1 4:5 2 Copenhagen 3 0 1 2 2:8 1 PRIHODNJI KROG (5:11.): Juventus - Real Madrid, Copenhagen - Galatasaray Skupina C Anderlecht - Paris St. Germain 0:5, Benfica - Olympiacos 1:1 PSG 3 3 0 0 12:1 9 Olympiacos 3 1 1 1 5:5 4 Benfica 3 1 1 1 3:4 4 Anderlecht 3 0 0 3 0:10 0 PRIHODNJI KROG (5.11.): Paris St. Germain - Anderlecht, Olympiacos - Benfica Skupina D CSKA Moskva - Manchester C. 1:2, Bayern - Viktoria Plzen 5:0 Bayern 3 3 0 0 11:1 9 Manchester City 3 2 0 1 6:4 6 CSKA 3 1 0 2 4:7 3 Viktoria Plzen 3 0 0 3 2:11 0 PRIHODNJI KROG (5.11.): Manchester City. -CSKA, Viktoria Plzen - Bayern München odbojka Damir Kosmina začel sezono s porazom Damir Kosmina, naš poklicni odbojkar, ki brani od letos barve društva Olimpia iz Bergama, je neuspešno začel prvenstveno sezono. Čeprav je bil sam najboljši tolkač svojega moštva, v vlogi korektorja je dosegel 19 točk, je Bergamo izgubil uvodno gostovanje pri Padovi proti moštvu Trebase-leghe. Končni izid je bil 3:1 (25:23, 18:25, 25:23, 25:21). Trebaseleghe je novinec, lani je bil v B2-ligi nasprotnik Sloge Tabor, ki ga je aprila letos v Repnu tudi premagala, napredovanje pa si je zagotovil v zadnjem krogu. Kosmina, nekdanji igralec Sloge in tržaškega Adriavolley, je bil še do lani član moštva iz Verone v A1-ligi. V ZAPORU - Belgijska policija je pred tekmo lige prvakov med Anderlechtom in pariškim PSG priprla kar 76 navijačev, od teh 60 Francozov, za katere velja prepoved spremljanja nogometnih tekem. Ob tem je policija priprla šesterico Francozov in tri Poljake, ki so si skočili v lase ne železniški postaji. SMRT - Tri dni po dvoboju, v katerem je izgubil po konckoutu, je v bolnišnici v San Diegu, umrl 26-letni boksar Francisco Javier Leal, ki je veljal za enega od upov mehiškega boksa. KOŠARKA - Evropski pokal, 2. krog: Asvel - Union Olimpija 64:56 (20:10, 30:28, 46:42). Olim-pija: Joksimovič 5, Salin 7 Gailius 18, Bubnic 5, Augustus 7, Drobnjak 6, Stepheson 8. POKAL - Nogometaši Gorice, velenjskega Rudarja in ljubljanske Olimpije so si na prvih četrtfi-nalnih tekmah pokala Slovenije priigrali prednost pred povratnimi srečanji. Gorica je z 1:0 v gosteh premagala Aluminij, Rudar je bil doma s 4:0 boljši od Celja, Olim-pija pa je v Stožicah z 2:0 ugnala Domžale. odbojka - Liga prvakov ACH bi v Piacenzi lahko izsilil tie-break Copra Elior Piacenzi - ACH Volley 3:1 (-18, 24, -14, - 23) Piacenza: Marra, Le Roux, Partenio, Papi 10, Fei 17, Kaliberda, Simon 13, Zlatanov 16, Tencati 1, Vetto-ri 16, De Cecco 1. ACH Volley: Flajs 12, Pokeršnik 10, Klobučar 1, Pleško, Čuk 5, Bregant 13, Ropret 2, Fabjan Rašic 6, Bru-lec, Vidič 7, Koncilja. PIACENZA - V Piacenzi presenečenja ni bilo. Slovenski prvaki so se italijanskim podprvakom in enim od favoritov letošnje lige vsaj na trenutke dobro upirali, imeli priložnosti, da si priborijo vsaj točko, a jih zaradi nezbranosti v zaključku četrtega niza niso izkoristili. Kakovost in tudi izkušenost sta bili na strani Italijanov, za katere igrajo izkušeni nekdanji italijanski reprezentan-ti Simone Papi, Alessandro Fei, Hristo Zlatanov in odkritje letošnjega EP Vettori. Ljubljanska ekipa je lahko tekmo začela sproščeno, saj v njej enostavno ni imela ničesar izgubiti. Mnogo pomembnejši obračuni jih čakajo v nadaljevanju, ko naj bi se borili za drugo mesto v skupini. Slovenci so predvsem po zaslugi Korošča Jana Pokeršnika osvojili drugi set, v četrem pa imeli pri izidu 20:19 priložnost, da bi prišli do dveh točk prednosti, vendar so zapravili dva protinapada, v končnici pa je v ospredje stopil 40-letni Papi. kolesarstvo - Predstavili Tour 2014 Dirka ni po želji lanskega zmagovalca Za Froomeja preveč gorskih etap - Spomin na 1. svetovno vojno PARIZ - Tour de France, najprestiž-nejša kolesarska dirka na svetu, bo prihodnje leto potekala tudi v spomin na milijone padlih v I. svetovni vojni. Okroglih 100 let po začetku spopadov se bo najbolj znana kolesarska dirka na svetu spomnila na milijone padlih v zgodovinsko eni najbolj krvavih vojn, saj bodo kolesarji na poti do Elizejskih poljan prevozili kar nekaj prizorišč hudih bitk, ki so bila med štiriletno vojno zravnana z zemljo. Peta etapa se bo začela v belgijskem Ypresu, v Flan-driji, kjer je potekala ena od najbolj intenzivnih bitk med nemškimi in zavezniškimi silami. Šesta in sedma etapa bosta obiskali Arras, Chemin des Dames, Verdun in Douaumont, prizorišča ključnih bitk, kolesarji pa bodo gostovali tudi v Reimsu v pokrajini Champagne, kjer so nekoč kronali francoske kralje. Tako se bo tudi francoska pentlja pridružila številnim kome-moracijam po Franciji, Evropi in vsem svetu v spomin na to vojno. Že 101. izvedba Toura bo imela šest gorskih etap, posebnost pa je tudi, da bo na sporedu le ena vožnja na čas, kar bo prvič po letu 1950. Tako bo res bolj naklonjena dobrim «plezalcem». Branilec naslova bo v Keniji rojeni Britanec Chris Froome, ki dirka za moštvo Sky, je pred časom