5EVNTCA, Celulozarji dobili odpovedi Krško - Direktor papirnice Vi-Pap Oldrich Kettner je v svoji karieri moral zapreti že tri celuloze v vzhodni Evropi. Zastarela tehnologija in na drugi strani razvoj proizvodnje brezlesnih papirjev tudi lastnikom krške papirnice zaradi ekonomike ne puščata drugih možnosti, kot nepreklicno zaprtje celuloznega obrata z 31. avgustom. “Vem, kaj to pomeni za vsakega prizadetega posameznika. Lahko pa povem, da pod mojim osemletnim vodstvom delavcem niso bile kršene nobene Pravice, plače nikoli niso zamujale In tudi regres so letos dobili vsi v kruto znesku 170.000 SIT,” je dejal Kettner. Seznam 340 viškov delavcev je v kadrovski službi nastajal z upoštevanjem sistemizacije delovnih niest po zaprtju celuloze in upošte-vajoč priporočila sindikata. Upra-va je izčrpala vse možnosti prezaposlitev in predčasnih upokojitev. V °dprto brezposelnost bo šlo 190 ljudi. Aleš Germovšek iz Sklada dela Posavje pravi, daje na srečo v regiji Direktor Kettner, namestnica Stegnetova in kadrovnica Kostevčeva interes delodajalcev v predelovalni letja. Za boljšo komunikacijo je alne informacije in vso podporo pri industriji za 160 novih zaposlitev. Zainteresirani delavci iz celuloze bi se lahko pri njih zaposlili konec po- Sklad dela v Vipapu odprl infor- prehodu na novo delovno mesto, macijsko pisarno, kjer dvakrat tedensko lahko delavci dobijo aktu- ...na strani 3 iz vsebine. Vlada odlaša z Blanco ...stran 2 Ker Čuk ni odletel, so zarezali vejo ...stran 3 Romi lahko odkupijo “svoje” parcele ...stran 4 Brežice moje mesto ...stran 10 Jubilejno srečanje Selanov ...stran 10 Civilna iniciativa ne bo mirovala Globoko - Civilna iniciativa Globoko je organizirala predavanje o vpli-v'ih radioaktivnih odpadkov na okolje, na katerem sta svoja stališča pred-|tavila predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije Karel Lipič in dr. Leo hešerko. Oba sta izrazito nenaklonjena jedrski energetski opciji in sta napovedala oster boj proti odločitvi za gradnjo drugega bloka v krški nuklearki. Prepričana sta, da je postopek umeščanja odlagališča jedrskih odpadkov Pravzaprav test slovenske javnosti, če bi sprejela povečanje oskrbe z jedrsko energijo. “Slovenija bi za lastne potrebe proizvedla dovolj energije, če bi jo mala bolje izkoristiti. Manjka nam celovit program varčne rabe energije,” je dejal Šešerko. Gosta se strinjata, da nizko in srednje radioaktivnih odpadkov 116 smemo izvažati in jih bo potrebno uskladiščiti nekje v Sloveniji, vendar ?a območju, kjer so prvi stanovanjski objekti oddaljeni najmanj 500 metrov, lokacija Globoko tem merilom ne ustreza, trdijo najbližji sosedje. , Ko je mag. Nadja Železnik iz Agencije za radioaktivne odpadke pove-*a, daje bila ta varnostna razdalja v zakonu opredeljena “na pamet”, brez rokovnih izračunov o vplivih sevanja in da se bo najbrž znižala na 50 ehx>v, sojo prisotni v dvorani ustavili z glasnim protestom. Ne pristajajo v znižanje razdalje, še manj na lokacijo odlagališča na plazovitem in dnatem rudniškem terenu v Globokem. ...na strani3 Zveza vinogradnikov razpadla Krško - Zveze društev vinogradnikov, kije zadnje desetletje ob bizeljsko-sremiški vinsko turistični cesti povezovala šest društev, ni več. Na ponedeljkovi skupščini so namreč zvezo ukinili in za nekakšnega koordinatorja za prihodnje leto imenovali Vinogradniško društvo Sremič. Toliko bolj pomemben je zato sklep, naj vse potrebno za strategijo razvoja in ustanovitev konzorcija vin za bizeljsko-sremiški okoliš zadolžijo območne razvojne institucije vse od območne Kmetijsko gozdarske zbornice in svetovalne službe do Centra za razvoj podeželja in Regionalne razvojne agencije. V odsotnosti predstavnikov posavskega političnega življenja, brez vabljenih ljudi z ministrstev in stroke, pa tudi brez tistih bizeljsko - sremiških vinogradnikov, ki bi morah največ storiti za vnovično uveljavitev njihovih vin, je odločitev razumljiva. Bolj ah manj znano je, da je zveza z Lojzetom Kunejem na čelu zadnja leta veliko storila za promocijo vinogradništva in vinarstva na levem bregu Save. Najpomembneje je seveda, daje pripravila študijo za zaščito belih in rdečih bizeljsko-sremiških vin, zdaj pa je potrebno s postopki nadaljevati in ustanoviti konzorcij pridelovalcev. Za vse to pa seveda ne zadostuje več zgolj amatersko delo, s kakršnim se je z ozkim krogom sodelavcev razdajal Lojze Kunej. Poslej bo potrebno povsem nadrobno dogovoriti še mnogo zadev, tudi odkup grozdja, polnilne in kletne zmogljivosti, promocijo in prodajo ter seveda pridobiti tudi kaj denaija iz strukturnih skladov. Vinogradniki in vinarji bizeljsko-sremiškega okohša se zavedajo, da tudi z lobiranjem ne bodo tako močni, kot so bili pridelovalci cvička, zato pa imajo v rokavu nekatere druge prednosti. Med njimi žlahtnost modre frankinje, nove rdeče sorte grozdja in seveda učinkovino resveratrol, ki lahko največ pripomore, da bodo rdeči bizeljčan, pišečan, sromeljčan in sremičan vendarle bolj iskani! Vlado Podgoršek Kje bo verouk? v Blanca - OS Blanca je ob koncu leta pripravila prisrčno prireditev, na kateri so spregovorili o odličnih rezultatih, ki sojih dosegli učenci in učitelji. Teden dni je bila na šoli na ogled tudi razstava dosežkov šolskega leta. Enega od staršev pa je zmotilo, da na prireditvi, ki se je je udeležila tudi predsednica KS Blanca Meri Kelemina, niso spregovorili o tem, kje bo v novem šolskem letu potekal verouk, zato je napisal anonimno pismo. V KS Blanca nimajo svojega župnijskega urada, zato nastaja problem, kje naj poteka verouk. Ze pred tremi leti so težavo rešili tako, da so šolarje, ki obiskujejo verouk, vzeli pod streho v prostore krajevne skupnosti oz. v tamkajšnjo sejno sobo. Ker je od šole do prostorov krajevne skupnosti zgrajena sprehajalna pot, otroci naj tej poti niso prometno ogroženi. Februarja letos se je vodstvo KS odločilo, da ukine uporabo prostorov KS za potrebe verouka in priporočilo, naj se verouk prestavi v prostore osnovne šole. Predsednica KS Meri Kelemina pravi, da so stopnice, ki vodijo do sejne sobe (in tudi do krajevnega urada, ki je v isti etaži), nevarne za otroke, zato predlaga, da se verouk po novem izvaja v prostorih šole, kar je primer tudi v nekaterih drugih slovenskih šolah. Župnik Jože Špes je bil vsa ta leta zadovoljen s prostori v krajevni skupnosti in seje KS za to tudi zahvalil, prav tako pa so bih z izvajanjem verouka v teh prostorih zadovoljni starši. O zahtevi KS Blanca je razpravljal tako svet staršev kot svet šole. Kot pravi ravnateljica Ana Mešiček, se zavzemajo za rešitev problema v skladu z zakonodajo, ki v 72. členu govori o avtonomiji šolskih prostorov. To pomeni, da na šoli po končanih šolskih dejavnostih lahko poteka verouk, če v kraju ni drugega ustreznega prostora. Na OS Blanca se šolske dejavnosti navadno zaključijo ob 16. uri popoldne. V zadovoljstvo staršev in učencev pa lahko šolarji že v tem času opravijo tudi veroučne ure v prostorih KS, saj se šola z župnikom Špesom usklajuje glede umikov. Nastopile so počitnice in v poletnih dneh bo dovolj časa za dogovore med šolo, župnikom in krajevno skupnostjo. Slednja tudi ne vztraja na dokončni odpovedi gostoljubja v prostorih KS. N.Č.C. .če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 Gradnja hidroelektrarn Vlada odlaša z Blanco Brestanica - Boštanjska elektrarna je bila zgrajena točno v dogovorjenih rokih in finančnih okvirjih. Gospodarski minister Vizjak je na odprtju dejal, da si bo vlada prizadevala pospešiti dinamiko nadaljevanja gradnje verige, ki naj bi se zaključila tri leta pred prvotno načrtovanim rokom. V odboru za hidroelektrarne kot posavskem koordinacijskem telesu, ki ga vodi Niko Galeša, pa opozarjajo, da je na tehtnici že terminski plan za HE Blanca, ker vlada še ni sprejela programa infrastrukturnih vlaganj ob energetskem objektu. Boštanjska elektrarna, od 5. junija letos v poskusnem obratovanju, je proizvedla 7 gigavatnih ur električne energije. Za vzdrževanje in obratovanje skrbi profesionalna ekipa iz Termoelektrarne Brestanica, ki bo nadzorovala celotno verigo spodnjesavskih elektrarn. Ta naj bi bila zaključena leta 2018, a na vladi ocenjujejo, da bi se s pospešeno dinamiko gradnje to lahko zgodilo že leta 2015. V Posavju takšno razmišljanje jemljejo z rezervo. Državna birokracija je že doslej delovala počasi in če ne bi odbor za HE na spodnji Savi vztrajno in najbrž za koga v Ljubljani nadležno opozarjal na roke, se morda turbine boštanjske elektrarne še ne bi vrtele. Direktor projekta gradnje verige Bogdan Barbič je namreč z energetskim delom objekta vezan na potrditev programa infrastrukture, ki ga sprejme vlada. Ta z Blanco odlaša celo leto in če ne bo program potrjen do 15. julija, se bo predviden terminski plan gradnje porušil. Pri- pravljalna dela so tik pred zaključkom, pravi Barbič in podpisali so že pogodbo z glavnim izvajalcem gradnje, konzorcijem podjetij Primorje, Kostak in CGP. Izbrana je tudi že najpomembnejša hidromehanska oprema, generatorji in turbine. V jeseni bo razpis še za ostalo opremo tako za Blanco kot za Krško. Ključnega pomena za Blanco je, da se do jeseni pripravi razpis za gradnjo akumu- lacijskega bazena in ostale infrastrukture, vendar mora biti pred tem sprejet program infrastrukturnih vlaganj, ki zagotavlja črpanje potrebnih sredstev. Direktorica Infre Ana Gračnar pravi, da posebna komisija, ki dela na tem programu, pričakuje njegov sprejem konec julija. Marjeta Rejc Saje iz direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor ne vidi zadržkov, da ga vlada ne bi potrdila, češ, daje medresorsko usklajen. Do 15. julija mora vlada potrditi tudi uredbo o DLN Krško, sicer z gradnjo elektrarne na Sotelskem ne bo mogoče začeti po terminskem planu, opozarja Barbič. Holding Slovenske elektrarne (HSE) je dal pobudo o postopku za državni lokacijski načrt (DLN) za elektrarno pri Brežicah. Tečejo razpisi za geološke in geodetske raziskave za HE Brežice in Mokrice. Dokler s Hrvaško ne bo rešeno vprašanje čezmejnih vplivov zadnjih dveh elektrarn, ni možno pristopiti k lokacijskemu načrtu za HE Brežice. Na direktoratu za energijo želijo, da bi predsednik meddržavne komisije Marko Starman bolj ažurno vodil usklajevanja. Vsakršno razmišljanje o pospešenem zaključku izgradnje verige je jalovo, če se gospodarsko ministrstvo ne bo kmalu uskladilo s hrvaško stranjo, meni namestnik direktorja HSE Milan Medved. Branka Demovšek Milan Medved, Ana Gračner in Bogdan Barbič mnenja, odgovori, popravki ... Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. Posavske mušice! SavaGlas, št. 161, str. 2 V soboto, 3. junija 2006, so v vojašnici praznovali posavski veterani, ki štejejo že prek 1400 članov. Program srečanja je vključeval odprtje fotografske razstave. Pripravil jo je pokrajinski odbor ZVVS za Posavje, njegov predsednik je Mitja Teropšič, ob pomoči Posavskega muzeja Brežice, ki ga vodi mag. Tomaž Teropšič. Razstava je nastala v okviru vseslovenskega projekta Enotni v vojni - osamosvojitev Slovenije. Ker projekt usklajuje Muzej novejše zgodovine Slovenije, je bil na odprtje razstave in srečanje veteranov povabljen tudi direktor muzeja Jože Dežman. Za njegov sprejem so določili mene; ob takih prilikah pa je običaj, da povabljeni gostje sedijo v prvi vrsti. In glej ga zlomka! Tudi to pot se je v posavskih “mušicah ” novinarju Vladu Podgoršku zapisalo nekaj netočnosti oz. manipulacij s podatki in fotografijo. Iz priložene fotografije je razvidno, da je bila prva vrsta dobro zasedena. Na koncu prve vrste so sedeli veterani Ljubomir Motore, Tomaž Teropšič in Jože Dežman. Manjka pa veteran Samo Hajtnik, ki je avtor fotografije. Pozornemu bralcu ne bo ušla podrobnost, da v rdeče črni vetrovki sedi Vlado Podgoršek - in to sam. Veteran Tomaž Teropšič, spzv 'm 'iiiisRirpfliiiirvf i POSAVSKE m/SICE (Ne)navadne vzporednice Kljub temu, da smo z velikimi koraki stopili v poletje, se tudi na jugu naše dežele še naprej gostijo dogodki, ki so dosegli vrhunec ob jubileju osamosvojitvenih dni. Kar naprej so se vr- nimo, na nekaki “borzi” omogočili brezplačni ali nagradni obisk tudi občanom, ki bi želeli vsaj enkrat doživeti čarobnost in glamur grajskih večerov. Saj mnogim, tudi zaradi denarja, to ne bo nikoli dano! Tisti, ki redno obiskujejo koncerte, pa si želijo vsaj ohlajeno dvorano. Kot obiskovalci prosvetnega doma, ki jih, Stane Pajk in Niko Žibret stile tudi kulturne prireditve, med katerimi po kakovosti izstopajo koncerti v okviru brežiškega festivala stare glasbe, ko so se izkazali tudi domači izvajalci. Zunanjih znamenj, da se v Brežicah dogaja nadvse pomembna mednarodna glasbena prireditev, letos sicer sploh ni bilo in le malokdo je vedel za otvoritveni večer. Morda je tudi zato v Viteški dvorani ob nagovoru ministra Vizjaka ostalo več deset praznih stolov. Čemu na občini, kjer so dobili vstopnice, niso zagotovili obiska? Lahko bi, de- tudi zaradi vročine, ni niti na osrednjih prireditvah. Če bo dvorana kdaj res služila za veliko predavalnico visoke šole, brez klime ne bo šlo, tako kot ob prireditvah ne bo šlo brez svetlobne in glasbene opreme. Zato pa so bile minule dni vse naokrog lepo obiskane prireditve na prostem. Tudi na Bizeljskem in na Planini, kjer so se prireditelji sicer obnašali zelo varčno; za temelj nove bizeljske šole so uporabili kar kamen nekdanje Kardeljeve celodnevne šole, posavski policisti pa so spominsko obeležje namestili na 14 ton težko skalo, ki so jo izru- sekretarja Andreja Horvata predsednik Edo Komočar seveda še ni mogel poročati o ustanovitvi območnega seniorskega društva. Drugačnim zapletom na območni ravni pa se skuša izogniti tudi krški župan; posebej še, vali inženirci jugovojske, ko ker njegovi svetniki vztraja-so gradili cesto proti Planini! jo, da se inšpekcijske službe Toliko, da tudi dogodki iz ne smejo seliti v Brežice. Os-polpretekle zgodovine ne bi tati morajo, pravijo, v Kr-šli v pozabo! Kot ne bo šel v škem, kjer so jim pripravlje-pozabo sodni spor med Ni- ni brezplačno ponuditi pros-kom Žibretom iz Krškega in tore v nekdanji Mercatorjevi nekdanjim poslancem Ivom stavbi. So s tem vrgli rokavi-Hvalico. Sta o tem razprav- co ministru Vizjaku, ki naj bi ljala Žibret in županski kan- se odrekel dogovoru o ne-didat ter poslanec Stane Pajk selitvi regijskih inštitucij?! Bi na zadnjem druženju posav- pa v Krškem zato lahko ku-skih seniorjev? Ti so se rav- pljeno stavbo namenili za ga-nokar odločili za izločitev iz lerijo rojaku Jožetu Ciuhi, ki Nova brežiška pošta matičnega združenja v Ljub- je občini pripravljen odstopi-Ijani, od katerega nimajo ko- ti del svojega opusa. Ob Val-risti. Ob obisku državnega vasorjevi hiši na desnem Andrej Horvat in Edo Komočar bregu Save bi dobili še eno kulturno ustanovo, potem ko bo direktorski stolček kulturnega doma na levem savskem bregu te dni zasedla Katja Ceglar. Gorvod-no se medtem sevniški župan Kristijan Janc po državi razdaja z odpiranjem novih cestnih odsekov, v spodnjem savskem toku pa v Brežicah vznikajo novi županski kandidati. Menda je pogoj za kandidaturo telesna višina 190 cm, kot jo imajo Ivan Molan, Matjaž Pegam, Mitja Jankovič ali Davor Račič. Nižji, četudi z več malimi sivimi celicami, nimajo možnosti. Sicer pa medtem v občini krepita oblast župan Ivan Molan in načelnik upravne enote Darko Bukovinski, saj bosta ob koncu poletja lahko zadihala s polnimi pljuči v novih in večjih prostorih. V petek jih bodo dobili tudi brežiški poštarji. Ognjemeti in komarji Težko pa so v preteklih vročih dneh dihali mnogi starejši občani, posebej tisti v visokih stolpnicah, nad občinsko oblastjo pa bentili prebivalci od Sentlenarta do brežiškega gradu. Od osamosvojitve je minilo poldrugo desetletje in odtlej nihče več ne skrbi za zatiranje komarjev. Vrbina je njihovo leglo in bi- vanje na prostem nemogoče. Kako v večernih urah