Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 1 V petek (14/27 °C), soboto (14/28 °C) in nedeljo (14/28 °C) bo pretežno sončno. Četrtek, 1. junija 2017 številka 22 | leto 64 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € TAKO mislim Skakalnici sta naložba v prihodnost mladih Velenje, 26. maja - V MO Velenje se zavedajo, da brez dobre športne infrastrukture ni dobrih športnih rezultatov. Od petka zvečer je ta še boljša, saj so slavnostno odprli dve novi velenjski skakalnici. Res je, da nista bi- li poceni, sploh, ker je pri gradnji šlo marsikaj narobe; najprej je potegnilo plaz, potem so morali prestaviti stopnice do zaletišča, ker so našli arheološko najdišče ... A lepotici sredi mesta, ki pod sojem nočnih luči delujeta še bolj veličastno, sedaj že nudita možnost tekem in treningov mladim skakalcem in skakalkam, ki so ju iskreno veseli. Več na strani 20. a bš -VO iu-l ■in =o ■u-t ii*"> ;o Pogovori o toploti in odškodnini Šoštanj, 25. maja - Tako, kot je bilo napovedano, so se tukajšnji župani sestali z vodstvom HSE, tudi z generalnim direktorjem Matjažem Maroltom, glavna tema pogovora pa je bil nedavni dvig cene toplotne energije in ne-uresničevanje dogovorov o izplačevanju odškodnin. »Zelo inten- zivno smo se pogovarjali in iskali rešitve. Stališča so še vedno zelo različna, lahko pa rečem, da niso nenaklonjeni iskanju dogovora, morda imamo največ težav v tem trenutku z direktorjem TEŠ mag. Armanom Koritnikom, ki pravzaprav vsako rešitev problema, ki bi šla v korist uporabni- kov, za zdaj zavrača. Mi vztrajamo pri tem, da želimo stroškovno ceno, torej vhodne podatke. To smo tudi pripravljeni plačevati, a najprej si je treba naliti čistega vina,« je po sestanku povedal župan Bojan Kontič, ki je pred tem naslovil na odgovornega ministra dr. Petra Gašperšiča tudi zahtevo, da jim Agencija za energijo, ki je potrdila za 57 odstotkov višjo ceno, razkrije vhodne podatke. Ta je Šaleško dolino pri tej zahtevi tudi podprl. Pogovori o toploti in odškodnini se bodo nadaljevali. a mz Maj mladosti Bojana Špegel Včeraj se je končal mesec maj, ki ga od nekdaj povezujemo z mladostjo. Danes, ko se začenja meteorološko poletje, je pogled nazaj lep. Letošnji maj je bil v Velenju nostalgičen. Velik koncert na Titovem trgu, s projekcijo, ki so jo pripravili dijaki Šolskega centra Velenje, je bil dokaz več, da mesto takšne dogodke potrebuje. Obisk je bil odličen. To pa velja tudi za četrtkovo Promenado mladosti, ki se je zgodila prav na nekdanji dan mladih. Drži, da mladi v Velenju, tako tisti po srcu kot letih, na nekdanji dan mladosti še niso pozabili. Ne nazadnje jih nanj vsako leto spomnijo člani Šaleškega študentskega kluba, ki že dobri dve desetletji pripravljajo festival Dnevi mladih in kulture. Po drugi strani pa drži, da praznovanja dneva mladosti, ki jih pomnimo srednja in tretja generacija, današnji mladini niso več znana. Zato jih že predstavljajo v muzejih. Današnje in nekdanje generacije mladih pa imajo vseeno veliko skupnega. Tudi to, da se radi zabavajo. Če le gre, na prostem. In pri tem radi pokažejo, kaj znajo in zmorejo. Morda bi veljalo obuditi navado iz mojih najstniških let; takrat smo na dan mladosti hodili na rock koncerte, na katerih so nastopile le domače, velenjske glasbene skupine. Odvijali so se na Titovem trgu in na sodniškem stolpu nekdanje velike skakalnice. Sedaj imamo novega, skakalnici tudi. In morda ne bi bilo slabo, če bi se v smučarsko skakalnem centru dogajalo še kaj drugega kot športne prireditve. Spomnim se, da je bil marsikateri glasbeni skupini prav nastop na koncertih ob dnevu mladosti spodbuda, da je celo leto pridno vadila. Tudi danes legendarnemu Šank rocku, pa skupini Chateau ... Danes se prav tako v kleteh in zakloniščih po dolini kali kar nekaj mladih glasbenih skupin in ne bi bilo slabo, če bi jim večkrat dali priložnost za nastope. Sicer pa mladi vedno znova dokazujejo, da so ustvarjalni, ino-vativni in da veliko znajo. Tudi zato, ker imamo v dolini odlične vrtce, šole, srednje šole in glasbeno šolo. Potem jih večina odide študirat. In po diplomi bi se, če bi le lahko, mnogi radi vrnili domov. Še pred leti je bilo drugače. Iz moje gimnazijske generacije se jih je v dolino vrnilo malo, le za prste na eni roki. Ker so drugi očitno presodili, da jim bo v prestolnici lepše. Danes bi se mnogi z veseljem vrnili, saj je Velenje ne le lepo, ampak mladim družinam tudi zelo prijazno mesto. Če se v prihodnjih letih zgodi, da bo tu tudi delovnih mest za mlade strokovnjake več, se jim bo želja uresničila. A za zdaj je brezposelnost med mladimi prav na našem območju še nad slovenskim povprečjem. Odstotek bi se hitro začel spreminjati, če bi končno dobili hitro cesto. Nove službe si lahko obetamo v turizmu, upajmo, da tudi v podjetjih, ki bodo zrasla v novi poslovni coni v Stari vasi. Tudi zato je pogled v mesec mladosti lepši. Držimo pesti, da bo prihodnji maj še bolj optimističen. h ■ Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA 1. junija 2017 (r. LOKALNE novice Informativna pisarna za MKČN Šoštanj - V prostorih Centralne čistilne naprave Šaleške doline v Šoštanju je odprta informativna pisarna v zvezi z izbiro in vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN). Strokovnjaki so za nasvete na voljo vsako sredo med 13. in 15. uro. Lastniki objektov, ki nimajo urejenega odvodnjavanja in čiščenja, morajo za komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektu, to zagotoviti do konca leta 2021. ■ mkp Velenje še vedno prostovoljstvu prijazno mesto Velenje, 25. maja - Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, je podelila nazive junaki našega časa, naj prostovoljec v javni upravi in razglasila prostovoljstvu prijazna mesta. Med prostovoljstvu prijaznimi mesti je ponovno tudi Mestna občina Velenje, ki je naziv prejela za naslednja tri leta. Nagradili so tudi odlično organizirano prostovoljstvo v vzgoji in izobraževanju v osnovnih in srednjih šolah. Med drugimi je naziv prejela tudi velenjska šola - Osnovna šola Antona Aškerca. Velenje je po prostovoljcih in udarniškem delu znano že od nekdaj, pravzaprav je mesto zraslo z delom pridnih rok prostovoljcev. V mestni občini Velenje deluje več kot 200 organizacij, v katerih so aktivni številni prostovoljci. Vse od leta 2010 sodelujejo tudi pri projektu Dan za spremembe, h kateremu poziva Slovenska filantropija. Šolski center Velenje in Mladinski center Velenje vsako leto v Velenju pripravita tudi festival prostovolj-stva na lokalni ravni. Urejajo še Goriško cesto Velenje, 25. maja - Pred tednom dni so delavci podjetja PUP končali obnovo Ceste na Lipo. Na začetku tega tedna so začeli obnavljati še Goriško cesto, ob kateri so že končali ureditev pločnikov po obeh straneh cestišča. Zaradi del bodo obvoze urejali preko parkirišč ob goriških blokih. Na MO Velenje računajo, da bo obnova končana do konca tega tedna. bš Obisk redarjev Šmartno ob Paki - Zaradi pobud, ki so jih podajali občani, so se na upravi Občine Šmartno ob Paki odločili, da ta konec tedna povabijo redarje iz urada medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja s sedežem v Mestni občini Velenje. Redarji bodo na območju lokalne skupnosti nadzorovali izvajanje odloka o splošnem redu v okolju ter cestnoprometnih predpisov. Odlok o splošnem redu določa obveznosti in pravice občanov pri varovanju okolja (prepoved sežiganja nevarnih odpadkov, odlaganja v naravo ...), skrb za svoja vozila in pse ter splošno urejenost naselij. Kot so še pojasnili na občinski upravi, ni namen obiska redarjev kaznovati prekrškarje, ampak jih ozaveščati, zato so obisk radarjev napovedali. Upajo, da bo ugotovljenih kršitev predpisov s področja javnega reda čim manj. ■ tp Počitniško delo Šmartno ob Paki - Na osnovi dobrih izkušenj iz preteklih let in povpraševanja dijakov ter študentov so se v Občini Šmartno ob Paki znova odločili za razpis počitniškega dela v okviru projekta Porihtajmo si Šmartno. Vsa gospodinjstva v tamkajšnjem okolju bodo v naslednjem napovedniku dogodkov v lokalni skupnosti prejela tudi napoved razpisa za izbiro bodočih sodelavcev pri urejanju občine. Počitniško delo bodo omogočili desetim dela željnim fantom in dekletom, ki bodo urejali javne površine. Poziv za zbiranje prijav bo objavila občina tudi na svoji spletni strani. Prijave bodo na občinski upravi zbirali od ponedeljka, 5., do vključno četrtka, 15. junija. ■ tp Delodajalci napovedujejo več zaposlitev Ljubljana - Napovedi delodajalcev za prihodnjega pol leta, ki jih z anketo zbere Zavod RS za zaposlovanje, kažejo, da so ti glede zaposlovanja optimistični. Napovedujejo dvoodstotno rast zaposlenosti, odprlo naj bi se nekaj manj kot 12.700 delovnih mest, podjetja pa naj bi potrebovala 25.300 sodelavcev. Delodajalci napovedujejo več zaposlitev. Udaren zaključek napovedal pestro poletje 27. študentski festival Dnevi mladih in kulture se je zaključil z eksperimentalno glasbo v eMCe placu in psytrance glasbo v Letnem kinu Tina Felicijan Velenje, 27. maja - Če je bil festival Dnevi mladih in kulture v preteklosti bolj pester in raznolik, se je nova generacija vodstva Šaleškega študentskega kluba tokrat odločila, da izvede manj dogodkov na manj področjih, a te večje in bolj kakovostne. Osredotočili so se na glasbo, saj mlado občinstvo največkrat izrazi željo po večjem številu bolj kakovostnih koncertov, ki privabijo največ obiskovalcev. Po festivalu se je pokazalo, da je bila odločitev dobra in je festival odela s svežino, pri zasnovi in izvedbi pa je povezala številne organizacije. > Šaleški študentje lahko tudi po koncu študijskih obveznostih uživajo v številnih ugodnostih za športne in zabavne aktivnosti, ki jih bodo lahko poleti izkoristili v dolini. Konec avgusta pa bodo odšli na tradicionalni oddih v Ribno. Tako so po petkovem koncertu eksperimentalne glasbe v sklopu cikla Sound Arson festival zaključili člani velenjskega mladinskega društva Universe, ki se ukvarja z razvojem in promocijo alternativne elektronike. V dveh letih delovanja se je društvo že utrdilo na velenjski sceni, ki jo je popestrilo z manj popularnimi žanri elektronske glasbe, predvsem s M Za psytrance partyje značilna pisana, obsijana in utripajoča scena. Foto: Tilyen Mucik hitrim, razgibanim in energičnim psytance-om, ki ima v Velenju vse več poslušalcev, privablja pa tudi ljubitelje