izjavil, da se veseli Tou-ra prihodnje leto in da upa, da bo na sporedu čim več kronometrov in čim manj zahtevnih gorskih vzponov. Zdaj je dobil ravno nasprotno. Froome je letos dobil 100. francosko pentljo in potrdil britansko prevlado na dirki, potem ko je lani njegov rojak Bradley Wiggins postal prvi Britanec z zmago na Touru. Britanci računajo še na tretjo zaporedno zmago, še posebej, ker se bo dirka 5. julija 2014 začela na severu Anglije v Leedsu, na Otoku pa bodo uvodne tri etape; tretja 8. julija bo obiskala univerzitetno mesto Cambridge in se končala v Londonu pred Buc-kinghamsko palačo. Največji tekmeci Froo-ma naj bi bili lanski kralj gorskih etap Ko-lumbijec Nairo Quintana, zmagovalec Gira Italijan Vincenzo Nibali in dvakratni zmagovalec Toura Španec Alberto Contador. Dirka se bo končala 26. julija na Eli-zejskih poljanah. tek - 18. Ljubljanski maraton Prijavljenih 14 tisoč udeležencev iz 40 držav Od letos so povezani s Celovcem in Trstom LJUBLJANA - Slovenska prestolnica bo konec tedna, 26. in 27. oktobra, gostila 18. ljubljanski maraton. Za nedeljske teke na 42, 21 in 10 km se je prijavilo 14.714 udeležencev iz 40 držav ter še 4973 osnovnošolcev, 931 srednješolcev in 1793 predšolskih otrok za sobotne teke. «Dosegli smo polnoletnost, zato upamo, da bodo udeleženci zadovoljeni in da se bomo po njej oddahnili tudi organizatorji. Pomembno bo vreme. Letos naj bi bilo vreme zelo toplo, okrog 20 stopinj Celzija, lani pa je mnoge tekače doma zadržal mraz in tudi sneg. Zaradi zoženja Slovenske ceste bomo verjetno za 20. maraton pripravili načrt za izvedbo celotnega 42 kilometrskega kroga; zdaj se teče dva kroga, kar bo nov velik korak v našem razvoju. Povezali smo se tudi s Celovcem in Trstom v pokal Alpe-Ja-dran. S tem želimo povečati udeležbo in s sistemom nagrad motivirati tekmovalce k čim boljšim izidom,» je dejal Andrej Razdrih, predsednik organizacijskega odbora. Poleg rekreativcev bo na ljubljanskem maratonu nastopilo še 12 vrhunskih tujih tekačev in šest tekačic. Predlani je na 42 km zmagal Kenijec Daniel Too z rekordom proge (2:08,25), ki bo tudi letos na startni listi s številko 1. V ženski konkurenci je rekord proge Kenijka Kilel Cheptonui dosegla leta 2009, ko je zmagala s 14. časom sezone na svetu (2:25,24). Cheptonuijeve letos ne bo, lanski naslov pa bo branila Etiopijka Workenesh Tola. V nedeljo se bo tek na 10.000 m začel ob 8.30, teka na 42 in 21 kilometrov pa ob 10.30, že 10 minut prej bo start paraplegi-kov na najdaljši razdalji. Proračun prireditve je okrog 850.000 evrov. / ŠPORT Četrtek, 24. oktobra 2013 17 nogomet - Goran Kocman o Triestini in tržiškem UFM »Brez vezne vrste ne prideš daleč« Predsednik Krasa Goran Kocman dobro pozna nogometno D-ligo. Repensko društvo je namreč v treh letih kar dvakrat napredovalo iz elitne v nekdanjo meddeželno ligo, vendar se je moralo od nje obakrat posloviti po le enem letu igranja, saj je bila za Kras D-liga vsakič prehud zalogaj. Prav zaradi tega je najbrž naš podjetnik najboljši sogovornik za analizo vse prej kot pozitivnega začetka sezone Triestina in trži-škega UFM. Obe ekipi sta namreč lani napredovali iz elitne lige; Ufm neposredno, Triestina poleti po re-pasažu. Triestina ima po osmih krogih osem točk na lestvici, tržiška enajsterica pa je prvo zmago osvojila šele v nedeljo in ima skromnih pet točk. Kocma-na smo vprašali, ali je presenečen nad tako skromnim začetkom obeh ekip, ki sta lani v elitni ligi mleli nasprotnike: »Moram priznati, da me tako slab začetek obeh ekip sploh ne preseneča. Mislim, da Triestina drago plača slabosti v vezni liniji. Prepričan sem, da brez solidne zvezne linije ne prideš nikamor. To smo mi pre- verili lani. V drugem delu smo se okrepili z Giorda-nom in še z nekaterimi igralci in skoraj nam bi uspel preobrat. Triestina ima zelo dobra napadalca, kot sta Godeas in Sessolo, a če ni vezne linije, ki ta igralca zalaga z uporabnimi žoge, tudi dober napadalec ne more priti do izraza. Isto velja za tržiški Ufm, ki ravno tako nima vezne linije na ravni D-lige. Morda ima Trie-stina celo za odtenek slabšo vezno linijo kot Ufm, ki se je zdaj okrepil s Stanijem. Manjka jima režiser, ki bi vodil ekipo. Vezna linija je motor neke ekipe, brez motorja pa ne greš nikamor.