oživiti Brežice, ko meščane in turiste odganjajo debeli ko- marji. Vedno več jih je, a se nihče ne zavzame za njihovo zatiranje. Je škropljenje morebiti vključeno v projekt Evro-pan, ki predvideva reševanje zahodne mestne fasade? Bo po vzoru globoške civilne iniciative - Globoko je v medsebojnih odnosih vedno bolj globoko razdvojeno - treba podobno pobudo zastaviti tudi v Brežicah? Morda kar v okviru skupine meščanov, ki že zbira podpise za ohranitev 39 rdečelistnih okrasnih sliv ob glavni ulici. Strokovnjaki jih, češ, da drevesa niso avtohtona, želijo posekati; kot da so platane v Zagrebu avtohtone! Treba je.združiti moči za ohranitev dreves in za pregon komarjev. Morda tudi na račun kakšnega ognjemeta, ko gre v zrak kar veliko denarja, ljudje pa konkretno od tega nimajo nič! Še dobro, da imamo spet svojo mišico v osebi Tamare Pavlovič. Vlado Podgoršek Darko Bukovinski in Ivan Molan Konec avgusta ustavljena proizvodnja Celulozarjem vročene odpovedi Krško - V teh dneh so presežni delavci obrata celuloze v Vipapu dobili odpovedi. Seznam se je pripravljal v sodelovanju s sindikatom, podjetje pa je izčrpalo tudi vse druge oblike reševanja presežkov, kot je prezaposlitev k poslovnim partnerjem in predčasno upokojevanje. Od 340 viškov bo šlo v odprto brezposelnost 190 ljudi. Po 67 letih obratovanja bo celulozni obrat 31. avgusta Ustavil proizvodnjo. Tako bo ugasnila še zadnja sulfatka v Evropi, saj so druge zaradi zastarelosti in škodljivih vplivov na okolje morale že prej zapreti vrata. Evropska direktiva namreč takšen tip proizvodnje kaznuje z visokimi taksami za obremenjevanje okolja, kar rezultira negativen finančni izid poslovanja. Direktor uprave Vipapa Oldrich Kettner je nezadovoljen, da se na vladni ravni v teinulih letih ni naredilo ničesar za odpiranje novih programov, novih delovnih mest v Krškem. Pravi, da je bil s Prejšnjim premierom Tonetom Ropom sklenjen dogovor 0 podaljšanju obratovanja celuloze ravno s tem namenom. V podjetju so se lotili razreševanja viškov s polno odgovornostjo, povezani z ob-Oiočno enoto Zavoda za zaposlovanje, Skladom dela, lokalno skupnostjo in sindikatom. Od 340 viškov jih bo šlo v odprto brezposelnost 190. Prezaposlenih bo 43 ljudi, 39 se izteče pogodba, ker so dela- li za določen čas, 6 se jih bo upokojilo po izteku “čakalne dobe” na zavodu. Aleš Germovšek iz Sklada delaje povedal, daje 25 podjetij v predelovalni industriji, lesarstvu, kovinarstvu in gradbeništvu izkazalo potrebe po 160 zaposlitvah. Večja njujejo pogoje, bi se lahko pri njih zaposlili še letos. Ob torkih in petkih med 12. in 15. uro v podjetju deluje informacijska pisarna, kjer delavci lahko dobijo vse informacije o prihodnji zaposlitvi. Germovšek pričakuje, da bo 160 novih delovnih mest med njimi so sevniška Preis odprtih tudi v prihodnjem in Siliko, krmeljski Inkos, se- letu, tako da bi takrat lahko novška Metalna in VTS Do- reševali še preostale brez-bova. Zainteresirani celulo- poselne iz celuloze, zarji, ki zdravstveno. izpol- Kettner za celulozaije pra- vi, da so odlični delavci, tehnološko disciplinirani: “V osmih letih, kar sem v Vipapu, v obratu celuloze ni bilo disciplinskega prekrška. Takih ljudi si podjetja lahko želijo v svojih vrstah.” Tudi z gradnjo nove sodobne celuloze se v tovarni ne bi izognili odpuščanjem, pravi Kettner. Zgovoren je podatek, da je v deinkingu zaposlenih le 23 ljudi za enako letno kapaciteto proizvodnje vlaknin kot celuloze. Modernizacija proizvodnje je proces zmanjševanja števila delovnih mest, zato pa tistim, ki ostanejo, prinaša zanesljivejšo prihodnost. V Vipapu še ne poznajo stroškov zapiranja celuloze. Namestnica direktorja Jožica Stegne ocenjuje negativni učinek zaradi prevrednotenja osnovnih sredstev na 20 milijonov evrov, sicer pa bo letošnje tekoče poslovanje Vipapa pozitivno. V prvih petih mesecih so na proizvodnji papirjev ustvarili 700 tisoč evrov dobička, kar je 50 tisoč evrov več, kot je znašal lanski dobiček družbe Vipap. Branka Demovšek Ker Čuk ni odletel, so zarezali v vejo Krško - 24. junija 2006 je stopil v veljavo nov zakon o gospodarskih zbornicah, ki ureja združevanje pravnih oseb na podlagi prostovoljnega in ne več obveznega članstva. To pomeni temeljito reorganizacijo Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki ima danes poleg številnih služb na centrali v Ljubljani še trinajst območnih žbornic. Upravni odbor območne zbornice Krško zahteva od strokovnih služb v Ljubljani, da v prihodnji hirežni organiziranosti Posavje obdrži zbornico. Direktor območne zbornice Marjan Šunta je povedal, da Po novem zakonu lahko že tri Pravne osebe ustanovijo svo-1° zbornico. Za reprezentativnost pa je prag postavljen •®ko, da bi, preračunano v številke, zbornica morala imeti približno 60.000 članov, ki skupaj ustvarijo 1.400 milijard SIT letnega prihodka. Podjetje je lahko član več ''bomic, vendar sme svoj glas dati le eni. Kapaciteta slovenskega gospodarstva je za največ tri teprezentativne zbornice. Zakonodajalec je za novo °rganiziranost pustil dveletno Prehodno obdobje, v katerem Podo imele novoustanovljene zbomice pravico koristiti premoženje Gospodarske zborne Slovenije, ki ga bodo v sorazmernem deležu kasneje dobile tudi v last. GZS v teh Pyeh letih še naprej predstavna oziroma zastopa gospodarstvo v mednarodnih orga- tezacijah. Službe na centrali bodo teorale v petih mesecih Pripraviti statut in njegove Premljajoče akte, nato pa t °do lahko podjetja, ki jim di nova organiziranost te fspodarske zbomice ne bo po bp .začela izstopati. V Lju-v.Jani se zavedajo, daje bila v’s°ka članarina eden od nz5°kov za napad na star zbor-. lcni sistem, zato sedaj ponu-Jo dva modela članarine. S voljno Članarino bi imeli aoi pravico do osnovnih zborničnih storitev. Plačevali bi jo po razredih od 0 do 8. Kriterij za razrede bo število zaposlenih in letni dohodek podjetja. V denarju naj bi ničelni razred pomenil 3 tisoč SIT in najvišji razred 720 tisoč SIT zbornične članarine. Z novim modelom bi se iz temeljne članarine zbralo le 20 odstotkov potrebnih sredstev. Zbornica se bo zato morala fleksibilno obnašati s ponujenimi kakovostnimi storitvami za trg, s pridobivanjem mednarodnih in proračunskih sredstev. Vendar članstvo ne sme pričakovati, da bo delovala kot storitveno podjetje, ker zbornica to ni, pravi Šunta. Ob pričakovanih mnogo nižjih finančnih prilivih se odpira bojazen, kaj bo v predvideni mrežni organiziranosti z območnimi zbornicami, sploh manjšimi, kakor je posavska. Člani njenega upravnega odbora zahtevajo, da se v novi organiziranosti zbornica v Krškem ohrani. Njeno vlogo in pomoč gospodarstvu z aktualnimi seminarji hvalijo tako iz velikih kot malih podjetij. v Peter Zigante iz Savapro-jekta je brez zadržka predlagal, naj gre “na centralo” iz Krškega zahteva po odstopu Joška Čuka z vrha zbomice. Ne verjame, da bi človek, ki je raje potopil zbornico, kakor se odrekel funkciji, sedaj lahko uspešno vodil njeno reorganizacijo in naenkrat začel celo spoštovati interes članstva: “Če bi se pravočasno umaknil, se danes ne bi ukvarjali s tolikšnimi spremembami zborničnega sistema!” O Čukovi “debeli koži” si svoje misli tudi direktor Vipapa Oldrich Kettner, ki je pred petimi leti Čuka opozarjal na možnost zakonskega preklica obveznega članstva: Jože Baškovič iz Brebusa poudarja njen pomen v povezovanju lokalnega gospodarstva, odgovornega za razvoj regije. Vladka Kežman kot predstavnica panožnega združenja slovenskih komunal poudarja, da ravno reprezentativnost zbomice panogam omogoča dobre pogajalske pozicije do ministrstev in Predsednik UO Mihael Kežman in direktor zbornice Marjan Šunta “S samozavestnim nasmehom mi je s kazalcem odmahoval, da do tega nikoli ne bo prišlo. Očitno je gluh za signale iz okolja!” Sicer pa Kettner želi, da bi s ponujenim novim modelom zbornica ohranila reprezentativnost. “Močno zbornico, ki bo enakovreden sogovornik državi in mednarodnim institucijam, gospodarstvo potrebuje, regija pa potrebuje območno zbornico, ki pozna tukajšnje probleme.” vladnih služb. Brez stvarne moči vplivanja na dogajanja je zgolj panožna naveza, pa naj se ji reče tudi zbornica, jalova. Helena Kožar Zidarič iz Inpleta dvomi, da na sedežu zbomice v Ljubljani razumejo pomen učinkovite reorganizacije. Pravi, da so tekstilci in usnjarji razočarani nad dosedanjimi aktivnostmi za prehod na nov model. Branka Demovšek Razdeljeno Globoko Globoko - Civilna iniciativa Globoko je v prosvetnem domu organizirala predavanje o negativnih učinkih odlagališča radioaktivnih odpadkov na ljudi in okolje. Svojih aktivnosti ne bodo prekinili, dokler Občinski svet Brežice ne bo sprejel odločitve o izstopu občine iz lokalnega partnerstva z Agencijo za radioaktivne odpadke, odgovorno za postopek umeščanja odlagališča. Svoje poglede na posledice, kijih okolju povzroča jedrska energija s svojimi odpadki, sta predstavila predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije Karel Lipič in prof. dr. Leo Šešerko, oba velika nasprotnika jedrske opcije. Kot gostje so se na vabilo brežiškega župana Ivana Molana predavanja udeležili še strokovnjaki Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO), zdravnica dr. Metka Kržan z Zavoda za varstvo pri delu, jedrski fizik dr. Grega Omahen iz Društva za varstvo pred sevanji, psiholog dr. Marko Polič in mag. Nadja Železnik. Župan, ki je bil, kakor tudi vsi občinski svetniki, povabljen na predavanje, je svojo odsotnost opravičil zaradi komemoracije v spomin na padlega v slovenski vojni Jerneja Molana. Globočam na predavanju Predstavnikom ARAO so prisotni v dvorani povedali, da ne potrebujejo njihovih razlag, ker pod nobenim pogojem ne bi sprejeli odlagališča na območju rudnika Globoko. Ne le, da nočejo živeti z radioaktivnimi odpadki, opozarjajo tudi na neprimernost samega rudniškega terena, kije zaradi obilnih zemeljskih vod od nekdaj plazovit. Čakajo, da bo Občinski svet Brežice odločal o ustavitvi vseh postopkov, kar je zahteva 12 odstotkov volilnih upravičencev občine, ki se jih je za to izreklo s podpisom. Občinski svetnik Milko Veršec jih je podučil, kakšen je postopek za sklic izredne seje, če je ne bo sklical župan in te točke uvrstil na dnevni red. Svetnik Stane Radanovič pa je zbrane vprašal, če vedo, da v občinski proračun mesečno z naslova lokalnega partnerstva priteče okoli 4 milijone SIT, ki najbrž ne gredo za potrebe Globokega. V civilni iniciativi nasprotujejo načinu, da bi z denarjem vplivali na mnenje ljudi v zvezi z odlagališčem. Nekatere starše je razjezilo, ker je šola otroke peljala na ogled odlagališča v Brinju in raziskujejo, kdo je plačal ta izlet. Milan Cizi iz civilne iniciative pravi, da je zaradi odlagališča ime kraja dobilo simbolični pomen. Globoko je namreč postalo globoko razcepljeno. Za to niso krivi ljudje iz ARAO, ki imajo kot institucija pač svoje zadolžitve, temveč vodstvo krajevne skupnosti, je dejal eden od krajanov. Krajevnim svetnikom zamerijo, da so to lokacijo ponudili brez predhodnega poizvedovanja na zboru krajanov o mnenju ljudi in jih zaradi tega pozivajo k odstopu. Branka Demovšek mnenja, odgovori, popravki ... “Plače niso javne, diagnoze pacientov pa” SavaGlas, št. 161, str 3 V časopisu SavaGlas je bila dne 22. junija 2006 objavljena vsebina o delu in odločitvah informacijskega pooblaščenca, v kateri bralcem med drugim novinar sporoča tudi, da v primeru suma kršitve Zakona o varstvu osebnih podatkov informacijski pooblaščenec ni ukrepal. Ker omenjene zadeve avtor ni preveril pri pristojnem uradu informacijskega pooblaščenca, je članek pomanjkljiv in zavajajoč, saj so zapisani podatki žal napačni in je navedbe zato potrebno popraviti. Državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov je namreč takoj po tem, ko smo bili obveščeni o najdeni dokumentaciji Zavoda za zdravstveno zavarovanje v Krškem, sprožil ustrezni postopek, ki je še v teku. O ugotovitvah in ukrepih zato še ne moremo in tudi ne smemo govoriti. Povemo lahko le, da smo že v postopku zbiranja dokazov vse potrebno takoj predali tudi policiji. Nataša Pirc Musar, pooblaščenka Romi lahko odkupijo “svoje” parcele Krško - Občina Krško je za legalizacijo romskega naselja Kerinov grm in ureditev infrastrukture doslej namenila že 150 milijonov SIT. Sedaj so na potezi Romi, ki lahko zaprosijo za gradbeno dovoljenje in uredijo status svojih objektov, če odkupijo parcele. Po oceni župana Francija Bogoviča lahko zemljo odkupi slaba tretjina prebivalcev naselja, za ostale pa iščejo model obročnega odplačevanja. Pot do legalizacije Kerinovega grma je bila za občino težavna in draga. Najprej so morali doseči spremembo statusa kmetijskih zemljišč v zazidljive površine, nato pa odkupiti uzurpirana zemljišča od pravih lastnikov. Odkupna cena kvadratnega metra je bila 7,5 evra. Za 4 hektarje je občina plačala preko 70 milijonov SIT, od države pa dobila kot pomoč le 30 milijonov SIT. Po opravljeni urbanistični ureditvi in parcelaciji je v naselju 50 parcel v povprečni velikosti od 400 do 600 kvadratnih metrov. Nekaj čez 30 parcel je pozidanih. Lastnikom hiš je ponujena priložnost za legalizacijo svojih objektov, če zberejo denar za odkup zemljišča in komunalno takso. Občina zemljo prodaja po 6 evrov za kvadratni meter, komunalni prispevek pa se giblje od 400.000 do 600.000 SIT. Naselje ima vodovod, transformatorsko postajo in telefonski kabel. Država je za infrastrukturo prispevala 35 milijonov SIT. Medtem ko so si vodovod Romi iz glavnega priključka po hišah napeljali na črno in vodo sedaj preko trajnika vsi redno plačujejo, elektrike brez gradbenega dovoljenja ne bodo dobili. Na občini želijo čimprej izvedeti, koliko Romov je zmožnih kupiti parcelo. Nato bi zanje poiskali skupnega projektanta, ki bi naredil projekt izvedenih del, potreben za postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. Po oceni Bogoviča je okrog 10 lastnikov hiš v naselju sposobnih takoj odkupiti zemljo, pri os- talih pa bi poiskali model obročnega ali odloženega plačevanj a. Olja Mirkovič in Sandra Liebenšek hodita po naselju razlagat, kaj pomeni občinska ponudba. Pravita, da so socialne razlike med Romi velike, solidarnost pa majhna oziroma je pri vprašanju denarja ni. Ostareli pari živijo izključno od socialne pomoči in za nakup zemljišča brez pomoči države nikoli ne bodo zbrali denarja. Na okrogli mizi, ki jo je organiziralo ostalimi državljani. Z romskim razmišljanjem ima težave tudi Horvat: “Ko pridem v naselje, mi rečejo, da je občina zapravila “njihov” denar in Romi nimajo od tega ničesar. Razložim, da državni denar za romske projekte ni njihov, je dejansko občinski, saj je lokalna skupnost zadolžena za ustvarjanje bivanjskih razmer in drugih pogojev socializacije Romov. Miselnost, da so soodgovorni za svoj boljši jutri, se zelo počasi Franci Bogovič, Nataša Brajdič in Jožek Horvat-Muc krško romsko društvo Čha-vora je predsednica Nataša Brajdič opozorila na njihov način razmišljanja: “Država je dolžna poskrbeti za naše bivanjske razmere.” Bogovič je pozval predsednika Zveze Romov Slovenije Jožeka Horvata Muca, naj se organizira pomoč posameznikom za odkup parcel. Krška občina namreč zemlje ne sme poklanjati, saj pri legalizaciji naselja ni mišljeno, da bi bili Romi s svojimi pravicami nad spreminja.” Horvat je pohvalil krškega župana, ki se je odločno in uspešno spoprijel z urejanjem romskega naselja. Ob Kerinovem grmu je občina želela urediti še status Lok pri Leskovcu, vendar želi lastnik zemljišča - kompleks 6 hektarjev prodati v celoti. Gre za zazidljivo zemljišče in občina bi se z resnim soinvestitorjem lotila tudi tega projekta. Branka Demovšek Zaupanje raste iz ugleda Sevnica - “Ljudje si želijo razumevanja in človečnosti, želijo si odprtih, poštenih in prijaznih policistov,” je v svoji poslanici ob dnevu policije zapisal generalni direktor policije Jože Romšek. Takšnim policistom bodo ljudje zaupali. Le policija, ki ji ljudje zaupajo, je uspešna policija, dodaja Romšek. Veliko uspešnih policistov zadeve in generalnega direk-jetudi med delavci Policijske toija slovenske policije, uprave Krško. Najuspešnejšim Srebrni ščit policije za so na slovesnosti ob dnevu večkratne pomembne pris-policije, ki je potekala v hladu pevke in uspehe na posamez-Lutrovske kleti, podelili pri- nih področjih dela oz. pri znanja Ministra za notranje opravljanju delovnih nalog, Direktor OKC na Generalni policijski upravi Tomaž Pečjak (tretji z leve) in direktor krške policijske uprave Andrej Zbašnik z nagrajenimi policisti za organizacijske izboljšave pri delu in za krepitev ugleda policije je prejel Bojan Bogovič s Postaje prometne policije (PPP) Krško. Bronasti ščit policije za prizadevno in uspešno opravljanje delovnih nalog policije so prejeli Aleš Flajs s PP Sevnica, Ivan Polajžer s PP Krško, Miran Vogrinc, PP Brežice, ter Robert Perc iz službe direktorja PU Krško. Bronasti znak policije za sodelovanje in pomoč policiji pri opravljanju nalog, povezanih s širitvijo varnostne kulture, krepitvijo in razvojem varnosti ter za uspešno sodelovanje in pomoč pri posameznih varnostnih akcijah je prejel Mladinski center Krško, znak policije za dolgoletno delo v policiji pa sta prejela Tomaž Grmšek, PPP Krško, ter Sebastjan Lašič PP Brežice. N.