od drugod. Tako so se tudi sobotnega partija, ki so ga poimenovali Theater of sickness, udeležili obiskovalci od blizu in daleč ter uživali v inovativno postavljenem prizorišču, dodelani sceni in glasbi, ki jo je vrtelo pet DJ-jev. Festival se je tako uspešno zaključil, je povedal predsednik Šaleškega študentskega kluba Blaž Mošmondor, zadovoljen z izvedbo, vsebinami in obiskom. Počivali ne Savinjsko-šaleška naveza bodo dolgo, saj se bo že konec meseca začel dijaški festival Park s5 dogaja, pri katerem bodo študentje v mentorski vlogi. Prvi dogodek bo 23. junija v Letnem kinu, kjer bo potekal enodnevni metal festival društva Železni aktivizem Vratolom, zaključil pa se bo s tradicionalnim koncertom Tribute to legends, ki bo prav tam potekal 30. junija in gostil tribute benda Queen in Help the Beatles ter energičen nemški punk bend The Giraffe Men. Slovenska potica je osvojila svet Novih pet zvezdic - Knežji princ v knežjem mestu - Zasuk v Latkovi vasi Je že res, da se je (tudi) zadnji čas pri nas dogajalo veliko zanimivih in pomembnih stvari, toda največ in najbolj je verjetno »dišalo«po naši potici. O njej so namreč govorili mnogi najpomembnejši ljudje: od prve dame ZDA »naše« Melanije do prvega moža katoliške cerkve papeža Frančiška. In o njej so pisali domala vsi najpomembnejši svetovni mediji in agencije. Upam, da bo zaradi tega zadišala še več ljudem po svetu in da je rešena dilema med potico in pico. Seveda pa verjetno ni bil to (edini) razlog, da nameravamo našo potico še bolj zaščititi. Ta popularizacija potice je kar nekako zasenčila odločitev, da mora Igor Bavčar za zapahe, tudi prizadevanja nekaterih, da bi drugi tir prestavili na stranski tir, tja pa bi postavili tudi načrtovano lakirnico Magne. Seveda se še tudi ni polegla onesnaženost zaradi požara v tovarni Kemis na Vrhniki. Kaj vse je bilo med skoraj 800 tonami izrednih odpadkov, kaj vse je šlo v zrak, tla in vodo? In na zelenjavo ter travo. Ne vem, kako bo pomagala prevetritev, res pa je, da bo potrebna temeljita prevetritev počasnosti ustreznih institucij. Od zaskrbljenosti pa k veselejšemu dogodku. V Rogaški Slatini so na elitni lokaciji nad slatinskim biserom, Aninim dvorcem, od koder je lep razgled na ves kraj, odprli elitni hotel Atlantido. Ta se je pridružil »množici« hotelov, ki so v tem kraju v tuji lasti. Ta ni v ruski, ampak v lasti Hrvata, enega tistih, ki se ponašajo z debelo denarnico. In z očitki nekaterih, kako ga je pridobil. Vendar je pravno stvar čista. Hotel se ponaša s petimi zvezdicami in je »butičnega » značaja, saj lahko sprejme le 150 gostov. Otvoritve se je veselil tudi minister Zdravko Počivalšek, ki si v slovenskem turizmu želi še več takih kakovostnih hotelov. Da bodo le privabili tudi goste! Ne v tem hotelu, ampak v »visokem« slatinskem Grand hotelu Rogaška pa bodo poleti gostili lihtenštajnskega princa Nikolausa s soprogo. Visoka gosta iz te kneževine bosta najprej obiskala knežje mesto Celje in se nato odpravila še v Rogaško Slatino. Na obisk knežjega mesta prideta na povabilo slovensko-lihtenštajnskega poslovnega kluba. Prav Dežela celjska naj bi postala most med deželami alpske makroregije in Slovenijo. Tudi zato, ker so bili grofje in knezi Celjski v sorodstvenih razmerjih s predniki Lihtenštajnskih. In ko smo že v Celju - tu so pohiteli in namesto šele čez dve leti naj bi se Celjani z avtobusi mestnega prometa vozili že v začetku prihodnjega leta. To so na hitro potrdili mestni svetniki, a se za to menda niso odločili zaradi skrbi za čisto ozračje, ampak zaradi razpisa eko sklada za nakup »čistih« avtobusov. Kot smo že pisali, naj bi bila ovira, da s sistemom mestnega avtobusa ne hitijo, tudi nezgra-jena vezna cesta med Hudinjo in Lavo, zdaj bodo tak promet vzpostavili tudi brez te. A v nekoliko drugačni obliki. Velja še omeniti, da Celjani ne predvidevajo brezplačnega mestnega prometa, čeprav cene naj ne bi bile visoke. Prometno novost drugačne vrste bodo dobili v preboldski občini. V Latkovi vasi bodo kmalu odprli veliko krožišče. To bo urejalo promet med državno cesto Ljubljana-Celje ter drugo, ki to območje (in Celje) povezuje z Zasavjem. Gradnja bo veljala skoraj 900 tisoč evrov, večino bo prispevala državna direkcija za ceste. Nekaj pa bo morala prispevati tudi občina, saj bo krožišče tudi urejalo promet do industrijske cone v Latkovi vasi. Napeto je še vedno v Štorah. Mnoge je pred dnevi presenetilo celjsko višje sodišče, ki je oprostilo nekdanjega župana, nekdanjo direktorico občinske uprave ter direktorja zasebnega podjetja Hudournik. Občina naj bi dala poroštvo brez vednosti občinskega sveta, kasneje pa je zaradi tega morala prevzeti visoko finančno breme, Zdaj, ko jih je višje sodišče oprostilo kaznivega dejanja, bo občina vse tri civilno tožila za povrnitev škode. Občina Zreče pa je v ponedeljek slavila in različne prireditve so se vrstile že več dni. Zaradi ponovnega vzpona Uniorja ter uspešnega dela družbe GNK Driveline in še nekaterih drugih družb je bilo slavje tem večje. Pa še to: Laško in Žalec veljata za pivovarski mesti, ki si nista ravno konkurenčni, po mnenju nekaterih pa postajata. V Žalcu imajo na prostem fontano piv, v kateri si lahko pivoljubci natočijo pivo. V Laškem pa naj bi svojevrstne pivnice uredili kar v Savinji. No, v nekaj sobah »hotela« Prenočišča Savinja. • k ■ ■ ■ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 1. 6. 2017, barve: CM K, stran 3 1. junija 2017 "'WAS AKTUALNO 3 Naložba Poslovni center transparentna Franc Sever še naprej nadzornik Komunalnega podjetja Velenje, Marko Pritržnik pa direktor Mladinskega centra - Potrjena strategija razvoja turizma - Vprašanja po novem poslovniku postavili le štirje svetniki Mira Zakošek Velenje, 30. maja - Tudi tokratno zasedanje sveta Mestne občine Velenje je bilo precej burno, saj vsi svetniki niso razumeli novega poslovnika, po katerem lahko ustno postavijo vprašanje le, če ga napovedo dan prej. Vprašanja so bila tako tokrat le štiri in nanje so tudi takoj odgovorili. Med drugim so potrdili Franca Severja, da bo še en mandat član nadzornega odbora Komunalnega podjetja Velenje. Marko Pritržnik bo še naprej direktor Mladinskega centra. Strategija razvoja turizma je dobila podporo kljub nasprotovanju opozicijskih svetnikov, ki nikakor ne soglašajo, da bi bil eden od turističnih produktov socializem. Nadzorni svet je temeljito pogledal naložbo v Poslovni center in ocenil, da je ta potekala skladno z zakonodajo. Poleg tega so svetniki danes prisluhnili še poročilom o opravljenem delu številnih javnih zavodov. Nadzorni svet ni imel pripomb na »Poslovni center Standard« Investicija v Poslovni center Standard je bila pogosta tema sej svetov, saj je opozicija na več sejah opozarjala na domnevne nepravilnosti in zahtevala tudi odgovornost župana. Tokrat jo je vzel pod drobnogled nadzorni odbor občine, v njihovem imenu pa poročilo svetnikom predstavil predsednik Anton Žove. Poročilo je bilo zelo podrobno po posameznih področjih - od izvajanja del, razpisne dokumentacije, oddaje del ... Na nobenem niso ugotovili nobene nepravilnosti, terjali so le dodatna pojasnila pri montaži klima naprav in ugotovili, da je »Center Standard smo udejanjili v pravem trenutku in je bil nadaljevanje zgodbe podjetniškega centra Rudarski dom, ker je že nekaj časa polno zaseden. Zadovoljen sem, da smo mladim zagotovili dostop do podjetniške infrastrukture. Vesel pa sem tudi, da smo danes odpravili vse dvome o nepravilnostih, neskladjih z zakonodajo ... Danes bi seveda pričakoval od tistih, ki so nas na vsak način želeli očrniti, da bi se vsaj posuli s pepe- dratnih metrih. Naj poudarim še, da se bomo še naprej trudili, da bomo prisluhnili ljudem. Ne čutim se dolžna, da bi se komurkoli opravičevala, sem kvečjemu ponosna, da sem zbrala pogum in energijo in sporočila mnenja občanov na seji sveta.« Številni svetniki so izrazili nad ugotovitvami nadzornega odbora zadovoljstvo in so tudi čestitali občinskemu vodstvu. Dr. Andan Glotič in Mersad Derviševic (SD) sta ob tem dodala, da bi se morala Strategijo razvoja turizma potrdili Že v osnutku so sicer s številnimi pripombami svetniki potrdili strategijo razvoja turizma, tokrat pa tudi predlog, kljub nasprotovanju velikega dela opozicijskih svetnikov. Spomnimo: ob prejšnji obravnavi so imeli ti največ pomislekov zaradi enega od turističnih produktov na temo socialističnega razvoja Velenja. Zdaj so nekateri to mnenje ob upoštevanju dodatnih predlogov spre- nismo podprli, ker je premalo konkretna, ne vsebuje konkretnih projektov in zamisli, ki bi dejansko pripomogle, da bi k nam prihajalo več turistov. Prepričani smo, da bi se dalo na tem področju narediti veliko več, kot opredeljuje ta strategija.« Mihael Letonje (SLS) je pohvalil, da socialistični produkti ne bodejo več toliko v oči, a je menil, da je bilo upoštevanih premalo njihovih mnenj. Tone de Costa (SDS) pa je bil podobno kot ob prejšnji obravnavi ogorčen, da so ti »produkti« še vedno v strategiji. Podprla ga je tudi Erika Roškar Kljun (neodvisna), ki je menila, da s takšnimi Direktor občinske uprave mag. Iztok Mori, župan Bojan Kontič in Aleksandra Forštner ter Brigita Fučik (uprava) lom. Očitno so tako delovali z namenom, da bi zrušili ta projekt, na srečo jim to ni uspelo« je dejal župan Bojan Kontič. Suzana Kavaš (SDS), ki se je v svetu na to temo največkrat oglašala, se tokrat ni oglasila, po seji pa je za Naš čas dejala: »V SDS nikakor nismo želeli »rušiti« projekta Standard, res pa je, da smo vedno poslušali ljudi, ki so izražali pomisleke in zaskrbljenost. Gre za dva milijona evrov, ki so bili porabljeni večinoma za prostore. Še vedno namenja občina za delovanje Podjetniškega inkubatorja 150 tisoč evrov letno, in kolikor vem, je bilo na novo zaposlenih le 12 ljudi, center pa Kavaševa opravičiti, Vid Glinšek (neodvisni) je izrazil zadovoljstvo nad takšnimi dobrimi nameni, kot sta inkubator in podjetniški center, a dodal, da vse ni tako lepo, kar štirje njegovi prijatelji so začeli v inkubatorju, a potem vseeno odšli iz Velenja. Tudi Matej Jenko (neodvisni) je bil podobnega mnenja in ob tem poudaril, da je tudi tisto, kar je dobro zastavljeno, treba kritično obravnavati in prisluhniti tudi pripombam. Pritrdila mu je tudi Erika Roškar Kljun (neodvisna), ki pa je obsodila »napad« na Suzano Kavaš. Mag. Albin Vrabič je