PROSVETA ■ GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradu liki tn uprnvnlikl prostori: M67 South Lanmdale Avo. ' Offloo of Publleation: 6657 South Lairndale Am Tvlcphone, Kockwall 4904 . LETO—TEAH XXX VL Cona Usta Ja $6.00 ____ Januar j is. UK »t n •t Chicago. IlUnofe unSar Um Act mt Congnm at mutk s. ISIS. CHICAGO 23. ILU. ČETRTEK. 27. JULIJA (JULY 27). 1944 SuhscrJpUon 66.00 Yaarly ŠTEV.—NUMBER 146 Acceptanc« for mailhig at speclal rata of postafo providod fOr in seetion 1103. Act of Oct 6.1617, autborisod on Jun« 4, 1016. Ameriški tanki prebili nemške linije v Franciji Ruske armade se bližajo zadnji nacijski obrambni liniji pred Nemčijo. Obkrožile so ^yoy* Poljsku ubčŽlKl imIvIa v nra/lmattia in n»aaalral* *Al**nSalrA ' vlada alarmirana udrle v predmestja in presekale železniško progo, ki vodi v Latvijo. Tri nemške armade zdrobljene na poljski fronti,—Velika zavezniška ofenziva v razmahu v Normandiji.— Oddelki pete ameriške in osme britske armade se vale proti Florenci z dveh strani.—Admiral Nimitz naznanil združitev ameriških čet na otoku Guamu Zavosniški atan v Normandiji, diralo pet milj dolg in dve milji širok koridor, kjer so koncentrirane nemške čete, pred začet-com ofenzive. Bombe so razdejale mnogo vojaških objektov, zanetile požare in ubile več sto sovražnikov. 26. jul.—Ameriški tanki in pehotne kolone so v napadih na zapadni strani St. Loja prebili nemško bojno črto pri Marignyju, štiri milje južno od St. Lo-Periersa. Marigny leži nad cesto, ki vodi iz St. Loja v Coutances. Američani so prodrli dve milji daleč na fronti v zapadni Normandiji. Na vzhodu je feldmaršal Erwin Rommel zagnal oklopne kolone proti britskim in kanadskim četam, da ustavi prodiranje v smeri Tilly-la-Campagna. London, 26. jul.—Rdeče armade so prodrle do točke, ki je oddaljena samo sedem milj od reke Vistule, zadnje obrambne nacijske linije pred Nemčijo, obkrožile Lvov, tretje največje poljsko mesto; udrle v predmestja in presekale zadnjo železniško progo, ki vodi v Dvinsk, strategično latvijsko mesto. Severno od Bialistoka so ruske kolone oddaljene manj ko 26 milj od predvojne meje Vzhodne Prusije. Okupirale sq Lipsk in z^aj .prodirajo naprej. Izgleda, da bodo Rusi kmalu prekoračili reko Vistulo na 50 milj dolgi črti med Lublinom in Lukowom in odrezali Varšavo, poljsko prestolnico, od ozemlja na južni strani. Med dvesto mesti,, katera so zasedle sovjetske čete, je tudi. Kurow, sedem milj od Lublina in 66 milj od Varšave. (Dopisnik britske časniške a^enture Reuter poroča iz Moskve, da so rdeče armade že dospele do reke Vistule.) Ruski letalci so bombardirali Deblin, strategično mesto, kjer se odpira direktna pot proti Varšavi. Uradni komunike, objavljen danes zjutraj, pravi, da so Rusi že udrli v Lvov in da so v teku ljute bitke na cestah tega mesta. Nemški general Hauffe, poveljnik trinajstega vojaškega zbora, je bil ranjen, nakar so se on in člani njegovega štaba podali Rusom. V baltiškem sektorju 800 milj dolge fronte so Rusi presekaj železnico Dvinsk-Riga. Sovjetske kolone so obkolile Brest Li-tovsk in pričakuje se, da bo mesto kmalu padlo. Poljski časniŠki biro v Londonu je citiral izjavo generala Bora. poveljnika poljskih podtalnih sil, da so Rusi zdrobili tri nem škc armade na poljski fronti. Zsvesniški atan v Normandiji. 1!6. jul —General Omar N. Brad-ley, poveljnik ameriške armade, je začel veliko ofenzivo proti nemški oboroženi sili na fronti na zapadni strani St. Loja. V prvih urah ofenzive so oddelki '< armade prodrli dve milji da-leč v smeri St. Lo-Periersa. Nemško poveljstvo je zagnalo tanke v bitke, da ustavi prodi-**oje ameriških čet. Poaoriiče Klavnih bitk je ozemlje med rebrna Vire in Taute. Britake in kanadske čete so istočasno začele ofenzivo na vzhodnem koncu normandijske f"»nte. Te prodirajo v Južni od Caena proti Falaisu in zasedle so že več vasi. * Skoro 4000 ameriških bojnih '• tal in bombnikov je bombar General Dwight D. Eisenhow-er, vrhovni poveljnik zavezniške sile, je obiskal fronto v Normandiji. To je bil že njegov šesti obisk te fronte, odkar so ameriške, britske in kanadske čete invadirale Normandijo. Eisen-hower je imel razgovor z generalom Bradleyjem in generalom Bernardom L. Montgomeryjem, poveljnikom britske armade, jred začetkom velike zavezniške ofenzive. Rim. 26. jul.—Oddelki pete ameriške in osme britske armade prodirajo proti Florenci z užne in zapadne strani. Američani drobe odpor nemške sile na ozemlju ob reki Arni in prve so oddaljene le nekaj milj od Tlorence, važnega komunikacijskega centra. Izgleda, da bo feldmaršal AK bert Kesselring, poveljnik nemške sile, branil Florenco, kateri se bližajo ameriške in britske čete. Reka Arna teče skozi to mesto. Na severni strani te reke je nemška obrambna linija. (Nemška časniška agentura DNB poroča, da je bil Kesselring lahko ranjen v akciji na Ulijanski fronti, a je vseeno obdržal vodfctvo vojnih opera cij.) Pearl Harbor, Havaji. 26. jul. —Admiral Chester W. Nimitz poroča, da so se ameriške čete in pomorščaki, ki so invadirali otoka Tinian in Guam, združili na ozemlju pri luki Apri, Guam. Ameriška sila kontrolira dostope do te luke. Nimitz je naznanil, da je bilo ubitih in ranjenih 3724 Japoncev v bitkah z Američani na Tinianu in Guamu. Ameriške izgube znašajo 443 ubitih in 2366 ranjenih. Konferenca o trgovini z oljem VVashington, D. C., 26. jul.— Amerika in Velika Britanija sta naznanili ustanovitev odborov, katerih člani se bodo sestali na konferenci v bližnji bodočnosti in razpravljali o načrtih glede mednarodnega reguliranja trgovine z oljem. Britska delegacija, kateri načeluje lord Beaver-brook, član Churchillove vlade, je pravkar dospela v VVashington. Za načelnika ameriške delegacije je bil imenovan državni tajnik Cordell Hull. Člani obiskali ministra Edena London. 26. jul.—Ustanovitev odbora za osvbooditev Poljske v Rusiji je razburila člane poljske ubežne vlade. Ta odbor, ki ga tvorijo predstavniki podtalnih poljskih grup in poljskih beguncev v Rusiji, Je objavil drugi manifest z ostro obsodbo poljske ubežne vlade. Člani ^ie vidijo možnost priznanja tega odbora po Veliki Britaniji. Premier Stanislav Mikolaj-czyk, zunanji minister Tadej Romer in poljski poslanik Edvard Raczynski so se oglasili v uradu britskega zunanjega ministra Edena. O čem so razpravljali, nI bilo razkrito, toda mnenje prevladuje, da se je razprava nanašala na manifest odbora, za osvoboditev Poljske. Člani poljske vlade še upajo, da se Velika Britanija ne bo udala pritisku iz Moskve in priznala odbor. Premier Churchill je pred nekaj tedni izjavil, da Velika Britanija je vedno priznavala poljsko ubežno vlado. Manifest poljskega odbora vse buje obdolžitev, da poljska ubež na vlada ovira operacije poljskih grup proti nacijski okupacijski sili. , ™ Skrb za zdravje v Evropi UNRRA bo preprečila epidemije Senator Smith poroten pri volitvah VVashington. D. C., 26 jul,— Senator Elliaon ("Cotton Ed") Smith. demokrat iz Južne Karo-line in naaprotnik Rooseveltove administracije, je bil poražen pri primarnih volitvah. Zibagalge governer Olin D. Johnaon. Hat-tie Caraway, edina ženska in članica višje kongresne zbornice U Arkanaasa. je bila tudi poražena pri primarnih volitvah. Zmago je odnesel kongreenik J. W. Fulbright. London. — Zdravstveni oddelek relifne administracije zdru ženih narodov se pripravlja, da odide na evropsko celino, čim bodo zavezniške armade prodrle do Pariza, z namenom, da se preprečijo morebitne epidemije ter da se vzpostavi zdravstveno stanje. Načelnik oddelka je dr VVilbur A. Sawyer, bivši direktor zdravstvenega oddelka Rocke-fellerjeve zdravstvene ustanove On je izjavil, da dosedanji pregled zdravstvenega stanja v E-vropi ne kaže, da bi grozila kakšna epidemija. V nekaterih krajih so se sicer pojavili slučaji tifusa, med tem ko otroci trpe naj več vsled podhranjenja. Najbol; pa se je razširila bolezen jetlke po vsem evropakem kontinentu Organizacija UNRRA, ae bo vsled tega morala takoj lotiti dela, da se jetika ne razpase Delo zdravstvenega oddelka je ie v teku. Pričelo se je najpre med begunci v Angliji, največj obseg pa je zavzelo v Kairu Egipt, kjer je največje število beguncev, namreč 50,000, ki »o prišli iz Jugoslavije, Grčije in Albanije Ti živijo v posebnih taboriščih in osebje UNRRA jih podučuje o pravilih splošnega zdravstva. UNRRA je organizirala tri posebne misije, ki bodo vodile dalo sdrsvstva na Balkanu. Ena teh bo odšla v Jugoslavijo, druga v Grčijo In tretja v Albanijo. Sodelovale bodo z vojaškimi ob-lastvi v vseh osvobojenih krajih. Glavni namen zdravstvenega oddelka organizacije UNRRA )e, da se prepreči razširjanje bolezni ln da se pomaga gladnim, kajti z zadostno in pravilno hrano ae lahko odvrnejo epidemije, kakršne so sledile prvi svetovni vojni. Doslej ao ae pojavili slu UJETI NSIŠKI GENERALI APELIRAJO NA ARMADO ~ • ■ J " Dvigne naj ie proti Hit-lerju in njegovi hlihi RESNO SVARILO PRED KATASTROFO \ Moskva. 