Č.C. Agencija za radioaktivne odpadke, Parmova 53, lOOO Ljubljana Uradni odgovori na govorice o radioaktivnih odpadkih v rudniku Globoko ARAO je po nalogu vodstvenega odbora lokalnega partnerstva občine Brežice raziskala govorice o nelegalnem odlaganju radioaktivnih odpadkov v vpadnik v Dečnem selu rudnika Globoko ob njegovem zapiranju. Iz izjav ter dokumentacije podjetij in institucij, ki so bili udeleženi pri izvajanju in nadzoru vseh ob zapiranju rudnika izvedenih del, izhaja, da po vedenju teh organizacij oz. njihovih pravnih naslednic tam niso bili odlagani radioaktivni odpadki. Nadaljnje preverjanje govoric pa bi zahtevalo precejšnja vlaganja. Tako na primer NEK, ki jo govorice omenjajo kot potencialni izvor radioaktivnih odpadkov, z uradnim dopisom “s polno odgovornostjo izjavlja, da nikoli niso bili iz NEK v rudnik Globoko prepeljani radioaktivni odpadki, za katere NEK kot imetnik radioaktivnih odpadkov v skladu z veljavno zakonodajo pravno in zakonsko odgovarja. ” Nenazadnje nadzor nad vsemi radioaktivnimi odpadki v NEK in ravnanjem z njimi stalno izvaja Uprava RS Za jedrsko varnost. Tudi Inštitut Jožef Stefan kot drugi možni izvor radioaktivnih odpadkov izjavlja, da svoje radioaktivne odpadke oddaja v skladiščenje izključno agenciji ARAO. Prav tako Uprava RS za jedrsko varnost, odgovorna za nadzor nad jedrskimi odpadki, ter sektor za rudarstvo pri Direktoratu za energetiko Ministrstva za gospodarstvo izjavljata, da v rudniku Globoko oziroma vpadniku v Dečnem selu po njuni dokumentaciji ni radioaktivnih odpadkov. Za primer, da bi lokalna skupnost kljub izjavam in mnenjem teh institucij vendarle želela preveriti (neresničnost že omenjenih govoric, je ARAO za ekspertno mnenje zaprosila tudi doc.dr. Franca Žerdina, univ. dipl. inž■ rud., in Matjaža Cerovca, univ. dipl. inž. rud. in geotehnologije. Strokovnjaka naj bi na podlagi pridobljenih odgovorov in dokumentacije ocenila verjetnost, da so v zaprtem vpadnikwrudnika Globoko odloženi radioaktivni odpadki, ter pojasnila, kako bi bilo možno nedokazane trditve preveriti. Oba ugotavljata, da na osnovi pregledane dokumentacije ni mogoče dokazati ali sklepati, da bi v jamske prostore premogovnika Globoko kdorkoli in kadarkoli v času izvajanja raziskovalnih ali likvidacijskih del odlagal radioaktivne ali kakšne druge odpadke. Iz mnenja doc. dr. Žerdina povzemamo še naslednje zaključke: 1. Vsi pristopni jamski objekti so danes zaprti skladno z izdelanim in revidiranim rudarskim projektom. Zračilni jašek je v celoti zasut z jalovino, oba vpadnika sta zaprta z betonskim zidom. Podporje v vpadnikih je odstranjeno, kar pomeni, da varen pohod po vpadni-kih brez naknadnega podgrajevanja ni možen (rušenje hribine, neravna tla...). Do prostorov, kjer podporje ni bilo odstranjeno, na varen način ni mogoče priti. 2. Jamski prostori, kjer podporje ni bilo odstranjeno, so v celoti zaliti z vodo. Z vodo sta v večjem delu zalita tudi oba vpadnika. (Poročilo M. Markiča, dipl. inž. geol., z dne 16.6.1988) 3. Črpanje vode iz vpadnikov je mogoče samo z izjemno visokimi stroški (na objektih ni več električne ali druge energije). Menim, da četudi bi bilo mogoče vodo izčrpati v celoti, jamskih prostorov brez predhodnega dodatnega podgrajevanja iz varnostnih razlogov ne bi bilo mogoče pregledati v celoti. Dodatno podgrajevanje prostorov je povezano z izjemno visokimi stroški. Iz istega mnenja doc. dr. Žerdina povzemamo naslednje predloge: Predlagam, da se v primeru iskanja dokaza o morebitnem (ne)odlaganju radioaktivnih odpadkov v jamske prostore premogovnika Globoko na osnovi dovoljenja Upravne enote Brežice odvzamejo vzorci vode iz obeh vpadnikov ter se na osnovi kemične analize v pooblaščenem laboratoriju (Inštitut Jožef Štefan, ERICO Velenje...) ugotovi vsebnost substanc, ki bi morale biti povečane, če bi v vodi bili jedrski odpadki. Kot je mogoče povzeti iz ekspertnega mnenja, je do vzorcev vode v opuščenem rudniku Globoko mogoče priti na več načinov, ki pa so vsi zaradi delno ali povsem zarušenih dostopnih vpadnikov in zaradi zalitja jamskih prostorov z vodo nevarni in povezani z visokimi stroški. Kot kaže, bi bil najbolj verodostojen odvzem vzorcev vode iz vrtine, izvrtane s površine terena neposredno v konzervirane jamske prostore. Za to bi bila potrebna od 40 do 90 m globoka vrtina. Stroški bi skupaj s pridobivanjem ustreznih dovoljenj oziroma izdelavo potrebne dokumentacije po prvi grobi oceni dosegli okrog 17 milijonov SIT, pri krajši vrtini bi bili seveda nekoliko nižji. Vzorčenje in analize vode bi izvedla za to pooblaščena in od ARAO neodvisna institucija. ARAO za izvajanje teh raziskav nima namenskih sredstev. Imata jih občina oziroma vodstveni odbor lokalnega partnerstva Brežice v okviru sredstev za angažiranje neodvisnih ekspertov in institucij, vendar bi vsa ta sredstva pokrila le dobro polovico ocenjenih stroškov. Vprašanje je, koliko bi bila ta vlaganja smiselna. Po eni strani zato, ker dokumentacija kaže, da govorice o odlaganju radioaktivnih odpadkov v rudnik Globoko nimajo materialne osnove, po drugi strani pa zaradi dvoma, ali bodo razširjevalci govoric sploh verjeli, če neodvisna institucija ugotovi, da v rudniški vodi ni sledi umetnih radioaktivnih snovi, in sklene, da v rudniku torej ni radioaktivnih odpadkov. ARAO je poročilo v zvezi z domnevnim odlaganjem radioaktivnih odpadkov v rovih rudnika v Dečnem selu pripravila do roka - 8. junija 2006 in z njim seznanila vodstveni odbor lokalnega partnerstva Brežice. Izjave in dokumentacija pristojnih institucij ter ekspertna mnenja so vsem občanom na voljo za vpogled v Krajevni skupnosti Globoko. V načrtu je tudi javna predstavitev ugotovitev. Vodstveni odbor lokalnega partnerstva Brežice je prijavo za raziskavo domnevno nelegalnega odlaganja radioaktivnih odpadkov v rudnik Globoko vložil tudi na policijo. at e- ^ ^ Jij/ m * o ro« j»» »»ss KRONIKA Sojenje posavskima gostincema “A imaš kaj za rečt?” Krško - Na tamkajšnjem okrožnem sodišču se odvija zanimiva obravnava, v kateri kot obdolženci, trgovci s kokainom, nastopajo domači ljudje - gostinca Evgen Komočar in Mihael Glogovšek - Miško ter pri njem zaposleni delavec Ivan Hvizdak. Na zadnji obravnavi je glavna beseda pripadla kriminalistu Policijske uprave Krško, ki je bil koordinator akcije, v kateri sta se kot kupca kokaina pojavljala tajna policijska sodelavca z delovnim imenom Franci in Simon. “Težka Indijanca” Franci in Simon Ko je policija zaznala, da na območju Posavja prihaja do preprodaje drog, je zaprosila za izvaj anj e posebnih policij skih ukrepov. Med te sta sodila tudi tajna policijska sodelavca, ki so jima za ta primer nadeli imeni Franci in Simon. Bilo je junija 2004. Tajna delavca sta izvedela, da se bo Evgen Komočar nahajal v lokalu Jamajka, kjer so pripravili zabavo. Slonela sta ob točilnem pultu in kot je povedal koordinator akcije, je k njima pristopil Komočar. Beseda je dala besedo in tako naj bi Komočar povedal, da ima na Hrvaškem podjetje, ki se ukvarja z izvozom pohištva, tajna delavca pa sta tudi povedala, da se pogosto vozita tod mimo, zatorej se lahko še kdaj srečajo. Ob koncu srečanja je Komočar z enim od tajnih delavcev izmenjal telefonsko številko. Drogo so prvič omenjali avgusta 2004, ko naj bi se Komočar hvalil, da je preko Kapel “švercal” drogo in ženske za prostitucijo. Ko so se nekega dne peljali iz Krškega proti Brežicam, sta tajna delavca želela, da gredo nekam na pijačo. Komočarje predlagal, da bi se ustavili pri Slovencu, ker je lastnik lokala njegov prijatelj. Tam so se zares Ustavili in k njim je pristopila oseba z imenom Miško. Ko je slednji odšel, je Komočar rekel, da je to lastnik lokala, Pri katerem se da kupiti droga. Čeprav seje Komočar redno dobival s tajnima delavcema in komuniciral z njima po telefonu, pa jima vendarle ni Povsem zaupal. Kot je povedal kriminalist, je nekoč v avtomobilu tajnega delavca panično iskal prisluškovalne naprave. Da bi izvedel, ali sta res prijatelja ah pa nemara policista, seje za srečanje s tajnima delavcema dogovoril v Mariboru, kjer ima njegov Prijatelj lokal Sicilija. Kasneje Je s pomočjo lastnika lokala m njegovega kolega uspel iz-vedeti, da Franci in Simon nista policaja, da pa je eden °d njiju težek Indijanec in naj beži od njega. “Ali imaš kaj za rečt?” V sklop tajnih policijskih jjkrepovje sodilo tudi prisluškovanje. Tako je bilo - po be-scdah kriminalista, kije vodil •dccijo - večkrat ugotovljeno, da se Komočar z določenimi dsebami pogovarja o drogah, favzaprav je ta akcija napla-ua vrsto posavskih imen, ki °d Komočarja domnevno ddkupujejo drogo in ki se bo-0 kot priče znašle na sodišču. T“°t je bilo razbrati, Komočar Prodaja zelo čisto drogo, ki so jo odjemalci mešali naprej. Iz tajnega dela naj bi bilo razbrati, da se pri njem droga dobi na zadnjih vratih, le dovolj glasno moraš trkati. Kot je povedal koordinator, je oseba, ki je klicala Komočarja, navadno vprašala: “Ali imaš kaj za rečt?” Njegov odgovor se je glasil: “Pridi, lahko kaj rečeva.” Kot je povedal kriminalist, te besedne zveze pozna od prej in iz lastnih izkušenj ve, da to pomeni, če imaš kaj droge. Znani so še drugi izrazi. “Ali si kaj rjav,” kar pomeni, ali imaš kaj heroina, saj je znano, daje rjavo sinonim za heroin, belo za kokain in zelenjava za konopljo. Stavek “lubenica je že v hladilniku” pa naj bi v narkomanskem žargonu pomenil, daje droga že pripravljena v hladilniku. Usodni 23. september Evgen Komočarje na eni od obravnav dejal, daje sporni kokain, ki ga je prodal tajnima sodelavcema, nabavil v Zagrebu. To je storil le zato, daje naredil uslugo Franciju in Simonu, ki sta ga velikodušno prevažala naokrog, saj sam ni imel avtomobila, poleg tega pa sta mu tudi plačevala malice in pijačo. Vendar je kriminalist, ki je nastopil kot priča, povedal, daje v kritičnem obdobju Komočar uporabljal dva svoja avtomobila, poleg tega pa še enega sposojenega od avtokleparja. Narkomanske poti so v glavnem vodile k domačim dobaviteljem in ne v Zagreb. Tako je bil ugotovljen en odkup droge v brežiškem lokalu, kasneje pa naj bi Komočar zahteval, da se droga odkupuje od Božičnika in kasneje od Glogovška. Pogoje odkupa je določal Komočar, saj je govoril, da drugače ne bo šlo, ker tako hoče Miško. Tudi usodnega dne, ko je bilo v igri 70 gramov kokaina, je Komočar želel, da tajna delavca denar izročita njemu, on pa bo šel sam do Miš-kota. A ker je šlo za skoraj milijon SIT, sta hotela biti tajna delavca zavarovana. Tisti dan so vsi trije obiskali veliko lokalov. V lokalu Slovenc naj bi 960 tisoč SIT izročil Miškotovemu zaupniku, nato pa so se odpeljali v Stil bar v Krškem. Ko je Komočar vrgel vrečko s kokainom na mizo, sta tajna delavca videla, da mu je odleglo. Za uslugo naj bi dobil 50 tisoč SIT, že septembra 2004 pa naj bi dejal, daje zainteresiran, da bi do prodaje prišlo vsakih 14 dni, ker bi le tako imel nekaj od tega. Dolgotrajno tajno delovanje Čeprav je do naj večje prodaje droge prišlo 23. sep- tembra lani - akcija je zabeležena tudi na video posnetku - je policija Komočarja in Glogovška aretirala šele 26. januarja letos. Tudi po prodaji droge je policija imela dovoljenje za tajno policijsko delovanje, a ukrepov ni izvajala, je povedal koordinator akcije. Na očitek zagovornikov, daje tajno delovanje potekalo več kot eno leto, v tem času pa sta tajna sodelavca le dvakrat kupila drogo, je koordinator akcije povedal, da so se akcije lotili previdno, saj sta morala tajna delavca najprej pridobiti zaupanje. Komočar ju je preverjal, če slučajno nista policista. Delovati je bilo treba počasi tudi zato, ker je bil Komočar enkrat že obsojen zaradi droge in zato je bil bolj previden in ni kar tako na ulici prodajal droge osebam, kijih ne pozna. Poleg tega je bil v igri za prodajo droge najprej brežiški dobavitelj, kasneje pa je Komočar zahteval, da se nakup opravi pri Albinu Bo-žičniku ali Mihaelu Glogovšku. Ko je bil prvič omenjen Glogovšek, so se tajni ukrepi začeli izvajati tudi proti njemu. Odvzem kriminalistove beležnice Glavna priča na tokratni obravnavi, kriminalist, ki je vodil in usklajeval akcijo, je svoja pričevanje oprl na zapisnike, ki so bili napisani po vsakokratnem srečanju oz. kontaktu tajnih sodelavcev Simona in Francija s Komočarjem in ostalimi vpletenimi v tajne ukrepe ter na prisluhe pogovorov med vsemi vpletenimi. Kriminalist sije na sodišče kot oporo prinesel beležnico z nekaterimi podatki. Medtem ko včasih pričam očitajo, da berejo iz beležnice, je zagovornik tokratni priči očital, da njegova beležnica vsebuje nekatere take podatke iz tajnega delovanja, kijih ni v sodnem spisu. Poleg tega je menil, da priča na tožilčevo vprašanje jasno odgovarja, med tem ko naj bi na vprašanja zagovornikov ne bila tako jasna in odločna. Na predlog zagovornika so priči odvzeli beležnico in posamezne dele fotokopirali, ob koncu obravnave pa beležnico vrnili. Escubarjev “učenec”, zaščitene priče in DNK Zgodba o trgovcih z belim prahom naj bi se razpletla do sodnih počitnic, ki nastopijo 15. julija. Na obravnavah bodo zaslišali še vrsto prič in poslušali zapise pogovorov, ki so bili posneti v obdobju tajnega policijskega delovanja. Iz vsega tega bo mogoče tudi razbrati, ali je Komočar res tak svetovljan, za kakršnega se ima. Večkrat je namreč omenjal, da bo potoval na Kubo, saj ima v Zagrebu dekle, ki je Kubanka, poleg tega pa je rad omenjal, da pozna ljudi iz Escubarjevega kroga. Pablo Escubar je namreč znan mafijski boter iz Južne Amerike. Zanimivo pa bo tudi pričevanje tajnih policijskih sodelavcev, Simona in Francija. Ker gre za zaščitene priče, bo moralo sodišče skriti njihovo identiteto, tako da bosta ah skrita za paravanom ah pa bo zaslišanje potekalo v obliki video konference. Odločujočo vlogo bo igrala tudi preiskava DNK materiala. Decembra lani so od Centra za forenzične preiskave dobili rezultate bioloških sledi in kot je povedal koordinator akcije, je bila na vrečki s kokainom profilirana sled vsaj treh oseb. Ob aretaciji je bil obdolženim odvzet tudi bris ustne sluznice. Vendar rezultatov preiskave še ni, saj trajajo včasih tudi po leto dni. P.U. Utopitev v gramozni jami Boršt - Preteklo soboto je skupina občanov iz Posavja organizirala družabno srečanje ob gramoznici na Borštu. Udeleženci so se zabavali in med drugim lovili tudi ribe, potekal naj bi t.i. ribiški maraton. V noči na nedeljo, ko je pričelo deževati, seje večina umaknila pod streho in