« Brez novih okrepitev se torej ekipi ne bosta pobrali? Težko bo. Triestina ima sicer nekaj kakovostnih igralcev, ki pa ne zadostujejo za kritje hib vezne linije. Če uspejo kupiti solidnega organizatorja igre, bi se lahko celo prebili med prvih pet ekip. Prvo mesto je po takem začetku že nedosegljivo, ob tem da sta Pordenone in Marano zelo solidni ekipi in sta prvenstvo dobro začeli. Monfalcone bo do zadnjega na spodnjem delu razpredelnice in odkrito povedano jim ne pripisujem veliko možnosti za obstanek. Stanje obeh ekip potrjuje, da je med elitno lin D-li-go velik kakovostni razkorak. Nedvomno, razlika je velika. Lani so bili vsi pametni, Co-stantini in ostali, ko so govorili o Krasu. Kras je zgrešil to, ni naredil tega, itd. Oni pa so očitno naredili Kocman meni, da bi Žlogar koristil tudi Triestini kroma letos iste napake. Triestina je boljša od Tržiča, a niso je gradili ravno smotrno. Po dveh takojšnjih izpadih ste se verjetno marsikaj naučili: bi v primeru novega napredovanja najprej posegli v okrepitev vezne vrste? Gotovo najprej na sredini. Čeprav mislim, da nekaj dovolj kakovostnih igralcev za D-ligo že imamo. Mislim, da bi Triestina z igralcem, kot je Giordano, bila že bistveno boljša. Tudi Žlogar bi jim prav prišel. Ali težave ob napredovanju v D-ligo veljajo le za našo deželo? Ja, saj je vidna razlika že med elitno ligo v Fjk ali v Venetu. Tam se dela veliko bolje na mladinski ravni, kar ne velja za tržaško in goriško pokrajino. Ekipe iz Pordenona ali Veneta imajo poleg tega na razpolago veliko večji rezervoar, iz katerega črpati mlade igralce. Poleti je prišlo do polemik med Triestino in tržaškimi amaterskimi društvi: kakšni pa so odnosi med Triestino in Krasom? Vljudni. Nimamo težav, vendar sploh ne sodelujemo. Kar pa me izredno moti je, da se je o nas, ko smo lani igrali v D-ligi, malo ali nič pisalo, medtem ko ima letos Triestina v isti ligi vsak dan prostora, kot da bi igrala v A-ligi. Kaj pa Kras? Iz kroga v krog igramo boljše. Ekipa je kakovostna ter izkušena. Če se bo vse izteklo po načrtih, bi se morali na koncu sezone veseliti napredovanja. A zmagati prvenstvo ni nikoli lahko. (I.F.) košarka - U19 Tokrat slabša igra Jadrana Servolana - Jadran ZKB 86:71 (11:15, 40:36, 67:51) Jadran: Regent 4, Coretti, Sardoč 4, Mattiassich 15, Gregori 2, Leghissa 5, Ri-dolfi 31, Peric 2, Sternad n.v., Kocijančič 8, trener Mura. Niso vsi porazi enaki. Prejšnji teden so mladinci ŠZ Jadran v Vidmu potegnili krajši konec po dobrem nastopu, v torek pa so proti Servolani dokaj odpovedali. V prvih dveh četrtinah so z dobro obrambo zakrili nerazpoloženost v napadu, v tretji četrtini pa so zelo neugodni gostitelji s play-makerjem Cernicem in zelo izboljšanim visokim Macorattijem na čelu zadeli koš po vsaki akciji, Jadran pa ni ustrezno reagiral. Za nameček si je že v prvi minuti zadnje četrtine prislužil peto osebno napako visoki Leghissa. »To je bila naša doslej najslabša tekma. Žal mi je, ker sem pogrešal željo in borbenost, ki smo ju pokazali na prejšnjih tekmah,« je poraz komentiral trener Mura. ŠZ Jadran: avtobus za Firence AŠZ Jadran bo ob priliki gostovanja državne C-lige v Firencah proti ekipi Dragons Firence organiziral 1. in 2. novembra dvodnevni izlet v Firence. Izlet bo samo ob zadosten vpisu, vsaj 40 udeležencev. Vse potrebne informacije in prijave do sobote, 26. t.m. pri društvenih odbornikih ali pri blagajni sobotne domače tekme ali na tel. 338-6985052 (Damian) ali 334-3241205 (Peter). primorski_sport facebook 4 PLANINSKI SVET Pot po Robu Slovensko planinsko društvo iz Trsta načrtuje za prihodnjo nedeljo, 27. oktobra prijeten jesenski planinski izlet po odseku razgledne poti, ki se vije po robu nad Vipavsko dolino med Colom (627m) in Predmejo (875m). Domačini ji pravijo kar pot po Robu. Slednja ne predstavlja velikih vzponov, poteka v glavnem po planoti, le trikrat se skalni greben planote Gora bolj markantno dvigne: z vzhoda najprej na Kovk (961m), nato na Sinji vrh (1002m) in Obli vrh (1109m), pred vrati Trnovskega gozda nas preseneti še naravno Otliško okno. Pot, ki slovi po izredno lepih razglednih točkah in širnih razgledih na Primorsko, je v jesenskem času, ko gozd zažari, še posebno sugestivna in povsem odgovarja pridobljenemu slovesu. SPDT-jevci, ki se bodo na izlet podali z osebnimi avtomobili, na razpolago bo tudi društveni kombi, pa bodo prehodili le del poti, ki meri v celoti preko 15 kilometrov. Tura je primerena za vse, nujna so po-hodniška obutev in primerna oblačila. Zbirališče ob 7.30 na Opčinah pri hotelu Da-nev. Za morebitne informacije lahko pokličete na telefonsko št. 3384913458 (Franc) ali na št. 040 413025.(Marinka). Polaganje venca v dolini Glinščice V teh dneh, ko se še posebej spominjamo svojih dragih in vseh tistih, ki so se pred nami trudili za iste ideale, bomo člani slovenskega planinskega društva Trst počastili spomin na našo dobrotnico in navdušeno planinko Vekoslavo Slavec in na bivše člane, žrtve nacifašističnega terorja. Zbrali se bomo v sredo, 30. oktobra 2013 ob 14.00 uri trgu vBoljuncu. Najprej bomo obiskali domače pokopališče, kjer bomo položili cvetje na grob naše dobrotni-ce. Nato se bomo podali na spominski pohod pod Jugove stene v dolino Glinščice, kjer so pred triinštiridesetimi leti člani SPDT, v ohranjanje spomina na padle žrtve, postavili skromno obeležje trem bivšim članom, perspektivnim alpinistom: bratoma Justu in Dofiju Blažina in Tezeju Šavronu, ki so žrtvovali svoje mlado življenje za boljšo bodočnost. Pri obeležju se je začenjala, v zadnjih letih