UDK — UDC 05:624 G R A D B EN M IESTItllK L J U B L J A N A , A P R I L 1972 LETNIK 21, ŠT. 4, STR. 81 — 100 PVG »STAVBAR« MARIBOR: 218-stanovanjski blok ob Titovi cesti v Mariboru V S E B I N A - C O N T E N T S Članki, študije, razprave Articles, studies, proceedings Iz naših kolektivov From our enterprises BRANKO JERAN: Transportni beton v luči novega pravilnika za betonske konstrukcije 81 Conveyer concrete in the new regulations for concrete structures DANILO BELŠAK: Rušenje gradbenih konstrukcij z m in iran jem .................................... 84 Destruction of building structures by mining BOGDAN MELIHAR: 10-letnica glasila SGP G o r i c a ................................................................... 92 Kaj še izvemo iz prve številke Vestnika................................................. 92 Obračun podjetja za leto 1 9 7 1 ................................................................... 92 Vzroki poškodbe betona v m r a z u ...............................................................92 Letna analiza n e s r e č ..................................................................................... 92 Uspehi š t ip e n d is to v ..................................................................................... 92 Seminarji ....................................................................................................... 92 Prišli — O d š l i .............................................................................................. 92 Temeljne organizacije združenega d e l a ................................................. 92 V Velenju pod z e m l j o .................................................................................93 Gradisove letne športne i g r e ........................................................................93' Dela v tovarni k on te jn erjev ........................................................................93 PVG Stavbar zgradil novo betonarno.......................................................... 93 Koliko cementa iz T r b o v e l j ........................................................................93 B. F.: PVG »Stavbar« Maribor praznuje 25 l e t ..................................................93 Iz strokovnih revij in časopisov From technical reviews ING. A. S.: Anotacije iz jugoslovanskih revij 94 Mnenje in kritika Opinions V. N.: Stanovanjska graditev v SR Sloveniji 95 Prikazi in ocene B. F.: New books Donke: Grundlagen konstruktiver Gestaltung 96 Informacije Zavoda za raziskavo ma­ teriala in konstrukcij v Ljubljani Reports of Institute for material and structures research in Ljubljana ALES HOČEVAR — JANEZ ŽMAVC: Uporabnost apna kot veziva za stabiliziranje drobnozrnatih zemljin 97 O dgovorni urednik: Sergej Bubnov, dipl. inž. Tehnični urednik : prof. B ogo Fatur Uredniški od bor : Janko Bleiweis, dipl. inž., V ladim ir Čadež, dipl. inž., Marjan Gaspari, dipl. inž., dr. Miloš M arinček, Maks Megušar, dipl. inž., Anton Podgoršek, Saša Škulj, dipl. inž., V iktor Turnšek, dipl. inž. R ev ijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov S loven ije , L jubljana, Erjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun pri N arodni banki 501-8-114/1. T iska tiskarna »Toneta T om šiča« v L jubljani. Revija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 50 din, za študente 20 din, za podjetja , zavode in ustanove 300 din V E S T N I H ŠT. 4 — LETNIK 21 - 1972 Transportni beton v luči novega pravilnika za betonske konstrukcije UDK 69.002.71:669.972 BRANKO JERAN, DIPL. INZ. Člen 185 novega Pravilnika naj bi reguliral sodoben način vgrajevanja betona iz centralnih betonarn, tj. transportnega betona in delavniškega betona, ki ga sicer naši predpisi ne poznajo kot pojem. Ker je člen razmeroma kratek in jasen, ga ci­ tiram morda v nekoliko aplicirani hudomušni ob­ liki in pravi nekako takole: Transportni beton je vgraditi najkasneje po 1200 sekundah oziroma v nekoliko boljšem prime­ ru v 1800 sekundah po zamesitvi vode tj. 20 oziro­ ma 30 minutah. Morda se bo zdel nekaterim čas, ki je naveden v predpisu, nemara celo dolg, vendar bom skušal na podlagi dokumentov iz prakse prikazati, koliko časa preteče od prve zamesitve vode do časa, ko avto mešalec strese zadnji delček betona v trans­ portno napravo na gradbišču (betonska črpalka, prekladalni silos »raca« ali podobno). Na podlagi izkušenj kolektiva (GP Tehnika), ki sicer v celotni gradbeni proizvodnji v Sloveniji predstavlja le kakih 7-8 % , a je na področju trans­ portnega betona trenutno na vrhu in ima sedaj največji in najmočnejši potencial v tej veji proiz­ vodnje, moramo o tem vprašanju spregovoriti ne­ kaj besed. Transportni beton postaja danes v Evropi ka­ kor tudi že pri nas normalna oblika dela za vse betonske konstrukcije, tako za majhne kot velike. Praktično lahko trdimo, da danes vsa večja sloven­ ska podjetja postopno izgrajujejo posamezne člene naprav, ki so potrebne za proizvodnjo TB. Če zberemo te člene v posamezne skupine, do­ bimo naslednje podobrate: separacija, betonarna, V transportni park — »rakete«. Investicijsko pred­ stavlja kapaciteta ca. 40 m3 betona/uro naslednje grobe številke: separacija ...........................5 mili j. 36 % betonarna............................... 4 milij. 28 % r a k e t e ....................................5 milij. 36 % V našem podjetju je delež TB v celotni proiz­ vodnji betona v prejšnjem letu dosegel že zavid­ ljivo višino 80 ®/o vsega betona, vgrajenega na sede­ žu podjetja, kar je znašalo okoli 50.000 m3 letno, torej TB ca. 40.000 m3. Vložene investicije so torej 280 din/m3 betona, kar je kar lepa vsota. Seveda se poleg finančnega problema pojavi sedaj še drugi problem, kako centralno izdelani beton v čim krajšem času prepeljati na mesto vgraditve, Tu pa dobro vemo, da gramoznice, be­ tonarne in še vse, kar spada zraven, ne bodo mogle biti situirane ne pred »Pošto«, niti pred »Slavijo«, niti »Celeio«, temveč v najboljšem primeru, tako kot je pri nas primer, v oddaljenosti vsaj 4— 8 km od mesta vgraditve. Nujno je torej proizvedeni TB prepeljati z mesta proizvodnje na mesto vgraditve, za to pa je potreben določen čas. Maksimalni do­ pustni čas je ravno predpisan v členu 185, ki pa naj bi slonel na realnih pogojih tako glede na lo­ kacijo, kakor tudi glede na prometno ureditev na­ ših mest. Koliko znašajo, v praksi ti časi v Ljubljani, bi prikazali v naši analizi, ki je bila izvedena za dva dni v letu, ko je proizvodnja TB tekla ca. 18 ur, ter drugi dan, ko je bila proizvodnja v nekakem mesečnem povprečju. Analiza je bila izvršena na podlagi izdanih do­ kumentov, tj. dobavnic betona, ki imajo označene čase posameznih šarž ter tahometričnih zapiskov za posamezne kamione (glej sl. 1.). Rezultati te analize so naneseni v posebne ci- klograme za posamezne kamione in gradbišča, ka­ kor tudi po kapacitetah vozil, ki se gibljejo od naj­ manjših z 2 m3 ter 3 in 6 m3(glej sl. 2.). Delovni proces smo s to analizo razdelili na najtipičnejše faze tj. nakladanje, vožnja, razklada­ nje, kar je v naši analizi definirano kot čas od za- mesitve vode do pričetka notranjega transporta na gradbišču. Za potrebe po vozilih je bila zani­ miva še nadaljnja analiza celotnega ciklusa. Množice tako dobljenih rezultatov smo nadalje statistično obdelali in sicer tako, da smo za posa­ mezna gradbišča in kapacitete vozil določili arit­ metično sredino potrebnih časov za povprečno vožnjo tj. tudi z upoštevanjem organizacijskih na­ pak, ter nato še naj pogostejšo srednjo vrednost, h kateri se kopičijo vrednosti za posamezne vožnje (glej sl. 3.). To so samo vrednosti, ko je delo nekako nor­ malno potekalo. Z izbiro tipičnih dnevov proizvod­ nje smo nekako zajeli tudi vse dneve variacije, ki nastajajo zaradi gostejšega prometa ob prometnih konicah, redkega prometa v nočnih urah, prepo­ vedih in omejitvah gibanja težkih vozil itd. GRADBIŠČE VOZILO ŠTUV vol- km r r f 2 G 15 7 P? 20 2 ! 