takrat so ugotovili, da manjka 51-letni občan iz Krškega. Udeleženci srečanja in policisti so pričeli z iskanjem pogrešanega. Na kraju, kjer je pogrešani lovil ribe, so našli njegovo ribiško opremo in obutev. Potapljači iz Krškega so naslednje dopoldne 10 metrov od obale, 4 metre globoko v gramoznici našli utopljenega občana. Ker med ogledom kraja in med zbiranjem obvestil policisti niso zaznali elementov kaznivega dejanja, bo na okrožno državno tožilstvo podano le poročilo. Kaj se je v resnici dogajalo na Mrtovcu ? Krško - Na zatožno klop okrožnega sodišča v Krškem sta sedla Sevničana, kiju obtožnica bremeni ropa, odvzema prostosti in še nekaterih kaznivih dejanj. Obdolženca naj bi oškodovancu vzela avto, denar in mobilni telefon, ga pretepla, zvezala z lepilnim trakom ter ga nato odvrgla ob cesti Sevnica - Planina. Sodni postopek bo pokazal, ali se je vse to tudi v resnici dogajalo. Obtožnica navaja, da sta obdolžena J.R. in I. H. iz Sevnice decembra 2003 v garaži na Mrtovcu pretepla oškodovanca S.K. iz Vejic pri Planini, mu vzela telefon, dokumente, denar in avto, ga zvezala in ga odpeljala proti Planini. Tam naj bi ga v kraju Vejice oz. v Zelencih, kot pravijo domačini temu območju, J.R. spustil iz avta, mu na glavo prislonil pištolo, zahteval denar in mu ukazal, naj zgine. Obdolženi J.R. trdi, da so to same laži in daje kritičnega dne oškodovanec S.K. prišel v njegovo delavnico na Mrtovcu, da pa je bil vinjen in razcapan. Pripeljal gaje njegov znanec, S.K. pa je želel, da mu J.R. popravi avto. Ker je bila pozna ura, tega ni storil, oškodovančev avto pa naj bi spravil v garažo. J.R., ki oškodovanca sicer pozna, pravi, da gre za konfliktno osebnost, kar naj bi po njegovem potrdile tudi priče. Za eno od njih je celo predlagal, da naj bi jo sodišče zaščitilo. Obdolženi J.R. je na sodišču v joku zatrjeval, da ni kriv in da si pri oškodovancu tudi ni sposojal denarja, kar trdi oškodovanec. So pa v obdolženčevi garaži na Mrtovcu našli sledi oškodovančeve krvi. Obdolženi J.R. predpostavlja, daje oškodovanec zaradi vinjenosti padel in od tod sledi krvi v njegovi garaži. Drugi obdolženec I.H., ki oškodovanca S.K. sploh ne pozna, naj bi imel alibi in naj bi se na sodišču kot obdolženec znašel zgolj po pomoti. Oškodovanec S.K., ki je na sodišču sicer nastopil kot priča, je med prisotnimi v sodni dvorani prepoznal obdolženega J.R., ne pa tudi I.H. Slednjega je ob preiskavi kaznivega dejanja določil kot osumljenca, ker se mu je zdel najbolj podoben tistemu, ki gaje pretepal in ustrahoval. S.K., kije nastopil kot priča, je v svojem pričevanju v glavnem govoril o obdolženem J.R. Trdil je, da se dolgo poznata, da se ga boji in daje obdolžencu posojal denar, ki ga je dobil zaradi težke prometne nesreče, zaradi česar je invalid. O težkih sinovih poškodbah po nesreči je spregovoril tudi oškodovančev oče, ki je v kritični noči ob treh zjutraj prišel iskat sina. Ta seje namreč zatekel k neki hiši in prosil, če lahko pokliče pomoč. Na tokratni obravnavi so zaslišali tudi pričo, h kateri se je sredi noči zatekel oškodovani S.K. Zgodba, ki spominja na kakšno filmsko kriminalko, le da nekateri elementi v njej manjkajo, se bo razpletla po sodnih počitnicah. N.C.C. “Prehitro” v smrt Arnovo selo - Ponedeljkov večer po državnem prazniku je zavil v črno še eno družino, tokrat na Sromljah. Malo pred osmo zvečer seje vračal proti domu 23-letni J.B., ki seje z avtom peljal od Spodnje proti Zgornji Pohanci, kjer je cesta skoraj 1,5 km popolnoma ravna. V Arnovem selu je pričel prehitevati pred seboj vozeči avto, v katerem je za volanom sedel 41-letni voznik iz okolice Podsrede. Med prehitevanjem je mladenič očitno izgubil oblast nad vozilom, saj je z desnim delom oplazil prednji del vozila Podsredčana, nato pa sunkovito zavil v levo, tako da je njegov Renault 19 pričel bočno drseti v levo preko nasprotnega smernega vozišča, nakar je bočno trčil v vogal stanovanjske hiše. Mladi voznik, ki med vožnjo ni bil pripet z varnostnim pasom, je v nesreči utrpel tako hude telesne poškodbe, daje na kraju nesreče umrl. Temeljni kamen za novo šolo Bizeljsko - Šolarji na Bizeljskem se poleg zaključka šolskega leta veselijo še nove šole. Predzadnji šolski dan so namreč položili temeljni kamen, jeseni naj bi se začela dela, septembra 2007 naj bi učenci že zakorakali v nove šolske prostore, ocenjena vrednost investicije je 810 milijonov SIT. Veselega dogodka so se poleg lepega števila krajanov udeležili tudi nekateri pomembni gostje. Okrog nove šole na Bizeljskem je bilo prelitega veliko črnila, zdaj bodo vsa nesoglasja, ki so jih povzročile različne politične opcije, najbrž pozabljena, saj se bo gradnja očitno zares začela. Solarji in vrtičkarji so se s posebno slovesnostjo poslovili od tega šolskega leta, poslovili pa so se tudi od svoje šole, ki jo bodo porušili in na istem mestu v prihodnjem šolskem letu zgradili novo, bizeljski šolarji pa bodo prihodnje šolsko leto gostovali v šoli v Kapelah in v Dobovi. Vrednost investicije je ocenjena na 810 milijonov SIT, od tega bo Ministrstvo za šolstvo prispevalo 35 odstotkov, kar je nekaj manj kot 290 milijonov, občina Brežice okrog 400 milijonov, KS Bizeljsko pa bo morala dodati dobrih 120 milijonov SIT. Zupan občine Brežice Ivan Molan je v pozdravnem nagovoru med drugim povedal, da enako tudi predstojnica Zavoda za šolstvo, območne enota Novo mesto Stanka Preskar, prišla pa je državna sekretarka za osnovno šolstvo z Mini- Franc Kelher, Metka Kržan, Alenka Šverc in Ivan Molan so pridobljena vsa soglasja, da je usklajena finančna konstrukcija, prav na dan proslave (22. junija) pa so že odpirali ponudbe za izvajalca. Svoje veselje, da bodo končno uresničene želje šolarjev in učiteljev, je izrazila tudi ravnateljica šole Metka Kržan, saj bodo v novi šoli neprimerljivo boljši pogoji za delo, imeli bodo sodobne predmetne učilnice in računalnico, česar doslej niso imeli. Kljub napovedi pa ni bilo ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka, ki se je zaradi drugih obveznosti prijazno opravičil, strstva za šolstvo in šport Alenka Šverc, kije prav tako delila zadovoljstvo z Bizeljan-ci, da bodo jeseni leta 2007 njihovi otroci šli v novo šolo. Sicer pa je poudarila, da prvi temeljni kamen pri vzgoji otrok postavljajo starši v družini, drugega pa učitelji v šoli in “ta” tretji, ki so ga postavili ob tej priložnosti, bo osnova za bolj kakovostno delo. Ob pestrem kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci pod vodstvom glasbenega pedagoga Vilka Ureka, je vse prisotne pozdravil tudi predsednik Sveta KS Franc Kelher, za tem pa so v šolskem parku svečano odkrili temeljni kamen in nazdravili začetku gradnje nove šole naBizeljskem. Jelica Koršič Dobra je tista šola, ki v vsakem otroku najde talent Krmelj - Ob prisotnosti predstavnikov Občine Sevnica, Zavoda za šolstvo, Ministrstva za šolstvo in šport ter kolektiva in učencev je potekala slovesnost ob 60-letnici šole v kraju. Prireditev so popestrili z izvirnim programom, ki so ga pripravili učenci in učitelji tamkajšnje šole. Ravnatelj OŠ Krmelj Rado Kostrevc je ponosen, daje šola iz skromnih začetkov pred 60 leti prerasla v sodobno in zdravo šolo, ki kljub omejenim finančnim in kadrovskim mož- nostim dosega lepe rezultate. Ti se kažejo v uspehu šolaijev in tudi na interesnih področjih. Tako so na slovesnosti podelili nagrade vsem odličnjakom na šoli, ravnatelj pa se je zahvalil tudi prizadevnim šolnikom, ki s svojim delom še posebej izstopajo. Priznanja so prejele učiteljica športne vzgoje Breda Blas, ki s svojimi učenci dosega lepe rezultate na športnem področju, zgodovinarka Mateja Mandl, ki je med drugim pripravila projekt Evropska vas, Majda Štih, ki je svojo ekipo v tekmovanju Lego pripeljala v državni vrh, Gusta Mirt, ki ima precej zadolžitev na šoli - med dragim se posveča lutkovni skupini Knapec, ki se je uvrstila na državni festival, na vesti pa ima prikupne Mandarinke, tamkajšnjo plesno skupino, kije tudi nastopila na slovesnosti. Nastopil je še izvrstni pevski zbor, ki ga vodi podjetnica Suzana Umek Tratnik, ki je za svoje delo prav tako prejela priznanje. Veliko pohvalnih besed in priznanje je ravnatelj Kostrevc namenil tudi mladi učiteljici Gordani Kenda, ki si je v dveh letih, kar je na šoli, pridobila veliko izkušenj in se izkazala tako pri pouku slovenskega jezika kot tudi pri urejanju glasila. Zbrane so nagovorih podžupan občine Sevnica Štefan Teraž, direktorica direktorata za osnovne šole in vrtce Mojca Škrinjar, ki je prepričana, da je šola, ki najde talent v vsakem otroku, dobra šola, med te pa je uvrstila tudi krmeljsko, šoli pa je čestital tudi direktor zavoda za šolstvo Edo Mohorčič. Omenjeni trije so prejeli jubilejne grafike, ki jih je posebej za to priložnost izdelal sevniški umetnik Rudi Stopar. OŠ Krmelj, za katero ravnatelj pravi, da se z jubilejem dotika preteklosti, trdno stoji v sedanjosti, s pogledom zazrtim v prihodnost, je ob tej priložnosti izdala Knjigo pravljičnih zgodb za učence. N.C.C. Odprtje Avguštinovega mostu Sevnica - Lani 21. avgusta je hudourniški potok Sevnična odnesel Avguštinov, Popelarjev in Pajkov most. Gre za mostove, ki omogočajo dostop posamičnim hišam in so zanje edina povezava z mestom. Obletnico neurja bodo pričakali ob novih, trdnejših mostovih. Prvega so svečano odprli konec junija. Avguštinov most nasproti pekarne Kruhek je za 20 milijonov SIT zgradilo podjetje Gradnje iz Boštanja. Le 5 milijonov SIT je zanj prispevala država, ostalo občinski proračun. Odprla ga je najstarejša krajanka, 79-letna Marija Avguštin, ki se polna vitalnosti še vozi s kolesom in je seveda postavilo boštanjsko podjetje, bo s svojo masivnostjo kljuboval stoletnim vodam, z ličnim izgledom čvrste hrastove ograje pa se mehko podaja v krajino. Župan Kristijan Janc je zadovoljen, ker so zadovoljni krajani, a nadomeščanje ob neurju odpavljenih mostov proračun krepko obremenjuje. Najstarejša krajanka je odprla most. nov most že dobro preizkusila. Avguštinova je doživela dve siloviti povodnji Sevnične in dvakrat gledala, kako je odnašalo most. Prvič leta 1954: “Zaspali smo že, ko sem se ob 22. uri zbudila od bobnenja vode. S postelje sem stopila v mokro in planila k otrokoma. Trimesečni Lado je imel glavico že do polovice v vodi. Zavpila sem in se onesvestila. Dobro, daje bil mož priseben. Lahko si mislite, kako mi je bilo pri srcu lani, ko je hiša spet plavala.” Po lanski katastrofi so bili sevniški gasilci tisti, ki so prvi vzpostavili povezavo med bregovoma Sevnične z mostom iz sušic. Ta, ki gaje sedaj Konec julija bo dokončan še most za Popelarje in Hoijake, pred izbiro izvajalca je gradnja mostu za Pajka. Med ponudniki je najvišja postavljena cena celo 50 milijonov, najnižja pa 19 milijonov SIT. Župan pravi, da se mu tudi slednja zdi previsoka, saj ima občina na vesti še gradnjo mostu na Blanci proti Pokleku, ki je ovrednoten na 70 milijonov SIT. Prav toliko bo stal nov most čez Sevnično pri Kopitarni, ki je potreben tako zaradi olajšanega tovornega prometa kakor zaradi stoletnih vod. Edino tega bo v celoti financirala država, medtem ko so dragi v večjem deležu na plečih občinskega proračuna. B.D. Brezposelnost upada Krško - Na območni službi Zavoda za zaposlovanje Sevnica ugotavljajo naraščanje potreb po delavcih v vseh treh posavskih občinah. Letos se je na novo zaposlilo 1105 ljudi, še vedno pa je v evidenci brezposelnih 3227 Posavcev, kamor niso všteti viški iz celuloze. Tem se namreč posveča posebna delovna skupina. Kljub velikemu številu brezposelnih nekatera podjetja v predelovalni industriji že več let neuspešno iščejo ustrezen profil delavcev. Svoje potrebe bodo v večji meri lahko zadovoljile ob zaprtju krške celuloze, saj tamkajšnji delavci izkazujejo interes po prekvalifikaciji. Za 145 odprtih služb’je v prvih pogovorih kazalo interes 240 ljudi iz obrata celuloze. Koliko jih bo dejansko pripravljenih začeti v drugi panogi, bo razvidno v mesecu dni. kmetijstvu in gradbeništvu. Za obiranje jagod jim je uspelo prepričati 50 domačinov, delodajalci so jih potrebovali 325. Sezonskih del brez izdajanj delovnih dovoljenj tujcem ni moč opraviti. Letos so odobrili 740 delovnih viz, kar je nekoliko več od lani. Zavod neodzivanje brezposelnih resno obravnava. 318 sojih zbrisali iz evidence, ker se niso oglašali ne na vabila niti na ponujene aktivnosti. 29 osebje zavrnilo ponujeno zaposlitev, kar seveda pomeni Aleš Germovšek iz Sklada dela in Anton Koren Direktor območnega Zavoda za zaposlovanje Anton Koren je povedal, da je država obljubila pokritje stroškov pre-usposabljanja, ki znašajo do 600 tisoč SIT na delavca. Or- ganizirano pomoč delavcem pri prehodu k novim delodajalcem bo omogočil Sklad dela Posavje. Deficitarna področja, kjer zavod ne more realizirati pričakovanj delodajalcev, so predvsem sezonska dela v izgubo pravic z naslova brezposelnosti. Direktor Koren pravi, da jim črtanje iz evidence in posledično ugodnejša statistika ne prinaša zadovoljstva, saj štejejo le primeri, ko se ljudje zaposlijo. Na zavodu pri nekaterih brezposelnih pogrešajo večjo pripravljenost poprijeti za delo, saj zaposleni nato lažje in prej najdejo takšno službo, ki jim je bolj pisana na kožo. B.D. Hrastovšek v odboru Ljubljana - Na volilni skupščini Obrtne zbornice Slovenije so za mandatno obdobje 2006-2010 volili novo vodstvo, med dragim tudi nov upravni odbor zbornice, v katerega je bil izvoljen Brežičan Janko Hrastovšek, sicer predsednik Območne obrtne zbornice Brežice. Janko Hrastovšek Za predsednika obrtne zbornice, ki je po svoji funkciji hkrati tudi predsednik skupščine, so z večino glasov potrdili dosedanjega predsednika Miroslava Kluna. Kot pravi Janko Hrastovšek, ki je sedaj predstavnik regije Posavje v Obrtni zbornici Slovenije, bo sedaj neposredno udeležen pri oblikovanju republiške obrtniške politike, prav tako pa mu bo zagotovljen neposreden dotok informacij. L.Z. LDS predlaga Pegama Brežice - Občinski odbor LDS je predstavil svojega kandidata za župana na jesenskih volitvah - to je sedanji direktor družbe Vino Brežice Matjaž Pegam; spregovorili pa so še o nekaterih programskih usmeritvah stranke. Pegam, dipl. elektroinženir, bo, če bo izvoljen, funkcijo župana opravljal profesionalno. Zase pravi, daje svež na političnem področju, toda v vodenju občine je po njegovem mnenju manj politike, več pa dobre organiziranosti. V Brežicah se napovedujejo veliki projekti, od izgradnje hidroelektrarn do letališča v Cerkljah ob Krki, ki bo z novo vlogo gotovo postalo eno naj večjih podjetij v občini in ker prihaja iz gospodarstva, je prepričan, da bi lahko kot župan skupaj s strokovno ekipo mnogo prispeval k uresničitvi omenjenih projektov. Predstavitve seje udeležil tudi predsednik LDS Jelko Kacin, kije poudaril pomen schengenske meje in dejstva, daje potrebno krajem ob meji dati priložnost, da to izkoristijo. Shengen se namreč z vstopom Hrvaške v EU ne bo premaknil, ampak bo tu še nekaj časa. Tudi glede cerkljanskega letališča je izpostavil dejstvo, da seje nanjegovo novo vlogo potrebno pripraviti zdaj -ko bo tani pristalo prvo letalo, bo za to dve leti prepozno. Ob tej priložnosti je sodeloval tudi na javni tribuni na temo “Schengen, težava ali priložnost za občino Brežice”. J.K. Krka spet cveti Brežice - Kopalci, ribiči, turistični delavci in seveda prebivalci ob Krki zadnje dni ugotavljajo, daje “dolenjska lepotica”, kakor je bilo nekoč mogoče imenovati reko, umazana. Rdeče-ijave barve je in bolj kakor na zeleno reko vse od zgornjega toka do izliva v Savo pri Brežicah spominja na belo kavo. Po besedah Dušana Harlanderja, direktoija Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto so povišane temperature spet povzročile prekomerno razrast enoceličnih kremenovih alg. Dodatno so k cvetenju reke prispevale tudi velike količine organskih