so jo podaljšali do morja, tudi zamejska vezna pot Vertikala, planinska pot ljubezni in sožitja med narodi, ki povezuje slovenske kraje in vrhove vzdolž državne meje med republikama Slovenijo in Italijo. Pri obeležju bo krajša spominska slovesnost s polaganjem venca. Martinovanje V nedeljo, 10. novembra 2013 prireja Slovensko planinsko društvo Trst tradicionalno Martinovanje ali tako imenovano Kostanjevo nedeljo. Člani in prijatelji, pridružili se jim bodo tudi člani pobratenega društva Integral iz Ljubljane, se bodo zbrali ob 8.45 pri Ljudskem domu v Križu. Sledil bo pohod po vasi in kraškem robu, kjer se odpirajo edinstvene razgledne točke. Domačinka Erka Bezin bo med pohodom opisovala kriške zanimivosti. Izlet je primeren za vse, predvsem za mlade družine z otroki. Sledilo bo prijateljsko druženje s peko kostanja. Iz organizacijskih razlogov vabimo člane, da se prijavijo do torka, 5. novembra na tel. številko 040 22 0155 (odgovarja Livio) ali pri odbornikih planinskega društva. Tečaj AO SPDT v polnem teku Letošnji tečaj plezanja v organizaciji članov alpinističnega odseka SPDT je privabil kar 11 navdušenih tečajnikov. Program tečaja je predvideval 11.oktobra v Gregorčičevi dvorani predavanje hima-laista in člana društva Dušana Jelinčiča z naslovom 3x8000. Navzoče tečajnike in plezalce SPDT je predavatelj očaral z ze- lo kvalitetnim in pristnim pripovedovanjem in predvajanjem slik. V nedeljo 13.oktobra je bil na vrsti obisk plezališča v Doberdobu. Zbralo se je kar lepo število tečajnikov in inštruktorjev odseka. Tečajniki so se tako preizkusili, pod budnim očesom že izkušenih članov AO SPDT, v plezanju kot prvi v navezi. Plezali so večinoma kratke smeri četrte stopnje. V četrtek 17.oktobra pa je bilo na vrsti praktično predavanje in plezanje v društveni telovadnici, ki se nahaja v centru Zarja v Bazovici. Člani odseka so tečajnikom pokazali in skupaj z njimi urili vrvno tehniko, pre-vezovanje in pravilno napredovanje na steni. V soboto 19.oktobra pa so plezali v grab-čevi steni nad Boljuncem. Tečajniki so tako splezali lepo število smeri predvsem dolgih in lažjih. Že vsi solidno vodijo kot prvi v navezi. V torek 22.oktobra pa je v društveni telovadnici sledilo predavanje in urjenje v spušanjupo vrvi. V petek25.oktobra pa bo na vrsti predavanje Erika Švaba v prostorih male dvorane Prosvetnega doma na Opčinah, z začetkom ob 20h. Toplo vabljeni. (AO SPDT) SPDG: Jesenski izlet na Banjšice z vzponom na Lašček Jesenski izlet na Lašček, spoznavanje naravnih in kulturnih znamenitosti, obisk v »domači« kovačiji. To in še marsikaj drugega je v programu izleta - martinovanja, ki ga pripravlja Slovensko planinsko društvo Gorica, v nedeljo, 17. novembra. Lašček je najvišji vrh Banjšic (1071 m) z enkratnim razgledom na Tržaški zaliv, Furlanijo ter venec spodnjih Bohinjskih gora. Pot do vrha ni zahtevna, saj je pešačenje v glavnem po gozdnih poteh in kolovozih. Le v zaključnem delu, proti vrhu, je nekaj minut strmine. Speljana je mimo samotnih domačij, nekatere so že opuščene in razpadajoče, v druge pa kot kaže se vra- karate Priznanje za Sergija Štoko Predsedstvo italijanske državne karate zveze Fikta je »duši« slovenskega karate kluba Shinkai Sergiju Štoki podelila črni pas 6. Dan. Gre za priznanje za njegovo trenersko in organizacijsko delo v okviru zveze. Štoka je podpredsednik deželnega odbora, mojster, trener, državni sodnik in odgovoren za sodnike v naši deželi. V tradicionalnem karateju je Štoka zdaj edini v deželi FJK, ki se lahko ponaša s tako visoko kvalifikacijo. Vse do 5. stopnje se Dan pridobi na podlagi opravljenega izpita, od 6. do najvišjega 10. Dan pa je »ad honorem«. Posebni črnb pas mu bodo uradni podelili marca v kraju Salsomaggiore. □ Obvestila SK DEVIN prireja Smučarski sejem od 6. do 17.novembra 2013 v nakupovalnem centru GranDuino v Devinu s sledečim urnikom: zbiranje rabljene opreme: sreda 6. in četrtek 7. novembra od 10. do 19.30. Prodaja: Sobota 9. in 16. novembra od 10. do 19.30 in Nedelja 10. in 17. novembra od 10. do 19.30 - Pon. 11 Tor. 12., Sre 13., Čet. 14., Pet 15. novembra od 15.30 do 19.30. Prevzem neprodane opreme: Ponedeljek 18. in Torek 19. novembra od 10. do 19.30 AŠD SK BRDINA organizira tradicionalni sejem rabljene smučarske opreme v prostorih Doma Brdina, Proseška ul. 109, na Opčinah. V četrtek, 7. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 8., od 18. do 21. ure; sobota, 9., od 16. do 21. ure; nedelja, 10., od 10. do 12. ure ter od 16. do 20. ure. Informacije: 3475292058, www.skbrdina.org ča življenje. Kar precejšnja nadmorska višina - med 800 in 1000 metri - ter skopa zemlja na kraški podlagi je prebivalce tega območja silila k iskanju dodatnega načina preživetja. Na Planoti, kakor sami imenujejo območje, so se že pred davnimi desetletji lotili kovaštva. Z obrtjo so se ukvarjali kar doma in izdelovali drobna orodja za kmetijstvo. Znani so (bili) lokovški "favči". Zanimiv je način poselitve planote, kjer večjih strnjenih naselij skorajda ni, pač pa niz manjših zaselkov. Kljub dolgim in hudim zimam poznajo na Planoti tudi Hudojužno, dalje Gorico in že nekaj prav zanivih krajevnih imen bi lahko navedli. Na krožni poti na Lašček - hoje bo okrog dobre tri ure - nas bo spremljala domačinka g. Lidija Vončina. Prav tako na ogledu kovačije in drugih zanimivosti. Izlet je primeren tudi za družine z otroki. Prevoz bo z lastnimi sredstvi. Zaradi organizacijskih zadev, je obvezna prijava, najkasneje do 10. novembra in to na sedežu društva ob četrtkih, ali pri odbornikih. Podrobnejše informacije nudi Vlado tel. 0481/882079 v opoldanskem času. Planinski koledar 2014 SPDG je poskrbelo za nabavo določenega števila stenskega planinskega koledarja 2014. Publikacija je že na razpolago članom in prijateljem na sedežu društva, oziroma pri odbornikih. Najnovejša publikacija PZS prinaša niz barvnih posnetkov iz slovenskega gorskega sveta. 18 Četrtek, 24. oktobra 2013 VREME, AVTOMOBILI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1000 990 Vremenska fronta, ki se nahaja nad severno Italijo se bliža naši deželi, pred njo dotekajo jugovzhodni tokovi. Med petkom in soboto se bo nad Italijo okrepil anticiklon, v višjih plasteh bo zrak zelo suh v nižjih pa se bo zadrževala vlaga. Po vsej deželi bo ponoči in zjutraj oblačno. V spodnji nižini in na obali se bodo pojavljale zmerne padavine; po nižinah pa močne. V hribovitem svetu bo količina dežja večja. Možne bodo tudi nevihte. Ob morju bo pihal zmeren jugovzhod-nik in padavine bodo skromnejše in manj pogoste. Popoldne bo dež postopoma ponehal; proti večeru bo v nižinskem pasu možna megla. Danes bo pretežno oblačno, rahel dež se bo občasno pojavljal v večjem delu Slovenije, le na jugovzhodu bo večinoma suho. Več padavin bo v zahodnih krajih, predvsem ob morju lahko tudi zagrmi. Veter bo prehodno oslabel. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 17, najvišje dnevne od 16 do 21 stopinj C. Po vsej deželi bo prevladovalo oblačno vreme; manj oblačnosti bo na območju Trbiža. Ob morju se bo lahko tudi začasno delno razjasnilo. Po nižinah in v Predal-pah bo lahko rahlo rosilo. Od večera do jutra se bodo v spodnji nižini pojavljale goste meglice ali megla. Jutri, v soboto in nedeljo bo v vzhodnih krajih dokaj sončno in toplo. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno. Ponekod na zahodu države bo občasno ro-silo ali rahlo deževalo. Spet bo pihal jugozahodni veter. 2000 m ...........8 2500 m............6 2864 m............3 UV indeks bo sredi dneva v krajih z jasnim vremenom do 3. Ford T, ikona v zgodovini avtomobilizma Fordov model T, ki ga vidimo na posnetku iz leta 1923, so izdelovali neprekinjeno od leta 1908 do 1927, skupaj jih je zavozilo na ceste astronomsko število 15 milijonov. Avto je poganjal 2863 kubični motor, "tiny Lizzie", kot so ga Američani poimenovali, je imel 2 prestavi + vzvratno, imel je lesena platišča, od leta 1915 pa tudi električne žaromete, zmogel pa je za takratne razmere vrtoglavo hitrost 68 km na uro. Leta 1908 je bil na prodaj za 825 dolarjev. Raziskava o prometu v velemestih Da je Rim eno najbolj kaotičnih mest, kar zadeva promet, ni nobena skrivnost, je pa v dobri družbi. Castrol in Tomtom sta s skupnimi močmi pripravila zanimivo analizo prometa, kjer so skušali ugotoviti, kje je največ zastojev oz. kje se vozniki največkrat ustavijo in speljejo. Močno prednjačijo vozniki v Rimu (30.513.339 krat), Carigradu (21.596.566 krat), Torontu (20.024.752 krat) in v Ciudad de Mexico (17.999.273 krat). A te številke predstavljajo skupno število zaustavljanj vseh izmerjenih voznikov za obdobje enega leta. Če pogledamo povprečje, potem so številke drugačne. Največkrat se vozniki zaustavijo in speljejo v Carigradu (31.200 krat), sledijo mehiška prestolnica (30.480 krat), Moskva (29.520 krat), Peking (28.200 krat), Sankt Petersburg (28.080 krat), Rim (28.080 krat) in Džakarta (28.080 krat). Najbolj prijazna mesta za voznike pa so Cape Town, Toronto, Goteborg, Abu Dhabi in Rotterdam. new york - Razveljavljen nakup taksijev Nissan ob milijardo dolarjev vreden posel Newyorški državni sodnik Shlomo Hagler je odločil, da mestna komisija za taksije in limuzine (TLC) nima pooblastila, da bi lahko prisilila podjetja in posameznike v nakup le določenih modelov vozil. S tem je padel v vodo načrt župana New Yorka Michaela Bloomberga, da poenoti floto okrog 13 tisoč mestnih taksijev. TLC je leta 2011 na razpisu kot taksi prihodnosti izbrala avtomobil enoprostorec nissan NV-200, ki bi ga morali od 28. oktobra voziti vsi taksisti. Na odločitev TLC so se pritožili lastniki večjih taksi podjetij. Sodnik je ugotovil, da ni zakona, ki bi določal, da morajo biti vsi taksiji enaki. Menjava mestnih taksijev je milijardo dolarjev vreden posel, zato se tožarjenje šele začenja. Vsaj