2 CAS 3 27 / 2 3 * % 1 1 AVTOMEŠ. 1ß 176 6 \ ^ n r 0 - \ r / / \ r \ y ~ \ 1 AVTOMEŠ. 16 160 6 z-\ A / a A ,r \ , r \ r -A r \ G / A G ~ \S \ M AVTOMEŠ. 17 170 3 ~ a r \ a r \ 2 \ ,r Ar- A / 1 < \ r \ r \ ' V “ A A ( A N AVTOMEŠ- 12 - 5 5 6 G 511 VRTEC V AVTOMEŠ. 3 30 3 C A VI2 mOM£Š 5 50 2 G A ? G 976 PPH IV f AVTOMEŠ 5 6 0 2 r r : r \ f r n 9 G 5 0 5 R TV W2 AVTOMEŠ. 4 46 2 r r \ r a r s M AVTOMEŠ. 11 132 2 D U \ l\ < r ■\ f \ "A " V ~ \ » 6 449 S T-4 VI, AVTOMEŠ 1 12 2 c s, H CEMLH. DDL STOZ1CL y/3 AVTOMEŠ. 2 1 2 h/i a 6 4&5- BOLNICE AVTOMEŠ. 1 12 2 r /3 6 511 VRTEC IXfREKUOJIK 1 12 2 r G M 2 FER. VRT IX PREKUCNIK 2? 56 2 2,5 'C \ i r \ /s G m TRGR..D" IX3 PREKUCNIK 1 !2 2 16 // G 515 AVTOMONTAZA XfPREKUCm 2 16 2 r \ r \ XI PREKUCNIK 2 27 2 c \ K GM9 ST-4 X̂PREKUCNIK 1 17 2 'A 19 70 2.1 ‘ CEMENT. DELAVNICA STOŽ/CE X PREKUCNIKKg 1 1 1,5 i DCfREKUCN/K 1 it 11 M p M VILIČAR 8 2 1 22 IZOLIRRA XK PREKUCNIK 1 1,5 23 KOPUN POD VIČ XIV PREKUCNIK 1 - 2 J___ Slika 2 ČAS VOŽNJE POLNIH 6 m3 RAKET DNE 13.5 1971 PR! POVPREČNI TRANSPORTNI RAZDALJ! 5 km % r P 06 0 S T O S T mi. z m. 100 39 2 XX 29 X I X 98 23 ] — 22 — 21 — 20 — 9f 32 1 X 19 X 19 /8 - J L — 16 — 13 — 91 31 f X 16 X 19 68 30 1 X 13 Xj 85 P9 1 X 12 X 12 fi2 28 4 X XX X 11 X X X X 44 71 24 10 X X X XXX X X X X 10 X XX X X XX X X X 100 91 14 7 X XX X X X X 9 X X X XX X X 6 3 20 7 1 X 8 X 8 18 6, 4 X X XX 7 X X XX 18 6 2 £ X X 6 X X 11 VOŽHJA - •o •o N. <*>O' e £ «J* <5$ »v* 8 «l a a a * l!il1 Sfj s «5s a 361 A * 36! : J f - 10,b2 min. Ah. ‘ 10 + 2o-7L-J ‘ K,iimin. ČAS VOŽNJD = OD ZAKLJUČKA NAKLADANJA DO PRIHODA NA GRADBIŠČU Rezultate analize podaja tabela. PREGLED REZULTATOV ANALIZE ZA 13. VIII. 1971 Kapaciteta vozila Faza transporta 2 m3 3 m3 6 m 3 Mešanje min 1,90 4,90 7 ,38 j c Vožnja min 12,55 13,05 10,62 <*- cj> ■ SUka l Maksimalna izbojnica je odvisna od vrste raz­ streliva, materiala, ki ga nameravamo minirati in premera naboja. Maksimalna izbojnica je nadalje odvisna tudi • od razdalje med minskimi vrtinami. Velja pa raz­ merje: Umax = 1.5 Wmax . . . 1 pri čemer pomeni: amax — maksimalna razdalja med minskimi vrtinami W max = maksimalna izbojnica. 2. Razdalja med minskimi vrtinami (a) (sl. 2) je najkrajša medsebojna oddaljenost dveh minskih vrtin. Pri uporabi na primer Amonala s premerom nabojev 28 mm je priporočljivo upoštevati nasled­ nje maksimalne razdalje med minskimi vrtinami: Neoporečen uspeh pri takšnih delih je odvisen od: — pravilnega razmerja geometrijskih elemen­ tov, ki so naslednji: — izbojnica, — razdalja med vrtinami, — razdalja med vrstami vrtin, -—• globina minskih vrtin, nadalje še od: — polnitve minskih vrtin, — pravilnega izbora vrste razstreliva, — konstrukcije objekta, ki ga želimo rušiti, — načina čepljenja minskih vrtin, — načina vžiganja minskih vrtin. Zaradi tega si bomo nekoliko pobliže ogledali najvažnejše elemente, katerih pravilni izbor pri­ speva k uspešnosti dela. 1 1. Izbojnica Izbojnica pomeni »pot najmanjšega upora«, ki je v največ primerih tudi najkrajša razdalja od polnitve razstreliva do proste ploskve (sl. 1). Ozna­ čili jo bomo s črko W. Slika 2 Za armirani beton a,nax = 0.5 m (18-kratni premer nabojev raz­ streliva) Za nearmirani beton ali opečne konstrukcije Umax = 1 m (36-kratni premer nabojev razstre­ liva) Iz ekonomskih razlogov je treba upoštevati tudi minimalno razdaljo med minskimi vrtinami, ki naj bo pod zgornjimi pogoji amin 0.30 m ...2 3. Razdalja med vrstami minskih vrtin (b) je najkrajša oddaljenost med dvema vrstama minskih vrtin. Uspeh rušenja z miniranjem je odvisen tudi od pravilnega odnosa razdalj med minskimi vrtina­ mi in vrstami minskih vrtin. Razdalja med vrstami se razlikuje pri različnih gradbenih konstrukcijah, ki so lahko: a) linijske, b) ploskovne. Linijske konstrukcije imenujemo tedaj, ko je razmerje (n) debeline nekega preseka konstrukcije paralelno z minskimi vrtinami (dp) in debeline ne­ kega preseka konstrukcije pravokotno na minske vrtine (ds), večje kot 0.5; torej: ^ - > 0 . 5 . . . 3 Ploskovne konstrukcije so pa tiste, pri katerih je to razmerje: — < 0 . 5 . . . 4 Pri linijskih konstrukcijah je razdalja med vr­ stami enaka izbojnici b = W . . . 5 Ploskovne konstrukcije pa so tudi tiste, če je potrebno zavrtati najmanj 3 vrste minskih vrtin. Pri takšnih konstrukcijah je treba enakomerno raz­ deliti območja delovanja razstreliva. Da bi se do­ segel ta enakomeren učinek, je vrste minskih vrtin razdeliti kot kaže sl. 3. a 2 b ~b~ = cotg 60° — = sin 60° a a = cotg 60° . 2 b b =sin 60 . a a = 0.5774 . 2 b b a = 1,155 b . . . 6 b = 0,866 a 4. Globina minskih vrtin (h) Globina minskih vrtin mora biti tolikšna, da bo v njej nameščeno minsko polnjenje ob eksplo­ ziji najbolj učinkovalo. Pri določanju globine minskih vrtin moramo razlikovati zopet linijske konstrukcije in ploskovne konstrukcije. Podrobnejša razčlenitev odrejanja globine minskih vrtin je prikazana v naslednji tabeli: a) K onstrukcija h Prosto stoječi armirano betonski zi­ dovi s horizontalnimi minskimi vr­ tinami dp < 1.00 m dp > 1.00 m 0.6 dp dp bmax b) Enostransko prosto stoječi železobe- tonski zidovi s horizontalnimi min­ skimi vrtinami dp < 1.00 m dp > 1.00 m 2/3 dp dp Wmax c) Prosto stoječi betonski in opečni zi­ dovi s horizontalnimi minskimi vr­ tinami dp < 2.00 m dp > 2.00 m 0.6 dp dp bmal d) Enostransko prosto stoječi betonski in opečni zidovi s horizontalnimi minskimi vrtinami dp < 2.00 m dp > 2.00 m e) Prosto stoječi, enostransko prosto stoječi in vpeti zidovi in temelji vseh vrst iz železobetona in opeke z vertikalnimi minskimi vrtinami pri le delnem miniranju ali reza­ nju z miniranjem miniranje možno v enem rezu ali poslednji rez pri rezanju z mini­ ranjem — tla smejo biti porušena b > Wmax Enako kot zgoraj, le da tla ne smejo biti porušena f) Tla in cestišče iz armiranega betona z vertikalnimi minskimi vrtinami g) Tla in cestišče iz betona z vertikal­ nimi minskimi vrtinami h) Nosilci, oporniki, podpore iz armi­ ranega betona z vertikalnimi min­ skimi vrtinami n > 1 n 0.67 m; dp < 0.67 m n 1; ds > 0.67 m; dp > 0.67 m 2/3 dp dp Wmal h — dp = = višina reza dp—0.3 m 3/4 dp d* db- W 0.6 dp 0.6 dp 3 /4 dp . . . 7 5. Polnitev minskih vrtin z razstrelivom Polnitev minskih vrtin je odvisna od načina miniranja (rahljanje ali porušitev določene kon­ strukcije) ter še od: — vrste razstreliva, — materiala, iz katerega je grajena konstruk­ cija, — konstrukcije same, — geometrije minskih vrtin (W, a, h). Formule za polnjenje minskih vrtin z razstre­ livom najdemo skoraj v vsakem minerskem priroč­ niku. So po večini empirično določene in več ali manj uporabljive. Navedli bomo le eno enostavno formulo za polnjenje minskih vrtin z razstrelivom za rušenje gradbenih konstrukcij, ki pa je tudi em­ pirična in se glasi: za 1,00 m Tabela Konstrukcija Izračunana polnitev razstreliva pa se le redko ujema z možnostjo polnjenja minskih vrtin. Lahko je prevelika ali premajhna. Ce je prevelika, je potrebno povečati število minskih vrtin. za W ž 1,00 m Pri teh formulah pomeni faktor s poizkusi do­ gnano vrednost in je odvisen od že naštetih po­ gojev. V nadaljevanju navajamo tabelo teh faktor­ jev za različne gradbene konstrukcije in različne materiale. Faktorji v tabeli so veljavni za uporabo Arno- nala, premera nabojev 28 mm in premera vrtin 32— 34 mm. Faktor Material RazpokanostPorušitev zunaj znotraj Armirani b. 1.75 — — beton 2.25 — — opeka 2.25 — — Armirani beton 1.75 3.5 5.5 beton 2.25 4.5 7.0 opeka 2.25 4.5 7.0 Armirani beton 1.75 _ _ beton 2.25 — _ opeka 2.25 — — Armirani beton 0.75 — _ beton 0.75 — a_ opeka 0.75 — — Armirani beton 1.75 _ 4.0 beton 2.25 — 5.0 Armirani beton 1.75 — — Armirani beton 1.75 3.5 3.5 Opeka 2.25 4.5 7.0 Največkrat je