snovi oziroma hrane v vodi. K vsakoletnemu pojavu prispevajo nitrati in neosveščeni kmetje, ki skupaj s kanalizacijo ter industrijskimi in drugimi odplakami onesnažujejo Krko in podtalje. Direktor zagotavlja, da gre za naravni pojav, zabeležen že pred stoletjem, a je cvetenje reke zadnji dve desetletji vendarle bolj pogosto. Rdeče-rjava barva dolenjske reke Krke, pravi Hariander, ni škodljiva kopalcem, le tuširati se velja po vsakem kopanju, vode pa se seveda ne sme piti. Redno cvetenje lahko vendarle ogrozi življenje v reki, rešitev pa lahko predstavljajo čistilne naprave pod večjimi kraji. Kljub temu da ljudje ob reki Krki opažajo, da voda tudi zaudarjapo fekalijah, je direktor Hariander prepričan, da nista posredi tovarna zdravil Krka iz Novega mesta ali farma prašičev na Pristavi. V.P. RAnin/RRF7irF na 8S.7 In 95,9 MM* Za jubilej Rusjanova spominska soba in obeležje Cerklje ob Krki - Ob dnevu vojašnice Cerklje ob Krki so se ob letališki stezi zbrali pripadniki slovenskih letalskih sil in zračne obrambe ter združenja slovenskih častnikov, ki so skupaj s krajani počastili več jubilejev, odkrili pa so tudi spomenik Edvardu Rusjanu. Pomembnih prelomnic se je v svojem nagovoru spomnil tudi minister za obrambo Kari Erjavec, ko je izpostavil tradicijo našega letalstva, ob jem pa omenil napad Cankarjeve brigade na nemško letališče leta 1943 in leta 1991 na minometni napad brežiških teritorialcev, ki so Pregnali letala JLA. Ob tej Priložnosti pa so se v Cerk- ljah z odkritjem spominskega obeležja in sobe spomnili tudi 120-letnice rojstva prvega slovenskega letalca Edvarda Rusjana, ki se je, skoraj pozabljen, pred 95 leti smrtno ponesrečil v Beogradu. O projektu Edvard Rusjan, ki so ga izpeljali člani Združenja častnikov Brežice, je spregovoril predsednik Ernest Ferk. Sicer pa so se sloves- ^ nizi a Rusjan ob spomeniku nosti udeležili še načelnik generalštaba Slovenske vojske Albin Gutman, minister Andrej Vizjak in predsednik Letalske zveze Slovenije Zmago Jelinčič Plemeniti. Med gosti je bila tudi nečakinja Edvarda Rusjana Gra-zia Rusjan iz Gorice. Minister Erjavec je kot osrednji govornik na slovesnosti posebej omenil načrte, ki jih ima Slovenska vojska s cerkljanskim letališčem. “Načrti so veliki,” je dejal, “saj bo letališče služilo tudi za potrebe NATA. Do leta 2008 bomo zato slovensko letalstvo in zračno obrambo celovito posodobili, kupili transportna letala, večje helikopterje in opremo. Ni nepomembno, da bo že takoj na začetku lokalna skupnost v Cerkljah dobila tudi 200 novih delovnih mest,” je še povedal Erjavec. Slovesnost v Cerkljah so zaključili z razstavo letalske opreme in programom, v katerem so poleg letal slovenske vojske in letalskih klubov sodelovala tudi letala ZDA in sosednjih držav. V.P. Nihče ni odrekel donacije za obeležje Planina - Policijsko veteransko združenje Sever Posavje je poskrbelo, da je ob 15-letnici samostojne države Planina pri Podbočju dobila obeležje v spomin na zajetje vojakov JLA, ki so takrat na našem ozemlju delovali kot agresorska vojska. 14 ton velika sklala, na kateri je spominska plošča, nosi v sebi posebno simboliko. Ostala je ob miniranju terena za cesto na Planino, ki jo je leta 1980 pomagala graditi vojska. “JLA je nekoč gradila, nato je bila pozvana k rušenju, a mnogi mladi vojaki niso vedeli, čemu. Tudi večina tistih v skupini, ki smo jo zajeli, niso vedeli, za kaj gre v slovenski vojni,” pravi predsednik društva Vlado Bezjak. Zajeta skupina 24 vojakov je pod poveljstvom majorja JLA Prodanoviča sodelovala v bitki na Medvedjeku in v Krakovskem gozdu. Oslabljeni so sprva čakali pomoč armijskega letalstva in ko je ni bilo, so sklenili pobegniti. Zaminirali so vozila in se v dveh večjih skupinah peš napotili proti Gorjancem. Takratni načelnik UNZ Krško Rajmund Veber je s sodelavci sprejel odločitev, da jim je treba preprečiti umik na Hrvaško. Posebna enota milice pod vodstvom inšpektorja Andreja Bobeka je bila zadolžena, da jih zajame, kar se je zgodilo na smučišču Planina 3. julija 1991. Bezjak se spominja takratnega sodelovanja domačinov, ki so javljali gibanje vojakov. Posebno dejaven je bil Ervin Stipič. Vodja varnostnega okoliša Slavko Planinc pa je za vojaki oprezal tako, daje poštarju vzel moped in uniformo, kar mu je omogočilo nesumljivo “prečesavanje” terena. Veber, Bobek in Stipič so na spominski slovesnosti odgrnili obeležje, ki bo na dogodek opozarjalo zanamce. Akterji imajo dogajanje globoko zapisano v spominu. “Bili smo čvrsto povezani z domačini, ki so nam nudili podporo. Enako podporo sem doživel sedaj, ko sem se obračal na donatoije za obeležje. Nihče ni odklonil prispevka. Srečko Hribšek pa je skalo spravil na želeno točko, saj ima edini v regiji dvigalo tolikšne zmogljivosti,” je zadovoljen povedal Bezjak. Manj zadovoljenje z odnosom države do veteranov policistov, ki nimajo enakovrednega statusa s teritorialci pri poudarjanju posameznih akcij. B D. Med najboljšimi tudi Ino Ljubljana - Na Gospodarski zbornici Slovenije so že četrtič zapored podelili priznanja za najboljše inovacije na državni ravni v preteklem letu, s čimer želijo na zbornici prek mreže trinajstih območnih zbornic spodbujati inovacijski potencial slovenskega gospodarstva. Vsaka od območnih zbornic je v finale poslala po tri na regionalni ravni najbolje ocenjene inovacije in tako se je nabralo kar 39 najboljših inovacijskih predlogov. Posebna petčlanska ocenjevalna komisija je ovrednotila najboljše inovacije, pri tem je z zlatim priznanjem nagradila pet inovacij, s srebrnim priznanjem pa dve inovaciji. Med 39 finalisti je bilo tudi podjetje INO Brežice, in sicer z dvema inovacijama - z mulčarjem EURO 280 z dvospi-ralnim rotorjem in računalniško vodeno robotsko celico z robotom za varjenje, robotom za strego na pnevmatsko talni vozni enoti in avtomatsko dozirno napravo. L.Z. Najlepša sta Razbor in OŠ Brežice Posavje - V sklopu projekta Turistične zveze Slovenije “Moja dežela - lepa in gostoljubna” je tričlanska ocenjevalna komisija v sestavi Cvetka Jazbec iz Sevnice, Daniel Novak iz Krškega in Jože Lovenjak iz Brežic opravila regijsko ocenjevanje najbolj urejenih in ekološko osveščenih krajev in osnovnih šol v Posavju. Zmagala sta Razbor in OŠ Brežice. Komisija je pod vodstvom predsednice Cvetke Jazbec obiskala po dva predlagana kraja v vsaki občini in dve osnovni šoli ter srednje šole in mesta v Posavju. V občini Brežice sta bila predlagana Artiče in Sromlje, v občini Krško sta bila predlagana Senovo in Leskovec ter v občini Sevnica Razbor in Tržišče. Po točkovniku Turistične zveze Slovenije je komisija tretje mesto dodelila Tržišču, drugo mesto Sromljam, najlepše urejen kraj po oceni komisije pa je Razbor. Med osnovnimi šolami sije komisija ogledala OŠ Brežice, Artiče, Krško, Koprivnica, Blanca in Krmelj in med prve tri uvrstila OS Krmelj na tretje mesto, OŠ Blanca na drugo mesto, najbolj urejena pa je OŠ Brežice. Tako so se Razbor, OŠ Brežice in med srednjimi šolami Sred- nja ekonomska in trgovska šola Brežice uvrstili na državno ocenjevanje. V skladu s pravilnikom pa seje na državno ocenjevanje v kategoriji srednjih izletniških mest uvrstilo Krško, v kategoriji manjših mest Senovo in v kategoriji izletniških krajev Kostanjevica na Krki. V kategoriji vasi in vaških jeder je komisija na državno ocenjevanje prijavila vas Mali Obrež in staro mestno jedro Pišec v občini Brežice ter vas Pijavice in staro krajevno jedro Telče v občini Sevnica. Po odločitvi komisije se Leskovec nad Šentjanžem, ki je bil lani naj lepše urejen hribovski kraj, še naprej spremlja. Enako kot lani bodo najboljšim podeljene enotne listine. J.K. Še živi kolektivni duh Kladje nad Blanco - Na prizorišču velike slovesnosti, kar za odročne kraje odprtje ceste vsekakor je, so se zbrali domačini, godba Blanški vinogradniki, prišel je Župnik Jože Špes in predsednica KS Meri Kelemina. Se najstarejši krajan tega zaselka Rok Mramor je ob ^j priložnosti raztegnil frajtonarico. Dolgoletna želja krajanov zaselkov Staglance in Nova Gora se je Uresničila. Dobili so asfaltno cesto, v katero so vložili veliko denarja, dela ter dobre volje. Intenzivne priprave na grad- moz, dva milijona SIT oz. 6 bjo ceste so se začele pred le- odstotkov od skupne vrednosti tom dni, ko se je zbralo šest investicije pa je prispevala gospodinjstev, ki živijo v vaseh občina. Investicija je tako Staglance in Nova Gora. Oba ovrednotena na 35 milijonov Cestna odseka skupaj merita SIT, od tega je šlo skoraj deset 1200 metrov ali 3900 kvad- milijonov za asfaltiranje. tatnih metrov asfalta. Toda pre-, en je prišlo do asfaltiranja, je uo potrebno opraviti veliko ela. Gradbeni odbor pod vod-stv°m Martina Divjaka je °Pravil 700 prostovoljnih ur, °kiog 200 je bilo traktorskih ,r ut tudi 300 ur dela s kom- cevi za odvodnjavanje ter Prostovoljno opravili še števil-J1 druga dela in financirali . aterial. Vsako gospodinjstvo Za cesto prispevalo blizu Rajona SIT, Holding Sloven-e elektrame je prispeval gra- Predsednica KS Blanca Meri Kelemina se je vsem, ki so sodelovali pri posodobitvi ceste, iskreno zahvalila, domačini pa so za vse zbrane pripravili pravo veselico. Tudi ves čas gradnje, ko so vsi skupaj živeli za to cesto, so gospodinje poskrbele, da nihče na tej cesti ni bil ne lačen ne žejen. Predsednik gradbenega odbora Martin Divjak bo zaradi svojega velikega prispevka pri gradnji te ceste na sobotni slovesnosti, ko bo Blanca praznovala svoj praznik, prejel priznanje krajevne skupnosti. N.C.C. rojstva v porodnišnici brežice Sprejem za cvičkovega kralja in cvičkovo princeso najbolj pa sta navdušila dva tec postavili pred kraljevo zida-kratkohlačnika iz OS Tržišče, ki nico. Vsako leto ga bo prejel tisti sta nastopila v izvirnem skeču, vinogradnik Društva vinograd-ki gaje pripravila učiteljica Vera nikovMalkovec, čigarcvičekbo Dragan. tisto leto najbolje ocenjen. Zbrani so peli hvalospev kral- N.Č.C. poročili so se ... Brežice 24. junija sta se v gradu Mokrice poročila Grega Bizjak iz Ljubljane in Tadeja Šepec iz Brežic; istega dne sta v poročni dvorani brežiškega gradu zakonsko zvezo sklenila tudi Matjaž Libenšek in Brigita Rožman, oba iz Brežic. 1. julija pa sta se v gradu Mokrice poročila Jurij Pregelj iz Ajdovščine in Mojca Denžič iz Podgoija pri Pišecah. Krško 24. junija sta v Kostanjevica na Krki zakonsko zvezo sklenila Marko Podržaj in Nastja Mrzlikar, oba iz Novega mesta. V skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov objavljamo le imena mladoporočencev, ki soz javno objavo soglašali. V Posavju obeležili dan državnosti Posavje - V Brežicah so zadnji dan prireditve Brežice moje mesto posvetili državnemu prazniku in še naslednji dan v Prosvetnem domu pripravili prireditev Slovenija 1991 -2006. Občani Krškega so lahko praznik proslavili na slovesnosti, ki jo skupaj s tradicionalnim kresovanjem že nekaj let pripravljajo na Libni. Sevniška občina pa je praznik državnosti obeležila s koncertom sevniške godbe. Na sevniški proslavi je bil slavnostni govornik upokojeni polkovnik slovenske vojske Ernest Breznikar, ki je bil v prelomnem obdobju slovenske zgodovine poveljnik 25. območnega štaba teritorialne obrambe za Posavje in načelnik štaba manevrske strukture narodne zaščite za Posavje. “Zdi se, kot da smo šele včeraj začeli priprave in zmagali, pa vidimo, daje od takrat že 15 let,” je na gradu dejal Ernest Breznikar, kije obujal spomine na osamosvojitvene čase. Slavnostni večerje potekal v znamenju godbe, kije navdušila s svojim repertoarjem in z mladim dirigentom Maticem Nejcem Krečo. V organizaciji Planinskega društva Videm je na Libni potekalo kresovanje in slovesnost, na kateri je bil slavnostni govornik krški župan Franci Bogovič, ki je v svojem nagovoru med drugim poudaril, daje bila odločitev za samostojnost ne le izziv, ampak tudi domoljubna zavest in pripravljenost, da se borimo za svojo državo. V Koncert sevniške godbe programu so nastopili MPZ Svoboda Brestanica, Trio Planika, Brežiški flosarji, Pihalni orkester Videm, plesne skupine iz krške osnovne šole in Mladi harmonikarji. V Brežicah so po scenariju in režiji Milene Jesenko v Prosvetnem domu pripravili osrednjo prireditev Slovenija 1991 -2006. V kulturnem programu so izvajalci ob projekciji fotografij prebirali odlomke iz zbornika Posavje v letih 1989-1991. Slavnostni govornik je bil brežiški župan Ivan Molan, kije spomnil na dogodke izpred 15 let in hkrati poudaril današnji razvoj Brežic in Slovenije. V programu so nastopili tudi učenci Glasbene šole Brežice in Nuša Derenda. N.Č.C./L.Z. Očarljivi temnolaski, ki sta ji mami Lea in oči Sašo nadelo redko, a lepo ime Tajda, se kar ni mudilo iz varnega maminega zavetja. Lea in Sašo sta jo pričakovala že na prvi poletni dan, a se je dolgolasa princeska odločila, da svoja starša, vse najbližje in tudi prijatelje pušča v velikem pričakovanju skoraj teden dni. Nepopisno srečo in nepozabno veselje je mamici Lei in očiju Sašu s svojim prihodom tako pripravila 27. junijo zgodaj zjutraj. Prvorojenka Tajda je tehtala 3300 g in merila 50 cm. Vsi, ki smo se v teh prvih dneh že uspeli srečati s Tajdo, pa smo enotnega mnenja, da je prava lepotica, ki ji že sedaj ne manjka oboževalcev. Rojstva od 2i. junija do 4. julija 2006 Deklice so rodile: Sandrina Tomažin iz Orešja nad Sevni' co, Kristina Gregorič z Bizeljskega, Mateja Raušl iz Krškega. Nina Sadovsky iz Maribora, Leonida Zagmajster Jovanovič iz Brežic, Mateja Kovačič z Vrhja, Leonida Ribič z Dovškega. Stanka Lipar iz Dobove in Marija Toškan Premužak iz Šmarij pri Jelšah. Dečke so rodile: Tina Baškovič iz Krške vasi, Tadeja Gmajnič z Gorice, Darja Orbanič Preskar iz Krškega, Tanja Kozole iz Brestanice, Mirsada Bašič z Velikega Obreža, Jerica Škoberne s Trnovca, Alenka Podbršček iz Starega Grada io Liljana Šuler iz Račje vasi. Majolka navdušila na Hrvaškem Bedekovčina - Preteklo nedeljo je na Hrvaškem potekal že 38. festival zagorske popevke “Igrajte nam mužikaši”. Prvič so v tekmovalnem delu nastopili tudi Slovenci in sicer ansambel Majolka iz Brežic. Zaigrali so skladbo Peharček (slovenska majolka) in osvojili dmgo mesto strokovne žirije med 30 sodelujočimi ansambli. Z njimi so bile tudi Peharčice, štiri simpatična dekleta s svojim odličnim plesnim nastopom. Ob koncu leta pa bodo nastopili v Zagrebu v dvorani Vatroslav Lisinski na revialnem delu najboljših ansamblov s tega festivala. Majolka tako obrača nov list na svoji poti in upajo, da jim bo to tudi uspelo. J.K. Malikovali kralja Malkovec - Na 34. tednu cvička v Novem mestu je kralj cvička postal Marjan Pirc iz Kaplje vasi pri Tržišču. V njegovi krajevni skupnosti in matičnem društvu vinogradnikov so na to zelo ponosni in so za cvičkovega kralja in cvičkovo princeso skupaj z domačim turističnim društvom pripravili prisrčen sprejem. Vinogradniki so ob pol enajstih dopoldne krenili na pohod iz Tržišča preko Kaplje vasi, Skovca, Pavle vasi do Malusove zidanice na Malkovcu, kjer je potekala osrednjaprireditev v čast kralju cvička Marjanu Pircu. Kralj se je na prireditveni prostor pripeljal s kočijo, pridružila pa se mu je tudi cvičkova princesa Barbara Kramar. Kljub neznosni vročini se je na Malkovcu trlo ljudi; prišli so konjeniki pa pevci, folklorna skupina, godba Blanški vinogradniki, ju cvička in tudi cvička ter domačih dobrot ni manjkalo, lovska družina Tržišče pa je poskrbela še za golaž. Princesa je obdarila kralja cvička s kozarci, predsednica turističnega društva s sliko, krajevna skupnost pa je kralju cvička in njegovi ženi podarila vikend paket v Termah Olimje. Iz kraja prejšnjega kralja cvička so pritekli maratonci pod geslom “Od kraljacvička do kralja cvička”. Kralj cvička je prejel prehodni klopotec. Tokrat so okrog 6 metrov visok klopo- Najvišje priznanje Darku Kodriču Podbočje - Krajevni praznik v Podbočju proslavijo s tradicionalno veselico