začasno so si oddahnili taksisti in lastniki podjetij, ki bi morali od 28. oktobra obvezno kupovati NV-200, ki stane okrog 30 tisoč dolarjev. Sprejemanje zakonov je v pristojnosti mestnega sveta in TLC je po mnenju sodnika prekoračila svoja zakonska pooblastila. TLC, ki je ena od mestnih agencij, je že napovedala pritožbo. Newyorčane glede taksijev zanima le to, da jih hitro, varno in za zmerno ceno v ogrevanih avtomobilih pozimi in klimatiziranih poleti pripeljejo na cilj. Nissan nove taksije že proizvaja v Mehiki in pogodba mu zagotavlja, da mu mesto vrne vse stroške, če pogodba ne bo uresničena. Mesto se bo lahko podalo na sodišče s trditvijo, da ni samo odstopilo od pogodbe, ampak je to ukazalo sodišče. kia - Korejci ponujajo varno in varčno vozilo Carens je od prejšnjega modela podedoval samo ime nemška raziskava - V krajih, kjer sneg ni pogost obiskovalec Celoletne gume tam najboljša rešitev Sredi novembra se bomo avtomobilisti morali opremiti z zimskimi gumami ali vsaj imeti s seboj v prtljažniku snežne verige. Če bomo hoteli potovati v Avstrijo, bomo to morali storiti še 15 dni prej, saj v Avstriji stopi v veljavo zimski režim že 1. novembra. Nekateri se bodo odločili za zamenjavo letnih z zimskimi gumami, drugi se bodo zanesli na verige, nekateri pa so se tako in tako odločili za celoletne pnevmatike, ki so, če sodimo po raziskavi nemške organizacije GTÜ (Gesellschaft für Technische Überwachung) in klub ACE (Auto Club Europa), še najboljša izbira. Raziskava je vzela v poštev zimske pnevmatike, obnovljene zimske pnevmatike, letne pnevmatike in celoletne pnevmatike in jih preizkusila v treh disciplinah: vožnja po snegu, vožnja po mokri cesti in vožnja po suhi cesti. V vožnji po snegu ni bilo posebnih presenečenj, ker se je tu najbolje izkazala zimska pnevmatika, medtem ko je letna pnevmatika popolnoma spodletela. Bolj napet je bil snežni dvoboj med obnovljeno zimsko pnevmatiko in glavnim protagonistom, celoletno gumo, ki se je izkazala mnogo boljša od obnovljene zimske. Zanimivo je bilo predvsem pri vožnji po mokrem cestišču: pri zaviranju je tokrat blestela letna pnevmatika, vendar ji je hitro splavanje (aquaplaning) odvzelo vse možnosti za zmago. Boljša je bila obnovljena zimska pnevmatika, ki pa je kiksnila v ovinkih, ker takšna pnevmatika uporabniku ne zagotavlja odličnih voznih lastnosti ob hitri vožnji skozi ovinke. Povprečno se je odrezala tudi celoletna pnevmatika, ki ni blestela po nobenem kriteriju (zavorna pot, aquaplaning, vozne lastnosti na cestnem kro-žišču ter na ostalih cestah). Kot je logično, je pri vožnji po suhi cesti blestela predvsem letna pnevmatika, ki je na testih dosegla tudi najkrajšo zavorno pot (od 100 do 0 km/h), ki je približno 10 metrov krajša kot pri obnovljeni zimski pnevmatiki. Letna pnevmatika je zmagala tudi na področju voznih lastnosti skozi ovinke, kjer ji "zimska četa" (zimska pnevmatika, obnovljena zimska pnevmatika in celoletna pnevmatika) zaradi lamelne zasnove enostavno ni mogla slediti. Končna nemška ugotovitev je, da so celoletne pnevmatike povsem primerna alternativa striktno zimskim pnevmatikam, vendar je ob tem vseeno potrebno upoštevati, da ob vožnji po snegu niso boljše od snežnih specialistov, zato jih priporočajo predvsem ljudem, ki se z avtomobilom ne vozijo prav pogosto ali pa živijo v krajih, kjer sneg ni stalna popotnica obiskovalcev. Kar se dogaja tudi pri nas. Da smo si na jasnem: od starega ca-rensa ima novi carens le ime, vse drugo je KIA spremenila, seveda na bolje. Tokrat gre za srednje velikega enoprostorca, ki je od carensa podedoval ime, od starega carnivala, ki odhaja v pokoj, pa prostornost in 7 sedežev. Kia Carens je le eden od dveh kompaktnih enoprostorcev, ki so pred kratkim prišli na evropsko tržišče in je osvojil 5 zvezdic na letošnjih Euro NCAP testih. 5-vrat-na, 5- ali 7- sedežna Kia si je prislužila visoke ocene za zaščito odraslih (94%), zaščito otrok (76%), varnostno opremo (81%) in zaščito pešcev (64%). Carensova standardna varnostna oprema vključuje 6 varnostnih zračnih blazin, opozorilnike za (ne)pripete varnostne pasove (spredaj, zadaj), stabilno-stni sistem ESC , pomoč pri speljevanju v klanec HAC (Hill Assist Control), ki preprečuje pomikanje vozila navzdol in sistema ESS (Emergency Stop Signal), ko v primeru močnega zaviranja začnejo utripati vse zavorne luči, ki zadaj vozeča vozila opozarjajo na nenadno zaviranje. Novo 457 cm dolgo vozilo ponuja 2 različici in 3 motorne agregate, dva dizla in enega bencinskega. Turbodizla imata 1700 kubikov in zmoreta 115 oz. 136 Km, njuna poglavitna lastnost pa je varčnost. Povezana sta s 6-stopenjskim ročnim menjalnikom, za 136-konjsko različico pa dobite za doplačilo tudi sekvenčno avtomatiko. Posebnost je sistem Flexsteer, ki vpliva na odzivnost volana. Carens je zanesljiv in prostoren avto, ki se seveda ne odlikuje s posebnimi zmogljivostmi, je pa varen in varčen družinski avto. Naprodaj je že za manj kot 20 tisoč evrov. Pripravil Ivan Fischer / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 24. oktobra 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Mikser, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due Rai Tre a IL V r i j| i h-Mr 16.35 Film: Air Force - Aquile d'acciaio 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Aktualno: Quinta Colonna - Il Quotidiano 21.10 Dok.: Life - Uomo e natura Canale S vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il segreto 16.55 Talk Show: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 0.