poudaril, da nikoli niso bili proti razvoju podjetništva in da si želijo, da so visoka tudi to potekalo tako, kot je treba. se razprostira na okoli 1800 kva- sredstva dobro naložena. menili, a je to še vedno največji kamen spotike. »Tisti, ki so pričakovali, da bomo povsem črtali zgodovino Velenja in pozabili na velike vrednote, tega vsaj v tem mandatu ne bodo doživeli. Najbolj zagrizeni nasprotniki teh vrednot ostajajo na svojem stališču, večina pa je prepričana, da je strategija razvoja turizma živa stvar, ki jo bomo še spreminjali, dopolnjevali skladno z možnostmi še zlasti okoli jezer, ki nastajajo v soodvisnosti od rudarstva in energetike, od katerih pričakujemo družbeno bolj odgovorno vlogo,« je povedal Bojan Kontič. V imenu opozicije pa je Suzana Kavaš dejala: »Strategije turizma produkti sporočamo Evropi in svetu svojo neizobraženost. Svoje nezadovoljstvo je izrazil tudi Matej Jenko, še posebej, ker njegovi predlogi niso bili upoštevani, strategijo pa je ocenil za nekaj, kar bo za to okolje še naprej neprepoznavno, saj ne prinaša nobene dodane vrednosti. Bojan Škarja (SD) je pohvalil strategijo in ocenil, da je polna dobrih idej, s ponosom pa je tudi poudaril, da so jo pripravljali mladi. Andrej Kuzman (NSi) je predlagal, da bi vanjo bolj vključili planinstvo in planinske poti. Postavili le štiri vprašanja Tokrat so svetniki postavljali vprašanja prvič po novem poslovniku, ki pa ga očitno niso dobro razumeli. Po njem morajo namreč ustna vprašanja napovedati en dan pred sejo, da lahko odgovorni priskrbijo odgovore, ki jih dobijo takoj po zastavljenem vprašanju. Postavijo lahko le eno ustno vprašanje, število pisnih, na katere dobijo odgovore pisno do naslednje seje, pa ostaja neomejeno. Aleksandro Vasiljevič (SD) je zanimalo, kako je z gradnjo varovanih stanovanj v Velenju. Alenka Rednjak z Urada za investicije in razvoj je pojasnila, da naj bi jih začeli graditi že jeseni. Dokumentacijo že pridobivajo, prav tako pa pripravljajo razpis na Stanovanjski sklad. Mersad Derviševič (SD) je vprašal, kako bo s pločnikom do Obirca. Tone Brodnik z Urada za komunalne dejavnosti mu je pojasnil, da je ta v načrtu, svetnike pa je tudi seznanil, da bo država v sklopu projekta kolesarskih poti od Mozirja do Dobrne poskrbela za te. Matej Jenko (neodvisni svetnik) je ponovno izrazil nezadovoljstvo nad novim poslovnikom, predvsem pa ga je motilo, da ne dobijo odgovorov takoj, tudi na pisno zastavljena vprašanja ne. Mihaela Letonjo (SLS) pa je zanimalo, kako je z lokacijo kinološkega društva. Mag. Branka Gradišnik z Urada za okolje in prostor mu je pojasnila, da je to območje prostorsko namenjeno novi čolnarni (za zdaj je zemljišče v rudniški lasti), za zdaj pa ostajajo na njem kinologi, lokacijo zanje bi morda našli na območju Debrc. Jeseni razpis, na začetku prihodnjega leta akcija Dom za varstvo odraslih Velenje pridobil gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo in nadzidavo - Projekt bodo izvajali po fazah - Število postelj enako, standard višji Tatjana Podgoršek Po daljših prizadevanjih je Dom za varstvo odraslih Velenje pred nedavnim pridobil gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo in nadzidavo. Vrednost naložbe je blizu 5 milijonov evrov, predvideni viri financiranja pa trije: lastna sredstva, nekaj denarja naj bi prispeval ustanovitelj - ministrstvo za delo, dom, družino in enake možnosti, ter zadolževanje. V tem času pripravljajo potrebno dokumentacijo za razpis za izbiro izvajalca, ki bo predvidoma objavljen jeseni. Izvedbe projekta pa naj bi se lotili na začetku prihodnjega leta. Fazna gradnja »Ne glede na to, da o preoblikovanju doma v dom četrte generacije govorimo že nekaj časa in si tega tudi močno želimo, se naložbe ne bomo lotili brezglavo. Naša hiša je živa, v njej je našlo svoj drugi dom 190 starostnikov, ki potrebujejo zdravstveno nego in socialno oskrbo, zato se moramo zadeve lotiti temu primerno, se temeljito pogovoriti s stanovalci in njihovimi svojci. Potrebna bo velika mera strpnosti in dobre volje, da bomo prišli do želenega cilja,« pravi direktorica doma Violeta Potočnik Krajnc. Izvedbo projekta načrtujejo v treh fazah. Prva in tudi najobsežnejša naj bi se začela na začetku prihodnjega leta in bi bila konec leta tudi končana. »Takšna je naša želja,« pravi sogovornica, ali bo tudi dejansko tako, pa bo znano, ko bodo začeli delati. »Objekt je namreč star že več kot 40 let in lahko se kaj tudi zaplete. Zato tudi ne predvidevamo, da se bomo po končani prvi fazi takoj lotili druge.« Eno- in dvoposteljne sobe s svojimi sanitarijami Po besedah Potočnik Krajnčeve bo zmogljivost doma ostala enaka, 190 postelj, bo pa v njih standard bistveno višji, kot je danes. Sobe bodo eno- in dvoposteljne, vsaka bo imela svoje sanitarije in kopalnico. Skupni prostori bodo oblikovani kot gospodinjske skupnosti za 12 do 16 oseb. »S tem bomo zadovoljili zahtevam po normativih in standardih, ki jih danes ne dosegamo, zagotoviti pa jih moramo do leta 2021.« Spremembe - tako sogovornica - bodo pomembno vplivale tudi na delo zaposlenih. Socialna oskrba in zdravstvena nega se bistveno ne bosta spremenili, ker jih že danes izvajajo v največji možni meri, delovni pogoji zaposlenih pa bodo boljši. Čakalne vrste Na vprašanje, ali analize kažejo na zasedene domske zmogljivosti, je Violeta Potočnik Krajnc dejala, da je v tem trenutku zasedenih 194, dovoljenje imajo za 196 postelj. Tudi čakalno vrsto imajo, na njej pa od 10 do 20 prošenj. »V določenih terminih imamo prazne postelje, a ne zato, ker ne bi bilo potreb, ampak ker se v zadnjem času srečujemo s precejšnjim številom varovancev, ki se iz bolnišnice vrnejo z bolnišnično okužbo in jih je treba ločiti od drugih. Dom danes ni tako urejen, da bi stvari lahko uredili drugače. Z izvedbo naložbe pa bo možno tudi to,« je še dejala Violeta Potočnik Krajnc. Premogovnik prodaja Avtokamp Velenje, 26. maja - Premogovnik Velenje je v uradnem listu objavil, da prodaja kompleks Avtokamp jezero kot poslovno nepotrebno premoženje. Gre za ograjen prostor za kampiranje velikosti 22.259 kvadratnih metrov, ki ima priključek za elektriko, vodovod in kanalizacijo. Izhodiščna cena je 850.000 evrov. V ograjenem prostoru stojijo tudi dva objekta in recepcija. Premogovnik Velenje ponudbe zbira do konca junija. Trenutno je sicer kamp v najemu, najemnik pa ima predkupno pravico. Za nakup se zanima tudi Mestna občina Velenje, a ji je kupnina menda previsoka. Lani je Premogovnik Velenje prodal tudi Hotel Oleander v Strunja-nu za 1,28 milijona evrov, ki ga je kupilo izolsko podjetje Oleander Resort v lasti Igorja Krumpaka. Celjskemu Eurotasu pa je prodal tudi Hotel Barbara v Fiesi; kupnina je dosegla 2,85 milijona evrov. Ta prodaja se je marsikomu zdela sporna, saj je objekt nastal z udarniškim delom zaposlenih. S Prvo osebno zavarovalnico pa je Premogovnik Velenje februarja lani podpisal pogodbo o prodaji Centra starejših Zimzelen v Topol-šici, zdaj pa čaka na prenos koncesnine na novega lastnika. V Premogovniku Velenje tako nadaljujejo odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja. ■ 20 let paliativne oskrbe pri nas Velenje - V ponedeljek, 5. junija, ob 17. uri se bo v vili Bianci začelo slovesno druženje ob 20. obletnici velenjskega odbora Slovenskega društva hospic, ki bo potekalo pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja. S tem bodo prostovoljci društva in drugi, ki delujejo na področju podpore in pomoči hudo bolnim pred smrtjo in svojcem v žalovanju po smrti, obeležili začetek razvoja paliativne oskrbe na območju Šaleške in Zgornje Savinjske doline. a tf ■ ■ Naš čas, 1. 6. 2017, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO 1. junija 2017 V Skazi slavje prepletli z vsebino Cel dan strokovni dogodki, zvečer druženje - Podjetju, ki letos praznuje 40-letnico delovanja, je ob jubileju uspel prodor neposredno na trg ZDA Milena Krstič - Planinc Velenje, 25. maja - Podjetje Skaza je eno tistih slovenskih podjetij, ki jih ni mogoče spregledati. Iz globalne finančne in gospodarske krize so izšli močnejši. Od leta 2008 so svoje prihodke povečali za več kot štirikrat, število zaposlenih je iz 80 zraslo na 320, mreža podjetij, s katerimi razvijajo nove izdelčne znamke, pa se nenehno širi. Letos pranujejo 40-letnico delovanja. Jubilej so zaznamovali s celodnevnimi strokovnimi dogodki in večernim druženjem. Skaza neposredno na trg ZDA Podjetju, ki letos načrtuje 38,5 milijona evrov prihodkov, je ob jubileju uspel prodor neposredno na trg ZDA in vstop na najbolj konkurenčno tržišče na svetu. Za ameriško multinacionalko Steelcase bodo v Velenju izdelovali tehnično visoko zahtevne plastične dele za pisarniške stole višjega cenovnega razreda. Prvi posel od dogovorjenih petih je vreden pol milijona evrov, medtem ko bodo ostali štirje prinesli več milijonov evrov. Gre za prvo ameriško nacionalko, ki so jo pridobili, sicer pa v ZDA že dobavljajo izdelke za svojega kupca IKEO. Prva pošiljka Pick&Go na tržišču Sicer pa Skaza 40-letnico delovanja zaznamuje s kar nekaj izdelčnimi mejniki. V teh dneh so na tržišče poslali prvo pošiljko povsem novega inovativnega izdelka Pick&Go, domiselno, modularno zasnovan set za piknike in uživanje v naravi, narejen iz biomaterialov. Set je možno zelo enostavno sestaviti in razstaviti ter nadgrajevati z novimi elementi. V zaključni fazi oblikovalske in tudi funkcionalne prenove je tudi njihova prodajna uspešnica, domači kompostnik Bokashi Organico, ki bo v sveži različici prišel na trg na začetku prihodnjega leta. Strokovna srečanja in svečanost Jubilej so v Skazi zaznamovali s celodnevnimi strokovnimi dogodki in večer- nim druženjem s številnimi gosti iz slovenskega in mednarodnega poslovnega sveta. Pripravili so strokovno konferenco z naslovom Towards Circular Economy - Na poti v krožno gospodarstvo, in okroglo mizo Optimizacija upravljanja oskrbovalne verige v industriji reciklirane plastike, predstavili Strategijo družbe Skaza 2020+ in goste popeljali na ogled proizvodnje. Na ogledu proizvodnje je veliko zanimanja vzbudil povsem nov inovativni izdelek Pick&Go. GOSPODARSKE novice Ugodna prodaja parcel Velenje - Mestna občina Velenje z namenom spodbujanja novih naložb in novih delovnih mest širi Poslovno cono Stara vas. Z razpisom, ki se izteče konec junija, prodaja štiri različno velike enote