treba izračunano potrebno pol­ nitev minskih vrtin razdeliti v minski vrtini na več delnih polnitev, tako kakor je prikazano na sliki 4. Razmerje med dolžino minske vrtine (h) in razdaljo med minskimi vrtinami (b) pomeni število delnih polnitev (z) torej je: b Iz naslednje tabele je mogoče določiti število delnih polnitev (z) za Amonal premera nabojev 28 mm. 1. Prosto stoječi in enostransko prosto stoječi zidovi s horizontalnimi mlinskimi vrtinami 2. Prosto stoječi in enostransko prosto stoječi zidovi in temelji vseh vrst z vertikalnimi minskimi vrti­ nami 3. Vpeti zidovi in temelji vseh vrst z vertikalnimi min­ skimi vrtinami (porušitev) 4. Vpeto zidovje in temelji vseh vrst z vertikalnimi minskimi vrtinami (izbojno miniranje) 5. Tla in cestišča z vertikalnimi minskimi vrtinami 6. Armirano betonske plošče z vertikalnimi minskimi vrtinami 7. Armirani nosilci, podpore in opore s horizontalnimi in vertikalnimi minskimi vrtinami 8. Opečno' oporno zidovje z vertikalnimi in horizon­ talnimi vrtinami Tabela z z ^ 1.5 1 1.5 ^ z ^ 2.5 2 2.5 ^ z ^ 3.5 3 3.5 <; z <; 4.5 4 itd. Teža delne polnitve se določi za vsako delno polnitev iz naslednje tabele: 1. zonea 2. zona 3. zona 4. zona 1 = L ld = 2/3 L lg = 1/3 L ld = 1/2 L ls = 1/3 L lg = 1/6 L ls = 0,4 L 1st = 0.3 L ls2 = 0.2 L lg = 0.1 L Pri čemer pomeni: 1 = delna polnitev (kg) L = celotna izračunana polnitev za eno min­ sko vrtino (kg) Id = spodnja delna polnitev (kg) Ig = zgornja delna polnitev (kg) 13 = srednja delna polnitev (kg) Razdalja med delnimi polnitvami se izračuna iz razmerja globine (h) minske vrtine in števila delnih polnitev (z). 6. Injiciranje razstreliva v minskih vrtinah Razstrelivo v minskih vrtinah je mogoče inji- cirati na tri načine: a) z rudarsko kapico in počasi gorečo vrvico b) z detonacijsko vrvico c) z električnimi detonatorji. To pa velja le za razstreliva, ki so občutljiva na rudarsko kapico št. 8 (Amonal, Kamniktit I., Kamniktit II. itd.), ki se pa v tem sestavku na­ štetih primerih največ uporabljajo. Z rudarsko kapico in počasi gorečo vrvico je dovoljeno inji- cirati razstrelivo le, če je sestavljeno minsko polje iz največ 10 minskih vrtin ter da je v minski vrtini neprekinjeno polnjenje, zagotovljen pa je hiter in lahek umik v zaklonišče po prižganih vrvicah. Z detonacijsko vrvico je mogoče injicirati ne­ določeno število min, vendar brez uporabe milise- kundnih zakasnilcev je injeciranje praktično tre­ nutno, ki pa ni vedno primemo. Detonacijska vrvica se uporablja tedaj, ko je v minskih vrtinah polnitev razdeljena (ko ni ne­ prekinjena polnitev). Najbolj pogost način injiciranja razstreliva v minskih vrtinah pri rušenju gradbenih konstruk­ Slika 5 cij je električni način vžiganja. Če pri tem načinu uporabimo še milisekundne ali polsekundne deto­ natorje, lahko vplivamo na smer podiranja in za­ poredja rušenja posameznih delov konstrukcije. Možna je tudi kombinacija električnega injici­ ranja z detonacijsko vrvico, zlasti pri minah z de­ ljenim polnjenjem v minski vrtini (sl. 5). 7. Cepljenje minskih vrtin Dobro čepljene minske vrtine omogočajo mno­ go boljši učinek razstreliva in zmanjšujejo nevar­ nost razmeta. Obstoji več vrst materiala za čepljenje: pla­ stični, zrnati in tekoči. Največ se pri v tem sestavku obravnavanih delih uporabljajo plastični materiali (glina) ali zrnati (mivka). Najboljši čepi pa so se izkazali iz s/s gline in V* mivke. Vode mora biti toliko, da je možno čep oblikovati in da v vrtini zapolnijo praznino. 8. Povezava min V primeru, če miniramo več minskih vrtin hkrati in jih injiciramo z detonacijsko vrvico, elek­ tričnimi detonatorji ali v kombinaciji enega in drugega načina, tedaj moramo upoštevati neka- ter osnovne pogoje: a) Povezava min z detonacijsko vrvico (sl. 6). b) Povezava min z električnim kablom (sl. 7). 7 7 / ■ / - / - 2 3 Gbvni vod deton. vrvice Rudarska kapica š t 8 Počasi goreča vrvica Vod deton vrvice (vezava) Podaljševanje deton. vrvice K STROJČKU ZA _______0 0 ^ V Z IbA N JL Z A P O R E D N A VEZAVA O <> <> ( i i > < K STROJČKU Z A VŽIGANJE VZ P O R E D N A VEZAVA SUka 7 Za zaporedno vezavo velja: Rt = Rl + R.2 + R'3 + . . . Rn . . . 12 Pri čemer pomeni: Rt = skupni upor, ki ga nudijo el. detonatorji Ri, R2 . . . , Rn Upori posameznih el. detonatorjev. Pri paralelni vezavi (vzporedni) se zmanjšuje upor vsakič s številom električnih detonatorjev, medtem se pa poraba toka ustrezno poveča. To torej pomeni: 1 el. detonator 1 X 0.8 A = 0.8 A porabe toka, 3.8 ohma upora 2 el. detonatorja 2 X 0.8 A = 1.6 A porabe toka, 3.8 = 1.9 ohma upora itd. — 2 Za vzporedno vezavo velja torej formula: Rt = — . . . 13 n pri čemer pomeni: Rt = skupen upor R = upor enega el. detonat. n = število el. detonatorjev. Pri vzporedni vezavi električnih detonatorjev je treba imeti na razpolago izvor električne ener­ gije z veliko jakostjo, kar pa pri običajnih strojč­ kih za vžiganje min ni primer, saj se njihova ja­ kost giblje v mejah 1 A. Zatorej smo primorani iz tega in še nekaterih drugih vzrokov v večini pri­ merov uporabljati zaporedno vezavo električnih detonatorjev na minskem polju. Obstaja pa tudi veliko število kombinacij ve­ zav. c) Kombinacija vezave min z detonacijsko vr­ vico in električnim kablom (sl. 8). 9. Zaščita minskega polja Pri miniranju lahko pričakujemo škode zaradi: a) potresa, b) zračnega pritiska, c) razmeta. Proti potresu se zavarujemo z uporabo majh­ nih količin razstreliva ter z milisekundnim nači­ nom vžiga posameznih min ali skupin min. Proti zračnemu pritisku se zavarujemo z upo­ rabo majhnih količin razstreliva, z milisekundnim načinom vžiga, z dobrim čepi j en jem in vlaganjem razstreliva čim globlje v material, ki ga želimo minirati ter s prekrivanjem minskega polja. Proti razmetu se zavarujemo s prekrivanjem minskega polja oziroma objekta, ki ga želimo mi­ nirati. Na slikah 9 in 10 so vidni različni načini pre­ krivanja. To so torej najnujnejše osnove tehnike ruše­ nja gradbenih konstrukcij, ki se jih v gradbeni­ štvu vse bolj poslužujemo. Seveda pa je treba pri teh delih obvladati še nekatera druga znanja in si pridobiti določene izkušnje, ki so porok za dobro opravljeno delo. III. NEKAJ PRAKTIČNIH PRIMEROV RUŠENJA V GRADBENIŠTVU V ilustracijo spredaj opisanega naj navedemo nekaj praktičnih primerov rušenj gradbenih kon­ strukcij, katerih izvajalec je bil Zavod za raziska­ vo materiala in konstrukcij Ljubljana, ki ima na tem področju bogate in dolgotrajne izkušnje v so­ delovanju s strokovnjaki podjetja »Kamnik« iz Kamnika. 1. Podreti je bilo treba armirano betonski zid s horizontalnimi minskimi vrtinami. Smer rušenja v notranjost stavbe (sl. 11) q > -~-(jp~ -© - o --------- h — ^ b O O 4 “ - d - — b ' F Slika 11 »7/3*'/, (dp — 0.40 m) W = 0,5 dp = 0,5 X 0,4 = 0,20 m W 5̂ 0,2 amin. = 0,30 m b = 0,866 X a = 0,866 X 0,3 = 0,26 dp ^ 1,00 -> h = 0,6 dp h = 0,6 X 0,4 = 0,24 n W ^ l , 0 m - > L = ~ a ' h faktor faktor 1,75 (za Amonal 28 mm 0 ) T 0,30 X 0,24 L = —-----------— = 0,041 kg 1,75 h 0,24 b 0,26 = 1 • . . 1 = 1 h 0,24 Si 0,925 1,5 1 = 1 0,24(m) Cepljenje: vlažna mivka Povezava: zaporedna — istočasno aktiviranje 3 min. Slika 12 Slika 13 2. Porušiti je treba mostovni opornik iz armi­ ranega betona s sledečimi dimenzijami dolžine 10,60, širine 1,60 in višine 7,50 m. Posebna želja je, da se poruši steber v celoti istočasno. V tem primeru se je izbralo globoke minske vrtine velikega premera. Vrtine so bile polnjene na način, ki je prikazan na sliki 14. 3 4 5 J 777̂ 77̂ 77̂ 77̂ 57? 1 K am ex C 6 ^ -• Pentotitski detonator Vmesni čep AMONAL Končni čep Detonacijska vrvica Slika 14 Injiciranje: z električnimi milisekundnimi de­ tonatorji V eno minsko vrtino se je napolnilo 73,5 kg oziroma 63,5 kg razstreliva. Rezultat miniranja je razviden iz priloženih fotografij. Slika 15 Slika 16 Slika 18 3. Rušenje jeklene konstrukcije je prav tako možno izvajati z miniranjem. V tem slučaju se razstrelivo pritrdi ob nosilne stebre in sicer na dveh mestih, s čimer se je doseglo zaželeno smer padanja in pa tudi zanesljivost rušenja (sl. 19). 