na igrišču pri šoli. Letos je bilo na ta veseli večer vabljeno še Društvo likovnikov Oko ob 10-letnici delovanja in delegacija mesta Obrigheim, ki se je mudila v pobratenem Krškem. Predsednik Krajevne skupnosti (KS) Podbočje Ivan Urbanč pravi, da so do praznika uspeli realizirati nekaj projektov na infrastrukturi, ki bodo izboljšali kakovost življenja domačinov. Načrtov je vedno več, kakor je na razpolago denarja, zato za uspehe na preštevajo zgolj prenovljenih cest in vodovodov, ampak tudi vsakdanji življenjski utrip v lokalni skupnosti. Zanj so zaslužni ljudje posebnega kova, ki znajo povezovati in organizirati. Krajevna skupnost se jim za zasluge oddolži s priznanji. Znak kot najvišje priznanje KS je prejel Darko Kodrič, vrsto let aktiven v Svetu KS in društvih. Priznanje KS so dobili Lija Masnec, aktivistka v RK in drugih društvih, nekdanja ravnateljica podboške šole Anica Zugič in oče smučarske točke Planina Mirko Kužnik. V Podbočju stavijo na mlade in jim to dajo vedeti s posebnim priznanjem “Mladi up”. Letošnja dobitnica je vsestransko odlična Alenka Pangrčič, kije zaključila osnovno šolo. B.D. MftPOVEDI Prireditve 8. julij Blanca - tradicionalne prireditve ob prazniku Krajevne skupnosti Blanca; od 16. ure dalje gasilsko pokalno tekmovanje, podelitev priznanj in zahval, koncert Godbe Blanški vinogradniki, družabni večer s Posavskimi muzikanti 16. julij Telče - “Telška žetev” - kulturno družabna prireditev, srečanje pevcev iz različnih krajev Slovenije; ob 16. uri, gasilski dom Kultura 6. julij Sevnica - koncert pianistke Tamare Goličnik z naslovom “Glasbeni utrinki skozi čas”, ob 20. uri, grad 7. in 8. julij Sevnica - likovna kolonija Arspekta, od 9. do 19. ure, grad 7. julij Brestanica - “Poletje na gradu Rajhenburg”, koncert “Klasikaa Slovenija”, nastopa Han Tol z Nizozemske, kljunasta flauta, ob 20.30, grad Rajhenburg 8. julij Brestanica - “Špičasta sprava” - dramatizacija zgodbe z glasbenimi vložki o poskusu sprave med bratoma Rajhenburškima v izvedbi članov KD Svoboda Brestanica in Glasbene šole Krško Kapele - “Festival Brežice”, nastopa Han Tol z Nizozemske, ob 20.30, cerkev Sv. Trojice 13. julij Sevnica - akustični koncert Rudolfa Gasa in odprtje likovne razstave “Arspekta”, ob 20. uri, galerija na gradu 14. julij Mokrice - “Festival Brežice”, koncert Ensemble L’alba; ob 20.30, grad 18. julij Brestanica - “Poletje na gradu Rajhenburg”, Klasikaa Slovenija, nastopa Hrvatski barokni absambl v sestavi Laura Vadjon, IvaTovunac (violina), Krešimir Lazar (violončelo), Peter Lonnerberg (čembalo), ob 20.30, grad Rajhenburg Domači večer na Festivalu Sava Glas, 6.7.2006 Ciuhova Kronika sedmih Brežice Brežice - Po otvoritvenem koncertu Festivala Brežice zadnji junijski večer, ko so nastopili italijanski glasbeniki Orchestra Barocca di Bologna, so v soboto prepolno Viteško dvorano Posavskega muzeja Brežice navdušili domači izvajalci. V okviru festivala so ob 60-letnici domače Glasbene šole namreč celotni program pripravili njeni sedanji in nekdanji učenci ter profesorji. Po posamičnih nastopih učencev je v drugem delu bila dogodek večera praizvedba opere Čarobni profesor Jureta Godlerja. Komaj 22-letni avtor Jure Godler, učenec brežiške glasbene šole in uveljavljeni imitator znanih Slovencev v radijskih in TV oddajah, ki se zdaj posveča Mozartu, je postal tudi skladatelj. Preprosto vsebino njegove opere - čarobni profesor je učitelj violine in ob zaljubljenosti v instrument pozablja na ljubezen, a se tudi on ujame v ljubezenske zanke - nadgrajuje glasba, v kateri so se odlično izkazali vsi izvajalci. Dirigent Vladimir Zlatko Sverak je suvereno vodil številčni simfonični orkester in ženski sestav Solzice, ki delujeta v okrilju Glasbene šole Brežice. Navdušili so tudi Vokalni solisti, že kar znana Dragutin Križanič Jure Godler imena iz sveta slovenske operne scene Marjetka Podgoršek Horžen, Mihaela Komočar, Niko Ogorevc in Danilo Kostevšek. Z nič manjšim zanimanjem pa ni občinstvo spremljalo eAf a/točite \ ‘cTe&joii 07/49-91-250 na/točulfce je cenejši! torkovega koncerta, ko je v okviru Festivala Brežice sodelovala še ena domača glasbena skupina. Orkester Barocca di Bologna, njihovi solisti Silvija Valente, Pamela Luccia-rini, Elena Biscuola in Metod Palčič pod vodstvom dirigenta Paola Faldija so namreč skupaj z mešanim zborom Viva Brežice z zborovodkinjo Simono Rožman Strnad izvajali kompozicije Antonija Vivaldija. Vse tri večere pa je med odmorom na grajskem dvorišču navduševala plesna skupina Celestina iz OS Brežice z mentorico Hedviko Lopatic. V.P. pozab Krško - Častni meščan Krškega, svetovno znani slikar Jože Ciuha, je v dvorani v parku predstavil svojo avtobiografijo z naslovom Kronika sedmih pozab. “To je roman, v katerem sem med drugim prebrala najlepši opis doma in najlepšo ljubezensko zgodbo. Zaslužil bi si nagrado Kresnik,” je občuteno povedala doktorica filoloških znanosti Manca Košir. Ciuho je skozi klepet vodila v čas, ko je bilo celo vesolje spravljeno pod streho njegovega doma na Vidmu 81. Slavni slikar Jože Ciuha se je kot pisatelj že potrdil. Za leposlovno knjigo za otroke “Potovanje v deseto deželo” je prejel Levstikovo nagrado. Svoja občutenja pri spoznavanju različnih civilizacij - na rangunski univerzi je proučeval budistično umetnost, v Južni Ameriki pa indijansko civilizacijo - je strnil v dveh potopisih “Okameneli smehljaj” in “Pogovori s tišino”. Kronika sedmih pozab pa je avtobiografija, v dobršni meri posvečena otroštvu. “Prijatelj, slavni francoski pesnik mi je rekel, da se česa takšnega človek po 60. letu naj ne bi loteval. Pisanje sem vzel kot izziv, da kljub letom ostajam polno vpet v življenje. Z razmišljanjem generacije, ki se pogovarja zgolj o boleznih, otrokih in vnukih, pristaneš namreč v “čakalnici”, do tega mi pa še ni. Imam načrte, tudi pisati še nameravam. Naslednja knjiga bo o partizanih in povojnih letih.” Ciuha se j e rodil leta 1924 v Trbovljah, najbolj deško razposajena leta pa je preživel na Poišči. Tem spominom v knjigi posveča največ strani. Leta kasneje, ko je Ciuha zorel kot slikar, je kot gost Zahodne michiganske univerze v šestdesetih letih prekrižaril ZDA in Mehiko. Studijsko je potoval po vsem svetu. V Indiji, Indoneziji, Paki- stanu, na Tajskem in v Kambodži je proučeval tamkajšnje kulture z budizmom. Na Mednarodni poletni akademiji v Salzburgu je pet let vodil seminar za svobodno slikarstvo, poučeval je na priznani grafični šoli v Benetkah. Sko- raj tri desetletja je preživel v Parizu. Ciuha je razstavljal po celem svetu in prejel številne mednarodne nagrade. Ob proglasitvi za častnega meščana Krškega leta 2004je povedal, da želi občini pokloniti zbirko svojih del. Pričakuje, da se bo zanjo našel primeren prostor še za časa njegovega življenja. Branka Demovšek Manca Košir s slikarjem in pisateljem Jožetom Ciuho K ' , anfe SMTfa ^4 mmaaaaa Domače pivo 4% alk., povratna steklenica, 0,5 f JŠ4 Čips rebrasti, s soljo ali s papriko, Kelly's, 150 g Ob nakupu zaboja 20 x 0.5 I = 1 kos Prigrizek Big Pep Chio, G5 g 158 j € 0,77 | 185; . Dobrodošli v hipermarketu SPAR <$ BREŽICE ponedeljek - petek: 8.00 - 20.00, sobota: 8.00 -17.00, nedelja: 8.00 -12.00 ^ pri vodicah v Prekmurju £«fiS2— s5T5wa Selona^g^ Brežice moje mesto Brežice - Občina Brežice in Zavod za podjetništvo in turizem Brežice sta že tretje leto zapored pripravila kulturno, športno in zabavno prireditev “Brežice moje mesto”, ki je od 23. do 25. junija potekala v samem mestnem jedru. Vsak dan so tako od 17. ure naprej pripravili bogat kulturno-zabavni programom s spremljevalnimi aktivnostmi - predstavitev domače in umetnostne obrti, krajevnih skupnosti in društev na stojnicah, z otroškimi igrali pa so poskrbeli tudi za najmlajše. Zadnji dan prireditve - nedelja je bila posebej posvečena državnemu prazniku. Osrednji govornik je bil gospodarski minister mag. Andrej Vizjak, ki je poudaril pomen vojne za Slovenijo in se spomnil njenih žrtev, dodal je še, da je vesel, da so začeti projekti v času njegovega županovanja sedaj končani ter izpostavil Slovenijo kot najbolj razvito novo članico EU. Zupan Ivan Molan je v svojem nagovoru izpostavil številne dosežke na različnih področjih - vsak čas se bodo odprle nova pošta, upravna enota in knjižnica, v ustanavljanju je fakulteta za turizem. Prav tako je župan Molan zadovoljen z obiskom vseh junijskih prireditev, vključno s prireditvijo Brežice moje mesto. Jubilejno srečanje Selanov Arnovo selo - Na predpraznično soboto so se v Arnovem selu pri Artičah srečali slovenski Selani - to so tisti, ki imajo v svojem krajevnem imenu kakršnokoli obliko korena besede selo. 10. jubilejnega srečanja, ki sta ga letos izjemoma organizirali dve vasi - Dečno selo in Arnovo selo - obe iz KS Artiče, se je udeležilo 34 vasi oziroma okrog 1500 Selanov. Letos so bili že tretjič med njimi tudi tržaški zamejski Selani iz kraja Selz Di Ronchi. Srečanje se je začelo z doskokom padalcev novomeškega kluba, s povorko vseh vasi udeleženk, med katerimi so bili tudi vsi posavski Selani, (Sela pri Dobovi, Sela pri Raki, Mrčna sela pri Koprivnici, Sela nad Blanco), sledili so pozdravni nagovori predsednika organizacij skega odbora tokratnega srečanja Milana Goriška, župana občine Brežice Ivana Molana, ki tudi sam prihaja iz Sel (pri Dobovi), in predsednice Sveta KS Artiče Marije Kukoviča. Srečanja pa so se udeležili tudi nekateri pomembni gostje - predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič, kije med drugim dejal, da bi bilo potrebno omenjeno prireditev vključiti v niz turističnih prireditev na državni ravni, šele takrat bi jo lahko zveza tudi finančno podprla; med gostije bil tudi predsednik občinske turistični Marjetka Pogoršek Horžen je ob spremljavi Anite Strgar na citrah in tamburašev zapela himno vseh Selanov. zveze Tone Jesenko in eden najbolj znanih Selanov - nekdanji predsednik državnega sveta dr. Ivan Kristan, ki po rodu izhaja iz Arnovega sela. Obe vasi - organizatorici sta znani po pridelavi sadja in ob tej priložnosti sta dobili vsaka svojo zastavo, na kateri je osrednji simbol jabolko. Odslej imata obe vasi svojo himno, nastala pa je tudi himna vseh Selanov, ki jo bodo prepevali tudi na prihodnjih srečanjih. Besedilo za prvo je napisala Amovčanka Erna ljajočem kulturnem programu so sodelovali pevski zbor in tamburaški orkester iz Artič, ljudski pevci in Trebeški dro-tarji ter Pihalna godba iz Loč. Med popoldanskim draženjem, ko sta goste zabavala domačinka Nuša Derenda in ansambel Jerneja Kolarja, so se predstavniki vasi udeleženk sestali na domačiji Jožeta Molana na svečani skupščini, na kateri so potrdili kraj sre- Župan in Selan Ivan Molan, glavni “turist” Marjan Rožič in dr. Ivan Kristan, po rodu Arnovčan Rožman, besedilo za drago Ivanka Vatovec, obe pa je uglasbila prav tako nekdanja Amovčanka prof. Marjetka Podgoršek Horžen. Na Banovi domačiji v Artičah je od aprila postavljena fotografska razstava, nagradili so najboljše tri - tretjo nagrado je dobila Marija Kukoviča za fotografijo Zvestoba, drago nagrado so prejeli vaščani Sel pri Moravčah, prvo nagrado pa si je prislužila fotografija Koline Tine Kosec iz Sela pri Vodicah. V sprem- čanja prihodnje leto - slednje bo kot običajno spet zadnjo soboto v juniju v Selu pri Velenju in leta 2008 v Uršnih selih na Dolenjskem. Izvedeli pa smo še, da bo tovrstno srečanje v brežiški občini spet čez štiri leta, saj so kandidaturo za srečanje leta 2010 oddala Sela pri Dobovi. Jelica Koršič Predstavniki Dečnega in Arnovega sela so se postavili na čelo povorke Osrednji govornik ob dnevu državnosti je bil gospodarski minister Andrej Vizjak, v ozadju Mešani pevski zbor Viva, ki je pred tem zapel slovensko himno. Zupan Ivan Molan: “Letošnja prireditev Brežice moje mesto je odlično uspela in dosegla ključen namen - v mesto je privabila veliko število občanov in tako ustvarila živahen mestni utrip. Ob tem se je porodila želja, da bi prireditev trajala dlje časa in ne le za čas enega vikenda. Hkrati je to priložnost, da se začne razmišljati tudi o prostorskem vidiku ureditve mesta, k čemur je letos pripomogla razstava projektov Eu-ropan, ki nakazujejo možne rešitve za zahodno fasado starega mestnega jedra. Zahvala za dobro opravljeno delo na letošnji prireditvi gre Zavodu za podjetništvo in turizem in v.d. direktorice mag. Nataši Šerbec, kije živela s tem projektom, posledično je to doprineslo k še bolj pozitivnim rezultatom. Upam, da bomo s tako pozitivno energijo v mestnem jedru nadaljevali in da se v tako velikem številu ponovno srečamo na prireditvi Brežice moje mesto 2007.” V.d. direktorice Zavoda za podjetništvo in turizem Nataša Šerbec: “V treh dneh je prireditev obiskalo nekaj več kot 5000 obiskovalcev. Nedelja je bila posebej posvečena državnemu prazniku in je bila obeležena s slavnostnimi govorniki in velikim ognjemetom. Brežice moje mesto pa ni samo prireditev, ampak je doživetje, ki je postalo že tradicionalno, saj je letos potekala že tretjič. Prihodnje leto bomo ponovno organizirali to prireditev. Veselimo se srečanja z obiskovalci v še boljšem in bolj pestrem dogajanju v mestnem jedra mesta Brežice. Tako bo mestno jedro ponovno oživelo skupaj z njimi.” Med številnimi obiskovalci prireditev je bilo opaziti tudi kar nekaj turistov, ki počitnikujejo v naših krajih. Pihalnih orkester Kapele je nastopil v nedeljskem večernem programu in poskrbel za veselo razpoloženje. Tudi radijci smo na prireditvi imeli svoj “komer”. Funball-ročni nogomet v živo sta za obiskovalce namreč postavila Radio Brežice in Studio D. Lidia Zbašnik ZANIMIVOSTI, NASVETI za mlade... moda S Sokratesom o čudovitem svetu voda Obiskala nas je kanadska Slovenka Konec maja smo se udeležili drugega projektnega sestanka na Srednji šoli za agronomijo in vrtnarstvo Duca degli Abruzzi v Padovi. Namen sestanka je bil proučevanje uporabe vode v preteklosti in danes. Naloge so bile zastavljene raziskovalno, kar pomeni, da so se morali dijaki lotiti naloge problemsko; dodati svoje vsebine v obliki ankete ali intervjuja in na koncu poiskati rešitve problema. Predstavitve sta pod mentorstvom učiteljev Nadje Ivšič, Martine Suban in Elene Mlakar pripravila dijaka Lara Ivšič, 3. De in Matej Krmelj, 3.Be. Ugotovili smo, da je poraba vode v Sloveniji med najnižjimi v Evropi, in sicer znaša 146 litrov na družinskega člana na dan, največ pa jo porabijo Španci, 265 litrov. Ko smo povprašali anketirance, ali kupujejo vodo, jih je kar dve tretjini odgovorilo, da ne. Od tistih, ki kupujejo vodo, jih 45 odstotkov kupuje vodo z dodanimi okusi, ker je po njihovem mnenju bolj čista, boljšega okusa in ni klorirana, 30 odstotkov pa gazirano mineralno vodo. 38 odstotkov vprašanih poleg javnega vodovoda Uporablja še zbrano meteorsko vodo, 13 odstotkov pa jih ima lastne vodnjake za črpanje podzemne vode. 60 odstotkov jih meni, da voda ni draga, sicer pa z njo kljub temu varčujejo. Primerjali smo tudi ponudbo ustekleničenih mineralnih vod, navadnih vod in navadnih vod z dodatkom ter njihove cene v treh hipermarketih v Posavju - Tuš in Merkator v Brežicah ter Spar v Krškem. Ugotovili smo, daje ponudba vod najpestrejša v Merkatorjevem hipermarketu v Brežicah, medtem ko je cenovno najugodnejši Šparov hipermarket v Krškem. Na žalost pa nismo dobili podatkov, katerih vod se največ proda, ker je to poslovna skrivnost. Naredili smo primerjavo stroškov in ugotovili, da imamo srečo, ker je voda iz javnega vodovoda pitna (tako meni 70 odstotkov anketiranih), saj bi sicer stroški nakupa pitne Ustekleničene vode za štiričlansko družino na mesec znašali 36.240 SIT. Ker pa vodo lahko pijemo s pipe, nas ta poraba stane samo 103,20 SIT na mesec. Udeleženci projektnega sestanka: Lara Ivšič, Matej Krmelj ter profesorji Martina Suban, Urška Sejiiča, Tonino Žagar, Karmen Krošl, Elena Mlakar in Ljerka