zemljišč, ki se lahko med seboj tudi združujejo. Skupna površina vseh štirih je 8.200 kvadratnih metrov. Posebnost razpisa je, da zemljišča prodajajo pod ocenjeno vrednostjo po pravilih »de minimus«. Investitor bo moral objekt zgraditi do konca prihodnjega leta in zagotoviti vsaj sedem delovnih mest na posamezni enoti zemljišča. Vsa nova delovna mesta bo moral ohraniti vsaj tri leta. Na razpis se lahko prijavijo samostojni podjetniki posamezniki, mikro, mala in srednja podjetja, ki izpolnjujejo pogoje, navedene v razpisu. ■ mkp 52 tisoč evrov za ekološki nasad Šoštanj - Kmetijska zadruga Šaleška dolina je bila uspešna na razpisu za pridobitev nepovratnih sredstev za ureditev ekološkega sadovnjaka. Pridobila je 52 tisoč evrov, 3 hektarje velik ekološki nasad jabolk pa bo uredila ob cesti v Hrastovec pri Velenju. Sadovnjak namerava zaščititi tudi s protitočno mrežo, v nadaljevanju pa urediti še sistem oroševanja - način zaščite pred pozebo. K izvedbi projekta bo zadruga pristopila letošnjo jesen. V nadaljevanju nameravajo v zadrugi zaščititi pred naravnimi nesrečami še preostali del sadovnjakov. ■ tp Ukrep za odpravljaje zaraščanja površin Slovenija - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred nedavnim objavilo javni razpis za pridobitev nepovratnega denarja za odpravljanje zaraščenosti kmetijskih zemljišč. Za ta ukrep je predvidenih 2 milijona evrov, upravičenec pa lahko pridobi 3000 evrov nepovratnega denarja za hektar zemljišča. Tako zemljišče mora biti nato v kmetijski rabi 10 let. Razpis bo odprt do porabe sredstev. Kot pravi Lidija Diklič z velenjske območne izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje so do podpore upravičena kmetijska zemljišča, ki so v prostorskem načrtu lokalne skupnosti opredeljena kot kmetijska zemljišča in so bila glede na evidenco dejanske rabe 18. junija 2011, opredeljena kot površine v zaraščanju. Na njih do oddaje vloge ukrep še ni bil izveden. Površina ne sme biti manjša od 30 arov. ■ tp 17 novih lokalnih turističnih vodnikov Velenje, 29. maja - Zaradi vsakoletnega poviševanja števila organiziranih obiskovalcev v Šaleški dolini, tako domačih kot tujih, so v okviru Zavoda za turizem Šaleške doline v mesecu maju organizirali izobraževanje za nove lokalne turistične vodnike Šaleške doline. Izobraževanje, katerega ga je izvedel Iztok Bončina - svetovni popotnik in fotograf, večletni turistični vodnik na številnih tujih destinacijah, je uspešno zaključilo 17 udeležencev. Izobraževanje je vsebovalo teoretični in praktični del. Praktično vodenje je potekalo po celotni Šaleški dolini, novi turistični vodniki pa so sedaj že pripravljeni na skupine turistov, ki jim bodo znali predstaviti vse lepote doline. Energetska agencija nenehno širi dejavnosti KSSENA ima partnerje v skoraj vseh evropskih državah - Največ sredstev za delovanje pridobijo iz EU in na trgu Bojana Špegel Velenje, 10. maja - Za leta 2006 ustanovljeni Javni zavod Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (KSSENA) je bilo lansko leto zelo uspešno. Tako poslovno kot finančno. Tega je seveda najbolj vesel direktor Boštjan Krajnc, saj so s tem najlepše zaznamovali 10-le-tnico delovanja zavoda, ki so ga skupaj ustanovili Mestne občine Velenje, Celje, Slovenj Gradec in Komunalno podjetje Velenje. »Če je bilo lansko leto po eni strani zelo uspešno, pa je bilo tudi zelo naporno, saj smo pridobili ogromno novih projektov. Nekatere smo le začeli, druge tudi končali,« nam pove v uvodu. KSSENA vsa leta deluje na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti. Uspešni so pri evropskih in regionalnih projektih, pri katerih zelo veliko sodelujejo z državami nekdanje Jugoslavije in bližnjimi evropskimi državami, od Avstrije, Nemčije, Hrvaške do Ukrajine. »Naše dejavnosti se nenehno širijo, zato lahko rečemo, da imamo sedaj partnerje v skoraj vseh evropskih državah. Še vedno pa veliko delamo za občine ustanoviteljice; zanje izvajamo tudi energetski menedžment, torej celovi- to upravljanje energije v javnih zgradbah in pri javni razsvetljavi, uspešno pa jih integriramo tudi v naše evropske projekte. Pripra- vljamo se, da bomo izdelali lokalne energetske koncepte za vse tri občine. Za MO Celje pripravljamo celotno dokumentacijo za pri- javo na razpis energetske sanacije javnih stavb po principu energetskega pogodbeništva. V Velenju se je v preteklih letih že veliko vložilo v tovrstne projekte, saj je v Šaleški dolini velik posluh za učinkovito rabo energije in izkoriščanje obnovljivih virov energije. S tem pa vlagamo tudi v našo prihodnost. Ne nazadnje to potrjuje lanska zmaga MO Velenje na natečaju za energetsko naj občino,« poudari Krajnc. Njihovi projekti so interaktivni, prihajajo v zelo različnih obdobjih leta, odvisno od tega, kdaj so odobreni. Skoraj nobeden se ne konča v istem koledarskem letu, kot se začne, saj trajajo od pol leta do štirih let. »Ta dinamika se ves čas spreminja, zato se moramo nenehno prilagajati projektnim aktivnostim, kar je za 11 zaposlenih v KSSENI precej naporno.« Projekti zagotavljajo dobro prihodnost Februarja letos so zaključili projekt EnPC TRANS, ki so ga izvajali skupaj z nemškim partnerjem. Trenutno pripravljajo le še poročila o njem. »Usmerjen je v izboljšanje procesov ener- getskega pogodbeništva. Gre za poslovni model, ki ga močno podpira Ministrstvo za infrastrukturo pri razpisih za energetske obnove javnih stavb. Vreden je bil 152 tisoč evrov in je bil 100-odstotno sofinanciran. V okviru projekta smo razvijali module za javno in zasebno partnerstvo.« Še vedno pa teče projekt BioRES, ki je usmerjen v pripravo zakonskih, tehničnih in ekonomskih podlag za vzpostavitev logističnih centrov za bi-omaso iz zahodne Evrope na območje vzhodne Evrope. Tudi tega izvajajo v sodelovanju z nemškim partnerjem GIZ, vreden pa je 213 tisoč evrov. Oba projekta sta sofinancirana iz programa Horizon 2020, ki je izjemno pomemben za delovanje KSSENE. Pridobili so še nekaj novih mednarodnih projektov, vrednih od 150 do dobrih 170 tisoč evrov. Med njimi sogovornik izpostavi projekt Energy@School, ki spodbuja energetski trajnostni razvoj savinjskega območja z osredoto-čanjem na sistematično usposabljanje učencev in šolskega osebja. Tekel bo vse do maja 2019. Trenutno pa izvajajo še tri večje evropske projekte, ki bodo končani v prihodnjih dveh letih, zato je tudi pogled v prihodnost za KS-SENO optimističen. Aktivnostim bodo prilagajali tudi kader. »V naše projekte bomo poskušali integrirati mlade strokovnjake, saj jih s tem uvedemo tudi v delo s tujimi partnerji. Težko pa vam danes odgovorim na vprašanje, koliko bomo v prihodnje zaposlovali,« nam za konec pogovora pove Boštjan Krajnc, ki se mu je že mudilo v Belgijo. V zadnjem času je namreč zaradi projektov precej v tujini, pri partnerjih projektov. > >Leta 2016 je KSSENA večino sredstev ustvarila na trgu; 61 % iz EU projektov, 24 % iz tržne dejavnosti, 15 % pa so prispevali ustanovitelji. Naš čas, 1. 6. 2017, barve: CM K, stran 17 1. junija 2017 ""^Jis GOSPODARSTVO 5 Gorenje uspešno posluje V Skupini Gorenje so v prvem četrtletju letošnjega leta okrepili prodajo premijskih in inovativnih pomivalnih in kuhalnih aparatov ter skladno s strateškim načrtom povečali prodajo na trgih zunaj Evrope, pa tudi v Beneluksu in Vzhodni Evropi Mira Zakošek Gorenje je tudi v letošnje leto preneslo dobre gospodarske trende in v celoti uresničujejo zastavljene cilje. V prvem četrtletju so še povečali prodajo aparatov z višjo dodano vrednostjo. Rasla jim je tudi prodaja malih gospodinjskih aparatov ter aparatov ogrevalne tehnike. V prvih treh mesecih so tako dosegli kar za 7,9 milijona evrov dobička, kar je v primerjavi z lanskim enakim obdobjem 16 odstotkov več. Čisti dobiček je znašal 2,1 milijona evrov, kar je za poldrugi milijon bolje kot v lanskem prvem četrtletju. Od januarja do marca letos so tako ustvarili 305,7 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za dobrih sedem odstotkov bolje kot v lanskem prvem četrtletju in 3,4 odstotka več od načrta. Od tega so skoraj 251 milijonov ustvarili v temeljni dejavnosti gospodinjskih aparatov, kar v primerjavi s prvim četrtletjem lani predstavlja 3,4-od-stotno rast. Premijski aparati predstavljajo že skoraj tretjino Na trgih zunaj Evrope so dosegli 37,7-odstotno rast, s čimer zmanjšujemo odvisnost od zrelih evropskih trgov. Pomembno rast so tako ustvarili v Severni Ameriki, Avstraliji, na Bližnjem in Daljnem vzhodu, Kavkazu ter v Aziji. Prodajo so povečevali tudi na trgih Bene-luksa, kjer pridobivajo tržni delež s prodajo izdelkov premijske blagovne znamke Atag. Za pet odstotkov so povečali prodajo v Vzhodni Evropi, v Ukrajini pa kar za 50 odstotkov. Premijski aparati predstavljajo že 30 odstotkov prodaje velikih gospodinjskih aparatov, ino-vativni pa več kot 22 odstotkov V strukturi prodaje prvega četrtletja so za skoraj četrtino okrepili prodajo pod premijsko blagovno znamko Asko in za 6 odstotkov pod premijsko znamko Atag. Hkrati so izboljšali strukturo izdelkov v prodaje velikih gospodinjskih aparatov, tako da so se prihodki od prodaje premijskih aparatov povečali za 13,3 odstotka, inovativnih za skoraj desetino in pomivalnih aparatov za 20 odstotkov, visoke rasti pa beležijo tudi pri malih gospodinjskih aparatih (32,3 odstotka) ter ogrevalni tehniki. Za razvoj 8 milijonov evrov V razvoj so v prvem četrtletju vložili 7,6 milijona evrov ali 2,5-odstotni delež prihodkov od prodaje Skupine Gorenje. Med ključnimi razvojnimi novostmi izpostavljajo novo modularno platformo vgradnih hladilno--zamrzovalnih aparatov za blagovno znamko Gorenje, novo oblikovalsko linijo Gorenje Ora Ito ter hladilnik Gorenje Retro Special Edition, priljubljeni »Bulli«, ki je nastal v soznamčenju z Volkswagnom. Za 3,1 milijona evrov so povečali investicijska vlaganja, ki znašajo 14,8 milijona. Od tega so 8,7 milijona vložili v tehnološko opremo, ki jo pretežno uporabljajo pri razvoju novih izdelkov. Stroške dobro obvladujejo V prvem četrtletju so uspešno obvladovali nabavne cene globalnih surovin in materialov ter optimizirali stroške logistike, pa tudi porabo materiala v proizvodnji. Z oskrbo s komponentami iz najbolj konkurenčnih držav so stroške materiala in surovin prilagajali obsegu prodaje in proizvodnje. Skoraj 11 tisoč zaposlenih V Skupini Gorenje so imeli v prvem četrtletju