7 Jekleni nosilec 2 Razstrelivo 3 Prekritje razs tre liva (glina) Slika 19 Izgled jeklene konstrukcije in rezultat ruše­ nja je razviden na spodnjih slikah (sl. 20 in 21). Slika 21 IV. ZAKLJUČEK Odstranjevanje starih in neuporabnih grad­ benih konstrukcij kakor tudi izkope za temelje, gradbene jame in podobna dela je torej mogoče uspešno izvajati, z metodo miniranja. Tudi pri nas je opaziti, da se gradbeniki vse bolj in bolj poslužujejo teh metod, ki so se v zad­ njem času zelo razvile in izpopolnile. L i t e r a t u r a : Weichelt, Handbuch der Sprengtechnik E. Müller, Leitfaden für Katastrophensprengungen VE Autobahnkonstruktionen Bemessungsverfahrem für Abbruchsprengungen Dokumentacija podjetja »Kamnik« v Kamniku Dokumentacija Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij v Ljubljani. GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1972 (21) UDK 69.059.6 ŠT. 4. STR. 84—91 Danilo Belšak: RUŠENJE GRADBENIH KONSTRUKCIJ Z MINIRANJEM Članek podrobno obravnava razvoj in prilagoditev tehnike miniranja v gradbeništvu. Miniranje se pri nas kakor tudi drugod uporablja pri visokih gradnjah zlasti na dveh področjih: — izkopi temeljev in gradbenih jam, — rušenje posameznih delov ali celotnih gradbenih konstrukcij zaradi rekonstrukcije ali pridobit­ ve prostora. Avtor obravnava teoretične osnove rušenja z mini­ ranjem, vrste razstreliva, tehniko injiciranja in zava­ rovanje okolice. V drugem delu podaja članek nekaj praktičnih primerov rušenja v gradbeništvu. GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1972 (21) UDC 69.059.6 NR. 4, PP. 84—91 Danilo Belšak: DESTRUCTION OF BUILDING STRUCTURES BY MINING The paper treats in detail the development and the adaptation of mining technics for the use in the build­ ing works. The mining technics is employed at us like elsewhere especially in two fields: — excavation of foundations and building holes, — destruction of partial pieces or complete struc­ tures because of reconstruction works and acqu­ iring of space. The author gives the theoretical basis of destruc­ tion by mining, the explosives, the injection technics and the insurance of environment. iz naših holehtivov 10-LETNICA GLASILA »VESTNIK« SGP GORICA »Vestnik« kolektiva Splošnega gradbenega pod­ jetja Gorica, Nova Gorica je te dni dosegel že 10. ob­ letnico izhajanja. Da bo »Vestnik« v prihodnje še boljši, so sklenili: — Poleg »Vestnika« se formira še mesečno glasilo »Novice«, kjer bodo objavljali predloge in sklepe sa­ moupravnih organov ter načrte podjetja. S tem bodo delavci neposredno' seznanjeni z najvažnejšimi doga­ janji v podjetju. — »Vestnik« bo izhajal vsaka dva meseca in bo posvečen delavcu. Vsakdo bo v njem lahko izrazil svoja mnenja ter zahteval pojasnila in odgovore ustreznih služb podjetja na postavljena vprašanja. — V »Vestniku« bodo objavljeni tudi strokovni članki s področja gradbeništva v ožjem in širšem smislu. — Pomembna novost bo uvedba pravne posveto­ valnice za vprašanja z vseh pravnih področij. Kot doslej, bo »Vestnik« tudi v prihodnje del pro­ stora namenil zabavi. KAJ ŠE IZVEMO IZ I. ŠTEVILKE VESTNIKA Poleg uvodnika, ki je namenjen 10-letnici izhaja­ nja, izvemo v prvi številki »Vestnika« tudi tele zani­ mivosti iz podjetja: Obračun podjetja za leto 1971: Podjetje je v 1971 doseglo 224,428.000 din obraču­ nane proizvodnje. Plan je bil s tem presežen za 7,9 %, vrednostni obseg proizvodnje v primerjavi z letom 1970 pa za 28,8 %. Celotni dohodek podjetja v letu 1971 je bil 179,5 milij. din. Osebni dohodki so znašili povpreč­ no 1.762 din mesečno, kar je 25 % iznad povprečja gradbene operative v Sloveniji. Ob upoštevanju pora­ sta cen za 18 % in porasta opravljenih ur za 6 %> je bila produktivnost večja za 10 %. Skladi (bruto) so dosegli 21 milij. din. Ti ugodni podatki so rezultat povečanega obsega del, nove tehnologije dela in umirjenega porasta oseb­ nih dohodkov. Vzroki poškodbe betona v mrazu je zanimiv sestavek strokovnega sodelavca podjetja Bogdana Kajfeža. Za prihodnjo številko je isti avtor že napovedal sestavek o betoniranju in zidanju v mra­ zu. Letna analiza nesreč V boju proti nesrečam so bili doseženi tile rezul­ tati: Leto Štev.nesreč Izgub, del. dni Izg. del. dni na 1. nesr. Povpr. št. zapo­ slenih I960 226 2.749 12,2 1 288 1961 214 1.614 7,6 1.264 1962 153 1.516 9,9 1.253 1963 151 1.966 12,9 1.259 1964 191 2.071 10,9 1.201 1965 131 1.261 9,7 1.150 1966 89 1.270 14,3 1.075 1967 111 980 8,8 1.058 1968 112 968 8,6 1.147 1969 101 832 8,4 1 215 1970 111 915 8,2 1.333 1971 121 897 7,5 1.330 Tudi ta uspeh ni prišel sam od sebe, temveč so k temu znatno pripomogli izvedeni seminarji in druge oblike izobraževanja delavcev o varstvu pri delu, ka­ kor tudi vedno doslednejše upoštevanje norm tehni­ ke varstva dela na podlagi novih, sodobnih in varnih tehnologij. Uspehi štipendistov žal v prvem polletju niso nič kaj v skladu z uspehi podjetja. Kar 50 % jih je namreč negativnih, od tega pa zopet polovica s štirimi in več negativnimi ocenami in to celo v višjih letnikih. Seminarji _ Poleg že omenjenih iz področja varnosti dela so v začetku leta 1972 zaključili 20-umi tečaj prve pomoči ter opravili tudi izpit iz teoretičnega in praktičnega znanja. V januarju so že drugič organizirali seminar REFA za stavbne vodje in druge strokovne delavce. Ob za­ ključku so slušatelji dobili individualno nalogo za do­ ločen delovni proces iz njihovega vsakdanjega dela, vendar na podlagi pridobljenega znanja o osvojeni metodi izboljšanja delovnih postopkov. V februarju in marcu je bil s sodelovanjem Višje šole za organizacijo dela v Kranju izveden seminar Dinamično vodenje v organizaciji in sicer za vodilni in vodstveni kader podjetja. Za vodilni kader je bil or­ ganiziran še seminar Načrtovanje delovnih ciljev. Ne­ dvomno tudi izobraževanje zelo pomembno prispeva k doseganju boljših uspehov podjetja. Prišli — odšli Na delo je bilo letos do 21. marca sprejetih 45 oseb, odšlo pa jih je v istem času 38. Ti podatki so zelo ka­ rakteristični za fluktuacijo v gradbenih podjetjih Slo­ venije. TEMELJNE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA V majski številki »Gradisovega vestnika« uvodni sestavek obravnava nove naloge, katere čakajo ta naj­ večji slovenski kolektiv v zvezi z izvajanjem ustavne­ ga dopolnila o temeljni organizaciji združenega dela, ali na kratko TOZD. Takole menijo o tem: »Ustavne spremembe so za nas v bistvu le nadaljevanje dosedanjih pozitivnih pri­ dobitev združenega dela in sredstev, zato dosedanjih oblik ne smemo ukinjati temveč le trdneje in širše utrjevati naše odnose na samoupravnih temeljih, ki jih določajo sprejeti amandmaji. O teh spremembah smo pri nas že razpravljali in je bila hkrati tudi spre­ jeta projekcija ureditve vprašanj TOZD v sestavi podjetja. Sestavljen je bil prvi osnutek tez za samo­ upravni sporazum v združenem delu in medsebojnih odnosih v TOZD v sestavi »Gradisa«. Razumljivo je, da samoupravni sporazum temelji na združevanju sred­ stev za doseganje skupnih poslovnih ciljev, ki zopet te­ meljijo na samoupravnem interesu slehernega delavca — upravljavca. Upoštevane so tudi vse ekonomske ute­ meljitve za ohranjevanje in razvoj sredstev v uprav­ ljanju ter utrjevanju družbenoekonomskega položaja. Temeljna organizacija združenega dela v sestavi GIP Gradis bo vsak del podjetja, ki predstavlja delov­ no celoto, v kateri se lahko merijo rezultati dela in po­ trdijo kot vrednost na trgu ali v podjetju ter se na tej podlagi tudi samostojno izraža. Pri tem pa se ne smejo kršiti pravice delovne organizacije, ki izhajajo iz medsebojne odvisnosti pri delu ali