Švagel. Letovanje ob morju 63 varovancev - odraslih oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju - in 18 spremljevalcev, pomočnikov je teden dni preživelo v Selcah pri Crikvenici. Delo je potekalo v skupinah ob pomoči spremljevalcev. Osrednji programje bil namenjen plavanju, učenju plavanja in aktivnostim za ohranjan-Je telesne kondicije. Poleg tega smo si ogledali znamenitosti v teestu in skrbeli za prijetno družabno življenje uporabnikov Programa. Ves čas smo izvajali tudi ustrezno zdravstveno nego, Poskrbljeno pa je bilo tudi za varstvo in zdravo prehrano. Ob vsakodnevnih aktivnostih je potekate še vseživljenjsko učenje; iskan-je Primernih ob-tečil in obutev, v’edenje v skupite, spoznavanje navad domačinov Slede na vremen-ske razmere, posebnosti lokalne ?nhinje in načina prehranjevanja, spoznavanje bogastva morate vrste plovil, avtohtona zelišča in rastlinje ob morju. . Tehnični pogoji, urejenost, prijaznost osebja v hotelu in tepo vreme so omogočili, da so se varovanci naužili sonca in teorja, bili čimbolj samostojni in pridobili nove veščine. Prostem hkrati omogoča, da preživijo del časa ločeno od matične ružine, spoznavanje novih krajev, prilagajanje življenju v . °vih pogojih, druženje z vrstniki. Izvaja se kot projekt, ker 1 del redne socialno varstvene storitve v VDC. Odgovorna oseba projekta Lidija Žnideršič, direktorica V okviru projekta ob 760-letnici vasi Pohanca smo učenci 8. razreda na klepet povabili gospo Pavlo Kunej (iz Zgornje Pohance), ki že 40 let živi v Kanadi. Z veseljem seje odzvala našemu povabilu, čeprav je na oddihu v Čateških Toplicah. Povedala nam je marsikaj zanimivega, med drugim tudi to, da je dve leti hodila na našo šolo. V Kanado jo je ponesla ljubezen. Kljub razdalji ohranja stike s prijatelji in družino, velikokrat pride na obisk in gosti svoje rojake. V slovenskem društvu LIPA je zelo aktivna članica, rada ima folkloro in igranje na odru. Svoja dva sinova je naučila slovenščino, prav tako pa govori slovensko tudi s svojimi štirimi vnuki, pa čeprav je ti vsega ne razumejo. Po moževi smrti živi z družino enega od sinov v hiši, ki jo obdajajo rože. Ima veliko prijateljev, kako tudi ne, saj je odprta in prijazna oseba, ki izžareva energijo. Ob koncu klepeta smo ji razkazali šolo ter jo povabili na našo valeto. Veselimo se ponovnega srečanja z njo. Nina Ogorevc, 8. razred, OŠ Artiče Pred počitnicami pridno delali V okviru projekta INTERREG smo se na OŠ Velika Dolina odločili za izdelavo stenskih ur. Starši so izbrali material in pripravili osnovno podlago za izdelovanje ur. S skupnimi močmi smo se lotili naloge v popoldanski ustvaijalni delavnici. Irena Novosel, učiteljica 2. r. Obogati ali crkni V svojem igralskem prvencu na platnu zablesti superzvezda Curtis “50 Cent” Jackson, v udarni urbani drami priznanega režiserja Jima Sheridana (V Ameriki). Ko se znajde v oboroženemu obračunu, ki je zanj skoraj poguben, se Marcus (“50 Cent”) spomni svoje poti od zapuščenega pouličnega fantiča do Bronxa, kjer pusti pečat v tamkajšnji trgovini z drogo, ter naprej do sodelovanja z nekdanjim zapornikom (Terrence Howard), ki ga pripelje do tega, da postane uspešen izvajalec rapa. Zgodba, ki vas prevzame, temelji na resnični življenjski zgodbi “50 Centžs”, film pa se ponaša z bogato in prepričljivo zgradbo, je drama o moči in jezi. Obroč groze “Ring Around the Rosie” je nadnaravni triler o Karen Baldvvin, ženski, ki se je odpravila na družinsko posest, kjer je obsojena na hišo, polno pokopanih skrivnosti iz preteklosti, ki grozijo in oblegajo njeno sedanjost. Ko sliši poslednjo željo svoje bolne babice, da očisti družinsko lastnino na planini in jo proda, denar pa lahko obdrži, se Karen s fantom odpravi do stare družinske hiše, kjer spozna Pier-cea (Tom Sizemore), mračnega, skrivnostnega, močnega in ukazovalnega moškega, ki skrbi za konje v staji. Gejša To je vizualno izjemna priredba knjižne uspešnice Arthurja Goldna. Režiser uspešnice “Chicago” Rob Marshall nas popelje v skrivnostni in eksotičen svet, ki vas bo resnično očaral. Zvezde te zgodbe o azijski Pepelki so Zhang Ziyi, Ken Watanabe, Mic-helle Yeoh in Gong Li. Čudovita filmska fotografija, briljantna režiserska taktika in hipnotična igra naredijo ta film razkošen, nadnaraven in čaroben. Vzel vam bo sapo. VIDEOTEKA STUDIO & NEU pri vodovodnem stolpu v Brežicah Rubriko je pripravila: Kaj lahko pričakujemo, ko bodo sončni dnevi minili, ko bo listje dobilo drugo barvo? To sicer še ne bo tako kmalu, pa vendar so že znane okvirne smernice, kaj se pripravlja v svetu mode za sezono jesen/zima 2006/07. Veliki modni giganti kažejo, da bodo v modi visoki ovratniki, kar je zelo elegantno, ženstveno in poslovno. Še vedno bo modema čipka, prefinjena in posebna, končno je že čas, da čipko pokažemo tudi navzven, ne pa dajo imamo samo pod obleko. Spet bodo na policah pleteni puloverji, saj bo volna vsekakor spet simbol zime, ker je topla in daje lep videz. V modi bo tudi karo, ki se spet skuša vrniti v našo garderobo in z novimi kroji in barvami mu bo gotovo uspelo. To je nekaj novosti, ki jih bo prinesla naslednja modna sezona. Lea Šinko Štraus Derma Art LASERSKI KABINET Trajno lasersko odstranjevanje kapilar, poraščenosti in pigmentnih sprememb (07/49- 66-044, 031 681-401) LASERSKO ODSTRANJEVANJE: MOTEČIH DLAČIC KAPILAR NA OBRAZU SOLARNIHPIGMENTACU AKEN IN BRAZGOTIN BRADAVIC _=L...................\ IL- 07/49-66-044, GSM: 031-481-401 IPL- LASERSKI KABINET, OBRTNA ULICA 24, BREŽICE RAZVEDRILO O RO ŠKOF OVEM Vaše življenje bo v naslednjih dneh domiselno in zelo živahno. Nekaj sprememb vas čaka, ne bodo pa vse po vašem okusu. Do sredine tedna bodo vaše zamisli dobro sprejete, zato le pohitite z dogovori. BIK Nemiren teden je pred vami, brez obstanka boste hiteli z ene zabave na drugo. Nekaj novih poznanstev vam lahko spremeni pogled na življenje. Konec tedna boste uživali, kjerkoli že boste. DVOJČKA Za večino bo teden poln novih, precej stresnih situacij. Ne razburjajte se za vsako malenkost, saj vam bo težje popravljati napake. Konec tedna boste posvetili več pozornosti družini in ostalim sorodnikom. Km Prve dni v tednu boste precej vznemirjeni. Energije boste imeli dovolj za vsa opravila, tudi domači bodo presenečeni, kako hitro se boste odzivali. Sredina tedna bo primerna za nabavo hrane in ostalih potrebščin. LEV V začetku tedna boste poskrbeli za svoj zunanji videz, prav razvajali se boste. Ker ste radi bleščeči in predvsem opaženi, bo poudarek na lepoti še pomembnejši. Zakaj ne bi blesteli? DEVICA Vaši predlogi bodo dobrodošli, če boste dovolj pogumni in drzni. Preidite raje na vesele teme in ne komplicirajte po nepotrebnem. Sredina tedna bo namenjena reševanju domačega problema. TEHTM1CA Ljubezen boste resno in predvsem strastno doživljali, težje pa bo, če vam čustva ne bodo vrnjena. Ker ste v vseh pogledih zahtevni, se vaša jeza lahko sprošča na dokaj čuden način. ŠKORPIJON Čeprav boste veliko pričakovali, se stvari ne bodo odvijale po načrtu. Vse preveč zahtev bo z vaše strani in nekaj ljudi se vam bo postavilo po robu. Klic iz tujine vam lahko pokvari teden. STRELEC Teden bo lažji, kot boste pričakovali. Malce boste neučakani, več bo prijetnih srečanj z zadrtimi ljudmi. Kot prijatelj boste v oporo vsem, ki vas bodo potrebovali in dane besede ne boste prelomili. K0Z0R06 V dneh, ki so pred vami, boste zasedeni, hiteli boste na vse konce, vendar pa na zabavo ne boste pozabili. Vabila bodo kar deževala, tako poslovna kot družinska. Odzo-vite se in uživajte! a n VOD/m /L / ^ Velika potreba po novih dogodivščinah bo izrazita, obeta se tudi nekaj ljubezenskih zapletov. Čeprav se močno trudite za večje uspehe pri delu, ne bo šlo zlahka in prav jezni boste na okolico. RIBI Lačni boste sprememb, vznemirljivi dogodki tedna pa vas bodo popeljali v sanjavost. Trenutne vzgibe boste težko prikrili in vezanim bo pripomba ljubljene osebe močno zamajala trdnost. _____ 30 860 trženje: 07/39 30 872 faks: 07/39 30 870 e-pošta: uredniki@tv-nm.si splet: www.tv-nm.si j TEIEV1ZUA NOVO MESTO 1 5555 ------------.j™..., v Beli krajini in Posavju . na Dolenjskem, NAGRADNA KRIŽANKA Nagrade Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo: 1. nagrada - knjižna nagrada Zali Avsec, Valvasorjeva 31, 8250 Brežice 2. nagrada - zgoščenka Aljoša Deželak, Pot na Zajčjo Goro 15, 8290 Sevnica 3. nagrada - kaseta Anica Peteline, Kajuhova 40, 1000 Ljubljana Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: KROPA, ROTOR, IKONA, LA, OR, DD, OVIRA, SLIKAR, IK, MELANŽ, OČA, ORIS, AS-KARIS, KM, KOVTER, NK, VODOZNANSTVO, ANI, NOS, TRAK, TRIAS, OVAL, BOKS, TOPONIM, SVAT, IKS, IDA. Geslo: DAN DRŽAVNOSTI Rešitev nagradne križanke pričakujemo do petka, 14.7.2006, na naslov: SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Ob pravilno rešeni križanki napišite ime, priimek, točen naslov in svojo davčno številko! Fotokopij križanke ne upoštevamo! bolnik $ SKLEROZO REKDNVA- LESCENCA LITINA ALFI NIPIČ OSOVRA- ŽENA PIJAČA ALKOHO- LIKOV PREBIVALEC NEKDANJE ILIRU £ NAŠA ALPSKA SMUČARKA MAŽE ŠVEDSKI NAZIV ZA FINSKO JEZERO INARI VELIK AFRIŠKI TROPSKI KUŠČAR JUG0SL0V. DENARNA ENOTA VELIKA OSTRA SKALA V MORJU ETIČNOST 00LG0- REPA PAPIGA TRIDESETA ČRKA RUSKE AZBUKE DOBA ŠTEVN1K TAPIR-tropski sesalec z dolgim gobcem TALNA OBLOGA IZ ZMESI CEMENTA IN BARV UUUSKI IZRAZ ZA GOBO MAVRAH VULKANSKO! JEZERO TROPSKI SESALEC Z DOLGIM GOBCEM TITAN TANČICA, PAJČOLAN NAJVEČJI OTOK V JADRANU STAR ..SLOVAN GALERIJA V LJUBLJANI DELAVSKA ENOTNOST VRSTA POKRIVALA ANTON NANUT Kino servis Brežice Četrtek, 6.7., in petek, 7.7., ob 19. uri Očka, ne ga srat!, komedija, in ob 21. uri Ostanek časa, drama; sobota, 8.7., in nedelja, 9.7., ob 19. uri Očka, ne ga srat!, ob 21. uri Koliko me ljubiš?, komedija; četrtek, 13.7., in petek, 14.7., ob 19. uri Omen 666, grozljivka, in ob 21. uri Melissa P., drama; sobota, 15.7., in nedelja, 16.7., ob 19. uri Ledena doba 2, animirani film, in ob 21. uri Omen 666. Kulturni dom Krško Petek, 7.7., ob 20. uri Ne hodi mi trkat, drama; sobota, 8.7., ob 20. uri Trans-amerika, drama; nedelja, 9.7., ob 20. uri Omen 666, triler; petek, 14.7., ob 20. uri Koliko me ljubiš?, komična drama; sobota, 15.7., ob 20. uri Razvajene Parižanke, komedija; nedelja, 16.7., ob 20. uri Divjina, komedija -sinhronizirana risanka. Kulturna dvorana Sevnica Petek, 7.7., ob 20. uri V kot vroče maščevanje, akcijska drama; sobota, 8.7., ob 20. uri Da Vincijeva šifra, triler; petek, 14.7., ob 20. uri Ko pokliče tujec, triler; sobota, 15.7., ob 20. uri Krvavi hostel, grozljivka. RECEPT Zf\ VSm DfiM Orehov biskvit s češnjami Sestavine: 250 g ostre moke 200 g sladkorja 120 g masla malo mleka 3 jajca 1 kg češenj 100 g orehovih jedrc 1 pecilni prašek 1 vanilijev sladkor z okusom limone malo masla za pekač sladkor v prahu za potresanje Postopek: Češnje operemo, odcedimo in razkoščičimo. Orehova jedrca preberemo in drobno zmeljemo. Pekač namažemo z maslom. Pečico segrejemo na 200° C. V kotličku penasto umešamo zmehčano maslo, sladkor, rumenjake in vanilijev sladkor. Na mešanico presejemo moko s pecilnim praškom. Prilijemo malo mleka in razmešamo v gladko testo.Beljake stepemo v trd sneg. Rumenjakovi zmesi izmenoma dodajamo beljakov sneg in mlete orehe. Testo nalijemo v pomaslen pekač, potem pa ga potresemo s češnjami in za 45 minut damo v segreto pečico. Ohlajen kolač narežemo in potresemo s sladkoijem. H kolaču lahko ponudimo češnjevo omako, sladoled ali/in stepeno sladko smetano. Češnjev kolač Sestavine: testo 200 g moke 200 g skute 200 g masla ščepec soh nadev 600 g češenj preliv 2 dl jogurta 1 dl kisle smetane 2 jajci 10 žlic sladkorja 2 g jedilnega škroba Postopek: V večjo skledo stresemo moko, skuto, zmehčano maslo in ščepec soli. Sestavine zgnetemo v gladko testo, ki ga ovijemo v prozorno folijo in damo v hladilnik, v katerem naj počiva čez noč. Češnje očistimo, operemo, odcedimo in razkoščičimo. Pekač namažemo z maslom. Pečico segrejemo na 200° C. Testo položimo na pomokano delovno površino in razvaljamo centimeter debelo. Položimo ga v pomaslen pekač, pri čemer naredimo približno 2 centimetra roba. Testo potresemo s češnjami. V kotličku penasto umešamo jajci in sladkor. Dodamo jogurt, kislo smetano in jedilni škrob ter gladko premešamo. Mešanico nalijemo na češnje, potem pa pekač za 30 minut damo v segreto pečico. ŠPORT strelstvo ples fiilSfl ir strelstvo mm. Gabrijeli nov rekord Ljubljana - Brežiški mlajši mladinki Gabrijeli Pešecje na državnem prvenstvu v streljanju z malokalibrsko pištolo na 25-metrski razdalji uspel veliki met. S 524 krogi je kar za 41 krogov izboljšala šest let star državni rekord Kočevke Andreje Kep. Nevarno tekmico Mojco Pore iz Velenja, ki je tudi presegla staro rekordno znamko, je premagala za 15 krogov. S tem nepričakovanim dosežkom se je Peščeva v ženski absolutni konkurenci med izkušenimi članicami zavihtela celo na 3. mesto. Letošnja tekmovalna sezona se je za brežiške strelke tako končala naravnost sanjsko. Državnima naslovoma v članski in mladinski konkurenci, ki sta ju z zračno pištolo osvojili Vesna Kržan in Kristina Grubeša, se jev konkurenci mlajših mladink tako pridružila še Gabrijela Pešec. Gabrijela Pešec se je na letošnje državno prvenstvo pripravljala v Rečici pri Laškem, saj v Posavju ni takšnega strelišča. Brežiški Sokoli na Danskem Brežice - Ekipa brežiških Sokolov, ki seje eno leto vneto pripravljala za nastop na svetovnem gimnastičnem festivalu na Danskem, je že odpotovala na sever. Kot povabljena bo nastopila na stadionu pred 50.000 gledalci s svojo skupinsko 10-minutno vajo, v kateri se prepletajo elementi akrobatike in plesa. Koreografijo, ki predstavlja splet gimnastičnih prvin, slovenskih ljudskih in modemih plesov, je sestavila Rosana Horvat, diplomantka akademije za ples, balet in koreografijo v New Yorku (ZDA), ob pomoči Zdenke Senica Grubič, trenerke domačih telovadcev, ki bodo na najprestižnejšem gimnastičnem festivalu predstavili Slovenijo. Festival organizira danski princ vsaka štiri leta in je potekal od 27. junija do 3. julija v različnih mestih Danske, ki poskuša z velikimi vlaganji v tovrstne aktivnosti in modeme športne objekte mladim omogočiti izjemen razvoj in čudovito mladostno druženje. Mladi Brežičani bodo ostali na Danskem do 7. julija, saj bodo zadnje štiri dni trenirali skupaj z danskimi vrstniki in njihovimi trenerji na gimnastični akademiji v Ollerupu. M.G. Matic in Sebastijan državna prvaka Koper - Na državnem prvenstvu v stepu za vse starostne kategorije so se člani plesnega kluba Lukec tudi tokrat uvrstili na sam državni vrh. Med mladinci sta na državnem prvenstvu tekmovala Matic Drakulič in Sabina Štajnar, ki sta osvojila bronasto medaljo med pari, Matic pa je postal državni prvak med mladinci solo. Med člani solo je državni prvak postal Sebastijan Vodlan, na 3. mesto pa se je uvrstil Luka Vodlan. Med člani v parih sta Vesna Vučajnk in Sebastijan Vodlan osvojila 2. mesto, 3. mesto pa je pripadlo Speli Petrovič in Speli Lenič. Naslov državnih prvakov je za eno točko zgrešila članska mala skupina v sestavi Vesna Vučajnk, Spela Lenič, Spela Petrovič, Urška Klakočar, Luka Vodlan in Sebastijan Vodlan. Lukčevi plesalci z odličji plavanje Nina zmagala Zagreb - V Zagrebu se je na Jarunu odvilo tretje kolo „Jarunske lige 2006” v plavanju na 1500 m. Tekmovalca Multisport kluba iz Krškega sta tudi tokrat odplavala odlično. Nina Mandl je zmagala absolutno med dekleti ter prevzela vodstvo v skupnem seštevku lige med ženskami, Jaka Kramaršič pa je osvojil 2. mesto med fanti in prav tako vodi v skupnem seštevku lige med moškimi. tek Zmage v Sevnico Radeče-Na 1. splavarskem teku, ki je štel za Dolenjski pokal, so nastopili tudi tekači iz Sevnice in se dobro odrezali. Absolutni zmagovalec je postal Robert Lendaro, pri ženskah pa je po zaslugi Maje Teraž zmaga prav tako šla v Sevnico. Pri mladincih si je 1. mesto pritekel Lucijan Sinkovič. Policisti športniki Sevnica - Na proslavi ob dnevu policije so bile podeljene diplome in pokali najboljšim policistkam in policistom v Policijski upravi (PU) Krško, ki so se pomerili v streljanju z zračno puško ter pokale in prehodni pokal za najboljšo športno enoto v PU Krško. Pri ženskah je prvo mesto osvojila Andreja Golob, Postaja mejne policije Obrežje, drugo mesto je osvojila Stanislava Bortič, Policijska postaja Brežice, in tretje mesto Vesna Kelher, Policijska postaja Sevnica. Pri moških je zmagal Aleš Pribožič, PP Sevnica, drugo mesto je osvojil Marjan Seiko, Obrežje, in tretje mesto Srečko Medic, PP Brežice. Ekipno je zmagala PP Sevnica, druga je bila postaja mejne policije Obrežje, tretja pa PP Brežice. Najboljša športna enota v PU Krško, kjer so se upoštevali rezultati v košarki, namiznem tenisu, šahu, nogometu in streljanju z zračno puško, je postala postaja mejne policije Obrežje, drugo mesto je osvojila PP Brežice, tretja pa je bila PP Sevnica. N.