povprečno 10.978 zaposlenih, kar je 448 več kot v prvem četrtletju lani. Rast je posledica povečanega obsega proizvodnje v Velenju in Valjevu. Kljub povečanju stroškov dela za 4,7 odstotka je bila njihova rast nižja od rasti prihodkov od prodaje. Delež aparatov z višjo dodano vrednostjo še naprej raste Skupina Gorenje v Sarajevu inovator leta Skupina Gorenje je na letošnjem Sarajevo Business Forumu prejela nagrado Sarajevo Business Bridge za inovatorja leta, podelijo jo posamezniku ali družbi iz jugovzhodne Evrope, ki pokažeta pomembno stopnjo inovativ-nosti in ustvarjalnega razmišljanja, kar se kaže skozi razvoj novih metodologij, pristopov, izdelkov ali storitev kot odgovor na potrebe končnega uporabnika. Nagrado Sarajevo Business Bridge so si kot eden vodilnih evropskih proizvajalcev gospodinjskih aparatov prislužili s sledenjem viziji, postati najboljši v svoji panogi v inovacijah, ki temeljijo na dizajnu. Priznanje je na posebni svečanosti, ki je potekala v okviru omenjenega poslovnega foruma, v imenu Skupine Gorenje sprejel direktor družbe Gorenje Commerce Robert Polšak. Polšak je ob tem dejal: „Za nami je uspešno poslovno leto 2016, v katerem smo dosegli vse ključne cilje, rasli na za nas najpomembnejših trgih ter beležili rast v svoji temeljni dejavnosti. Beležimo rast dobička, izboljšali smo svojo prodajno strukturo in dosegli smo načrtovane prodajne cilje. Vse to nam je uspelo s skrbno načrtovanimi in usmerjenimi trženjskimi aktivnostmi ter naložbami v razvoj novih izdelkov, ki so iz leta v leto višje, lani pa so znašale 2,6 odstotka prihodkov od prodaje na ravni celotne Skupine Gorenje." ■ ■ Avtohiša Jakopec odprla vrata prihodnosti Z novim, sodobnim avtosalonom in servisno delavnico, bodo kupcem nudili še boljše storitve - Uspešno zgodbo pišejo tri generacije družine Jakopec - Meško Po skoraj štirih desetletjih uspešnega delovanja so v soboto na Kosovelovi 16, na mestu, kjer se je uspešna družinska zgodba začela leta 1980 z odprtjem servisne delavnice, odprli temeljito prenovljen prodajni salon Avtohiše Jakopec Velenje. Ta je danes poslovna enota leta 1995 ustanovljenega podjetja Avto center Celeia d. o. o., ki ima sedež na Mariborski 107 v Celju. Skupaj z novimi servisnimi delavnicami se Avtohiša Jakopec sedaj razteza na dobrih 600 m2 uporabne površine. V vročem sobotnem dopoldnevu so številni gostje uživali v prijetno ohlajenem novem avtosalonu. Za udarni uvod v dogodek so poskrbeli člani tolkalne skupine Rhythm Factory, za nostalgijo in hkrati pridih sedanjosti pa sta poskrbela pevka Manca Dremel in harmonikar Izidor Kokovnik. Ko je bil uradni del končan, so vzdušje dvigali še Potepini. Prvi je zbrane goste, med katerimi je bilo veliko poslovnih partnerjev in zvestih uporabnikov avtomobilov znamke Opel, nagovoril direktor Avtor centra Celeia Zvone Meško. Poudaril je, da je uspeh podjetja res družinski uspeh, odločitev za gradnjo novega velenjskega avtosalona in nove servisne delavnice pa ni bila lahka. Odprtje je bil tako velik dan za družino Jakopec - Meško in ekipo zaposlenih v njem. Poudaril je: »Danes smo vsi zelo zadovoljni. Odpiramo sodoben pro-dajno-servisni center, z njim pa odpiramo vrata prihodnosti; prihodnosti našega podjetja tu na Selu v Velenju, kjer se je vse skupaj tudi začelo, sledili pa so novi in novi izzivi.« Verjame, da bo novi center zadovoljil potrebe ne le prebivalcev Šaleške doline, ampak tudi celotne koroške in savinjske regije. »Upam, da se bodo v njem naše stranke dobro počutile in da bodo ob posodobljeni servisni dejavnosti zadovoljne tudi z našimi servisnimi storitvami. Ponosni smo, ker se uspešno prilagajamo strankam in zahtevam trga.« V Avtohiši Jakopec strankam ponujajo celovito storitev. Strankam pomagajo izbrati model avtomobila, pomagajo jim pri financiranju, nudijo redni servis, popravila poškodovanih avtomobilov in vse ostalo, kar potrebujejo lastniki Oplovih avtomobilov. V obeh enotah danes dela že 36 za posamezna področja usposobljenih strokovnjakov. Prvi v Sloveniji predstavili Opel Insignio »Opel je družinsko podjetje, ki so ga bratje Opel ustanovili konec 18. stoletja. Tudi Avtohiša Jakopec je družinsko podjetje. Ustanovila sta ga Berta in Jože Jakopec, njuno delo nadaljujejo Berta Tudi Avtohiša Jakopec je družinsko podjetje. Ustanovila sta ga Berta in Jože Jakopec, njuno delo nadaljujejo Berta in Zvone Meško in tretja generacija, njuna otroka Mitja in Sandra Meško. in Zvone Meško in tretja generacija, njuna otroka Mitja in Sandra Meško. Redko imamo priložnost, da lahko v našem poslu srečamo tri generacije. Danes smo v vašem novem salonu, na katerega ste upravičeno lahko ponosni, « je ob čestitkah ob novi pridobitvi povedal Borut Gazvoda, generalni direktor Opla Slovenija. To je bil uvod v predstavitev še enega novega družinskega člana družine Opel, premierno je bil v Sloveniji predstavljen nov lep avto Opel Insignia. Čast, da ga prvič pokažeta slovenski javnosti, sta imela najmlajša člana družine Mitja in Sandra Meško, ob novem lepotcu pa so se kasneje fotografirale vse gostje dogodka, ki jim je bil jekleni lepotec še posebej všeč. Že kmalu bodo v salonu predstavili tudi novi oplov mestni enoprostorec Crossland X. Ko se je pred skoraj 40 desetletji začela pisati zgodba Avtohiše Jakopec, so bili eni prvih v mestu. To, da na Selu tudi ostajajo in da so odprli sodoben center, pa je pozdravil tudi velenjski podžupan Peter Dermol. Skupaj z Zvonetom Meškom in Borutom Gazvodo so prerezali tudi otvoritveni trak novega salona. Naš čas, 1. 6. 2017, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA 1. junija 2017 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 24.maja Koalicijski partnerji so se se-šli na sestanku, na katerem so se usklajevali o demografskem skladu. V rezidenci ameriškega veleposlanika v Italiji se je kardinal Franc Rode srečal z ameriško prvo damo Melanio Trump. Dejal ji je, da je veliko naredila za Slovenijo, in jo povabil v našo državo. ja Lukasa Papadimosa odjeknila eksplozija, ki je Papadimosa poškodovala. Ameriška vojaška ladja USS Dewey je s plovbo v bližini umetnega otoka Mischief Reef, ki ga je zgradila Kitajska v spornih vodah Južnokitajskega morja, razburila Peking. Petek, 26. maja Ob tretji obletnici stranke Sobota, 27. maja S pisnim izpitom iz angleščine se je začel spomladanski rok poklicne in osrednji del splošne mature. V poplavah in številnih plazovih, ki so prizadeli jug Šrilanke, je umrlo 122 ljudi, 97 je ostalo pogrešanih. Britanska letalska družba British Airways je zaradi težav z informacijskim sistemom odpovedala vse sobotne polete z letališč Heathrow in Gatwick. Zaradi odličnega dela policistov so v Veliki Britaniji znižali raven teroristične ogroženosti z najvišje, kritične, na resno. Po besedah, ki sta jih izmenjala Melania in papež, je v svet odjeknil recept za potico. Vlada je namenila 1,5 milijona evrov za dodaten brezplačni obrok šolskih otrok. Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen se je sešel s slovenskim kolegom Borutom Pahorjem. Govorila sta tudi o morebitni slovenski notifikaciji avstrijske državne pogodbe. Poslanci so s 76 glasovi za in brez glasu proti sprejeli novelo kazenskega zakonika, ki med drugim zaostruje opredelitev kaznivega dejanja zlorabe položaja in zaostruje pregon kršilcev temeljnih pravic delavcev. V brazilski prestolnici je potekal protest, ki se ga je udeležilo okoli 35 tisoč ljudi. Zbrani so zahtevali odstop predsednika Michela Temerja, pri tem pa zanetili ogenj na ministrstvu za kmetijstvo. Četrtek, 25. maja Ob prvem branju predloga zakona o zdravstveni dejavnosti v Državnem zboru se je izkazalo, da so poslanske skupine, tudi koalicijske, do predloga sprememb zakona kritične. Miro Cerar je odpotoval v Bruselj, saj je tam potekalo zasedanje članic zveze Nato. Naš premier je ob prihodu povedal, da mora Slovenija posodobiti svoje obrambne sile. Ameriški predsednik Donald Trump je ob začetku vrha Nata države članice vnovič pozval, naj prispevajo pošten delež za skupno obrambo. V središču Aten je v avtomobilu nekdanjega grškega premier- SMC je Miro Cerar dejal, da vlada deluje v polni moči in se tudi v kriznih situacijah skuša odzvati po najboljših močeh. Poudaril je, da ne drugi tir ne prodaja NLB nista predvolilna ukrepa. Poslanka in predsednica Zavezništva Alenka Bratušek je tožilstvu predala svoje ugotovitve o domnevno spornem nakupu pa-nelne ograje na južni meji. Skupina opozicijskih in nepovezanih poslancev je zaradi slabega odziva pristojnih na požar v Kemisu zahtevala sklic izredne seje državnega zbora. Mediji so poročali, da bodo nemške oblasti teden kasneje sprejele zakon, po katerem bodo morali vrtci prijaviti starše, ki ne bodo predložili dokazil o posvetu z zdravnikom o cepljenju svojega otroka. Na Siciliji je potekalo srečanje najrazvitejših držav G7. Voditelji so internetne ponudnike pozvali Zaradi težav z informacijskim sistemom je britanska letalska družba odpovedala vse lete iz dveh večjih letališč. Voditeljem držav skupine G7 tudi drugi dan druženja na Siciliji ni uspelo zbližati stališč o uresničevanju zavez pariškega podnebnega sporazuma, so pa potrdili zavezanost v boju proti protekcionizmu. Okoli 800 palestinskih zapornikov v izraelskih zaporih je po 40 dneh končalo eno največjih gladovnih stavk zaradi razmer v zaporih. Nedelja, 28. maja V Svetem Juriju ob Ščavnici so v navzočnosti predsednika republike Boruta Pahorja slovesno zaznamovali 100-letnico majni-ške deklaracije. ci in izgubo vodstva. Medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump sporočil, da se bo naslednji teden odločil o stališču ZDA do pariškega podnebnega sporazuma, so mediji že razkrivali, da je svojim sodelavcem dejal, da bodo ZDA od sporazuma odstopile. Sredi puščave Atacama v Čilu so začeli gradnjo izjemno velikega teleskopa, največjega optičnega teleskopa na svetu. Ponedeljek, 29. maja Pred parlamentarno komisijo, ki preiskuje ozadje nastanka bančnih lukenj, je sedel Marjan Kramar, nekdanji prvi mož NLB, znan po milijonski nagradi ob odhodu. Marsičesa se ni več spomnil. Pri predsedniku Pahorju je bil zagovornik načela enakosti Mi- Pred preiskovalno komisijo se marsičesa ni spomnil. ha Lobnik, ki je tam predstavil letno poročilo o svojem delu. Zaradi izpada informacijskega sistema britanske letalske družbe British Airways je bil