iz skupnega dela z združenimi sredstvi. Interes podjetje je, da se še nadalje tehnično in organizacijsko razvija ter uskla­ đeno izpolnjuje zmogljivosti vseh delov podjetja. V VELENJU POD ZEMLJO Na novem gradbišču v Pesjem pri Velenju gradimo izvozni jašek. Tako stoji v isti številki »Gradisovega vestnika«, kjer pisec nadaljuje: Tu gradimo več ob­ jektov, od katerih je naj zanimivejši in obenem za naše razmere najbolj zahteven objekt, izvozni jašek v dol­ žini 550 metrov. Izmed ostalih večjih objektov pa so še: strojnica, to je velika armirano-betonska skeletna zgradba (28,40 X 15,50 in višine 12 metrov), transportni most v dolži­ ni 320 metrov, bunker za premog, drobilnica premoga ter temelji za transportne trakove v skupni dolžini ca. 500 metrov. Nam se mudi, investitorju rudnika lignita Velenje pa tudi. Z dograditvijo prej navedenih objektov in novim načinom izvoza, bo rudnik kar podvojil svojo proizvodnjo. Letno bodo dvignili iz globin do 375 me­ trov prek 7 milijonov ton premoga. Premog, ki ga bodo rudarji nakopali v jami, bodo po poševnem izvoznem jašku transportirali v bunker in drobilec, kjer se bo razdelil na dva traka in sicer na trak, ki bo vodil direktno v TE Šoštanj in na trak v deponijo za široko prodajo. Vsemu se je treba privaditi, tudi če skraja težko gre, pravijo delavci, ki so se nedavna preselili iz vi­ sokih objektov TE Šoštanj v pošpvni izvozni jašek v globino do 150 metrov. . Delajo v dveh izmenah. Delavci so opremljeni z vsemi zaščitnimi sredstvi, ki jih zahteva delo v globini. Prav tako so seznanjeni s predpisi iz varstva pri delu, tudi rudarskimi. Projekte je izdelal »Slovenija projekt« iz Ljublja­ ne. Načrti prihajajo pravočasno in večjih problemov na gradbišču ni. GRADISOVE LETNE ŠPORTNE IGRE bodo letos v Velenju. Organizacijo je prevzela poslovna enota Celje. Ker bodo športne igre gradbincev ŠIG—72 v organizaciji GP OBNOVA, Ljubljana v času od 30. VI. do 2. VII. 1972, bo srečanje Gradisovih športnikov že v začetku junija. DELA V TOVARNI KONTEJNERJEV HITRO NAPREDUJEJO Tovarna EMO je poverila gradnjo tovarne kon­ tejnerjev s ponikovalnico v Celju GIP GRADIS. Na tem, v Celju največjem Gradisovem gradbišču gradijo: 1. veliko proizvodno halo (45 X 144 merov, viši­ ne 10,00 m). Konstrukcija je armirano betonski skelet, projekt tipa »Gradis«. Ostrešje je montažno. Betonira­ nje in montaža se vrši na gradbišču: 2. pocinkovalnico (18 X 84 metra, višina 11 mearov.) Konsturkcija in ostrešje sta ista. Pripominjamo, da bo to ena izmed največjih pocinkovalnic v Evropi. Z deli so pričeli avgusta 1971, danes pa je pocinkovalnica gotova že do tretje faze, proizvodna hala do diletacije v dolžini 84 metrov, v ostalih prostorih pa teče mon­ taža ostrešja. Krovska in ključavničarska dela izvršu­ jejo obrati KO iz Maribora. Ostali kooperanti pa so iz Maribora in iz Celja. Naj omenimo še to, da je celot­ na proizvodnja kontejnerjev prodana že za 10 let na­ prej, v glavnem na zahodna tržišča. Ko bo proizvodnja stekla, bodo na dan napravili 40 šestmefrskih in 25 dvanajstmetrskih kontejnerjev. Pocinkovalnica pa bo služila za potrebe podjetja EMO, vršili pa bodo usluge tudi za ostala večja podjetja, kot npr. za »Metalno« v Mariboru. Proizvodnja v pocinkovalnici mora steči septembra 1972, ostali objekti pa morajo biti gotovi v drugi polo­ vici letošnjega leta. PVG STVBAR ZGRADIL NOVO BETONARNO 26. aprila 1972 je začela obratovati nova, elektron­ sko vodena betonarna v Hočah pri Mariboru kot sim­ boličen uvod v svečano proslavo 25-letnice PVG Stav­ bar Maribor. Betonarna s kapaciteto 50 m3 surovega betona na uro je veljala okrog 2 mili j. dinarjev. Posebnost pred­ stavlja edinstvena podzemna rešitev dozirne zveze za materiale. KOLIKO CEMENTA IZ TRBOVELJ Iz 5. številke glasila TRBOVELJSKI CEMENTAR je razvidna izvršitev proizvodnega plana cementarne v Trbovljah v letu 1971, in sicer: Proizvodni plan za leto 1971 je predvideval, da se bo proizvodnja klin- kerja v letošnjem letu povečala in s tem tudi proiz­ vodnja in odprema cementa. Planirano je bilo namreč, da s 15. septembrom 1971 prične obratovati že nova 1000-tonska peč. Med letom pa so poleg finančnih te­ žav nastopili še drugi vzroki, predvsem zakasnitev pri dobavi domače opreme, kar je zavrlo začetek proizvod­ nje, tako da bo nova peč začela z obratovanjem šele v prvih mesecih 1972. leta. Morali smo izvršiti rebalans letnega plana proiz­ vodnje klinkerja, mletega in odpremljenega. Izvršenje letnega plama- po rebalansu je bilo na­ slednje: Proizvod Enotam ere Plan Pro izv. °/o Klinker ton 156.400 157.283 100,5 Cement ton 270.000 265.712 98,4 Odprema cementa ton 270.000 266 975 98,8 Apnenčeva moka ton 15.000 10.499 69,9 Proizvodni plan za leto 1972 znaša: Skupaj 547.500 ton od tega PC 450 100.000 ton PC 350 417.500 ton P60 p 350 30.000 ton Bogdan Melihar PVG »STAVBAR« MARIBOR PRAZNUJE 25 LET OBSTOJA Leto 1972 je za 1200-članski kolektiv gradbenega podjetja »STAVBAR« iz Maribora jubilejno leto, tj. leto, v katerem se naredi bilanca prehojene, 25 let dol­ ge poti. Le dve leti po rojstvu naše republike je bilo ustanovljeno gradbeno podjetje — današnji »STAV­ BAR«, ki je delalo na obnovi večjih stanovanjskih pre­ delov takrat porušenega Maribora. Hkrati pa se je za­ čelo ukvarjati tudi z novimi gradnjami. Tako so že leta 1957 samoupravni organi in vodstvo podjetja do­ ločili, da se bo podjetje v prvi vrsti usmerjalo na pod­ ročje stanovanjske izgradnje, ki je dobivala vse večji obseg. Tej smeri se podjetje do danes ni odreklo in je »STAVBAR« na področju stanovanjske gradnje do da­ nes zgradil 7.000 stanovanj, kar pomeni, da živi četrti­ na prebivalcev Maribora v »STAVB ARJEVIH« stano­ vanjih. V zadnjem času pa gradi »STAVBAR« letno po­ vprečno nad 400 stanovanj in je po številu zgrajenih stanovanj na drugem mestu v Sloveniji. Čeprav se je »STAVBAR« doslej močno uveljavil pri gradnji stano­ vanj, si je pridobil ime tudi pri gradnji velikih indu­ strijskih objektov. Tako je v »STAVBARJEVEM« pro­ gramu za leto 1972 razmerje med stanovanjsko gradnjo in gradnjo industrijskih in drugih objektov že 50 :50. Stanovanjski, poslovni in v zadnjem času tudi montažni industrijski objekti v Mariboru in drugod so ponesli »STAVBARJEVO« ime tudi izven meja Slove- enije in države. »STAVBARJEVI« uspehi doma in tujem pa so plod pravilno zasnovane kadrovske politike in skrbi za kakovostno strokovno osebje. Današnji izredno dinamični družbeni in ekonomski razvoj sili podjetje, da svoje misli in napore usmerja v prihodnost, ki je veliko bolj nejasna kot preteklost. Pri »STAVBARJU« se zavedajo, da lahko svoje cilje postavljajo le na temeljih materialnega in družbeno­ ekonomskega razvoja podjetja v preteklosti, pri čemer pa je na prvo mesto treba postaviti naslednje: — skrb za razvijanje in nadaljnje izpopolnjevanje samoupravljanja in samoupravnega mehanizma s po­ sebnim ozirom na ustavne amandmaje; iz strokovnih revij in časopisov NASE GRADJEVINARSTVO — Beograd, 1972. St. 3 Mgr. Ing. S. R a n k o v i č , asist, univ.: Neizoter- mička teorija tankozidnih štapova otvorenog profila. Str. 49—60, 3 sl. Ing. D. A r a n d j e l o v i ć : Inženjersko — hi- drogeološka geofizika u rešavanju nekih gradjevinar- skih vodoprivrednih problema, II. Str. 60—67, 23 sl. Dr. Ing. D. I g n j a t i ć : Mogućnost komunikacije izmedju gradjevinskih inženjera i elektronskih računa- ra. Str. 67—72, 5 sl. O aktivnosti jugosl. društva za zaštitu voda. Str. 72 do 72 b. U istom broju Tehnike: Kongres o saobraćaju i vezama Jugoslavije. Tehni­ ka 3 — 1972, 49—53. Zaključci Prve konferencije o informacijama Sa­ veza inženjera i tehničara Jugoslavije (u Beogradu od 8. do 12. 11. 