26. jul.—Moskovski listi so objavili apel šestnajstih nemških generalov, katere so Rusi ujeli v aadnjih štirih tednih, v katerem fcaglašajo, da je Nemčija že izgubila vojno, obenem pa pozivajo druge generale, naj se dvignejo proti Hitlerju in njegovi kliki, ustavijo sovražnosti, preden se vojna raz tegne na nemško ozemlje. Str moglavljo naj nacijski režim in tem končajo vojno. Apel je bil objavljen • podpisi generalov. Apel bi bilo najbrže podpisalo deset drugih generalov, katere so Rusi porazili in so bili ubiti na bojiščih. Ta poudarja med drugim, da so generali, ki so se borili v dveh vojnah, prišli d« zaključka, da je borba brezupna in da Nemčija stoji pred ka tastrofo. Izjavili so, da je dolž nost vseh nemških častnikov, da pojasnijo situacijo, kakršna je vojakom. Generali so v manifestu, ki vsebuje več tisoč besed, orisali potek vojnih operacij na vzhodni fronti od začetka in navedli vzroke porazov nemških armad Naglaslll ao, da ja edina altoma-tiva strmoglavljenje Hitlerjevega režima. Nemšk? ljudstvo bo uničeno, 6e se armeda ne bo uprla ln-končala vojno. To priznanje nekdaj arogantnih nemških generalov je bilo objavljeno na prvih straneh moskovskih listov. Zavrnili so trdi tev, da je bila Nemčija zabode na v hrbet po sovražnikih ln da je Hitler tisti, ki je porinil nož v hrbet Nemčije in da je on odgovoren za vse, kar je doletelo de želo. Stimson svari pred optimizmom Vojna še ni dobljena Waahlngton. D. C.. 26. Jul.— Vojni tajnik Henry L. Stimson je v svojem govoru po radiu svaril ameriško ljudstvo, naj se ne vdaja optimizmu in poudaril, da je mnenje, da bo Nemčija kmalu aoražena, zmotna Čeprav so nemški generali in ljudstvo izgubili upanje o zmagi, Nemčija še ni zlomljena. Stimson se je zadnji teden vrnil v VVashington z obiska front v Italiji in Franciji. Tam se je mudil tri tedne in imel raigovo-re s poveljniki zavezniške oborožene sile. "Ameriško ljudstvo se mora zavedati, da ima opravek s mogočno sovražno silo na kopnem, morju in v zraku," je rekel Stimson. "Znamenja, da se bo ta sila zrušila pod udarci zavetnikov so se sicer pokazala, toda vojna ne bo kmalu končana popolnim porazom sovražnika. Amerika se more pripraviti na nadaljnje žrtve v tej vojni." Ujeti generali so bili povelj niki nemških vojaških zborov t centralnem sektorju vzhodne fronte. Izjavili so, da so Rusi tem sektorju zdrobili 30 nemških vojaških divizij v zadnjih te-dnih in da se rdeče armade zda vale z veliko naglico proti nem ški meji. Prekoračile so že reko Bug in obkrožile več nemških vojaških divizij. Bracken o položdju v Nemčiji General Eiaenhower odloči glede kapitulacije London. 26 Jul,—Brendan Bracken, načelnik britskega informacijskega ursda, je v svojem govoru pred člani Zveze dopisnikov zunanjih listov omenil položaj v Nemčiji, kjer se dogodki, odkar se je ateniat na Hitlerja ponesrečil, razvijalo z bliskovito Mala podjetja propadajo Vzroki boljši zaslužek v tovarnah in vojaščina Waahlngton, D. C. — Trgovinski department je objavil u radne številke, ki kažejo, da Je v »dobi dveh let zaprlo vrata čez milijon podjetij. Te aa nanašajo na leto 1942 in 1943, torej na prvi dve leti, odkar je Amerika stopila v vojno. Natančno Število podjetij, ki so v tej dobi prenehala poslovati, znaša 1,073,000, v Isti dobi pa je bilo obnovljenlnh samo 572,-000 .novih podjetij, dočim ae je 541,000 podjetij prenoanovalo, nekatera teh pa so prešla v roke novih lastnikov. Zadevni podatki o napredku in nazadovanju malih In erednje Velikih podjetij so priobčenl v julijski številki mesečnika "Sur-vey of Current Business," publikaciji trgovinskega departmenta. Članek pravi, da ao to "pretresljive" številke, ki navidezno kažejo, da je vojna declmirala podjetja, v resnici pa to nI popolna slika. Posledice vojne niso na splošno prizadele podjetij. Dobički obstoječih podjetij ra-stejo, medtem, ko so nekatera mala podjetja bila prisiljena prenehati. Veliko število malih podjetij uspeva in dobički ao izredno veliki. Članek poudarja tudi dejstvo, da pretežna večina malih podjetij, ki so prenehals poslovati, niso postala žrtev vojne kot take. Vzrok Je v tem, da ao lastniki "propadlih" malih podjetij videli priliko, da bodo več zaslužili v vojnih induatrijah nego doma s svojim podjetjem filo je torej za večje dohodke, zato s«) dali slovo svojemu podjetju in odšli v vojne industrije. Drugi vzrok za veliko število "propadlih" podjetij je pa odhod mladih podjetnikov v armado. Domače vesti Oblaki Chicago.—Glavni urad SNPJ in uredništvo Prosvete sta 25. julija obiskala Joseph in Jennie Oblak iz Milwaukecja, kakor tudi vojak Nick Kaiser iz Chi-caga. Nov grob v Penni St. Michael, Pa.—Dne 22. julija je umrla Ana Kristel, članica društva 190 SNPJ, Rojena je bila 1. 1889 v Rajhenburgu na Štajerskem. Padel na Novi Gvineji Ročk Creek, O.—V bojih na Novi Gvineji je 26. maja padel Pfc. Edward Sintič, sin družine Thomas Sintič. Po odhodu v armado je bil leto dni v Panami, potem v Avstraliji, zadnje poldrugo leto pa na Novi Gvi neji. Star Je bil 30 let. Poleg staršev zapušča dve sestri in dva brata, od katerih je eden pri vbjakih na Pacifiku. Ia Clevelanda Cleveland.—Pvt. Frank Skuf ca, star 36 let, ki služI pri padal ski vojaški skupini, je pogrešan od dneva invazije Francije.— Mrs. Stlrle, 1323 Russell rd., se je vrnila Iz bolnišnice.—Opera ciji se je morala podvreči An tonia Stokel. 15917 VVhiteomb ave. Nahaja se v bolnišnici Glenville. — Zbolel Je Anton Drobnlč, 1051 R. 72 st.—Družina John Trsinar je bila obveščena od vojnega departmenta, da je bil 15. junija ubit v Italiji njih sin Pfc. Ralph Jrslnar, star 20 let. Pri vojakih je bil 14 mesecev ln preko morja sedem mesecev. Poleg staršev zapušča tr aeatre ln 4va brata. ^adel v Belgiji Aliqulppa, Pa.—John Rupnik ml.. it** 2J lit, J« bil 11. maja ubit, ko je bila leteča trdnjava na kateri je služil, sestreljena na tla nad Liegein v Belgiji. Svetovfia banka ima težave Sovjeti zahtevajo znižanje kvote va. naglico, tudi izjavil^ da Je gen« „ tal Dwlght D, Eiaenhower, vr-("To dvoje, vojne industrije in hovni poveljnik /svezniške sile. vojaško novačenje, je torej glav-v Evropi, edina "neba, ki lahko m vzrok, da ao številna mala odloči glede kapitulacije Nem-! podjetja zaprla vrata, n# pa po-člje. manjkanje prilik za uspevanje „ ., , .. malih podjetij." zaključuje čla "Ml se ne pogajamo z Nemci. , R lrgov|nilk-lg- departmenta je dejal. "Brezpogojna kapitu- » ^ | _irr_____ lacija jm pomeni miru popolnega uničenja. Naše roke nleo po- največji zločinec vaeh časov, da vezane v naporih katerih cilj Jej to izreče kazen." vzpostavitev civiliziranega živ ! Bracken )e dalje rekel, da se Ijenja v Evropi. Ako ao se po j nemški generali zavedajo, da Je kazala obetajoča znamenja po- Nemčija že Izgubila vojno Ti polnega poraza nadjske vojna so prav U ko odgovorni za izbruh malina na dveh frontah, Je Hit- vojne kot Hitler, ker so gs vedno podpirali. On ja prišel na k i milo NefrtčlJe s pomočjo članov nemškega generalnega štaba čaji tifusa v Rumunlji in Jugo- ler največ prispevsl k temu. Ml slaviji, statistika jo pojavih tu- ne bi radi videli, da bi Hitler pa-barkuloze pa je zelo pomanjkljl- del pod kroglo zarotnikov, temveč da pride pred sodišče kot Bretton Wooda. N. H. — Sta I išče sovjetske delegacije na mednarodni finančni konferenci da se zniža njena kvota prispev kov za predvidevano svetovno banko, je jeačaano vrglo konfe renco v zustoj. Svetovna bonka se snuje z glavnico 10 milijard dolarjev in vsaki sodelujoči de želi je dolučona kvota. Konferenca je doslej pristala na zahteve sovjetske delegacije glede plačila bančne vloge, da se plača v zlnti valuti v doblh pe tih let. Poleg tega bo Rušila deležne posebnega upoštevanja glede (Kisojil za obnovljenje nje nih opustošenih |>okruJin. D« svoje kvote bo Rusija plačalu takoj, ostMll del pa nu obroke. Sovjetska Rusija bo prispeva la v stabilizacijski sklad $1,200, 000,000, skupni fond pa nt? usta novi z glavnico $«,«00,000,000 Združene države bodo prispevale največ, in sicer $2.750,000,000,-000. Anglija pu $1,300.000,000 Sovjetska delegacija zahteva, da se njen pris|>evck za svetovno banko zniža pod njenim kvot-nim pris|ievkom stabilizacijskega sklada. Delegaciji preostaja samo še tri dni, da zaključi svoje delo. Doslej ni sovjetska delegacija povedala, kaj smatra, da bi bila njena bančna kvota. Ameriški delegatje ao mnenja, < «• m* /iuiu luska kvota, da se morajo pro-porčno znižati tudi kvote ostalih deže). Medtem pa Rusija In o-d tali združeni narod! vztrajajo, da Amerika vloži v svetovno banko največ. Konferenca ae je Imela zaključiti že pred nekaj dnevi, a Je bila |*oostal diktator na notranji fronti. Njemu Je bila poverjena odgovornost za vzdrževanje reda ln zatrtje vsako opozicije, Pr\H odmev totalne mobilizacije je prišel v obliki ukuza, du morajo Nemci v rea-tavi uetjuh in drugih javnih prostorih molčati v teku čitanja odredb vrhovnega poveljstva. General Kurt Dltimar, vodilni nemški radijski komentator, je dejul, da so bili člani zarotnlške-gu krožku, ki so numeravali umoriti Hitlerja, likvidirani v kraju, kjer je pila zarota skovana. Dittrnar ni razkril imena kraja, kjer se |e izvršila likvidacija zarotnikov. Itudio London Je objavil po-ročilo, du so gestapovel aretirali generala Kberhurtia von Mac-kensena, sinu feldmaršala Augu-sta von Muekensena, in da je dr, lluns Thomson, nemški poslanik nu ftvedskem, pod policijskim nudzorstvom. Napori za končanje stavke Vladni odbor poaegel v konflikt Clncinnafci. O* 2«. jul.