Č.C. Digitalni foto studio Rožman 1»«8I m fiVTOflOBILlZEn Nekateri sicer potihem že govorijo o novem Meganu, ki n4i bi luč sveta zagledal čez Približno dve leti, a verjemite hk, ta, ki se danes prodaja, je Povsem dorasel svoji nalogi. Bosebno še, če je opremljen z n°vim, 2-litrskim turbo die-Selskim motorjem, ki iz njega naredi vsestransko zmogljivo in varčno vozilo. Sicer Pa verjetno dobro veste, daje Leganov več. Prednji del si deli več zadnjih (delov), ki pa s° v resnici zelo različni. In ravno toliko, da jih lahko ribirajo uporabniki svojevrstnih potreb, ki pa jih družijo sLupni imenovalci - okus, teh- ^nrogljivosti: ' najvišja hitrost 209 km/h ' Pospešek 0-100 km/h: 8,8 s ' Poraba po podatkih proiz-vajalca: 6,9/4,6/5,41/100km ' testno povprečje: 6»8 1/100 km Megane Grandtour II 2,0 dCi 150 nika, varnost... V osnovi jih ponuja prav vsak Megane. Megane Grandtour bi bil, če ne bi imel večja brata Sce-nica in Grand Scenica, najprostornejši. Namenjen družinam, zahtevnejšim uporabnikom in tistim, ki se z avtomobilskim prostorom ne želijo omejiti po nepotrebnem. Tako ni najprostornejši, je pa vseeno izredno in neizmerno di- namičen. Svoj pogled na prostor ponuja predvsem tistim, ki ne želijo seči po enoprostorski različici in izbirajo bolj športne, karavanske modele. Grandtour torej kljub prostoru in uporabnosti ostaja avtomobil, zaradi česar se predvsem tisti, ki nočejo “voziti kombija”, odločajo za tako obliko uporabnosti. Družinsko enak prednji del, ki ga tudi Grandtour deli s svojimi brati, je bil pred kratkim rahlo osvežen. Ravno tako zadnji del in notranjost. Razlike so sicer majhne, a so več kot očitne in Megane učinkovito umeščajo v današnji čas in kupce novih nekoliko razlikujejo od starejših Meganov. Žal osvežitev ni prinesla povečanja vzvratnih ogledal, ki bi pri vzvratni vožnji bila učinkovitejša. V tolažbo je seveda na voljo parkirni opo-zorilnik. Poleg potniškega prostora, kije tako kot v primeru Seda-na s podaljšanjem medosne razdalje pridobil predvsem na zadnji klopi, Grandtour nudi Motor: - vrstni, dieselski štirivaljnik - prostornina: 1995 cm3 - največja moč: 150 KM (110 kW) -navor: 340Nmpri 2000/min predvsem prostoren in prilagodljiv prtljažni prostor, v katerega gre skoraj vse, kar želite peljati. Tega je lahko od več kot 500, pa celo do 1600 litrov, pa še v predale in na poličke gre marsikaj. “Skriti talent” testnega Megana pa seje sramežljivo oglašal izpod motornega pokrova (besedo sramežljivo uporabljam zgolj zato, ker je tih, da ne bo pomote). Gre za nov 2-litrski turbodieselski agregat, ki postaja Renaultov adut med plinsko gnanimi agregati, ponuja pa kar 150 konjskih moči. Dovolj, lahko pa tudi preveč, saj včasih kolesa kar spodrsnejo pod naporom izredne moči in navora. Slednja se nanje prenašata prek natančnega 6-stopenjskega menjalnika. Varnosti pri Meganu skorajda ne gre omenjati. Tolikokrat poudarjene zvezdice so se vam gotovo že vtisnile v spomin in skorajda ni ga med nami, ki ne bi vedel, da jih je Megane prigaral kar pet. Morda pa še ne veste, da je tudi pogled na povprečno porabo lahko element varnosti. Taje namreč izredno prijazen in zmanjšuje možnost, da bi lastniku ob dolivanju goriva zastalo srce. Aleksander Krebelj OBČINA BREŽICE Aktivnosti ob ustanovitvi fakultete za turizem V mesecu januarju 2006 so v projektno skupino za ustanovitev Fakultete za turizem Brežice bili imenovani naslednji člani: dr. Božidar Velj-kovič, dr. Janez Usenik, mag. Stanka Preskar, mag. Jože Kranjc, Martin Bratanič, Davor Račič in Anica Hribar. Naloge omenjene projektne skupine so predvsem koordinacija vseh aktivnosti v zvezi z ustanovitvijo fakultete, priprava predlogov za reševanje posameznih problematik v zvezi s postopki za ustano- vitev fakultete, navezava potrebnih stikov s predstavniki različnih institucij s ciljem, da se pripravi potrebna dokumentacija za ustanovitev fakultete, oblikovanje strokovne skupine za pripravo potrebne dokumentacije, priprava študijskega programa za ustanovitev fakultete in drugo, kar je v skladu s potrebami in predlaganimi rešitvami skupine. V skladu s predlogi omenjene projektne skupine je Občina Brežice zaprosila 30 sosednjih občin za pismo podpore za ustanovitev fakultete za trgovino in turizem. Pismo so nam že posredovale številne sosednje občine, pa tudi večja podjetja s področja turizma. V mesecu marcu 2006 so pismo o skupni nameri za ustanovitev fakultete za turizem in razvoj študijev in raziskav na področju turizma podpisali prof. dr. Ivan Rozman, rek- tor Univerze v Mariboru, Ivan Molan, župan občine Brežice, dr. Jure Zupan, minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, mag. Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo in prof. dr. Janez Usenik, zakoniti zastopnik Valvasorjevega raziskovalnega centra. Podpisniki so v pismu o skupni nameri ugotovili, daje v Sloveniji, predvsem pa na območjih regij severozahodne in jugovzhodne Slovenije, velika potreba po zagotovitvi kakovostnega razvoja visokega strokovnega in univerzitetnega izobraževanja. Prav tako so se dogovorili in s podpisom obvezali, da bodo skladno z možnostmi in pristojnostmi zagotovili infrastrukturne, kadrovske ter sta-tusno-organizacijske pogoje za oblikovanje, izvajanje in razvoj univerzitetnih in visokih strokovnih programov s področja turizma. Podpisniki so soglašali, da so temeljni strateški cilji ustanovitve fakultete za turizem skladni s strategijo slovenskega turizma. S podpisom pisma o skupni nameri je bilo sporazumno dogovorjeno, da se fakulteta za turizem ustanovi kot polnopravna članica Univerze v Mariboru s sedežem v Brežicah, kar bo zagotavljalo upoštevanje gospodarskih in razvojnih danosti te regije ter decentraliziran razvoj visokega šolstva v Sloveniji. V skladu s prej omenjenim pismom o skupni nameri je rektor Mariborske univerze, prof. dr. Ivan Rozman imenoval delovno skupino za pripravo elaborata za ustanovitev Fakultete za turizem, ki jo sestavljajo predsednik prof. dr. Dušan Radonjič, doc. dr. Lučka Lorber, mag. Sonja Le-be, g. Aleš Arih, prof. dr. Božidar Veljkovič, prof. dr. Janez Usenik, mag. Jože Kranjc in g. Rajko Vrečer. Delovna skupina je bila v začetku me- seca junija dopolnjena z naslednjimi člani: Mladen Kučiš, Anica Hribar, Stane Vidmar, doc. dr. Aleš Gačnik, Vlasta Kučiš, prof. dr. Mario Plen-kovič in mag. Marjan Hribar. Delovna skupina je do sedaj opravila že dva delovna sestanka, na katerih je oblikovala dve manjši skupini za izvedbo operativnih del. Tako sta se oblikovali strokovna skupina pod vodstvom dr. Božidarja Veljkoviča in tehnična skupina, ki jo vodi dr. Janez Usenik. Strokovna skupina, ki jo poleg prej omenjenega predsednika dr. Božidarja Veljkoviča sestavljajo še mag. Jože Kranjc, mag. Sonja Lebe, Vlasta Kučiš, doc. dr. Aleš Gačnik in prof. dr. Mario Plenkovič, je zadolžena za pripravo vsebinskega dela elaborata za akreditacijo študijskih programov fakultete za turizem. Trenutno med tremi občinami potekajo pogovori o so- Ivan Molan delovanju pri realizaciji projekta ustanovitve Fakultete za turizem Brežice. Če bo do tega dogovora prišlo, bi imela Fakulteta za turizem s sedežem v Brežicah tudi dislocirani enoti v mestni občini Koper in mestni občini Murska Sobota, s čimer bi projekt postal vseslovenski. Ivan Molan, župan občine Brežice občinski svet brežice LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE ☆ ☆ ☆ ☆ SLS Slovenska ljudska stranka www.sls.si Q vse general Pu"? MS/ SOCIALN . .. m Nova Slovenija posavska unija ■ Krščanska ljudska stranka iI»J3iVM ’A :LYi I V spomin prvemu padlemu teritorialcu Rigonce pri Dobovi - Po petnajstih letih, natanko ob uri, ko je med slovenskimi teritorialci padla prva žrtev, so se pri spomeniku v Rigoncah postrojih soborci Jerneja Molana. Ob piramido so vence položili tudi predstavniki policijskega in veteranskega združenja, Slovenske vojske in borčevske organizacije. Intervencijska enota brežiške teritorialne obrambe je namreč 27. junija 1991 dobila nalogo, da za vsako ceno ustavi oklepnike jugo-vojske, ki so prodrli preko Sode. Hrvati so jim, kljub drugačnemu dogovoru s slovensko stranjo, dovoliti prestopiti mejo. Naši teritorialci so napadli kolono oklepnih vozil, rafal s tanka pa je smrtno ranil Jerneja Molana, kije prva žrtev med slovenskimi teritorialci. Ti so ustaviti kolono in se še z enim ranjencem vrniti v zaledje. Kot je v nagovoru ob tokratni slovesnosti povedal brežiški župan Ivan Molan, žrtev že na prvi dan slovenske osamosvojitvene vojne ni bila zaman, saj smo v poldrugem desetletju ustvariti državo, v kateri kljub nepotrebnim razlikam živimo bolje. K temu so prispevati pripadniki teritorialne obrambe in tedanje milice, ki so se pri obrambi južne meje izkazati tudi na Pritipah in v Krakovskem gozdu. Tudi tam so ustaviti in onesposobiti prodirajoče oklepne enote tedanje JLA. Pred številnimi udeleženci je besedo povzel tudi poveljnik intervencijske enote Zvone Marolt in med drugim povedal, da bi morati borbo v Rigoncah in sodelujočo teritorialno enoto ustrezneje zaznamovati. Sicer pa so kulturni program na spominski slovesnosti pripraviti dobovski pevski zbor, šolarji in literarna skupina Žarek. V.P. V Dobravi so se tistih dni pred 15 leti spomniti tudi člani zelene bratovščine, še posebej svojega nekdanjega tovariša Jerneja Molana. Ob polaganju venca pod spominsko ploščo je Igor Vidmar zbrane pozval k minuti molka, med gosti pa pozdravil gospodarskega ministra Andreja Vizjaka in župana Ivana Molana. V svojem nagovoru sta oba spomnila na čas, ko smo se izkazati z enotnostjo in izbojevati samostojnost. Minister je posebej poudaril, da po poldrugem desetletju že lahko ocenjujemo pomen odločitve, ko seje narod z večinsko voljo izrekel za razvoj in napredek. Taje opazen na slehernem koraku in kakovost našega življenja je neprimerljiva z ostalimi deti nekoč skupne države Jugoslavije. Zdaj je tudi trenutek za premislek o naši prihodnosti, kije obetavna in zato je optimist, je dejal Vizjak. Največ pa bo seveda odvisno od našega gospodarstva. Minister je izpostavil tudi pomen Posavja v osamosvojitveni vojni, saj je naše območje z vojaškim letališčem Cerklje, bližino jedrske elektrarne Krško in prehodom močnih oklepnih sil pomenilo odločilno strateško območje. Ko ni več solza, da bi jokali, ko ni več glasu, da bi kričali, ostaja vera nam in moč, da srečamo se spet nekoč. ZAHVALA Ob težki in nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta, tasta, dedka, pradedka, strica ter dobrega prijatelja JOŽETA BIBIČA iz Blatnega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so te težke trenutke delili z nami, nam stisnili roko ter izrekli besede tolažbe. Hvala dr. Iljažu za zdravljenje, sestri Zdenki za obiske na domu in osebju internega oddelka Bolnišnice Brežice, pogrebni službi Žičkar ter g. župniku iz Pišec. Posebna hvala Lovski družini Globoko za organizacijo pogreba, darovano cvetje, zapete žalostinke, za govor pri odprtem grobu in praporščakom. Hvala g. Stanku Preskarju za ganljive besede slovesa ter družinam Podvinski, Černelič, Teropšič, Krošelj, Cvetko in Lužar za nesebično pomoč in kolektivu Petrola za venec. Hvala tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane svete maše, sveče in cvetje ter vsem, ki so našega dragega očeta v tako lepem številu pospremili na prerani zadnji poti. Žalujoči: vsi, ki smo ga imeli radi Dragi ata naš, pred domom lipa cveti, a vas med nami ni. Tolažba nas krepi, da nekdaj srečamo mi se vsi. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega ata, tasta, starega ata, svaka, strica, bratranca in dobrega soseda FRANCA VRSTOVŠKA iz Dednje vasi se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in prijateljem, bratrancu Vinku za vso gomoč ter družinam Stanka in Mihelce Molan iz Gaberja, Matjaža in Janje Gabrič z Žejnega, Plevnik-Žokalj iz Orehovca in Križančič iz Vitne vasi. Zahvala velja osebni zdravnici Petričevi, patronažni sestri Zdenki, osebju internega oddelka Bolnišnice Brežice, zdravnici Vandi Kostevc Zorko ter osebju kirurškega oddelka. Hvala Lovski družini Pišece za organizacijo pogreba, Lovskemu pevskemu zboru Globoko, praporščakom lovskih družin iz Posavja, zveze borcev, izgnancev in društva invalidov, zastavonoši, govornikoma g. Šelerju in g. Preskarju, g. župniku iz Pišec za ganljiv cerkveni obred, pogrebni službi Žičkar, g. Staniču za zaigrano Tišino in gostilni Kocjan za gostinske storitve. Topla zahvala vsem za podarjeno cvetje, sveče in za svete maše. Žalujoči: sin Franci in hčerka Mira z družinama ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, dedija, tasta, zeta, brata, strica, svaka, bratranca, botra in dobrega prijatelja JANEZA BAJCA ♦ iz Sel pri Dobovi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih dneh stali ob strani, nam kakor koli pomagali in žalovali z nami. Posebej se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Bukošek za organizacijo pogreba, vsem drugim kolegom gasilcem, Borisu Počku za sočutne besede slovesa in brežiškemu kaplanu za opravljeni obred. Iskrena hvala sodelavcem kolektivov Marketa 17, črpalke OMV in Policijske postaje Obrežje. Hvala sorodnikom, sosedom Ferenčakovim, Zorkovim, Vogrinčevim in Stergarjevim. Še enkrat hvala vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta KARLA BLAŽINČIČA iz Brezovice na Bizeljskem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, podarili sveče in cvetje, nam v teh težldh trenutkih stali ob strani ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo gospe dr. Vandi Zorko in osebju internega oddelka Bolnišnice Brežice, dr. Mitiču, osebju Doma upokojencev Brežice in sosedi Ivanki Rožman za vso pomoč. Hvala g. Kržanu za poslovilne besede, župnikoma g. Antonu Kovačiču in g. Vladu Leskovarju za lepo ojrravljen cerkveni obred, pevcem za zapete žalostinke, g. Arhu za izvedbo Tišine in g. Zičkarju za organizacijo pogreba. Žalujoči: vsi njegovi v KANAL 2000 r' \ NAROČILNICA SAVA GLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVAGLAS Ime in priimek Podjetje(naziv in naslov) Davčna številka podjetja Zavezanec za DDV Kraj Ulica Datum Poštna št. Telefon Podpis Število izvodov Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT oz. 0,88 EUR Preračunano po centralnem tečaju na izvod. Naročniško jazmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic naročnine Je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. \ ,y mali oglasi Prodam traktorsko škropilnico Zupan MZ-100. Cena po dogovoru. Pokličite 49-56-298. V dolgoročni zakup oddam njivsko travniške površine v izmeri štirih hektarjev. Pogoj je vknjižba zakupne pogodbe v zemljiško knjigo. Pisne ponudbe pošljite na naslov: Alojz Šepec, Jereslavec 44, 8258 Kapele. ^in % at "3 V pr o

izračuni Lil STANOVANJSKI KREDIT (((•08017 50) ■S •'