1971. g.). Tehnika 3 — 1972, 53—66. Ing. N. V a s o v i ć : Specijalizovane institucije u sistemu naučnih i stručnih informacija u našoj zemlji. Tehnika 3 — 1972, 67—69. Prof. Ing. V. S o 1 a j a , Ing. D. B o š k o v i ć : Naučni i stručni kadrovi kao korisnici i stvaraoci na­ učnih i stručnih informacija. Tehnika 3 — 1972, 69—72. Prof. Ing. R. A d ž i ć , sekretar Saveza inž. i tehn. Jugoslavije: Neki aktuelni problemi zapošljavanja in­ ženjera i tehničara i drugih stručnih kadrova. Organi­ zacija rada 3 — 1972, 49—66, 24 tab. GRADJEVINAR — Zagreb, 1972. St. 1 Akademik Dj. L a z a r e v i č , prof. univ.; 2. R a ­ d o s a v l j e v i č , prof. univ. Odredjivanje mehaničkih karakteristika grupe šipova preko karakteristika poje­ dinačnih šipova u njoj. Str. 1—6, 6 sl., 4 tab. — skrb za razvijanje in negovanje samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov, ki nastajajo pri delu med ljudmi. Menijo, da bodo zlasti na tem področju morali hitreje napredovati, če bodo želeli doseči napre­ dek tudi na ekonomsko razvojnem področju. Ocenju­ jejo, da imajo velike razvojne možnosti v materialnem smislu, ki pa jih bodo lahko izkoristili le, če bodo svojo perspektivo gradili na zdravih in resnično huma­ nih medsebojnih odnosih. Človek mora biti človeku človek, ne glede na njegov položaj v podjetju ali v družbi. Takšne odnose pa bodo lahko gradili le na osnovi popolnega medsebojnega spoštovanja in zaupa­ nja, na osnovi popolnega in doslednega izvajanja spre­ jetih sklepov in nalog, na osnovi, ki ni opredeljena niti z dohodkom niti z naslovom, ki ga kdo ima. Njihov cilj je torej popolna afirmacija delavca — samouprav­ ljavca, ki bo s svojim vplivom na poslovne odločitve, s svojim ustvarjalnim in kreativnim delom odločilno vplival na njihov lepši vsakdanji kruh; — skrb za realizacijo postavljenega razvojnega programa in naložb. »STAVBARJEVE« naložbe so predvsem usmerjene na področje racionalizacije proizvodnje; z njimi želijo dosegati boljše finančne rezultate v prihodnjih letih — s povečano stopnjo dobička in rentabilnostjo' v po­ slovanju. Prav tako si želijo zagotoviti z modernizira­ nimi proizvodnimi zmogljivostmi in osvojeno novo teh­ nologijo graditve obstoj in nadaljnji razvoj podjetja. B. F. Ing. Z. Z đ u n i ć , Ing. Z. 2 a g a r , docent univ.; Tunel kroz Učku. Jedna ideja u novem obliku. Str. 6 do 22, 19 sl. Ing. B. F r a n k o v i ć : O izmeni vode u gradskim vodospremama. Str. 22—28, 9 sl. Ing. P. P e r č i n : Preporuka za zimsko betonira­ nje. Str 28—32, 4 sl. Ing. Z. J o k s i č : Iznalaženje merodavnog krite­ rij uma za merenje nosivnosti slojeva kolovozne kon­ strukcije. Str. 32—41, 5 sl., 3 tab. Ing. J. F u k s : Sprečavanje rasta gljivica i pli­ jesni pomoću biocidnih sredstava. Str. 41—42. Kratke vijesti. Str. 42—44. Sajmovi i izložbe. Str. 44—45. Kongresi i stastanci. Str. 45—46. Iz Instituta gradjevinarstva Hrvatske. Str. 46—47. Bibliografija. Str. 47—48. GRADJEVINAR — ZAGREB, 1972. St. 2 Dr. ing. I. S e n j a n o v i ć : Izvod potpune diferenci- jalne jednadžbe tanke rotacione torisferične ljuske. St. 49—52, 2 si. Ing. I. K l e i n e r , Ing. B. M ü l l e r : Prednapeta si­ dra u nevezanom tlu. Str. 52—63, 24 si. ing. I. R a d i ć : Stropna konstrukcija od armirano-be- tonskih montažnih ploča. Str. 64—68, 15 si. Ing. F. V e r i ć , Ing. K. H o r v a t : Prijedlog proraču­ na temelja dalekovodnih stupova u glinovitom tlu. Str. 69—72, 7 si. Prof. M. J a n č i k o v i ć : Autoceste preko Alpa u Au­ striji. Str. 72—74, 3 si. Kratke vijesti. Str. 75—77 S naših i inozemnih gradilišta. Str. 77—79, 7 si. Iz Instituta gradjevinarstva Hrvatske. Str. 79—84, 5 si. Kongresi i sastanci. Str. 84—85 J. T u c a k o v : Stručna pitanja za IX. Jugoslavenski kongres za visoke brane (u Novoj Varoši od 7. do 10. 5. 1973.). Str. 85—86 IZGRADNJA — BEOGRAD, 1972. St. 4 Dr. Ing. D. M i l o v i č : Naponi i pomeranja u izotrop- nom ili anizotropnom tlu usled krutog kružnog temelja. Str. 1—14, 18 sl., 24 tab. Ing. J. V i d i č : Primena digitalnih elektronskih raču- nara u projektovanju. Str. 15—20, 6 sl. Dr. Ing. V. V e s e l i n o v i č : Obezbedjenje stabilnosti stenskih masa pri površinskim miniranjima prime- nom savremenih metoda miniranja, I. Str. 21—35, 29 sl. Ing. Dj. S o b o t a : Neki principi projektovanja savre- mene organizacije gradnjenja stanova, II. Str. 36—42, 16 sl. Ing. M. M i l o v a n o v i č : Plutafon — novi afonitni i termoizolacioni material. Str. 43—58, 21 sl., 6 tab. Mgr. Ing. arh. Z. M a n e v i ć : Zgrada uprave carina u Novom Beogradu — objekt Vladimira Blažina. Str. 59—63, 12 sl. Iz inostranih časopisa. Str. 64 Vesti i saopštenja. Str. 65 S. K u b u r o v i č : Kongres o saobraćajnim vezama Jugoslavije. Str. 66—67 Pregled periodike i knjiga. Str. 68—69 Ing. M. M a k s i m o v i č : Organizacija gradjevinskih radova (prikaz knjige prof. Ing. B. Trbovljeviča). Str. 69—70 J. S u š a : Gradjevinski kalendar 1972 (prikaz). Str. 71 STANDARDIZACIJA — Beograd, 1972. St. 4 Ing. S. S a v i č : Razvrstavanje i klasifikacija pamuka za tekstilnu industriju. Str. 67—69, 1 tab. Anotacija predloga standarda. Str. 70—73. Dopune i ispravci standarda. Str. 74. Medjunarodna standardizacija. Primljena dokumenta­ cija. Str. 75—77 Kalendar zasedanja organa ISO (od 11. 4. 72. do 21. 9. 74.). Str. 77—80 Informacije ISO. Str. 80 Novi objavljeni jugosl. standardi (u Služb, listu SFRJ br. 41 — 56/1971.). Str. 81—87 DOKUMENTACIJA za GRADJEVINARSTO i ARHI­ TEKTURU — Beograd, 1972, Št. 227 ILG — 477 — Proizvodnja u gradjevinarstvu u 1971. g. 6 str. ILG — 478 — Proizvodnja u industriji gradjevinskog materiala u 1971. g. 2 str. ILG — 479 — Lični dohodci u gradjevinarstvu i osta­ lim oblastima privrede u novembru 1971. g., 2 str. mnenje in kritika STANOVANJSKA GRADITEV V SR SLOVENIJI V Gradbenem vestniku št. 3/1972 je B. M. objavil na strani 67 podatke o stanovanjski graditvi v SR Slo­ veniji. Ker se ti podatki ne ujemajo s podatki, objav­ ljenimi v uradni publikaciji Zveznega zavoda za stati­ stiko »Statistični godišnjak Jugoslavije 1971«, je vseka­ ILG — 480 — Stambena izgradnja u društvenom sek­ toru u 1971. g. 2 str. DGA — 1189 — Preporuka za dimenzioniranje gradje­ vinskih elemenata sa komponibilnim modularnim merama. 28 str. DGA — 1190 — Zaključci Savetovanja o programira­ nju, planiranju i izgradnji putne mreže v SFRJ (Budva, 18.—20. 11. 1971.). 4 str. DGA — 1191 — Metod i osnova za vodjenje indeksa cena stanova (prikaz). 2 str. DGA — 1192 — Osobine i mogućnosti primene novih materiala posebno iz oblasti plastičnih masa zä hidroizolacije i termoizolacije u zgradarstvu (pri­ kaz). 2 str. DGA — 1193 — Proučavanje osobina, načina izrade i primene gradjevinskih ploča na bazi lingoceluloz- nih proizvoda (prikaz). 4 str. KIG — 130 — Klasifikovani indikatori za gradjevinar- stvo (od red. br. 201. do red, br. 328. — prikaze članaka iz jugosl. i stranih stručnih časopisa). 24 str. TKD — 193 — Cene gradjevinskog materiala u de­ cembru 1971. g. 26 str. DOKUMENTACIJA za GRADJEVINARSTVO i ARHI­ TEKTURU — Beograd, 1972. Št. 228 ILG — 482 — Proizvodnja u industriji grad jev. mate­ rijala u januaru 1972. g. 4 str. ILG — 483 — Proizvodnja u industriji gradjev. mate­ riala u febr. 1972. g. 4 str. ILG — 484 — Jugoslovanski gradjev. centar — In­ formacija o radu u 1971. g. i orijentacija za 1972. i 1973. g. 4 str. DGA — 1194 — Urbanistička rešenja u Južnom Zagre­ bu. 6 str., 2 sl. DGA — 1195 — Organizacija uredjenja zemljišta u Južnom Zagrebu. 6 str. DGA — 1196 — Gradjenje peterokatne stambene zgra­ de tipa »Novogradnja«, Zagreb, po sistemu veliko- plošne oplate u naselju Utrina, Zagreb. 18 str. DGA — 1197 — Gradjenje šestnaostokatne stambene zgrade tipa »Tempo«, Zagreb, po sistemu veliko- plošne oplate u naselju Sopot u Zagrebu. 14 str. DGA — 1198 — Gradjenje sedamnaestokatne stambene zgrade tipa »Industrogradnja«, Zagreb, po sistemu klizne oplate sa hidrauličkim pogonom u naselju Utrina u Zagrebu. 