—Urad-niki avtne unije, včlanjene v Kongresu industrijskih organi-zanj, 41» repie/entantje VVright Aeronaiitlcal Corp. so se sestali t namenom končanja stavke, kl je zavrla produkcijo motorjev rtt bojna letala Okrog .VMM) delavcev je zavoje-vanih v stavki in izgleda, da se bo razširila. Voditelji unije so apelirali na vojni dalavaki odbor, naj pnaeže v konflikt. Od-l»or |e v odgovoru na apel pohval stavkarje, na) se takoj vrnejo na delo. Robert Hpitzmlller, pradaednlk krajevne avtne unija, je dojel, du so stražniki pretepli več stav-karjev Aa ukaz kompenljekih uradnikov. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT *____ * »rt, w LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPOME JEDNOTE Orgaa ol aad pubMabed by Sioeoae National Be-fli Sode* mk ffltrflr^ irttsttsz M loto. PO» ^to. 'M" 7$ mm pol letaj se tnosemsteo M-00. ^^li- U^d SUi^ (o*copt CWc^> and cJJ^iTp^T^h^o and Cook Countr t! M pe* lote*« ^RokopUl dopUor 1» nenoročenlb ^•mepeami Ud.) se Ttoojo pošiljatelju lo t slučaju. J* PrUo4U ^iain. roto. m «4 unaoliciled articles wlll not » .. . — ^ari— oUtb, po«ms. ote« will bo »eiumed to saooos ^na^SSd^ -d stamped envelope. MuIot nn vse. kai ima stik s llaiomi PROSVETA 2S57-H So. Lavrodale Aro« Chicago 29, IlUnoto MEMBER OF THE FEDERATED PRESS onlr n« primer (July 31, 1944), poleg vašega imena ____„______ n je > f| ... j vTu jo"pravočaano, da se vam list ne ustavi. »^pSl v"™*', tem datumom prtri* n^nl«. Ponu- Glasovi iž naselbin Zadnja brca "new dealu" Zadnja konvencija demokratske stranke je bila nekoliko bolj živ in privlačen cirkus kot je bil cirkus republikanske itnmke. Oba cirkusa sta se vršila v istem prostoru v Chicagu, ki slovi tudi radi smrdljive in do mozga korumpirane demokratske politične mašme pod vodstvom "spoštovanega" župana Kellyja. Demokratski cirkus je bil bolj živ in bolj "privlačen" največ vsled pestrega boja za ponovno nominiranje podpredsednika Hen-rvja Wallaca Za njegovo nominacijo je vpregel vse svoje sile politični odbor CIO, kakor tudi železničarske bratovščine in deloma tudi voditelji ADF. Kot so pokazala razna slamnata glasovanja, posebno pa glasovanje Instituta za javno mnenje, je bi* Wallace ljubljenec tudi pretežne večine "rank and file"-volilcev ln pristašev demokratske stranke. Pri slamnatem glasovsnju tega instituta je dobil 62% demokratskih glasov, najbližji tekmec pa komaj 1«'/,. Se celo v južnih državah je VVallace dobil največ glasov. Ce bl torej veljala volja demokratskih volllcev; bl bil VVallace ponovno nominiran z veliko večino že pri prvem glasovanju. Ampak korumpirani in torijski bossl starih kapitalističnih strank se požvižgajo na ljudsko voljo. Tako so storili tudi v VVallacevem primeru. 4 On je že precej časa slovel kot "zadnji new dealer," kl je še ostal na važni poziciji v VVashlngtonu.' Medtem, ko se Je predsednik Roosevelt znal prilagoditi konservativnemu ln reakcionarnemu valu, kl je po prvem terminu "new deala" zopet pričel objemati deželo, sprva polagoma ln boječe, toda z vsakim letom bolj drzno ln v večjem obsegu; in medtem, ko so se večinoma vsi bolj vplivni "newdealovci" zopet prelevili v konservativce ali pa so dobili brco, je Henry Wallace ostal "trmast" in pričel še bolj odločno Izpovedovati svojo vero v "new deal"—v razne reform^ v interesu "malega ... pozabljenega človeka." Sel je še dalj trt pričel oznanjati celo—"stoletje malega človeka . . ." Tako je Wallace zadnjih par let postal poosebljen simbol in neupogljiv izpovednik newdealskega liberalizma. Ker z demokratskimi bossl ni hotel delati nikakih kompromisov, jim je postal največji trn v peti in proti njemu so dvignili odprto revolto. Pred štirimi leti Jih Je Roosevelt prisilil, da šo ga nominirali za podpredsednika, toda sedaj tega ni hotel storiti. In on je bil edini, kl bl bil demokratske boase lshko prisilil, da sprejmejo tudi VVallaca, če bl bil rekel, da brez njega tudi on ne ksndidara. Toda v pismu, namenjenem konvenciji, se je napram Wallaeu zelo hladno izrftzil. Rekel Je sicer, da bi zanj glasoval, ako bi bil na konvenciji, toda med vrsticami je povedal, da mu je skoraj vseeno, če VVallaca nominirajo ali ne. Tako je Wallacc dobil breo. ln dobil je brco predvsem zato, ker se ni hotel prilagoditi reakcionarni politični klimi, ki veje po deželi že več let in grmi proti "nevv dealu" kot bi bil največja kuga. Pravi pomen VVallacevega poraza pa Je v tem, da je demokratska stranko dala ssdajo brco "NEVV DEALU." V platformi se sicer sklicujejo ns newde«jske reforme, češ, mi smo jih udejstvili in mi jih bomo varovali in tudi po potrebi raztegnili, ampak dejstva govore glasneje kot besede, ln z ničemer niso demokratski bossl toliko demonstrirali proti newdealsketnu liberalizmu kot s tem, da so dslt brco VVallacu. ln brco so mu dali zato, ker odprto izpoveduje in Je postal nekak simbol "new deala." Senator Truman, ki je porazil VVallaca, sicer nI kak zagrizen tcakiionor. Svoj sloves ai je ustvaril v zadnjih treh letih, ko je acnatnl odsek pod njegovim vodstvom deželi najbrže prihranil matsikak milljonček a svojimi zelo objektivnimi preiskavami raznih faz vojnega napora, kakor tudi vladnih smernic. Ampak dejstvo, da soTrumnna |iodprli južni demokratje in bossl not<>imuh korumplianlh mašiti izven Juga. na primer fašist Haguc iz. New Fcrseyja, čikaski tamanit Kelly, Crumpova mašlna iz Ten-nesaeeja, Prendergaatovu osi roma llanneganova iz St. l^oulsa, je dovolj velik dokaz, da demokratski hurboncl in korupcionlsti nimajo strahu pred Trunumont. Vsaj ne toliko kot pred VVallaccm. Koosevelta so pa nominirali za četrti termin vsled tega, ker bi bili brez njega sigurno vnaprej tobsrijem porazu. - O VVallacu naj rečemo še to, da nI noben isdikalec, še manj pa —revolucionar. Fund a men ta I no ie vedno veruje v nekak refor miran kapitalizem brez mono|to|ov in mednarodnih kui triov. Ta miael se vije v mnogih njegovih govorih. Mišljenja jo tudi, da je kapitalizem mogoče "reformirati" toliko, da ho mogel uapešno funkcionltati kot vzdržljiv ekonomski red. Ampak to njegovo mišljenje ae krede z vaemi dokazi, kajti kapitali/em se ne brani le vaake reformacije, marveč se. spaja (udi v vedno večje monopole d<»ma in mednarodno. Kot irttovednlk "new deala" m reformiranega kapitalizma, Wal-lare jiarelno veruje in podpira t ud« zadružno gibanje. Kapitalisti in politični burbonci mu vsr to itejejo za zlo. In zato so mu dali Im m Ampak brco ao mu dali deloma tudi zato. ker je med največjimi oboževalci predsednika RooarvrlUi. kalnemu izkazuje skoraj pasjo zveotobo, To se mogoče sliši paiadnkimo, toda je resnica. Predsednikovi naspiotmki med demokrati mi se na njegov račun maščevali nad VVallace m. ker Koooeveltu ne morejo d«» živega, obenem mu pa končno onemogočili, da ne ho mogel več Uvajati "slabega" \pliva na Belo hiio, Njegov vpliv pri tm-dsedntku zadnjih par let siret ni bil velik, toda lahko bl poslal ln v slučaju, da bi ae predsedniku kaj zgodilo če bo ponovno izvoljen-bi ga on avtomatično nasle«ltl. Am pak za stranko julmhliutboncev, Haguejev in Kellyjev bi bil« kaj takega preveč . . . PRISPEVKI ZA SANS Ambrldge, Ps. — Ker pri naši podružnici št. 11 SANSa nimamo obveznih rednih mesečnih prispevkov, vemo pa, da je moralna in gmotna podpora SANSu potrebna, da nadaljuje svoje važno in potrebno delo v korist trpečemu narodu v stari domovini, zato so na junijski seji sestre Jennie Anžur in Zofija Tekstar prevzele nalogo, da gredo po naselbini pobirati prostovoljne prispevke v ta namen. -Nabrale so lepo vsoto $66.50, zakar jima naj bo izrečeni na tem mestu prav lepa hvala. Lepa hvala.tudi vsem prispe-vateljem! Darovali so sledeči: $5 Anton Rosenberger, $3 John Anžuru; po $2 Joseph Tekstar, Martin Habich, Frank Gorup, Arnold Anderson, Frank Rosen-berger (Park Rd.)f Louis Uher-nik starejši, George Bajuk, John Gaspersic in Frank Yanchar. Po $1 August Rosenberger, Anton Žiberna, Katherine Rosenberger starejša, Mary Jerman, John Rosenberger, Joseph Sumrak, John Licker, Agnes Smrzlick, Frank