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Film: Matrimonio a Parigi (kom.) 23.15 Super Cinema V Italia 1 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Serija: Una grande fa-miglia 23.20 Aktualno: Porta a porta 6.55 Nan.: Friends 7.50 Nan.: La vita se-condo Jim 8.45 Nad.: Provaci ancora Gary 9.45 Nad.: Royal pains 6.40 Risanke 8.15 Art Attack 8.35 Nad.: Heartland 9.20 Nan.: Settimo cielo 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Nan.: Ghost Whisperer 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nad.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nad.: NCIS 20.30 23.20 Dnevnik 21.00 Nan.: Una mamma imperfetta 21.10 Kviz: Un minuto per vincere 23.35 Aktualno: Il grande co-comero 1 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Agora 10.00 Mi manda Rai Tre 11.10 Eli-sir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Nad.: Terra Nostra 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 14.50 Tg Regione - Leonardo 15.05 Tgr Piazza Af-fari 15.10 Nan.: La signora del West 15.50 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 18.55 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nad.: Scandal 21.55 Nad.: The Newsroom 23.00 Gazebo u Rete 4 6.10 Televendita Media Shopping 6.25 Nan.: Chips 7.20 Nan.: Charlie's Angels 8.20 Nan.: Siska 9.45 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik in vremenske napovedi 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 10.35 Nad.: Dr. House - Medical Division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Na-ruto Shippuden 15.30 Show: Si salvi chi puo 15.45 Nan.: Two Broke Girls 16.10 Nan.: How I met your mother 17.05 Nan.: Community 18.00 Nad.: Mike & Molly 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Nan.: CSI - New York 22.05 Nad.: The Following 23.55 Show: Le Iene La 7 LA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 16.30 Nan.: The District 18.15 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Servi-zio pubblico ^ Tele 4 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Talk Show: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in 7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Italia da scoprire 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 16.30 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 18.00 Cal-cio.Puntozero 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Ring 23.00 Dnevnik Slovenija 1 6.05 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.20 Risanke, otroške nanizanke in oddaje 10.40 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.25 Odd.: Razred zase 11.55 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.0015.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito 14.20 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.35 Risanke in odd. za otroke 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet (T Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.15 Otroški infokanal 9.00 Zabavni infokanal 10.20 Dobra ura 11.40 Dobro jutro 14.2019.00, 23.15 Točka 15.55 Evropski magazin 16.20 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 16.45 Mostovi -Hidak 17.25 Dok. serija: Resnica o levih 18.15 Točka preloma 18.50 Dok. serija: Village folk 19.50 Žrebanje deteljice 19.55 FIFA Magazin 20.30 Nogomet: evropska liga, Zulte Waregem - Maribor, prenos Slovenija 3 6.0019.50, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik televizije Maribor 6.35 Primorska kronika 7.35 20.00, 22.30, 23.55 Aktualno 8.00 Poročila 8.25 Beseda volilcev 9.00 18. redna seja Državnega zbora, prenos 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.40 Za poslanskimi klopmi 21.30 Žarišče 21.50 23.05 Kronika 22.00 Odkrito 23.10 Odmevi Koper 14.00 23.50 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Odissea isolana 15.30 Le parole piu belle 16.00 City folk 16.30 K2 17.00 Slovenski magazin 17.30 Pogovor z... 18.00 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.05 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.30 Io che amo solo te 20.00 Serija: Al bed and breakfast 20.30 Film: Doppio intrigo 22.20 Kino premiere 22.50 Izostritev 23.20 Sledi Tv Primorka 8.00 Dnevnik Tv Primorka, vreme, kultura 8.35 10.00, 16.30, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 16.