10 str. DGA — 1199 — Gradjenje šestnaestokatne stambene zgrade po sistemu krupnopanelne prefabrikacije tipa »Jugomont-Jugobeton«, Zagreb, u naselju Utrina u Zagrebu. 20 str. KIG — 131 — Klasifikovani indikatori za gradjevi- narstvo (od red. br. 329. do red. br. 440., oz. pri­ kaze članaka iz jugsl. i stranih stručnih časopisa). 24 str. TKD — 194 — Cene gradjevinskih radova u četvrtom tromesečju 1971. g. 8 str. TKD — 195 — Cene gradjevinskih materiala u janu­ aru 1972. g. 28 str. Ing. A. S. kor umestno, če vprašamo, odkod je B. M. objavljene podatke črpal. Ce imajo B. M. podatki realno uradno osnovo, bi bilo vsekakor tudi zanimivo vedeti, ali je Zvezni zavod za statistiko obveščen o spremenjenih po­ datkih za Slovenijo pred izidom »Statističnega godiš­ njaka 1972«, ki bi lahko prinesel popravke. V. N. prikazi in ocene Prof. Dr.-Ing. Helmut Donke: GRUNDLAGEN KOSTRUKTIVER GESTALTUNG (Osnove konstruktivnega oblikovanja) Bauverlag GmbH, Wiesbaden und Berlin, 320 strani, 497 slik, številne tabele, Vez. DM 65.— Medtem ko obstoji v tehnični literaturi veliko pri­ pomočkov za pravilno izvedbo postavljenega načrta, primanjkuje kljub izredni obilici izkušenj dobrih pri­ ročnikov, kako določi najprimernejši in najustreznejši načrt kot tak. S sodobnim in preglednim prikazom bistvenih na­ ravoslovnih temeljev in iz njih izhajajočih konstruk­ cijskih in oblikovalnih možnostih navedena knjiga od­ pravlja to pomanjkljivost. V njej posredovana spozna­ nja je mogoče poljubno uporabiti na vse danes poznane gradbene materiale. Bistvo je v tem, da se s pravilno izbrano konstruktivno rešitvijo v polni meri izkoristijo obstoječe prednosti določenega gradiva in hkrati od­ strani vpliv njegovih pomanjkljivosti, da torej gradimo v skladu z materialom in njegovimi pogoji. V prvem delu (Theoretische Zusammenhänge — Teoretične povezave) so prikazane znanstvene podloge in iz njih izvirajoče konstrukcijske možnosti. Drugi del (Beispiele und Entwurfshilfen — Pri­ meri in pripomočki za načrtovanje) prikazuje praktično uporabo ob množici karakterističnih primerov z naj­ različnejših področij. PRIKAZ VSEBINE Voda — led — para Problemi: Biološko dogajanje. — Vlažnost zraka. — Kemični in elektrokemijski pojavi. — Korozija. — Fizikalno- mehanski pojavi. — Hidrostatačni pritisk. — Hidrodi­ namične sile. — Načini dovajanja vode. — Meteorna voda. — Talna voda. — Kapilarna voda — Površinska voda. Konstruktivne konsekvence: Izravnavanje neustreznih materialnih lastnosti. — Zmanjševanje neugodnih zunanjih vplivov. — Uravna­ vanje toplotne prevodnosti. — Preprečevanje ©vlaže­ nja. — Dušenje toplote. — Difuzija pare. — Učinkova­ nje zbiranja toplote. Ogenj Problemi: Nevarnost požara. — Nastanek požara. — Sirjenje požara. — Nevami drugi učinki. Konstruktivne konsekvence: Izravnavanje neustreznih materialnih lastnosti. — Odprava vnetljivosti gradbenih materialov. — Omeje­ vanje gorenja. — Zavarovanje pred požarom. — Var­ nostni ukrepi za primer požara. — Odpornost nosilne konstrukcije proti požaru. Zvok Problemi: Vrste in oblike hrupa. — Prenos zvoka. — Kvanti­ tativno pojmovanje zvoka. — Frekvenčna lestvica ob­ čutljivosti. — Glasnost. Konstruktivne konsekvence: Izravnavanje neustreznih materialnih lastnosti. — Odstranitev ali zmanjšanje izvora hrupa. — Konstruk­ tivno zboljšanje dušenja zvoka in razširjanja hrupa. — Merjenje zvočne izolacije. Nosilnost Problemi: Stalne sile in obremenitve, — Menjajoče se sile in obremenitve. — Prometne in koristne obtežbe. — Ob­ težbe zaradi vetra, snega, vode. —i Zemeljski pritisk. — Nosilne sile. ■— Zavorne sile. — Potresi. — Tempe­ ratura. — Krčenje. — Premiki gradbenih tal. — Mon­ taža. — Nasprotne napetosti. — Statični sistemi. — Sta­ tično določeni in statično nedoločeni sistemi. — Ak­ tivne in pasivne sile. — Napetosti in deformacije. Konstruktivne konsekvence: Statični sistem in konstruktivna rešitev. — Izraba karakteristik materialov. — Osnovni nosilci, — Varia­ cije oblik. — Ploščasti nosilci. — Porazdelitev obtežbe. — Vplivi na potek napetosti. — Ukrepi glede defor­ macij. — Upogibi. — Ostale deformacije. — Odprava in izogibanje učinkovanja sile. — Splošno o trdnosti. — Tlačna, natezna, upogibna in zvojna trdnost. Stalnost oblike Problemi: Temperaturne spremembe. — Spremembe oblike iz drugih vzrokov: krčenje in nabrekanje. — Obraba in obrus, —• Elastično spreminjanje oblike. — Spre­ membe oblike zaradi tečenja. Konstruktivne konsekvence: Izravnavanje neustreznih materialnih lastnosti. — Vplivi na povzročitelje oblikovnih sprememb. — Od­ stranjevanje škode zaradi oblikovnih sprememb. — Učinkovanje nasprotnih sil. — Korektura oblikovnih sprememb, ki so odvisne od časa. Oblikovanje in povezave Problemi: Trdne in mobilne povezave. — Toge in gibke po­ vezave. Konstruktivne konsekvence: Možnosti izboljšanja materialnih lastnosti. — Po­ stopki pri proizvodnji. B. F. INFORMACIJE Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A IN K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I le to X III 4 Serija: PREISKAVE APRIL 1972 Uporabnost apna kot veziva za stabiliziranje drobnozrnatih zemljin 1. Splošno o stabiliziranju Ceste so poleg železnic glavne žile narodnega gospodarstva, po katerih se pretaka promet. V zadnjem času se je cestni promet izredno povečal in nastopil v novi, modernizirani obliki. Ker je mo­ torizacija prometa v zadnjih desetletjih zavzela po vsem svetu ogromen obseg, je bilo nujno, da so se ceste finančnim zmogljivostim primerno pri­ lagodile, oziroma se še bodo morale prilagoditi. Konstruktivno slaba vozišča in trasno slabo izpeljane ceste povzročajo veliko porabo pogonske­ ga goriva, relativno kratek rok trajanja vozila ter nezadostno izkoriščanje hitrosti in nosilnosti vozila. Popravljanje starih in gradnja novih cest zahteva­ ta ogromno denarnih sredstev. Zato imajo gradite­ lji in vzdrževalci cest zelo težavno nalogo, da čim bolj pravilno izenačijo stroške gradnje in vzdrže­ vanja prometnih poti s prometnimi stroški, oziro­ ma gradijo in vzdržujejo finančnim sredstvom pri­ merno. Motorni promet pa zahteva zaradi vse večjih transportnih učinkov takšne voziščne konstrukcije, ki bodo v stanju prevzeti vse večje statične in di­ namične obremenitve in jih prenesti na temeljna tla. V inženirskih gradnjah, posebno pa še v cesto- gradnjah, se vse bolj uveljavlja tendenca, naj se uporabijo vsi gradbeni materiali, ki se nahajajo na mestu izgradnje. Različne zemljine pa so kot cesto- gradbeni materiali zaradi svojih lastnosti različno odporne proti klimatskim (temperaturne spremem­ be, mraz, voda) in prometnim obremenitvam. S sistematičnimi raziskavami tal in številnimi poizkusi so našli metode, po katerih je možno zgra­ diti vozišče iz zemljin, ki se nahajajo na licu mesta ali v ekonomsko še ustrezni oddaljenosti, ki sicer pod normalnimi, do nedavna veljavnimi pogoji, ne bi bile uporabljive in to ali brez ali pa s čim manj­ šim dodatkom drugega materiala. Najvažnejše pri tem je, da na plasti tako obdelanega materiala ne nastopijo deformacije, ki bi lahko pod vplivom prometa ali v spremenjenih hidroloških ali klimat­ skih razmerah povzročile poškodbe nadgrajenih plasti. Ločimo predvsem dve vrsti materialov: — nekoherentne materiale, ki so sestavljeni iz posameznih zrn, pogosto zelo velikega granulacij- skega območja, vse od peska do grušča. Med zrni praktično ne delujejo kohezijske sile, zato te ma­ teriale označujemo z izrazom »nekoherentni« ali »nevezljivi« materiali. Strižna trdnost zavisi od ob­ like zrn, od njihove površine in od števila dotikal- nih ploskev. V gradbeno tehničnih ozirih ne pred­ stavljajo posebnih težkoč, ker so obstojni in prak­ tično ne razpadajo pod vplivi vode in zraka ter — koherentne materiale, to so glineni in ilov­ nati materiali, ki imajo prav posebna za tehnično prakso dostikrat tudi zelo neugodna svojstva in zahtevajo precejšnjo pozornost: Mnogo bolj so ob­ čutljivi za vremenske vplive, pri naraščanju vseb- nosti vode pa se kohezija med minerali gline zmanjšuje. Te zemljine (glede na množino vode) prehajajo iz trde v poltrdo, plastično (gnetno) in židko (tekočo) konsistenco. Zaradi vsebnosti vode se zmanjšuje nosilnost, s tem pa je onemogočena uporaba teh materialov povsod tam, kjer je omo­ gočen prost stik z vodo. Glede na zahteve, ki jih morajo izpolnjevati podloga in posamezne nosilne plasti voziščne kon­ strukcije, si jih je pri sodobni tehnologiji gradnje težko zamisliti brez stabiliziranja. S pojmom stabi­ liziranja materiala pa ne označujemo samo pove­ čanja trdnosti, ampak predvsem spremembe me­ hanskih, fizikalnih in kemičnih lastnosti materi­ alov zaradi dodatka veziv. Te lastnosti materiala se bistveno razlikujejo od prvotnih (večje tlačne trdnosti, večje notranje trenje materiala oziroma večja stabilnost obdelanega materiala, s tem pa tudi celotne voziščne konstrukcije). Torej pomeni, da je stabiliziranje po eni strani postopek za iz­ boljšavo lastnosti materiala, po drugi strani pa delovni postopek za izdelavo nosilne plasti. 