Posega, Rudolph Kosela, Anton Bono, Peter Rogina, Anton Gran-dovic mlajši (Maplewopd), Anton Grandovic starejši, (Maple-wood), John Kerzdn starejši Nazzie Murshetz starejša, Joseph Rosenberger, Mary Vukov-can, John Becek, Ferdinand Be-cek, Rudolph Kuhel, John U-hernik, Mary Posega, John Grandovic starejši, Anton Gran dovic, Anna Zorman, Joseph E lic, John Kocjan, Anton Su mrak in John Knafelc. Po 50t Mary Peltz, Christlne Gaul, Pe ter Svegel starejši, Caroline Hočevar in Alphonse Terbižan Skupaj |58.50, katere sem odposlal na urad SANSa v Chicago. S pozdravom, Anton Rosenberger, tajnik podr. št. 11 SANSa. Sin italijanskega kralja Ema-nuela je bil oni, ki je imel vrhovno poveljstvo nad italijansko armado, ki je zabodla umirajočo Francijo v hrbet Kako so tedaj Amerikanci in Angleži kričali proti tisti zahrbnosti! Danes pa se nahaja ista oseba kraljevski uniformi v Rimu, n sicer pod ftfotekcijo zavezni-iov. Kadar človek o vsem tem premišlja, mu nI treba biti ravno preveč naiven, da bi mislil, da e ta vojna za svobodo in za samo odločevanje narodov. V tej' vojni igra stara hinav-ščina prav tako veliko vlogo kot jo Je igrala v zadnji svetovni vojni. Narodi bi se morali nekaj naučiti iz preteklosti in po tolikih leti neprestanih prevar bi morali odločno nastopiti proti vsemu, kar je zaftaralega. Ako se bo maršal Tito izkazal Klločnega proti taki politiki, kakršno zavezniki igrajo v okupirani Italiji, ter se naslonil na Moskvo, kakor se je naslonil Be-neš, potem je upanje, da bo bodoča Jugoslavija federativna republika z mejami ob Soči. Ako je bilo mogoče, da se je Rusija dvignila pod vodstvom jovjetov v času zadnjih 25 let iz fevdalno teme v moderno industrij al no in agrarno državo, potem bi se lahko tudi ostala E-vropa dvignila iz ekonomskega kaosa. Seveda, naprej mora zavreči stari red ter se socialno in ikonomsko reformirati. Mlchael Chock, 315. NE GRE, PA NE GREI Canton. O.—Bivši hrvaški bar Šubašič je na povabilo kraljp Petra prišel v London in organiziral novo vlado. Nekateri trdijo, da je to nova jugoslovanska vlada, kar pa ni pravilno To je le vlada, s katero bi se rad Peter porinil nazaj v Jugosla vi jo in s pomočjo zavezniške politike, kakršno zavezniki prak-ticirajo v Italiji. Gospodine Fotič, zagriznjeni velesrb, je podal svojo reslgna-cijo, ker v novi vladi ni takih ki bi zastopali velesrbstvo. Maršal Tito gleda sumljivo nf novo vlado in ji zaenkrat še ni< kaj nc zaupa. Vsaka vlada, kl bi se, ali se bo organizirala v Londonu, ali kjerkoli izven Jugoslavije po navodilih kralja Petra, ako je še kralj, ne bo uspela; uspela pa tx lahko v enem primeru: da bi se zopet urinila jugoslovanskemu ljudstvu. To bi sc prav lahko zgodilo, uko bi zavezniki igrali tako politiko kot jo igrajo v Italiji, ali kot, jo igrajo z Do Gaullom. Na vratih ogerskr nižine je u panje, ki lahko spremeni jugoslovanski kavs v jugoslovansko republiko, kl bi bila naklonjenn Rusiji in ne kroni. prostovoljce prispevke v pomoč j SANSu. To delo večkrat ni .nič kaj prjjetno, ker se še sem pa tam najdejo Janesi Nedam, ki ne poznajo ali pa Hočejo poznati trpljenja in gorja, skozi katero gre naš narod v starem kraju. Ne samo, da tak Janez Nedam odkloni svojo pomoč, ampak ti celo kakšno pikro besedo vrže v obraz. V splošnem pa moram reči, da so naši rojaki zavedni ln temu potrebnemu gibanju naklonjeni. Nabral sem vsega skupaj znesek $37.00, katerega sem izročil SANSu v podporo. Prispevali sos ledeči: Anton in Mary Baske $3. Po $2 Louis iu Mary Steb-lay, Albina L*zzaretti, John Ka-an, John Pfettek, čevljar, in John Pluth, 2456 S. Lawndale Ave. Po $1.00 Paul Berger, John Alič, Joseph Placatka, Vin-cent J. Meden, Leo Bruce, Peter Snyder, Gust Georges, Ignatz Jereb, Frank S. Tauchar, Nick fCordic, Frank Sustek, John Hu-an, Anton Trojar, Lukas Groser, Cyril Mrva, Math Cujtale, Anton Andres, Josephine Antonicic, Joseph R. Freund, Blaž Oremus, John Baricovich, Joe Kerzich, Raymond SepulsKi in Joseph Gratchner Jr. Med imeni darovalcev je tudi nekaj oseb, ki so drugorodci. Vsem tem prispevateljem se za njih naklonjenost in podporo prav lepo zahvaljujem. Z bratskim pozdravom, Louis Steblay. Upravni urad SANSa potrjuje prejem gori omenjenega zneska $37, ter se nabiralcu, kakor tudi darovalcem iskreno zahvaljuje. ZAVEDNI ROJAK NA DELU ZA SANS Chicago. 111 — Več kot tri le ta je minilo, odkar so naci-faši stične tolpe udrle v našo Slovenijo in Jugoslavijo, kjer so brez usmiljenja ii> ne oziraje se na človeško in mednarodno pravo, načele podirati in požigati hiše in cele vasi ter ropati, preganjati in moriti naše ljudi. Ko je naš narod v stari domovini uvidel, da tako ne more več dalje, ako noče, da bo popolnoma iztrebljen in uničen na ivoji lastni zemlji, je prijel za jrožje ter se je z vso silo uprl ivojim zatiralcem, tako okupatorjem kakor tudi svojim delna Mm izdajalcem. In sedaj bije boj na življenje in smrt za do-iego svojih človečanskih pravic ;n svobode. Ta pravičen boj prinaša našemu ljudstvu grozno trpljenje in ogromne žrtve, ki ne smejo in ne bodo zaman, ker resnica in pravica mora končno zmagati Mi ameriški Slovenci in Slovenke lahko v tej borbi veliko pomagamo, da bo njih cilj čim pre, Josežen in sicer tako, da moralno in gmotno podpiramo Slovenski ameriški narodni svet (SANS), ki si je nadel težko, to-ia plemenito nalogo: pomagati < osvoboditvi in združitvi Slovence v okvirju demokratične federativne Jugoslavije, kjer bo imel naš narod boljše pogoje za razvitje svoje kulture in sploš-negu blagostanja. Zavedajoč se dolžnosti do mojega naroda, sem se tudi jaz pola I okrog n<4ih rojakov pobirat Belcrusl ae vračajo ▼ razdejani Mlnsk potem, ko ga Je osvobodila smagovlia rdeča armada. PISMO PRIJATELJU TURKU Bellingham, Waah.—Upam, da ne bo prijatelj Matt Turk iz San Diega, Cal., užaljen, ker mu odgovarjam |avno v Prosveti. Turk mi je pisal pismo in med drugim omenja tudi tehnokraci-jo. Pravi, da je bil prejšnji urednik Prosvete nasproten tej ideji in prav tako jaz, ampak, pravi prijatelj Turk, da sem se "poboljšal", ker sem v nekem dopisu nekaj omenil v prilog tehno-kracije. Naj na kratko omenim: Da, tehnika je že v polnem zamahu, se ve, za vojne operacije, po vojni pa bo prav tako potrebna za zgraditev razdejanih krajev. To posebno v Evropi z Rusijo vred. V Ameriki, v Združenih državah, pa ni sile in tehnika se bo uporabljala za zalaganje drugih dežel z gradbenim materialom. Tehnika vedno napreduje, hovih iznajdb je z vsakim dnevom več, zato ne more nihče napraviti načrta, ki bi bil popeflen za—"vse čase." Velika ovira je tudi zasebna lastnina. Ako bi zdaj pričeli s podržavljanjem glavnih sirovin in industrije,i tako kot so storili sovjeti, bi nastala prava revolucija, kajti ameriško ljudstvo z delavstvom vred bi se pridružilo skupini, ki nasprotuje "sovjetskim idejam". In tako vidim, da v Ameriki Še nismo zreli za velike ideje. Mi lahko zahtevamo od našega Strica Sama, da nam da večji kos kruha, ako je mogoče—in mogoče je! Amerika je bogata! Kar se tiče uporabe novih tehničnih iznajdb, jih bodo uporabili brez nas. Verjamem pa, če bodo kje, bodo po vojni v Rusiji upregli vso mogočo znanost in vse fizične aile, da bodo zmagali v miru prav tako kot v vojni. Ali si čital članek Scotta Near-ing«, ki ga je Prosveta ponatisnila z dne 12. julija? V odstavku se glasi: "In the long run it seems likely that the Soviet Union will unify the continent in a funetiohing federation." Takšno sodbo o Sovjetski uniji sem imel že dolgo časa, da si mo-ra prizadevati in postati močna; da se združi ekonomsko, nakar tista politika enostavno odpade, kajti oni je ne bodo potrebovali! Kaj pa je politika, kl nam povzroča toliko zgage in nestrpnosti ? V glavnem politika stremi, da ohrani sedanji sistem, ali z drugimi besedami, politika je pobarvana laž Ce bi bila vsa Ev-ropa ekonomsko združena, to ae pravi, da bi vse meje odpadle in prav tako profitl, potem šele bi Imela tehnika široko polje! dustrijo. Te dežele izmenjavajo svoje blaga po gotovih cenah, lahko pa bi izmenjavale svoje dobrine brez vsake cene, ker bi uživah vsi narodi enako, prav tako kakor uživa družina svoje pridelke. Morda bi kdo rekel, "naša dežela je bogatejša od one druge in zakaj naj bi si delili enako?" Črna gora je najrevnejša dežela v Jugoslaviji, dočim je Slavonija rodovitna in rodi veliko žita. Seve, po trgovskem sistemu se to ne sklada, ampak če bi bila "ena hiša", pa ne bi motilo prav nič, ako je ena dežela bolj bogata kof druga. Ako bi bila Evropa "ena hiša", potem se razume, da bi bila tudi ena žitnica za vso Evrepo. Nihče se ne bi ujedal nad Črnogorci zato, ker je gorata njih dežela. Čr nogorci bi šli delat tja, kjer bi bila večja potreba za delavce, prav tako b^ šli s trebuhom za kruhom kot smo šli mi, ko nam ni mogla dati naša domovina dovolj kruha. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da ni denar vse, temveč moje in tvoje roke, katere ustvarjajo bo gastvo. Ako bi bili mi, ki ustvar jamo, združeni in ako bi se zavedali kapitala, ki ga posedujemo —naše roke, naše možgane—potem bi dali ultimat častilcem zla tega teleta. Dejali bi: "Vi pose dujete vaš kapital in mi ustvarjamo. Toda brez uporabe, naše ga kapitala—brez našega ustvar-janja-r-vi poginete kljub vašemu kapitalu. Mi lahko živimo brez vašega kapitala, vi pa ne morete brez našega DELA!" Kljub vsej opevani svobodi jn svoje starodavne navade, predvsem pa svojo prelepo pesem, ki je najlepša na svetu. Zdaj potrebujejo pomoči. Kdor le more, naj vsaj nekaj daruje za»njiho-vo odrešitev. Rekli boste, kako je bilo pa po zadnji vojni! Tedaj so bile drugačne razmere. Sedaj imamo zadnjo priložnost za rešitev naših Slovencev, ki so prišli pod Nemce, Italijane in Madžare. * Tudi ne sihemo ponavljati, kaj nas stari kraj briga! Vsak izmed nas ima še kakšnega svojih v starem kraju. Prav bo, da ne mislimo samo nase, temveč tudi nanje. Toliko mimogrede. Sredi junija meseca smo se odpeljali po morju na boj; kam, ne morem povedati. Dva tedna smo se vozili in vsak dan je bila megla in mraz. Iskali smo nemške podmornice. Nemci pa nas. •Neko popoldne se je začelo strašansko streljanje. Nemška podmornica je spustila tri strele na nas in vsakokrat zgrešila. Nato so se začele oglašati naše rušil-ke in so res kmalu spravile podmornico ven izpod morja. Ujeli smo 30 mož, dva oficirja in kapitana. Podmornico smo potopili; z njo je šlo 25 nemških mož na dno morja. Kapitan je bil zelo ranjen ter je naslednji dan umrl. Vprašali so nemške oficirje, kaj naj z njim naredijo. Odgovorili so, naj ga spustijo nazaj v morje, ker je tako želel, preden je umrl. Se tisti dan smo imeli zelo lep pogreb za njim. Včasih premišljujem, kako je demokraciji, ki jo^je neprestano'to* da so ljudstva in narodi že opeval bivši urednik Prosvete, je tako starl»- Pa »o vendar zmeraj šel moj dopis v koš. Tisti dopis je bil zanj, za "bojevnika" delavcev, preveč radikalen. Delavstvo še ni dovolj naobra-ženo. Zato razne organizacije, svetovne in posvetne, pa tudi voditelji unij, in vsi oni, ki so na vrhu, ki imajo kneževske plače, razdružujejo delavstvo, se boje delavske združitve bolj kot kakšen bankir. Nesreča je, da mnogi, ki so morebiti v strokovnih unijah, mislijo, da so že dovolj združeni. Na koncu končam z besedami: imejmo upanje ... Veliki mislec grof Tolstoj je prerokoval: Od vzhoda pride dan—svoboda!" ov\ns skim Bodočnost pripada slov mongolskim narodom!? George Gornik, 493. PISMO SLOVENSKEGA MORNARJA Boston. Maaa—Zadnjič sem nekoliko opisal, kako smo se sestali z našimi primorskimi Slovenci v Casablanci, danes pa bom . povedal nekoliko o Arabcih v severni Afriki, ki živijo pod francosko vlado in se jim ne godi bolje, kakor slišimo, kot se godi domačinom v Indiji pod angleško vlado. V nekaterih arabskih krajih je zelo leno, posebno v parkih. Ko sem bil tam prvič letos meseca marca, je bilo že vae v rožah. Po sredi glavnega trga sem od vseh strani slišal petje kanarčkov; skoraj na vsakem drugem poslopju Je bila ptičja kletka, obešena kar zunaj pred hišo. To je bilo zares lepo. Kar se pa arabskih ljudi samih tiče, vlada __ uboštvo. Zvečer, ko se zač-rkspanzijo. Nekoč sem" napual [ne WfiHtt se Ara|)ci posedejo dopis, v katerem aem razpravljal J f kalnim oglom, kar po dvaj-o tem problemu, toda ga ni bilo j ^ skuP»J. ** se drug na dru- na svetlo, kajti urednik Prosvete naslanjajo pa spijo. Ni- . _______________ ga Je vrgel v koš Pisal aem: Ali' mai° premoženja, imajo pa vsaj je tako darilo lepo, In posebno ne bi mogla biti vsa Evropa ena i "»ravo. ||e zato, ker je dokaz, da me ps- Tudi naši bratje Slovenci v stork spoštuje kot nadomestnio' /.4 hujše vojne po svetu. Ali bo po tej vojni drugače? Prilagam imena slovenskih ujetnikov v Casablanci. Veseli bodo, če jim sorodniki in znanci iz Amerike pišejo. Vsa pisma pošljite na naslov: Ivan Juriše-vič, 7202, 2 Rt. Comp. A, Natau-sa, Oran, Algeria. — Leskovez Leopold, Predgriže št. "9, pošta Črni vrh pri Idriji—Černač Mihael, Rakitnik št. 6, p. Prestra-nek pri Postojni—Komavli Jožef, Brestije št. 4, p. Kojsko, Gorica—Jakin Anton, p. Šterijan št. 227, Gorica—Dimi Ivan, p. Ville d'Icici Apriano št. 73, Reka—Frančič Jožef, V'a Edmon-do De Amicis št. 5, Reka—Juri-ševič Ivan, Golac št. 52, p. Ob-rov, Reka—Ju rada Jože t Gri-maldo, št. 8, p. Cereto, Pola— Perič Juvarin, Sterna št. 4. p. Grucnan, Pola—Bestovič Alojz, Spinoso št. 49, p. Parenzo Villa Monte, Pola—Čerbavčič Franc, Pinguente Strana 20, Pola— Žonta Anton, Codoglie Zonfi št. 4, Pinguente, Pola. Ob koncu svojega pisma se prav lepo zahvaljujem Tinctu Prelesniku za mesečno izdajo Prešernovega Glasa, ki mi pišejo, kar me vedno zelo razveseli. S spoštovanjem, Tomai Cukale. POPRAVEK New Caatle, Pa.—V mojem zadnjem dopisu je bilo nekaj pomote in nekaj izpuščenega. Zapisala sem. da me je neki rojak opomnil, da $50, ki mi jih je poslal moj pastork, Je malenkost Njegov sin da mu pošlje meseno $100, ostala dva sinova pa vojne bonde. Svetujem temu rojaku. ako mu je $50 taka malenkost, naj se usmili Joeva Bever-ja. ki mora aedeti v ječi. Z an* ne bi mogla biti vsa Evropa ena hiša' Vsaka dežela ima dobrine. u MimIm >.«ib.Mi».. • . . I TT »ii«QVDnnr.' umije aiovenci v storit spostuie kot naoomesui«.' R^r^rU.^ «^ ^ . i ' * ^ H** lU lak' vrst*. * «> P°treb- »tari domovini niso bogati, a tu- njegove matere. Toliko v pop" poatail Rdočog. krila, da priapoeajo svojo kri sa raajeae rojake, 'ne za agrikulturo ali drugo in- di on! imajo svojo lepo zemljo, vek Tončka Skufrs. ČETRTEK, 27. JULIJA PROSVETA iri* m »rnrarme * Tolpa (Se nadaljuje.) Od tega ogromnega industrijskega napredka je imelo meloni eščanstvo lit delavstvo spočet-samo škodo. Stroji so metali ljudi na cesto, industrialci pa ao M u jemali v delo predvsem ženske in otroke,- ki so jih strašno izrabljali. Junaki julijske revolucije (delavci) so bili razcapani in so žive« po luknjah. Bal bi je izračunal, da se je moralo od 31 milijonov Francozov milijonov zadovoljiti dnevno 5-11 soiijl (1-2 franka). . Slabe socialne razmere ao bi-kaj plodna tla za širjenje socialističnih idej, ki ao jih priče-najprej propagirati utopični socialista (Fourier, Saint-Simon), še niso poznali razrednega bo-nego so pričakovali, da bo socializem uresničila uvidevna buržoazija iz dobrosrčnosti. In-tclektuaMr & «o bili tudi nezadovoljni, so ustanavljali tajna društva; v teh društvih so vladale še močno fantastične ideje, njihova taktiko pa je bila pučl-stovska, 'tkto niso tnogla uspeti, 30tlh letih je bilb več pučev, so bili seveda takoj zadušeni. Pač pa sta izšli dve vstaji 12 delavskih mas in sicer v Lyonu 1831 in 1834. Vztok prve vsta* ki je bila lakotna vstaja, je bila trgovska kriza 1. 1836-1, ki imela za posledico popoln zastoj svilene industrije v Lyonu s tem v zvezi brezposelnost. Delavstvo je tedaj zasedlo Lyon, nakar je vlada poslala tja 26,-000 vojakov, ki so po delavskih dmestjih strašno pustošili. Vstaja 1. 1834 je imela bolj politično zunanjost, a je bila tudi v krvi zatrta. ,•» V 40tih letih sta bila najbolj znana parištaa Socialistična teoretika: Louis Blanc in P. J. Proudhon. Prvi je v delu "Or-zanizacija dele" (1842) obsodil konkurenco kot vir bede ter predlagal ustanovitev delavskih produktivnih zadrug; njegovo geslo "organinzacija dela" je imelo v februarski revoluciji veliko vlogo. — P. J. Proudhon je Helu "Kaj je lastnina" obsodil vsako lastnino in vlado, zato ga smemo šteti med prve anarhiste. ■ V 40tih letih pa je prišel v Pariz tudi K. Marx, ki je tu štu-iral socializem in postal utemeljitelj znanstvenega socializma. Skoraj osemnajstletno vlado Louisa Philippa označuje dvoje vrst dogodkov, ki teko vzporedno, in sicer: 1. vrsta korupcijskih afer in parlamentarnih škandalov, Ki se v njih kaže meščanski pohlep po obogatitvi; 2. vrsta akotnih vstaj in pučev, ki se v njih zrcali obupanost izrablja-ega delavskega razreda. Med ema dvema strelskima jarkoma >a se je bil rivalitetni boj med inanenim in industrijskim kapi-lom za oblast. Nezadovoljno bilo torej vse in treba je bilo mo nalega sunka, da je zapla-enela revolucija. Predenj go-orimo o njej, si oglejmo še popa j v drugih deželah! 