promet na dveh največjih londonskih letališčih Gatwick in Heathrow že tretji dan zapored ohromljen. Mandatar za sestavo nove makedonske vlade Zoran Zaev je predstavil ministrsko ekipo, ki naj bi jo najpozneje podprlo 62 poslancev v 120-članskem sobranju. Severna Koreja je izstrelila bali-stično raketo kratkega dosega, ki je po približno 450 kilometrih leta pristala znotraj izključne ekonomske cone Japonske. Torek, 30. maja Poslanci so v tretji obravnavi sprejeli nov zakon o športu. Državni svet je izglasoval veto na novelo zakona o izvrševanju proračunov za leti 2017 in 2018. Vrhniški župan Stojan Jakin je dejal, da bi Kemis verjetno moral Voditelji se niso uspeli uskladiti o podnebnih spremembah. k boju proti terorizmu, niso pa se uskladili o ukrepih proti podnebnim spremembam. Neznani napadalci so v Kairu streljali na avtobus, na katerem so bili koptski kristjani, ki so bili namenjeni v samostan. »Mi, Evropejci, moramo svojo usodo resnično vzeti v svoje roke,« pravi Angela Merkel. Na predvolilnem shodu pred jesenskimi volitvami je nemška kanclerka Angela Merkel pozvala, da se ne gre več opirati na ZDA ali Veliko Britanijo. »Mi, Evropejci, moramo svojo usodo resnično vzeti v svoje roke,« je dejala. Libijska džihadistična skupina Ansar al Šaria, ki je povezana s teroristično skupino Al Kaida, je oznanila razpustitev. Za razlog so navedli hude izgube med bor- Naš premier se zaveda, da mora Slovenija posodobiti svoje obrambne sile. Zakon o športu ureja tudi zaposlovanje poklicnih športnikov. najti drugo lokacijo. Z njim so se strinjali tudi predstavniki opozicije, ki pa so ob odhodu Kemisa zahtevali tudi odhod župana. Ameriški predsednik Donald Trump je bil znova kritičen do Nemčije. »Z Nemčijo imamo ogromen trgovinski primanjkljaj, poleg tega za Nato in vojsko plačuje veliko manj, kot bi morala. Zelo slabo za ZDA,« je dejal in sprožil ostre odzive v nemških vrstah. Dan preden je prisegel novi predsednik vlade, je v Srbiji odstopil stari: Aleksandar Vučic se je poslovil. Nemška policija je v zvezni deželi Brandenburg aretirala 17-le-tnega Sirca, ki je osumljen, da je v Berlinu načrtoval samomorilski napad. Spet Kaja Avberšek "PIP!", zapiska moj (nes)pametni telefon v bleščeče mozaičnem pudrasto roza ovitku iz kitajske trgovine na kanarskem otoku. "Ti si TU?", me vpraša. "JA," mu odgovorim. "Si kej pozabla?", nadaljuje. "Izgleda, da,"vtipkam. Spet sem tu. Ko pa bi že zdavnaj morala biti nekje drugje in se mastiti z atlantsko ribo. Kaj pa še. Sem točno tam, kjer točno v tem trenutku moram biti. Kot vedno. ("Ti fatalistka ti!", sem krega-na. Pa saj nisem fatalistka. Ne čisto vedno.) "Ka ti bo Las Palmas, če maš Las Jap-kas!", se reži deda čuk. In jaz z njim. Mali čuk pa tudi, medtem ko bobna po različno uglašenih praznih cvetličnih loncih na robu pongrada. (Pridem, da grem, in grem, da pridem.) "Nimamo ravno morskih psov. Imamo pa amurje, androge, babuške, bolene, klene, krape, linje, ostriže, ploščiče, rdečeoke, rdečeperke, smuče, some, ščuke, tolstobi-ke in zelenike," mi razložijo ribiči, ki se spoznajo na Škalsko jezero. (Skoraj sem napisala "Velenjsko". Vendar je to tisto drugo, plažno.) Kjer se Lepena zlije vanj, v Škalskega, v blatni plitvini mrgoli debelih rib. (Deda čuk pravi, da so to predvsem amurji in krapi.) Zadnje čase se brez razlike ustavimo na malem lesenem mostu, od koder jih je prav lepo opazovati. Ena se drgne ob drugo, druga se tišči k tretji, tretja po vrhu preplava četrto, četrta zaplava malo bočno, peta se potopi v gosti mulj, šesta poskuša z mahom obloženega kamna nekaj posesati, sedma skoči visoko v zrak, tako visoko in tako navpično, da v jezerski vodi pusti samo svoj rep, s katerim pomiglja, da začofota. Vse se prepleta, gomazi in brbota. Luske se iz razbrkljano motne vode srebrnka-sto, modrikasto in oranžasto svetlikajo. Iz ločja gracilno pridrsijo labodja mati, labodji oče in dva sivkasta labodja smrkavca. Ribe so s svojo nezapleteno bitjo vse preveč zaposlene, da bi se ukvarjale še z labodi, labodom pa, vse kaže, zanje ravno tako ni prav nič mar. Preverit so prišli, alije kakšen prijazen človek zanje prinesel košček suhe žemlje. Morda so zagledali malega človečka z malo kolesarsko čelado na kodrasti glavi, ki kuka z malega sedeža, pripetega na veliko kolo. "Majhni ljudje morajo neprestano nekaj grizljati," si po tihem govorijo labodi. "Kar pomeni, da obstaja velika možnost, da ima kaj fino grickajočega s sabo tudi tale..." Mali človek ima tokrat s sabo le flaškonček z domačim grozdnim sokom. Žemelj nekako ne mara, raje ima sladoled. Labodi hitro sprevidijo, da iz te moke ne bo žemelj, in se pomazani z rjavkasto peno, ki so jo zžvrkljale debele ribe, podajo iskat kakšno drugo užitno zanimivost. (Mimogrede: labodi so monogamni. Kot tudi, recimo, volkovi, hobotnice in bobri. Ni jih veliko, tega tipa bitij.) Tudi mi odkolesarimo dalje. Diši po poko-šeni travi. "Tistemule temno zelenmu smo včasih rekli "volk". Ni za seno, nobena žvad ga ne jé." Živali dobro vedó, kaj je dobro zanje in kaj ni. "Lej, lej, tule je pa hren!" Vau, da kar takole raste ob jezerskem makadamu! Mmm, nariban hren z japkami... Malo naprej diši po vzcvetelem bezgu. Mmm, v jajcu ocvrt bezgov cvet... "Tamle je tista tabla s fotografijami jezerskih ptičkov, dajmo se za trenutek ustavit." Prepričana sem, da bom lahko prepoznala tistega, ki je zadnjič tako lepo pel, s krempeljci trdno pripet na bilko ločja, kot kaka žvrgoleča broška. Pa ga ne, fotografije so namreč že tako obledele, da je težko prepoznati kateregakoli ptiča, razen če ga že tako in tako ne poznaš. Škoda. O, lejga čukca, očeladena glavica mu že opleta, čas mežika se mu podaljšuje, ajde proti posteljčki! U, tamle za cesto vidim gozdne jagode. Okrog tistelega kafiča s stoli in mizami iz prepletene črne plastike so zgradili bazenček, izgleda pa, da jim je zmanjkalo denarja, da bi ga nafilali z vodo... in tale polindustrijsko izgledajoča cona tule naokoli, nič kaj na jezero vabeča... in in... Mah. Mali čuk odspi, jemo, pijemo kavo, gartlc je treba oplet, sosed ima slastne zgodnje češnje in lipca, ki ga je v zmoti posadil kot lipo. (Lipec ne cveti. Zato pa neestetsko raste na vse strani. Sosed je na lipca jezen, zato ga spremeni v velik štrcelj iz katerega poganjajo manjši štrclji.) Zvečer grem v kino. "Gospa, a vas ne bo strah?", me vpraša prodajalka vstopnic. "Zakaj pa?" "Ker boste sami v dvorani." "Ah, kje pa. Super mi bo. Ni prvič, ne zadnjič." Pa sva le bila dva. Spet. Niz bruseljskih priporočil Sloveniji Slovenija je iz Bruslja dobila nova priporočila za proračunsko in reformno ukrepanje v tem in prihodnjem letu. Evropska komisija Slovenijo poziva k znatnemu fiskalnemu naporu v prihodnjem letu ter k izvajanju reform v zdravstvu, pri dolgotrajni oskrbi in pokojninskem sistemu. Na vladi poudarjajo, da bo treba že prihodnje leto nadaljevati javnofinančno konsolidacijo in začeti z dolgoročno začrtanimi ukrepi vlade. Ti bodo povezani z demografskimi tveganji, še izpostavljajo v odzivu na priporočila. ■ ■ Naš čas, 1. 6. 2017, barve: CM K, stran 17 1. junija 2017 MED VAMI ""^Jis 7 Varna izvedba je najpomembnejša Nižanje ocene tveganja in posledično stroškov pri organiziranju dogodkov in prireditev nikoli ne sme biti na prvem mestu Milena Krstič - Planine Velenje - V Šaleški dolini vse leto potekajo najrazličnejše prireditve in dogodki, od kulturnih, zabavnih srečanj do športnih. Še posebej veliko se jih običajno zvrsti čez poletje. Kako je na njih poskrbljeno za varnost oziroma kako mora biti, da ne bodo ogroženi življenje in zdravje udeležencev ali drugih oseb, premoženje, da ne bo nedopustno obremenjeno okolje? Stoodstotne varnosti za vse ni moč zagotoviti Dejstvo je, in to poudarja tudi Sebastjan Bernjak z UE Velenje, da nikoli ni moč zagotoviti 100-odstotne varnosti za vse udeležence. »Skušamo pa predvideti čim več možnih nepredvidenih dogodkov in se nanje pripraviti, da bo izvedba varna.« Vse prireditve imajo eno skupno točko - vsi, ki imajo oprav- ka z njimi, si jih želijo izvesti varno. Zato je zelo pomembno, da organizator ob prijavi prireditve poda natančen program, na osnovi katerega izdelajo oceno > Organizator je dolžan shod ali prireditev prijaviti. V primerih, ko obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi lahko prišlo do ogrožanja varnosti ali pravic, mora organizator zaprositi za dovoljenje na upravni enoti. tveganja. »Organizatorji jih želijo speljati s čim manj stroški. A to nikakor ne sme biti na račun zagotavljanja varnosti.« Več reda pri zagotavljanju zdravstvenega varstva Včasih se težave pojavijo zaradi zamolčanja informacij gle- dogodke je na primer velika razlika med navedbo »nogometna tekma« ali »tekma med NK Maribor in NK Olimpija.« Pri pisanju dovoljenja in predvidevanju ustreznih varnostnih ukrepov je upravnemu organu bistvenega pomena, da organizator predloži natančen program prireditve, nastopajoče, dogodke, ki bodo tam potekali, in sredstva, ki se bodo na prireditvi uporabljala. Le ob natančnem programu lahko upravni organ predvidi zadostne varnostne ukrepe za varno izvedbo prireditve. Prijava ali dovoljenje za prireditev? Zakon o javnih zbiranjih določa, da je javni shod vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izražanja mnenj in stališč o vprašanjih javnega ali skupnega pomena na prostem ali v zaprtem prostoru, kjer je dostop dovoljen vsakomur, javna prireditev pa je vsako organizirano zbiranje oseb zaradi izvajanja kulturne, športne, zabavne, izobraževalne, verske ali druge aktivnosti, tako da je udeležba brezpogojno ali pod določenimi pogoji dovoljena vsakomur. Za manjše prireditve je dovolj prijava na policijski postaji, za druge pa je treba zaprositi na upravni enoti. Poskrbljeno mora biti tudi za nujno medicinsko pomoč Nujna medicinska pomoč (NMP) je partner pri zagotavljanju varne prireditve. »Varna prireditev je v interesu vseh,« poudarja zdravnik, vodja NMP in Sebastjan Bernjak: »Skušamo ugotoviti več nepredvidenih dogodkov.« de programa prireditve, z vidika števila, zdravstvenega tveganja in tveganja za dogodke. »Natančen program prireditve daje dokaj dober podatek o pričakovanem številu obiskovalcev. Velika razlika je, če je v programu napisano, da bo na prireditvi igral narodnozabavni ansambel, ali če je navedeno, da bodo nastopili Modrijani. Z vidika tveganja za Andrej Lesjak: »Prireditve in dogodki morajo biti v prvi vrsti varni.