2. Tehnološki postopek pri stabiliziranju materialov z apnom Apnena stabilizacija sloni na dveh glavnih spremembah tako obdelanega materiala: 1. spremembi strukture materiala, in 2. hidravlični utrjenosti, povečani koheziji in notranjem kotu trenja. Apno, bodisi žgano ali hidrirano, vsebuje vi­ sok odstotek prostega CaO in deloma tudi MgO. Že v zelo kratkem času, praktično takoj po zamešan ju, reagira apno s koherentnimi materiali in povzroči spremembo strukture. Pri tem se mehke grude zdrobijo, mešanica se cementira v močnejši in sta­ bilnejši material. Po valjanju nastane cementna re­ akcija med Ca++ iz apna ter SiC>2 in AI2O3 iz gline: tvorijo se kalcijevi silikati, ki povzročajo stabilnost in trdnost materiala. Ob navzočnosti hidravličnih materialov pa na­ stopi tudi hidravlično utrjevanje s povečanjem no­ silnosti tal in obstojnosti proti vremenu. Z apnom stabiliziran material ima naslednje značilne lastnosti: — manjšo sposobnost omočenja, — zmanjšano specifično površino zrn, — zmanjšano plastičnost, in — osnovni material je razbit v manjše grude. Z gradbenega gledišča pomenijo te spremem­ be, da: — koherentni material pridobi na notranjem trenju; vlažna ali celo mokra tla so slabše nosilna, — poveča se trdnost materiala, katerega pa ne moremo smatrati kot trdno telo, pri katerem so posamezna zrna med seboj zlepljena z apnom, ampak kot zmes zrn s povečano kohezijo, — poveča se poroznost, zato je njegova pro­ pustnost večja od propustnosti osnovnega kohe­ rentnega materiala, kljub temu pa stabilizirani material izkazuje večjo vodoobstojnost od prvot­ nega materiala. 3. Ekonomska presoja Prednosti apnene stabilizacije sta predvsem: — pri gradnji sami in — v končni konstrukciji. Izvajalcu je omogočeno takojšnje nadaljeva­ nje del na polaganju in vgrajevanju materialov za zgornji ustroj, ker stabilizirana tla praktično niso odvisna od sprememb vremena. S tem se zmanjša ekonomski riziko na minimum, saj nima izvajalec praktično nobenih zastojev mehanizacije in delov­ ne sile. Trajnost vozišča z nestabilizirano podlogo je manjša od vozišča s stabilizirano podlogo. Nesta- bilizirani podlogi se zaradi vpliva vode zmanjša nosilnost, pride do loma voziščne konstrukcije, kar pripelje do krpanja cestišča. Vemo pa, da so stroški vzdrževanja zelo visoki. Druge prednosti stabiliziranja z apnom bi bile predvsem v tem, da: —• odpadejo vsa pripravljalna dela za kamni­ te materiale, ki bi jih sicer morali vgraditi, — odpadejo vsi transporti, nakladanje in raz­ kladanje teh materialov, — odpadejo običajno potrebni izkopi nenosil- nega materiala, — omogočena je gospodarna prilagoditev no­ silne plasti zahtevani nosilnosti voziščne konstruk­ cije, glede na nosilnost podloge. 4. Namen preiskav ZRMK — oddelek za ceste in izolacije, je s svojo poskusno ekipo in strojem (greder STT MBU G 3) izvršil v sodelavi z različnimi investitorji več poizkusnih del za uvajanje stabilizacijskih postop­ kov utrditve materialov z apnom in cementom na različnih cestiščih in gradbiščih v SR Sloveniji in SR Hrvatski. Kljub temu, da postopki stabiliziranja pri nas še niso bili do konca raziskani, so se vsa ta dela v praksi dobro obnesla in prinesla dobre rezultate. Nikjer pa niso bila izvršena opazovanja posamez­ nih poizkusnih stabilizacijskih odsekov oziroma laboratorijskih stabilizacijskih zmesi v teku daljše­ ga obdobja. Prav zato sta bila cilj in namen to­ kratnih preiskav predvsem opazovanje obnašanja stabilizacijskih zmesi v teku daljše dobe. 5,0 Laboratorijske preiskave stabilizacijskih zmesi 5.1 S Cestnim podjetjem v Celju smo sodelo­ vali pri gradnji dveh zemeljskih nasipov v Sodni vasi in Podčetrtku na odseku ceste Šmarje— Pod­ četrtek. Pri gradnji obeh nasipov sta bila uporab­ ljena v glavnem dva materiala: — si vica (temeljna tla) in — peščena glina (nasipni material). Iz obeh različnih materialov (sivice in peščene gline) je bilo izdelanih 42 laboratorijskih stabiliza­ cijskih zmesi, od tega 12 zmesi s sivico z vezivom — hidratiziranim apnom IGM Zagorje in 30 zmesi S I V I C A TLAČNE TRDNOSTI : Slika 1 s peščeno glino z vezivom — hidratiziranim apnom IGM Zagorje. Skupno je bilo izdelanih 306 preiz- kušancev — valjev. Za posamezne preiskave je bilo izdelanih na­ slednje število preizkušancev: — preiskava tlačnih trdnosti — 3 preizku- šanci, — preiskava z namakanjem — 2 preizkušanca, — preiskava z močenjem in sušenjem — 2 preizkušanca in — preiskava z zmrzovanjem in odtajanjem — 2 preizkušanca. Za vsako zmes je bilo izdelanih 9 preizkušan­ cev. Preiskave so bile izvršene: — po 7 dneh, — po 28 dneh, — po 6 mesecih ter — po 12 mesecih. 5.2 Rezultati preiskovalnega dela 5.21 Sivica 5.211 Tlačne trdnosti Iz rezultatov laboratorijskih preiskav je raz­ vidno, da so dosežene tlačne trdnosti preizkušan­ cev (stabilizacijska zmes si vice in hidratiziranega apna) v suhem stanju razmeroma nizke, ki pa s časom naraščajo — diagram na sliki 1. Stabiliza­ cijski zmesi s 5,0 ut. %> hidratiziranega apna se tlačna trnost po 6 mesecih odležanja poveča za 51 odstotkov, s 6,0 ut. %> hidratiziranega apna pa za 26 odstotkov. 5.212 Odpornost proti namakanju Tlačne trdnosti stabilizacijskih zmesi v mo­ krem stanju (preizkušanci so bili po določeni dobi staranja pred preizkusom tlačnih trdnosti za 24 ur potopljeni v vodi) kažejo, da so praktično iste vred­ nosti po 7 dneh in po 6 mesecih staranja — torej se s časom ne spreminjajo. 5.213 Vremenska obstojnost Preizkušanci so bili po poteku določene dobe (7 dni, 28 dni) 'izpostavljeni 14 ciklom sušenja in namakanja. Iz rezultatov je razvidno, da so vsi preizkušanci že pred iztekom preiskave (14 cikli) razpadli. V tem primeru je razvidno, da stabiliza­ cijska zmes kljub večjemu dodatku hidratizirane­ ga apna (6,0 ut. % ) ne postane bolj odporna proti namakanju in sušenju. 5.21 Odpornost proti zmrzovanju Vsi preizkušanci so pred iztekom celotne pre­ iskave razpadli. (Nadaljevanje) Aleš Hočevar, dipl. inž. Janez Žm avc, dipl. inž. G r a d b e n i k i , p r o j e k t a n t i , i n v e s t i t o r j i ! Sodobno boste gradili, če uporabljate rešetkaste armaturne nosilce »Bihać«, ki so temeljni element armiranobetonskih plošč z vgrajenim opažem iz arma­ turnih trakov in plošč. Polne betonske plošče je mogoče vgrajevati kot prosto sloneče, kot vpete in kot križem armirane. Primerne so za stanovanjsko izgradnjo in za industrijske objekte. Proizvajalec: »RMK— ZENICA«, Tvornica za preradu žice »Bihać« — Bihać Centrala: 072/21-244 077/22-226 Telex: YU ZELZE 43-121 Poštni predal: 141 S. G. P. » P I O N I R « N O V O M E S T O KETTEJEV DREVORED 37, TELEFON 21826, TELEX 33710 TE K O Č I R AČ U N PRI SDK 521-1-29 N O V O M ESTO