3. Predmarčna Nemčija Današnja Nemčija je bila v »stih časih razkosana v 36 drža-| »c, ki je v njih vladal popoln aespotizem. Najmočnejša drža-1» je bila Prusija. • Vse te nem-ke državice je prav za prav vo-jla sveta alijanca; medsebojno bile povezane v "Nemški «zi" (Deutscher Bund), toda melc niso nič skupnega: ne za-»nodaje, ne carin, ne mer in u-"Nemška zveza" je pome-pla samo medsebojno pomod I zatiranju svobode, politično jiciativo v Tijej pa je imel Met ■i meh. Sestav družbenih razredov jc I v Nemčiji vse bolj kompllci-n kakor drugod. Dočim je v "gliji in Franciji meščanstvo L'r" docela uničilo fevdalizem, imelo v Nemčiji fevdalno pmstvo še zmeraj mnogo jiri-•'gijev: imelo je sodstvo nad F" ti, bilo je oproščeno vaeh j\kuv, obenem ao bile samo J'*mu odprte višje službe v u-in vojaki Fevdalizem je L1' l*'polnoma uničen samo ob pnu, kjer ga je odpravil Napo-r>n. N"mška buržoazije še daleč [ bila tako bogata kakor angle r ' -di fr.mcoska. Vzrok za to jior.imo iskati najprej v nepoln /«rr,lj..pisni legi Nemčij«-. k odd.djertl od glavne pro-žile: Atlantskega oceana. N«*ni razkosanosti, v fevdal- nih vezeh in strašni birokraciji, ki je ovirala vsak gospodarski napredek; mnogo je Nemčiji škodovala tudi angleška konkurenca, ki je docela ubila staro nemško lanene industrijo. Najbolj je seve škodovala politična razkosanost z nebrojnimi carinskimi pregrajami, ki ao ovirale razmak trgovine. Pray zato je postala burioazija nositeljica nacionalne ideje, akušajoč ustvariti enotno, zedinjeno Nemčijo. Prvi korak k temu je bil storjen 1. 18IS, ko je finančna stiska prisilila prusko državo, da je vsaj na svojem ozemlju odpravila carinske meje; pozneje se je carinski uniji pridružilo še 18 malih državic, tako da je 1. 1834 nastala nemško-pruska carinska zveza s 30 milijoni prebivalcev, ki je ne zunaj nastopala kot enota. S' tem je bil storjen prvi korak k narodnemu zedinjenju, obenem pa se je položaj buržoazije utrdil. Razvoj veleindustrije je bil v Nemčiji — če izvzamemo Pore-nje — zelo počasen. Se 1. 1837 je bilo v vsej Prusiji komaj 423 parnih strojev. Razvoj so pospešile železnice — prva železnica je stekla tu 1. 1835 — in kmalu je začela buržuazija čutiti fevdalizem in birokracijo kot oviro. Predvsem so še železnice odprle bogastvo rudnikov, pospešile razvoj industrije, obenem pa rušile partikulari-stične predsodke. Radi počasnega razvoja industrije je bilo v Nemčiji malo-meščanstvo zelo mnogoštevilno. Semkaj štejemo predvsem rokodelce, ki pa je bil njihov položaj silno slab. En del rokodelcev je delal za veletrgovine in je predstavljal tako od veletrgovcev zaposlene in močno izrabljane domače delavce; drugi del je delal za industrijo produkte v sirovem stanju in je bil zopet izrabljan od industrije. "Svobodnih" rokodelcev je bilo tako prav malo in ves položaj nemškega malomeščana je bil tak, da je moral stopiti v revoluciji na plan. Radi slabega razvoja industrije pa je tudi delavski razred v razvoju močno zaostal. Zaposlen v malih obratih in živeč v nemodernih življenjskih razmerah je zaostal tudi idejno. Vendar pa se je tudi med delavstvom — zlasti v modernem Po-renju in pod vplivom potovanj — ustvarilo jedro, ki se je v revoluciji zavestno borilo za emancipacijo proletariata. Večino prebivalstva so tvorili kmetje, ki so bili deloma pod fevdalnim jarmom; svobodni kmetje pa so bili močno zadolženi. Radi tega je tudi med njimi rasla nezadovoljnost. Opozicija proti tem razmeram se je začela gibati gibati po 1. 1840. To leto je zasedel pruski prestol romantični kralj Fride-rick Viljem IV. Ze takoj ob nastopu vlade je pokazal karte: obnoviti je nameraval popolni fevdalizem, vladaU je hotel-kakor j kak srednjeveški vladar, obdan z bleskom dvorjanskega plemstva. k Razrede je skušal obdržati v takem ravnotežju, da bi bil samo on resnični vladar. Meščanski razred, ki je pričakoval od njega ustavo, je bil kmalu tako razočaran, da je pak-tiral z najbolj levičarskimi elementi. Sad te koalicije je bila "Rheinische Zeitung" (ust. v Koelnu 1842), ki je pri njej sodeloval tudi Marx. Opozicija pa se je pokazala tudi na verskem in terarnem polju ter v filozofiji. Zgodovina nam kaže, da se v deželah, kjer je absolutizem zvezan s cerkvijo, pojavlja verska opozicija, ki je navidezno naperjena proti cerkvi, udariti pa namerava predvsem vlado. Ta verska opozicija je stremela po ^nemškem templju", kjer bi ae združili katoliki in protestanti; v bistvu je bila to zahteva nemške buržoazije po — zedinjeni Nemčiji. — Na literarnem polju je nastopala pesniška šola "mlada Nemčija", ki je v ostrih satirah bičala nemško zaostalost; med Uyni pesniki moramo predvsem omeniti nesmrtnega Hei-neja, ki je iz Pariza pošiljal o-stre strelice v despotizem, dalje "železnega slavca" Herwegha in Freiligratha, ki sta klicala k svobodi. — V filozofiji je bila to doba Heglovih učencev, med katerimi je bil zlasti pomemben Marxov predhodnik Ludvik Feurbach. Razvoj buržoazija pa v&po-vsod spremlja njena senca: pro-letariat. Slednji se je prebudil v Nemčiji šele 1. 1844. To je bilo leto vstaj šlezijskih tkalcev, ki so živeli v najmizernejših razmerah. Te vstaje sicer niso bile naperjene proti vladi, nego proti podjetnikom in so bile, kajpak, zadušene v kjvi. Imele pa so za posledico, da so odprle med pro-letariatom pot močni socialistični propagandi; socialistične ideje so bile scier še precej nejasne, vendar pa jih je uredil znameniti Marx—Engelsov "Komunistični manifest", ki je izšel tik pred revolucijo (febr. 1848). 'Dalje prihodnjič.) Rusija vzpostavila odnošaje s Sirijo London, 28. jul.—Radio Moskva je naznanil, da je sovjetsku Rusija vzpostavila diplomatične odnošaje s Sirijo. Državi bosta kmalu imenovali člane posluni-ških štabov. V Prosveti so dnevne svetovna ln delsvske vesti. Ali Jih čltste vsak dan? Filmska Igralka Adele Jergena. Vatikan svari pred . komunizmom V konfliktu z doktri-nami cerkve Rim. 26. jul.—Osservatore Romano, glasilo Vatikana, je objavil članek z deklaracijo, da doktrine katoliške cerkve so v nasprotju s komunizmom in jih ni mogoče usoglasiti. Avtor Članka z naslovom "Katoliški komunisti" je Mariano Cordovani, nadzornik papeževe palače. Cordovani omenja v članku stranko, ki se imenuje "katoliški komunisti." To so ustanovili člani grupe katoliške mladine. Avtor članka naglaša, da oni, ki skušajo zedinitl katolike s komunisti, ogražajo interese katoliške cerkve. "Vlada, osnovana na razredni podlagi, je v bistvu pristranska in kot taka ne more biti pravič na," pravi Cordovani. "Trino-štvo lahko pride z Olimpa« ali meštnih trgov. Socialna vpfa šanja in problemi se ne morejo rešiti s podržavljenjem Industrij. Katoličani se ne smejo pod nobenih pogojem druiitl s komunisti, če hočejo ostati, kar so." AOITIRAJTE PROIVETOI Balkan ne bo dal Nemcem hrane ' Sabotaža prekrižala nacijske račune Washlngion. D. C. — Urad za vojne Informcalje poroča, da je nemško časopisje prej trdilo, da bo Rumunija glavni vir za pre-irano Nemčije. Ampak sedaj je tudi Rumuniia postala bojišče, zato so naciji napeli vse sile, da dobe dovolj hrane iz ostalih okupiranih in satelitskih dežel. Članki, ki so bili poslednje čase priobčeni v raznih nacijskih listih v centralni in južni Evro-!>i, kažejo način, kako namerava Nemčija dobiti dovolj hrane zlasti sedaj, ko se vsak dan bolj zožuje oklep zavezniških sil okrog nacijake "evropake trdnjave". Bukareški list Universul poziva ljudi, naj napnejo vse sile, da bo letošnja setev čim večja obenem pa svari proti patriotični sabotaži, ki se zadnje čase opaža v nekaterih krajih Rumunije. BudapeŠtanaki list Nemzeti zahteva, da se takoj podvzumejo koraki proti domačim partizanom, ki sabotirajo produkcijo prehrane. Ista svarila so priob-občili bulgarski listi. V Jugoslaviji je stvar drugačna, kajti večinoma ozemlja je v rokah partizanov, zato so Nemci v avojih listih apelirali le na svoje rojake, ki živijo v Jugosla-viji, naj poaejejo vaako ped zemlje, da se dvigne produkcija prehrane. N ji h o v a prizadevanju pa ao zaman, kajti jugoslovanski partizani neprestano uničujejo vse, kar bi moglo koristiti Nemcem. Tako naredijo v krajih, kjer ne morejo blaga ln hrane prenesti v svoja taborišča. Pred kratkim so švicarski listi prinesli vest, da je kvlzllng Pu-velič zgubil vso oblast nad svo-ni ustaši. Pavellč baje kontrolira le Zagreb ln nJega okolico, vse ostalo ozemlje pa je v rokah partizanov, izvzemši nekaterih večjih mest, ki so pod kontrolo Nemcev. Hrvatski kvlz-linški list Gospodarstvo pa piše, da je Nemčija ustanovila ekonomsko korporacijo za južno-vzhodno Ifivropo z namenom, da se dvignejo ekonomske prilike ter da se pospeši gospodarstvo med tem delom Evrope in Nemčije, V ta namen je Nemčija odprla zadevne urade v vseh glavnih mestih okupiranih in satelitskih dežel. M ATI Pred kongreaom le še dali iaaa aa p«*h -.....m — purtno plačo sa delavca, ki bodo Isgublll delo ob kcnce vojna -ali pa še prej. "malega človeka." toda sanj se ne smeai aa administracija, i •eni paradlrall pred volitvami kot-"delaveld prijatelji" . . . od Osautek Je v Interesu poslanci—raaaa par—ki kade v Je- Priporoča krajše delovne ure Dolge ure vzrok nesreč, znižanja produkcije Sprlngfleld, 111. — Zvezni u- rad za delo, ki je temeljito proučil učinek dolgih delovnih ur v vojnem Času, je prišel do de-finltlvnegu zaključku, da čim krajše ao delovne ure, tem boljše