« strokovni direktor Zdravstvenega doma Velenje Andrej Lesjak. »Tako kot obiskovalci in organizatorji dogodkov si posredovanja ne želimo, smo pa prisotni, če bi bila naša pomoč potrebna. Zadeve morajo biti že v osnovi zastavljene tako, da bodo varne,« še enkrat poudari. »Tudi za nas je zelo pomembno, da o prireditvi poznamo čim več podatkov, še posebej pričakovano strukturo in število obiskovalcev.« Pri izdaji dovoljenja upravni organ sodeluje z NMP. »Upravni delavec ni strokovnjak s področja zagotavljanja zdravstvenega varstva, zato je to sodelovanje izjemnega pomena pri izdaji dovoljenj za najrazličnejše prireditve.« NMP ZD Velenje je bila lani prisotna na okoli 60 prireditvah, v sezoni v poprečju na dveh ali treh na teden. a Naložba v kakovost življenja in lepše okolje V Lokah pri Mozirju zgrajena ena najsodobnejših čistilnih naprav - Več kot milijon evrov vredna naložba projekt treh občin - Pomembna referenca za velenjski Esotech Tatjana Podgoršek Loke pri Mozirju, 26. maja - »Tisti, ki se zavedajo pomena varovanja narave, lepšega okolja, predvsem pa vlaganja v kakovostnejše življenje občanov, se zagotovo zavedajo pomena pridobitve,« bi lahko povzeli besede županov Ivana Suhoveršni-ka (Mozirje), Mateja Pečovnika (Nazarje) in Vinka Jeraja (Rečica ob Savinji) na svečanosti ob otvoritvi posodobljene in razširjene centralne čistilne naprave v Lokah pri Mozirju. Njena zmogljivost je blizu 6000 populacijskih enot ali za 2000 populacijskih enot več, kot je znašala pred posodobitvijo in razširitvijo. Gre za skupen projekt ome- njenih občin, vreden več kot milijon evrov. Denar so zagotovile lokalne skupnosti same po dogovorjenem deležu: dobrih 44 odstotkov Občina Mozirje, 22-od-stoten delež stroškov je plačala Občina Rečica ob Savinji, preostalo Občina Nazarje. Poleg omenjene naprave so med pomembne pridobitve uvrstili še asfaltirano cesto do nje. Dokazujejo svojo skrb za trajnostni razvoj Prizadevanja za izgradnjo okoljskega objekta so trajala pet let. Zadeva se je vlekla predvsem zaradi pomanjkanja denarja. Občine so projekt prijavile na državne razpise, vendar so bile pri tem neuspešne. Po pojasnilu Su- hoveršnika so v prejšnji finančni perspektivi ostale praznik rok, ker ni bil končan projekt povod-ja reke Savinje. Po besedah Mateja Pečovnika je bil njihov cilj izgradnja sodobne naprave, ki bo dolgo služila svojemu namenu. Cilj so - je me- nil - dosegli. Vinko Jeraj pa je izrazil prepričanje, da so s skupnim vlaganjem v čistejše okolje lokalne skupnosti dokazale svojo skrb za okolje in s tem za trajnostni razvoj. Centralno čistilno napravo v Lokah pri Mozirju je gradil velenjski Esotech. Investitorice so ga izbrale na osnovi javnega razpisa. Marko Škoberne, predsednik uprave omenjene družbe, je povedal, da je zanje izziv izgradnja vsake čistilne naprave. Ta v Lokah pri Mozirju je bila morda še nekoliko večji, ker gre za enega od najsodobnejših sistemov, redkih v slovenskem prostoru - sistem mehanske biološke obdelave odpadnih voda z aktivno bio maso. »Omogoča optimum med vrednostjo naložbe, obratovalnimi stroški in učinki naprave.« Dodal je še, da bo to za družbo pomembna referenca za še večji vstop na druge trge. Ker je država Slovenija za čiščenje odpadnih voda že veliko postorila, se Esotech kot družba za razvoj in izvajanje ekoloških ter energetskih projektov vse bolj ozira proti državam zahodnega Balkana, jugovzhodni Evropi, nekaj prihodnjih izzivov pa sega še na sever od naše meje. a Ministrica Katičeva med gasilci občine Nazarje Ministrica za obrambo RS Andreja Katič z vodstvom Občine Nazarje in gasilci ob posvetovalnem srečanju v Nazarjah V torek, 23. maja, se je v Nazarjah mudila ministrica RS za obrambo Andreja Katič, ki jo je v imenu vodstev tamkajšnjih prostovoljnih gasilskih društev, občinskega poveljstva, civilne zaščite ter Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline povabil župan Matej Pečovnik. V razgovorih v gradu Vrbovec na sedežu občinske uprave so ministrico Katičevo z razmerami na področju požarne preventive in varnosti seznanili župan, predsednik GZ ter pred- sedniki in poveljniki treh prostovoljnih gasilskih društev Šmartno ob Dreti, Gorica in Nazarje. Skupaj so podali oceno, da so društva solidno opremljena, da imajo dobro usposobljene operativne gasilske desetine ter več kot le dobro sodelujejo z lokalnim prebivalstvom ter podjetji. Ministrico so opozorili na nekatera še nerešena vprašanja, ki tarejo celotno slovensko gasilstvo. Posamezniki na odgovornih gasilskih funkcijah so omenili tudi lokalne specifične razmere, nevarnosti ter zahtevnost gašenja in reševanja ob naravnih nesrečah, nesrečah z nevarnimi snov- mi ter reševanje ob težjih prometnih in delovnih nezgodah. Ministrica Katičeva je pohvalila že znano gasilsko požrtvovalnost, profesionalen odnos tudi v prostovoljnih gasilskih društvih in poklicnih gasilskih enotah tako v Sloveniji kot na območju Sa- vinjsko-šaleške regije ter dodala, da je prav, da ni dovolj, da od gasilcev in enot CZ družba le pričakujemo visoko stopnjo pripravljenosti ter operativno posredovanje, da je treba tem plemenitim ljudem, društvom in še posebej zaslužnim posameznikom nuditi osnovne pogoje in evropsko primerljiv standard v opremi, pogojih izobraževanja in usposabljanja ter njihove osebne zdravstvene zaščite in varnosti ob intervencijah. Gasilcem je čestitala za izjemno požrtvovalnost in uspehe ter se jim v imenu ministrstva zahvalila za nesporne zasluge. a Jože Miklavc Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 8 8 IZOBRAŽEVANJE »aWAS 1. junija 2017 Dragulji v mavrici dragih kamnov Izjemna dijakinja Šolskega centra Velenje v šolskem letu 2016/2017 je gimnazijka Ajda Frankovič - Ni več enostavnih poti, a tudi nemogočih ni Tatjana Podgoršek Velenje, 25. maja - Na Šolskem centru Velenje že vrsto let pripravijo prireditev, na kateri postavijo v ospredje dijake, ki so v tekočem šolskem letu dosegli na različnih področjih ustvarjanja izjemne uspehe. Na prireditvi v dvorani kulturnega doma Velenje je bilo letos takih 79. Direktor Šolskega centra Velenje Ivan Kotnik jih je označil za »dragulje v naši mavrici dragih kamnov.« Kot je še dejal zbranim v polni dvorani, se v tem šolskem letu v petih srednjih šolah centra izobražuje 1747 dijakov, ki prihajajo iz več kot 50 občin, od Jesenic do Kragujevca, večina jih je iz regije Saša. Potrebno znanje in izkušnje si nabirajo v 25 srednješolskih vzgojno-izobraževal-nih programih, ki trajajo od 2 do 4 ali 5 let. »Nekatere izobražujemo za poklic, druge za nadaljnji študij, nekaj med njimi pa je tudi takih, ki jih moramo naprej pripraviti, spodbuditi in animirati za izobraževanje. Zato pri nas že dolgo vemo, da ni nič čisto lahko, enostavno. Vemo, da ni več enostavnih poti, trdimo pa še, da tudi nemogočih ni. Dati vsakemu mladeniču in mladenki, ki pride k nam, občutek pomembnosti v naši družbi, je za nekatere mogoče najpomembnejši korak, ki so ga pri nas naredili.« Po besedah Kotnika je že ne- Izjemni dijaki šol centra za šolsko leto 2016/2017: prva z leve Ajda Frankovič, Kaja Pirmanšek Uršič, Franc Klavž, Žiga Mežnar in Mojca Kotnik kaj let oder za vse, ki jih želijo izpostaviti na prireditvi in jim povedati, da so nanje ponosni, premajhen, zato take dogodke organizirajo že po šolah. Ob njihovi pripravi tudi vidi, kaj vse ob pouku počnejo dijaki šol centra. Prireditve, kot so Mladi raziskovalci, Center mladosti, Inventura, revija pevskih zborov, športni plezalci ..., jim potrjujejo, da so na pravi poti in da morajo vztra- jati, ker je vredno. Za uspehe je mladim čestital tudi velenjski podžupan Peter Dermol in jim zaželel, da bi v čim večji meri dosegli svoje sanje in zastavljene cilje. Izjemni dijaki Med 79 prejemniki priznanj so še posebej izstopali izjemni dijaki posameznih šol za šolsko leto 2016/17. Na Šoli za rudarstvo in varstvo okolja je ta laskavi naziv prejela Mojca Kotnik, na Strojni šoli Žiga Mežnar, na Elektro in računalniški šoli Franc Klavž, na Šoli za storitvene dejavnosti Kaja Pirmanšek Uršič, na gimnaziji pa Ajda Frankovič. Slednja se je okitila še z nazivom izjemna dijakinja Šolskega centra Velenje. Ajda Frankovič: »Kdor si želi nekaj novega, si želi več in bo postal več.« Kar zajeten je spisek uspehov, ki jih je dosegla na tekmovanjih iz znanj Ajda Frankovič. Poleg odličnega uspeha v vseh štirih letih jo bodo na srednjo šolo spominjala zlata in srebrna priznanja iz matematike, logike, angleščine, slovenščine. Sodelovala je v mnogih obšolskih dejavnostih, njeni sošolci in sošolke jo poznajo tudi kot dekle, ki je prevzemalo vse naporne izzive. Z njimi, pravi Ajda, je dosegla osebno rast in se izpopolnjevala. »Verjamem, da si tisti, ki si želi nekaj novega, želi več in bo tudi postal več.« Čeprav bi lahko ob svojih dosežkih v razredu imela privilegiran položaj, ga je v celoti zavračala, kajti »le tako lahko dijaki postanemo močni, opremljeni z znanjem in takimi spretnostmi, da bomo nedotakljivi in nepremagljivi v življenjskem kolesju,« je pojasnila. Čeprav so sodobni pedagoški pristopi usmerjeni v individualizem in osebno izbiro, je Ajda temu sledila z veliko mero kritičnosti in odgovornosti. »Evolucija ne podpira individualizma in egoizma. Ljudje in živali, ki skrbijo le zase, propadejo. Kratkoročno pridobiš koristi, poplača pa se dolgoročno sodelovanje. V tem tiči skrivnost za posameznikove dosežke in skupni napredek.« Ajda je še povedala, da je minula štiri leta na gimnaziji uživala. Če bi bila znova pred odločitvijo, kam po osnovni šoli, bi se znova odločila zanjo. Takrat, kadar je bilo potrebno, so ji poleg staršev stali ob strani tudi profesorji. In kakšna bi bila njena popotnica tistim, ki prihajajo za njo? »Najbolje je, če se učite sproti, a se da marsikaj rešiti tudi zadnji trenutek. Predvsem pa bodite ponosni na svoje dosežke, če tudi ti niso takšni, kot bi si morda želeli.