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Videostrani, sledi Seja občinskega sveta občine Postojna, posnetek 17.30 Žo-garija v Postojni 18.00 Na Postojnskem 19.30 Predstavljamo: slovenska mladinska kuharska reprezentanca 20.00 Kmetijska oddaja 21.00 Preverjamo kakovost 21.30 Predstavljamo 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 8.35 16.45 Nad.: Vihar 9.30 10.40, 11.50 Tv prodaja 9.45 14.55 Nad.: Ljubljena moja 10.55 15.50 Nad.: Rožnati diamant 12.05 17.55 Nad.: Divja v srcu 13.05 Nan.: Pod eno streho 14.00 Nad.: Naša mala klinika 17.00 24UR popoldne 18.55 24UR - vreme 19.00 22.00 24UR - novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.00 Nad.: Je bella cesta 22.30 Nad.: Zvit in prebrisan 23.25 Nan.: Kaliforniciranje Kanal A 6.55 Risane serije 8.05 Nan.: Jimova družina 8.35 Serija: Mladi zdravniki 9.05 Faktor strahu ZDA 10.00 17.05 Nan.: Na kraju zločina - New York 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Malo za šalo 13.05 Nan.: Trenutki pred smrtjo 14.00 19.25 Nan: Veliki pokovci 14.30 Film: Hitri in drzni 3 (akc.) 16.3018.00 19.55 Svet 16.35 Nan.: Šola za pare 19.00 Nan.: Dva moža in pol 20.05 Film: Preživeli 22.10 Film: Peklenska meja RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Franja Bojc Bidovec: Ni neskončnih poti - 29. nad.; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinop-tikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Zeleni planet; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Od glave do rapa; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska na- Četrtek, 24. oktobra Raimovie, ob 21.15 VREDNO OGLEDA Quiz show ZDA 1994 Režija: Robert Redford Igrajo: John Turturro, Ralph Fiennes in Martin Scorsese New York, leta 1958. Po televizijski postaji NBC predvajajo kviz Twenty-one. Že nekaj tednov neustavljivo zmaguje Herbie Stempel, Žid iz Brooklyna, ki je zaslovel prav zaradi svojega talenta v odgovarjanju na zahtevna vprašanja. Njegovo neskončno znanje, mu je omogočilo, da je že zmagal bajno vsoto denarja. Ko pa organizator oddaje Dan izzve, da gledanost vpada, odloči, da mora nujno nadomestiti Herbieja z drugim, lepšim konkurentom. Od zmagovitega Stempela tako zahteva, da zgreši enega od odgovorom in omogoči lepšemu Charlesu Van Dorenu, da postane novi prvak. Ubogi Stempel se kmalu kesa, da je sploh ugodil Danu in ga zato toži. Redfordovo delo, v katerem v manjši vlogi opazimo tudi Martina Scorseseja, je predvsem kritika neizprosnemu show buisnessu. poved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Luoghi e sapo-ri; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e so-cieta; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Sa-ranno suonati; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La musica scelta da radio Capodistria; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vogliono ballare; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 12.05 Na današnji dan;12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio da nes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Napoved radijskega sporeda; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje - komentar dneva; 15.30 DIO; 16.45 Velikani košarke; 18.10 Mimo koša; 18.30 Krog za ogrevanje; 19.00 Dnevnik; 21.00 Tekma: Slovenija - Italija; 22.00 Novice. SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek;10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arso-ve spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.10 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nokturno;19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTV Slovenija; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. OPTIČNI CENTRI I !fii Ml POPUSTOM Sledite nam: I S TEM ODREZKOM BOSTE V NAŠIH PRODAJNIH MESTIH DOBILI DODATNI POPUST V VIŠINI ■ ^ . ."M , \ ... www.spacciocchialivision.it SPACCIO OCCHIALI VISION JE PRVA VERIGA TOVRSTNIH TOVARNIŠKIH TRGOVIN V ITALIJI CODOGNE (TV) - VISNADELLO (TV) - MESTRE (VE) PORTOGRUARO (VE) - JESOLO (VE) - VIDEM TAVAGNACCO (UD) - CODROIPO (UD) - GORIZIA FONTANAFREDDA (PN) - SESLJAN (TS) MONTECCHIO MAGGIORE (VI) - TREVIOLO (BG) CAPRIOLO (BS) - REZZATO (BS) - CARAVAGGIO (BG) PESSANO CON BORNAGO (MI) - ERBA (CO) QUINTO DI TREVISO (TV) - CITTADELLA (PD) h facebook Postanite fan naše strani! facebook.com/spacciocchialivision Na ceni korekcijskega ali sončnega okvirja. Ponudba ni združljiva z drugimi tekočimi akcijami. Za nakup v vrednosti nad 100 evrov POHITITE, PONUDBA VELJA DO 30.11.2013 SESLJAN (TS) Sesljan 27/I - Tel. +39 040 299516 Drž. Cesta 14 proti Trstu. ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE GORICA Ulica Trieste 225/1 - Tel. +39 0481 520311 ODPRTO OD PONEDELJKA POPOLDNE DO SOBOTE TAVAGNACCO (UD) Ulica Nazionale 135 - Tel. +39 0432 660524 V TRGOVSKEM CENTRU ARTENI TAVAGNACCO Najdete nas v prvem nadstropju (vhod iz športnega oddelka) 400 KVM POVRŠINE Z VEČ KOT 7000 PAROV OČAL NA OGLED!