se delo izvrši, du je manj slučajev nesreč in manj odsotnosti od dela Tako je ugotovil Mux D. K»s-sorls, načelnik zveznega urada za delavsko statistiko, ki je svojo zadevno študijo haškar zaključil. Njegovo proučevanje tega problema razkriva dejstvo, da dolge ure ln dolg delovni tednik vselej ne prinesejo najboljših rezultatov v produkciji. Dolge ure In dolg delovnlk povzročata odsotnost od dela, gostejše nesreče In zmogljivost delavcev pada. Posledica tega Je, da se bi s krajšim delovni kom več produeiralo in bolj zanesljivo. Rezultat te študije potrjuje trditev delavakih unij, zlaeti pa trditev Progresivne rudarske unije, ksters ves čas vztraja pri trditvi, da rudarji dosežejo višek poduketje s sedem-urnlkom, to je *4uško za peč,) MINCA:—Niti z eno besedo. Sploh nisem jjomislilu, uli je prav, du gre, uli ne. PETER:—iln veš zukuj? Rudu gu iinaš, vidiš, pa mu zaujiuš. Zu našo mamo pu se mi zdi, kukor du Francetu nima rada, MINCA:—Peteri PETER:--SJ je šel vendar ravno iz ljubezni do domače zemlje, do svoje matere, do našega grunta! MINCA:—Andrej rnl Je rekel prav tako: "Ne morem mirno gledati, kako nam ropajo in jnižigajo hiše, kuko pobijajo naše najboljše ljudi in nus hočejo zatreti do kraja. Ne morem tega mirno gledati, pridružim se tistim, ki so vzeli puške v ruke, du preženejo tujca. Vrnem ae v svobodno vaa, ali pa se sploh ne vrnem več." Hudo mi je bilo, obenem pa se ml Je zdel Andrej tedaj velik ln močan! Tako rada gu Imuin! Kadar slišim streljanje, zmerom trepetam zanj, PETER;—ln za Franceta? MINCA:—ln za Franceta. PETER:—Kmalu boš še zame, Milica, če me imaš kuj rada. MINCA PHer, nikar PETER:— Bom, bom, Minca. Čutim, du ne bom dolgo vzdržal doma. Glej, dve leti *e traja ta vojna, bližu se konec. Treba bo tolčt, tolči neprestano, brezobzirno in brez oddiha, pu ae lio utegnila itulijuiisko-nemšku fašistična zver, Dve loki imam, m sram me je, du bi Jim imel le za delo In dekleta. Dve roki imam . . . Majhni ravno nista, tudi mehki niatu . . . Zukaj ne bi zgrabil z njima /u puško ... ali zu mušlnco? (Navdušeno, z žarfčlml očmi) Mušlnco! (Od daleč se oglasi streljanje mitraljeta in j»ušk Milica se piestrašl ln se v sede nu stol. Ušesu si jjokiije z rokami,) MINCA:- Ze spet! France! Andiej! PETER:—< ki je sedel nu stolčku, vstane počasi, se vzravna kakor Je velik in močan, stisne toke v pesti, pogled ae mu razširi, na licih rahel nasmeh. Odmor. Strel juiije). (fee zmerom nepremičen) Mlnca! Juz gietn, grem! (Plane k |>e« Nuta»ičnl rezultat v šestih ko-vinskih tovarnah, v katerih je zvezni urad proučeval pr<*luk-eijsko zmogljivost, je ugotovil, da dolgim delovnim uram neobhodno sled! odsotnost od dela i K'rt»a< »rta je dalje ugotovil, ds pri tem pride v prvi vrati v po-iktev kiutek delovnlk Glavno je, j de so dnevne delovne ure krat- ke, jtotem delavec v««č producl-ra. četudi dela |ret ali šest dni v tednu Dolge ure vselej povzročijo več' nesreč In konsekventno Izgubo časa.. ENEMY DOCTORS MEET ON MERCY CAU MLHAIL ARCIBAfiBV sanin (Nadaljevanj«) Vejica je zaškripala in lahno padla na travo. Sanin je skočil z drevesa in začel dolbsti iz vejice kozarček ter gledal, da ne bi pokvaril skorje. Naredil je lep in raven kozarček. •Ti, prijatelj, jaz se mislim potem malo kopati," je rekel Ivanov in pazljivo gledal njegovo delo. "Pametna," je veselo pritrdil Sanin, zagnal dovrieni kozarček v zrak in ga prestregel. Usedla sta se na travo in jela z velikim tekom piti žganje in jesti zelene, dišeče in sončne kumarice. Bilo je že poldne. Solnce je bilo visoko in vroče je bilo povsod, še v senci. "Ne morem več!" je rekel Ivanov. "Duša zahteva!" * Plavati ni znal; hitro se je zlezel v vodo na najbolj plitvem in prozornem kraju, kjer je bilo jasno videti svetlorumeno, ravno, peščeno dno. "Hoj, izvrstno!" je dejal, «e potopil in škropil, da so se daleč na vse strani lesketale drobne kapljice. Sanin ga je gledal in se slekel, ne da bi se mu mudilo. V teku je skočil v vodo, se potopil in odplaval po r?ki. "BoŠ utonil!" je vpil Ivanov. "Ne bom," se je smejal Sanin in veselo pihal. Njuni veseli glasovi so se Jirili daleč naokrog po svetli reki in zelenem gaju. Potem sts prilezle iz vode in se valjala naga po mehki sveži travi. "Izborno je to!" prsvi Ivanov in obrne proti solncu svoj široki hrbet, ki so se na njem lesketale drobne kapljice vode. "Postavimo tukaj dva šotora ..." "Ah, naj gresta k vragu!" je veselo zavpil Sanin. 'Tudi brez šotorov je dobro, šotorov sem ie do grla sit." "Uh-a! Trik-brik!" je zavpil Ivanov in izvajal nekakšne divje in vesele korake. Sanin se je krohotal na ves glas, se postavil nasproti njegs ln se lotil izvajati isto. Njuni nsgi telesi sta se svetili v solncu ln mišice so se jima hitro in močno gibale pod napeto kožo. "Oh!" Je zasopel Ivanov. Sanin je še nekaj časa plesal sam ln se pre-kopicnil čez glavo. "Beii, če ne, ti bom vse žgsnje popil," mu je zsvpil Ivanov. Ko sta se oblekla, sta snedls Še ostale kumare, in popila vse žganje. "Malo mrzlega piva bi zdaj ... ej, Jej, mm — dobro!" je sanjavo rekel Ivanov. "Pojdiva!" "Dobro!" Eden drugega podeč sta stekla po bregu k čolnu ln hitro odplula. "Precej pripeka," jc rekel Sanin, zadovoljen mežikal od solnca in se utaboril v čolnu na tleh. "Dež bo," se je odzval Ivanov, "krmili vendar ... hudič! .. » "Boš ie sam priveslsl," je zsrjul Sanin. Ivanov ga je poškropil z veslom. Svetli, prozorni curki so se zalesketsli v solnčnth žarkih in ae razpršili kot pri slapu. "Tudi za to se ti zahvalim!" je rekel Sanin. Ko sta se pripeljsla mimo enega od zelenih otokov, sta čula veselo cviljenje, plosksnje in vesel, zvonkl ženski smeh. Bil je prsznlk ln lz mesta se je pripetilo veliko ljudi ns sprehod ln kot se. "Dekleta se kopsjo," je rekel Ivanov. "Pojdivs gledst!" je dejal Sanin. "Naju bodo videle." "Ne bodo; pristsneva tu in grevs do višja." Feeloveaftl Stane Krmšorec "Eh, pusti jih!" je rekel Ivanov in nalahko zardel. "Pojdiva!" "I, ne spodobi se," je šaljivo skomignil z rameni Ivanov. "Koga?" "I ... saj so vendar mlade device. Ni lepo . . ." "Osel si ti," je rekel Sanin smehljaje se, Msaj boš rad gledal." "I, če so mlada dekleta ... to bi sicer že bilo . . ." "No, tak pojdiva vendar .. '% pusti..." "Fej!" je rekel Sanin. "Niti enega moškega ni, ki bi ne maral videti lepe, nage ženske . . . in celo takih ni, ki bi bili niti enkrat v življenju ne videli nobene . .. ti pa ..* 'Tisto je res," je priznal Ivanov, "ampak vseeno . ..'če že tako misliš, bi pa šel naravnost, ne da se skrivaš!" 'Tako je več krasote, prijstelj," je veselo rekel Sanin. 'Tisto je sicer zelo mikavno . . . Ampak človek se mors brzdati..." Iz sramežljivosti? Zaradi čistosti?" "Mogoče . . ." "I ne, mogoče, to ni ni nič, mogoče, reci kaj drugega!" "No, pa naj bo!" "Pa saj vendar nimaš ne ti ne jaz tiste sramežljivosti . . ." "Če te pohujšuje oko, izderi ga!" je rekel Ivanov. "Ne blebetaj oslarij kot Svarožič!" se je zasmejal Sanin, "Bog ti je dal oko, čemu bi ga izdiral!" Ivanov se je nasmehnil in zmaknil z rameni. 'Torej tako, prijatelj," je usmeril Sanin čoln proti bregu; "vidil, če bi se ti ob pogledu na nago žensko ne pojavila prav nobena želja, potem bi bil U čisti človek . . . Jaz bi gotovo prvi občudoval tvojo čistoet, čeprav bi te ne posnemal ln bi te zelo mogoče — odpeljal v bolnico... Če je pa vse to v tvoji notranjosti in sili na 4pn, ti ga pa samo brzdal kot psa na dvorišču, potem nI cela tvoja čistost vredna niti počenega groša!" » 'To je res, ampak če se bi brzdali... potem bi marsikateri Človek napravil veliko nesreče!" „ "Kakšne nesreče! Četudi vodi nasladnost včasih v nesrečo, vendar ni tega kriva ona sama na sebi... "Dobro, recimo, da je tako . . . nikar ne razlagaj več j" "No, torej greva?" "I, mar sem Jaz kaj ..." "Osel si, kaj bol, mar sem jaz kaj ... Bolj tiho hodi!" je rekel Sanin in se smehljal. Lezla sta skoro po vseh štirih po dišeči travi in tiho razmikala šumeče višje. "Vidiš, fant!" je navdušeno rekel Ivanov. Sodeč po barvastih bluzah, krilih in klobukih, ki so se pestro svetili na travi, so se kopale neke gospodične. Nekatere ao bile v vodi, škropile, ploskale In ae smejale in voda je lahko oblivala njihove okrogle, nežne rame, roke ln prsa. Ena med njimi« visoka, vitka, vsa svetla od •olnca, kl jo Je delalo skoro prozorno, rožno-rdečo in neino, je kakor je bila dolga in široka, stala na bregu in se smejsla. Od smeha so se ji veselo tresli njen rožnordeči život in visoke, dekliške, močne prsi. "O, prijatelji" Je rekel Sanin resnično očaran. Ivanov je prestrašen zlezel nazaj. "Koga je?" 'Tiho ... to Je Karsavina!" (Dalje prihodnjič.) dan ji je pastirček prinesel H obesek. Nato je v VillegraiAi naročila kipec za štirideset frj kov, dostavi j i v do konca meseci Včeraj zvečer je pa izvedela J novico: 2elezninarna gospa o^ rolle se je pogovorila z gospo£3 župnikom,, da bo postavila v kvi svetega Antona. Kip je ^ pravil pot skozi vso vas na mokolnici v odprtem zaboju,^ ga je mogel vsakdo videti. quJ rolla sta ga spravila na dvorjB pod lopo. Ta sveti Anton je ta] naravne velikosti in, kakor pra. vijo, živo poslikan. Celestina je prebdela nož I obupu in molitvah. Na koga mi; se obrne? Nikomur ni zaupaj svojega namena: hotela je pr* senetiti gospoda župnika. Dvefc svetih Antonov se vendar ne d« postaviti v cerkev ... Ihti in se čuti kot prekleta. (Dalje prihodnjič.) IN MATH S PRISINCI, American and German medical corpsmen become fellows in heallng and althougk wounded prisoners ihovvn in pieture are Nazls, U. S. doctors (right) give a blood transfuslon whlle (lefy German medico« dlscuss treatment of another wounded man ln the St. Lo area. TAKI SO LJUDJE Roasaa s Irancoskogs podešelja lloger Martin Du Otrdi poslovenil C. Peletln (Se nadaljuje.) "Ah je govor o tem, gospa Dsigne"1 ... Pri Querollovih? Vidite, kaj je vse to govoričenje? Meni so rekli: pri Bosao-vih " Stara razpre očir ' Bossovi'r' "Ds! In ds povem po prsvici, tedsj me je zsskrbelo za vaa .. . Ampak pri Querollovih, to bilo! V majhni vrtni hišici kakor nalašč? Nič boljšega za vas kskor t lata msjhns hišica .. . Sredi vrla, seveda malo vlažno je ie, da . . . Toda krčne žile, saj to nI tako kakor revmatizem; mislim, da ae ne bo tako poslabšalo radi vlažnosti ... In končno, treba je aamo dobro kuriti Is leta leto . , .** "Pri Bosaovlh?" ponovi stara in zdi ae, kot da se njene dvig njene obrvi ne bodo več vrnile v prejšnjo lego. "Ne govorite mi več o Bomm Vili, ko ps imste ts msjhni Que- rollov paviljon. Če hočete živeti v miru in zadovoljstvu, ne boste našli boljšega deset kilometrov nsokrog! Tam boste mogli presedeti dneve in tedne, ne da bi slišali osla rigati, niti da bi videli živo dušo iti mimo. In potem, v vaših letih Je treba biti malo previden s hrano. Querol-lovt so pa resni In natančni Ijud-od kake juhe aU koščka airs. Tu je: pri njih se fcivi skoro od nič, »e vam ni treba bati, da bi vam napravili vse mogoče omake, s katerimi bi vam pokvarili želodec'" "In pri Bosaovlh?" "Ne govorite mi vendsr ksr naprej o Bohovih, gosps Daigne' Tu bi bilo rsvno nasprotno. kakor je treba za vaa. Pred-vnem, stanovati na trgu, to je preveaelo za ženo vaše atarosti: \ i bi MU ves dsn ra zaveso in gledali vrvenje zunaj In potem je v krčmi večno prihajanje ln odhsjsnje. govorjenje, pre- i r . 1 — Querollovih, boste varni pred takimi izkušnjavami. Ti zanimivi ljudje so člani protialkohol-ne zveze |wkor župnik ..." "V protialkoholni zvezi?" "Da, moja ljuba gospa, pri moji časti! Gospa Querolle je žena načel: vsako leto plača svoj prispevek protialkoholni zvezi!" "Dobri ljudje! Protialkoholna zveza?" , Brivec Ferdinand železničarji Ouerolls ln Celestlnlna zaobljuba Ferdinand, brivec in prodaja-I lec parfumov, je zaposlen š tem da gleda svojega sina, mladega Francisa, ki trosi sveže žaganje okrog edinega naslanjača v briv-I niči. "Pozdravljen, Ferdinand!" za-| kliče pismonoša. "Tu imaš svoje I umazane dnevnike!" Kot aktiven Član reakcionarnega odbora nudi gospod Ferdinand svojim strankam samo desničarski ti.sk. To je majhen, trebušast moži-Iček s sivimi brkami, ki jih vsako jutro privije z razgretimi škarjami; z umetno narejeno lasuljo prikriva plešo, ki bi mu mogla škodovati pri prodaji las-[nih vod. JCotjsin, vnuk in pravnuk briv-Ice^se Ferdinand ne more potolažiti, da je dal življenje neubogljivemu rdečelascu, čigar lasje štrle v zrak kot strnišče in ki prostodušno odklanja družinske j poklicne tradicije. "Žalostno ravnaš s škarjami," vedno obupno ponavlja. Kajti | gospod Ferdinand je mnenja, da se rojen brivec spozna že po I tem, kako mu pojejo škarje, ki {morajo zveneti veselo kakor ve-j likonočno pritrkavanje. Sam dokazuje to: v njegovih prstih se tako urno sukajo in ščebetajo, da omamijo stranke kot pomlu-| dansko cvrČanje. Gospod Ferdinand ljubi svojo umetnost. Spreten je v njej. Brije tako na palec kot na žlico, ptvanje, mehanični glasovir! Ko | Ta, zadnja moda, modernejša, se človek postsrs, nI zsnj taka zabava. Najhujšega pri vsem pa ie omenil nisem: to je hrana." "Zakaj neki, gospod Joignc-au?" "Ker se rszumete na dobro kuhinjo, gosps Daigne, in ker imate dober okua, kakor je znano. In težko se je premagati, ko je pred vami dobro meso v omski in ko vss ljudje spodbujajo, da jeate. kot da bi vsak dan bilo ienitovanje. Pri Boasovih dobro Jedo, pri tem ne vsrčujejo. če bi vedeli, ksj vržo gospa Bosae mojima psoma: jedi, kl bi jih drug rad imel za nedeljo!" Joigneau vstane: "Prsvim vam. gospa Daigne, Boesovc si izbijte lz glsve. Vse iivljenje bi si očital, ds sem vss jaz spravil na to misel ... Torej! Mnogo zdravjs in zsdovolj-stva! Had bi Imel, da bi ie bili naatanjenl pri Querollovlh, ki so tako pošteni ljudje." "čakajte, gospod Joignesu. ne da bl vam hotela ukazovati, prosim vss vzemite modro steklenico tam na polici. Saj se lshko pomudite še minuto. Ds skupsj popi jeva kapljico." "Da vss ne bom žalil gospa Daigne In potem se Je trebs okoristiti s temi sladkostmi, ki jih še imate ... Ko boste prt Ferdinand iz zdravstvenih razlogov vedno omoči paleo pod pipo, preden ga vtakne pacientu pod lica. Ker je CAFE-TABAC priznano središče protiklerikalne levice in ker je Bosse edini kavarnar ne vstopi pri Celestini, se psa vedno vtihotapita, da izpijeta mački mleko. Toda danes so vrata zaprta. Celestina je morala že zgodaj pospraviti. Ne . . . Celestina sploh še ni v, kraju, si je desnica izbrala za vstala. toda malo zanesljiva in dražja, ni upoštevana v Maupeyrouju in sicer še toliko ribanj, ker g. svoja posvetovanja Ferdinandovo brivnico. Ker se pa vsak brije na soboto in gre pit ob nedeljah, se desnica in levica v resnic! menjaje srečavata v Bossovi kavarni in v brivskem salonu. Levica ima sicer še drug vzrok, da je obzirna do brivca: gospa Ferdinandova je edina babica v vasi. Slavna radi svojih mišic izvršuje svoj poklic brez ozira na strankarske razlike in prestriže popkovino pri levičarjih prav tako spretno kakor pri desničarjih. Razen tržnih dni je trgovina z železnino prazna. J o i g n e a u uravna tako, da nikdar ne vidi teh Querollov, ki imajo vedno ljubega Boga na jeziku. Njegov prihod v trgovino naznani sicer zvonec: toda, preden pride kdo iz zadnjih prostorov, leži pošta na mizi in poštar je že daleč. Licemerci, kakor pravi gospa Bosse. Ne odpuste jim, da jih manj vidijo na cesti kakor druge vaščane. 01) hladu pohajkuje Querolle malo po skladišču ali po vrtu; ob vročih u?ah pa počiva. Njegova žena pa sedi od jutra do večera v kuhinji, obro-buje prtiče, popravlja brisače in šiva iz starih, strganih rjuh hlačke za hčerko Lucijo, veliko, suho kobilo, ki nosi očala, se brani šivanja in se skriva po kotih, da bere knjige, ki jih posoja učiteljica. Mož in žena že tri mesece žve-> čita samo to misel, kako bi ujela mater Daigne. Strast Querollo ve gospe je perilo in njena fiksna ideja: da bi postala njena last Daignina omara za perilo. Que-rolle pa stokrat na dan isto računa: "Prodaja vile . . . Vzdrževanje starke ... V najslabšem slučaju, da bo živela pet ali šest let, pride vendar toliko dobič ka . . ." Dočim Joigneau skoro nikdar BLAST JAP FOXHOLE ON SAIPAN Sedi na postelji in joče. To je cela drama. Na sv. Janeza dan je šla Celestina na sejmišče in tam izgubila verižico s svetinjicami, ki jih nosi okrog vratu od prvega obhajila. Kaj je šla med to množico ona, ki nikdar ne gre ven? Sam hudič jo je moral ta dan zapeljati! .. . Ne da bi komu kaj rekla, je prižgala blagoslovljeno svečo in napravila to-le zaobljubo: "Dobri, sveti Anton, če mi vrneš moje svetinje, ti bom dala postaviti kip v cerkvi." Drugi Razni mali oglati POTREBUJEM ŽENSKO Delo dobi ženska brez otrok, ka ro veseli stalna služba, splošna fe,! mača hišna dela pri slovenski dh. žini. Bodisi ClevelandČanka ali u drugega mesta. Dobra plača. Sprejme se tudi oženjena dvojica, ki hi bila pripravljena opravljati ta posel Dobi stanovanje obstoječe; kuhinji in spalnica. Priglasite se na naslov: Joseph Francel, 343 E. lS7th St, Cleveland 10. Ohio. —(Adv,) POTREBUJEMO OPERATORJE a šivanje hlač na šivalnem stroju, moške in ženske. 402 So. Market St., 7th Floor. \ 133 AKROV DAIRY FARMA-40 milj severno od Chicaga; dva domova (za lastnika in najemnika). 20 akrov lesa. $18,000; takoj plačate $8,000, ostalo 15 let s 4Vfe% obresti Louis I. Behm, Grays Lake, Illinoš, Phone 5151. TISKARNA S.N.P.J. sprejema vsa- v tiskarsko obrt spadaio&a dala Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem Jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerne, unUsko delo prve vrst« Pišite po informacije na naslov: . SNPJ P R! N T E RY 2657-69 S. Lawndals Avenue • - Chlcago 23. Illinois TEL. ROCKWELL 4904 MorriNG ur on saipan. a Yanh