« V novem študijskem letu bo študentka računalništva in matematike na Fakulteti v Ljubljani. Nadnormativni oddelek in omejitev vpisa Velenje - Na šolah Šolskega centra Velenje so za novo šolsko leto prejeli več prijav, kot so razpisali prostih mest v programu tehnik računalništva ter v športnem oddelku gimnazije. Ministrstvo za šolstvo in šport je pred dvema dnevoma obvestilo Šolski center, da v športnem oddelku gimnazije dovoljuje nadnormativni oddelek, kar pomeni, da omejitev ne bo, je pa vpis zaključen, v programu tehnik računalništva pa omejitev bo. Devetošolce, ki so se odločili za omenjeni program, sedaj čaka izbirni postopek, pri čemer bo poleg učnega uspeha pomembno tudi doseženo število točk. tp ■ Same petke in kup priznanj Note, številke, kemijske enačbe, verzi - Osmošolec Rok Tadej Brunšek je vsemu kos Tina Felicijan Redki so učenci, ki so izjemno uspešni tako za šolskimi klopmi kot pri svojih obšolskih dejavnostih, pravijo na osnovni šoli Antona Aškerca, katere učenci so se izkazali že na marsikaterem področju. Med njimi je tudi Rok Tadej Brunšek, ki ni le absoluten odličnjak, ampak tudi nadvse nadarjen glasbenik, ki je do svojega 14. leta nanizal številna priznanja tako z naravoslovnega kot družboslovnega in umetniškega področja. Čeprav je med njimi več zlatih priznanj, prvih mest in prvih nagrad z državnih in mednarodnih klavirskih tekmovanj ter nastop v znameniti dvorani Carnegie Hall v New Yorku, pa zlata priznanja iz znanja angleškega jezika, zgodovine, prva nagrada državnega literarnega natečaja Evropa v šoli, mu največ pomeni lani osvojena prva nagrada na državnem tekmovanju mladih glasbenikov TEMSIG, zlato priznanje na letošnjem mednarodnem klavirskem tekmovanju Aci Bertoncelj ter zlato Vegovo in Preglovo priznanje oziroma prvo mesto v znanju kemije v državi. Najbolj srčen je pri glasbi in naravoslovju Po pouku gre v glasbeno šolo, doma pa naredi domačo nalogo in vadi klavir. Da se mu ni treba učiti, poskrbi že v šoli, kjer se trudi, da od ure čim več odnese. »Sodelujem pri pouku, sprašujem, delam si zapiske in se potrudim pri domači nalogi,« je Rok povedal, kako utrjuje znanje. Če so ga sošolci v nižjih razredih še imeli za »piflarja«, so zdaj že spoznali, »da imamo različne načine življenja, da Vsestransko nadarjeni Rok Tadej Brunšek je tudi najboljši mladi kemik v državi. imam tudi jaz prosti čas, le da ga preživljam drugače. Veliko berem, predvsem leposlovje, se sprehajam, tehnologija pa me ne zanima prav dosti. Zdi se mi, da hitro postane ovira namesto pripomoček, ker postaneš od nje odvisen. Namesto da bi vsak dan obiskoval družabna omrežja in skrbel za profile, raje hodim v naravo.« Meni, da bi morala biti uporaba digitalne tehnologije omejena glede na njene koristi. Sam »pametne« naprave uporablja za iskanje informacij, branje, učenje, denimo učenje nemškega jezika. »Da imam kaj od tega.« Čeprav je uspešen na skorajda vseh področjih, je najbolj s srcem za klavirjem in pri naravoslovnih izzivih. Kar je z običajnega zornega kota protislovno, se za Roka ujema. »Iščem ravnovesje - potrebo po čustveni zadostitvi iščem v umetnosti, predvsem glasbi, po raziskovanju pa v naravoslovnih vedah.« Čas, ko se bo Rok odločal, kaj bi rad v življenju bil, kaj bi rad počel, čemu bi se rad posvetil, šele prihaja. Danes pravi, da nima »strašno velikih sanj. Želim si, da bi imel službo, da bi bil zmožen samega sebe preskrbeti, to bi mi veliko pomenilo.« V katero smer bo razvijal svoje potenciale, se še ni odločil, bi pa rad izbral poklic, ki bi ga lahko opravljal tako, da bi to koristilo tudi drugim, širši skupnosti. »Sam dosežek, recimo znanstveni preboj, mi ne pomeni toliko kot to, da sem lahko ustvarjalen in da živim mirno. Trudim se, da ne bi imel preveč stresa, ki sem ga v preteklosti že doživljal in slabo vpliva na zdravje.« Stres, ki ga prinašajo številne preizkušnje znanja in talentov, obvladuje tako, da za vsa tekmovanja temeljito vadi in se uči ter se postopoma in dobro psihično pripravi, »da me stres ne doleti nenadno.« Z izzivi v tem šolskem letu je opravil, po počitnicah, ki bodo zagotovo aktivne, pa se bo spopadel z novimi in raziskoval, kaj ga v življenju najbolj veseli in kako bi ga rad preživel. Sladice naših babic Devetošolki Lana Turinek in Tinkara Stvarnik z raziskovalno nalogo pridobili pomembne življenjske izkušnje - Najpogostejše sladice jabolčni zavitek, potica in domači prijatelj Tatjana Podgoršek Devetošolki osnovne šole Gustava Šiliha Velenje Lano Turinek ter Tinkaro Stvarnik sta za temo raziskovalne naloge v letošnjem gibanju Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline izbrali Sladice naših babic in zanjo prejele zlato priznanje. Kot sta dejali, ju je zanimalo predvsem, katere sladice so največkrat pripravljale babice v sredini 20. stoletja v Šaleški dolini, in recepti. Zbrali sta 24 receptov, vir zanje pa je bilo predvsem ustno izročilo in rezultati ankete. »Ugotovili sva, da so bile sladice na jedilnikih le ob posebnih priložnostih, najpogostejše pa jabolčni zavitek, domači prijatelj in potica. Recepti so bili v primerjavi z današnjimi precej bolj enostavni, za pripravo so gospodinje potrebovale manj sestavin in pripomočkov ter manj časa.« Poseben čar njunega raziskovanja, pravita, je bil kakovostno preživet čas, v katerem, sta se povezali dve generaciji. Sladice sta namreč pekli sami, pri bolj zahtevnih pa so jima pomagali starši ali babici. Z nalogo sta pridobili dve vrsti življenjskih izkušenj: naučili sta se dela v skupini, spoznali metode raziskovanja, kako pristopiti k takšni nalogi. Vse to verjameta, jima bo koristilo pri nadaljevanju izobraževanja. Hkrati pa ste pridobili praktične izkušnje za pripravo sladic. Njuni mentorici Anita Povše in Suzana Pustinek sta bili tako kot mladi avtorici sami nad zlatim priznanjem navdušeni, so- Lara Turinek (prva z leve) in Tinkara Stvarnik: »Sladice so bile na jedilniku le ob posebnih priložnostih.« šolci in sošolke pa: »Nekateri so rekli, da ponavljava nalogo Knapovske jedi v Šaleški dolini, ki so jo izdelali najini sošolci pred dvema letoma, medve pa sva jim razložili, da je za glavno jedjo na vrsti sladica,« sta še dejali Lara Turinek in Tinkara Stvarnik. ■ ■ Naš čas, 1. 6. 2017, barve: CM K, stran 17 1. junija 2017 IZOBRAŽEVANJE ""^Jis 9 Izkušnja, ki je najbrž ne bo mogel kmalu pozabiti Dijak 3. letnika velenjske gimnazije Nejc Zajc se vneto pripravlja na mednarodno matematično olimpijado v Braziliji - Cilj: matematični raziskovalec Tatjana Podgoršek Letošnje državno tekmovanje iz matematike se je več kot odlično izšlo za dijaka tretjega letnika gimnazije Velenje Nejca Zajca. Na njem je v svoji kategoriji osvojil tretje mesto, na izbirnih testih, ki jih je reševal med letom v Ljubljani, pa je dobil toliko točk, da je bil šesti, kar mu je omogočilo uvrstitev v slovensko ekipo matematikov za mednarodno olimpi-jado, ki bo konec prihodnjega meseca v Rio de Janeiru. Zanj to ni bilo doslej edino zlato priznanje iz matematike z državnega tekmovanja, jih je pa tokrat nadgradil tako, kot si je želel. »To je zame res velik izziv. Z njim sem izpolnil cilj, ki sem si ga zadal in v katerega sem veliko vložil. Hkrati z mano je zadovoljna tudi mentorica - profesorica Sonja France. Moram priznati, da sem se uspeha nadejal, sploh, ker sem vedel za rezultate testov, občutek na tekmovanju pa je bil tudi dober,« je pripovedoval in nadaljeval, »uvrstitev in nato sodelovanje na matematični olimpija-di bo ne glede na uvrstitev izkušnja, ki je človek ne more kmalu pozabiti.« V Brazilijo odpotuje 8. julija v slovenski ekipi mladih matematikov, v kateri so poleg Nejca še David in Luka iz Celja, David iz Ljubljane, Domen z Raven na Koroškem ter Andraž z Jesenic. Teden dni prej bodo odšli v Švico na skupne priprave s tekmovalci iz Švice. Samo tekmovanje pa bo potekalo od 18. do 24. ju- Nejc Zajc: »Uresničitev zastavljenega cilja je tehten dokaz, da se splača vlagati v delo.« nija. Do odhoda se Nejc pripravlja doma, poskušal pa se bo z ostalimi tekmovalci dogovoriti še za kakšno skupno utrjevanje znanja. »Uresničitev zastavljenega cilja je tehten dokaz, da se splača vlagati v delo, da je to dobra popotnica za tvojo prihodnost.« Nejc Zajc jo načrtuje seveda v povezavi z matematiko. Študij bo naj- verjetneje - pravi - vsaj prva tri leta nadaljeval na Fakulteti za matematiko v Ljubljani, drugo stopnjo pa - če bo le imel priložnost - nadaljeval v tujini. Njegov življenjski cilj je postati matematični raziskovalec ali se izobraževati ter usposobiti v kakšni drugi naravoslovni vedi v povezavi z matematiko. Nejc pa ni le dober matematik, ampak tudi odličen fizik. 4. mesto, 2. nagrada in zlato priznanje je »vknjižil« že tretje leto zapored na državnem tekmovanju v najtežji skupini tekmovalcev iz omenjenega predmeta. Deset najboljših dijakov iz te skupine je dobilo vabilo na izbirno tekmovanje za olimpijsko ekipo. Ker pa je Nejc že sestavni del ekipe za matematično olimpijado, ki se s fizikalno izključuje (obe olimpijadi namreč potekata v istem času), je letos izbirno tekmovanje iz fizike izpustil in se posvetil matematiki. In kakšna so njegova pričakovanja na matematični olimpijadi? »Težko rečem. Upam na pohvalo za eno rešeno nalogo. Če mi bo poleg znanja še sreča mila, mi morda tudi bronasta medalja ni nedosegljiva, vse ostalo bi bilo že ... Doslej Slovenija zlatega priznanja na takšni preizkušnji še ni osvojila.« Zadnji dijak velenjske gimnazije, ki se je uvrstil v slovensko ekipo za matematično olimpijado, je bil Peter Lendero leta 2006. ■ Dve zlati iz geografije Tudi v letošnjem šolskem letu so velenjski gimnazijci pridobivali novo znanje na tekmovanju iz geografije. Pozimi smo izvedli šolsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo ena-inpetdeset dijakov iz vseh letnikov. Najboljših šest je nadaljevalo tekmovanje v Črnomlju, kjer je potekalo območno tekmovanje. V kategoriji Srednja šola A, v kateri tekmu- Posebnost geografskega tekmovanja je dvodelnost. Polovico točk namreč tekmovalci dosežejo iz znanja teorije (v obliki testa), ki temelji na predpisani literaturi. Potem odidejo na teren, kjer si v skladu z navodili zapisujejo, opazujejo, merijo in ugotavljajo. Po terenskem delu jih čaka drugi del, v katerem se vprašanja sklicujejo na opravljeno raziskovanje v pokrajini. Terenske naloge zajemajo vprašanja petih tematskih sklopov: orientiranje, terensko merjenje in ugotavljanje, naravnogeografsko sklepanje in pojasnjevanje, družbeno-geografsko sklepanje in pojasnjevanje, preračunavanje in statistično utemeljevanje. Tako so dosežki tekmovalcev resnično odraz vsestranskega znanja. jejo dijaki, ki imajo v času srednješolskega izobraževanja vsaj 140 ur geografije, se je pomerilo 32 dijakov. Po Sloveniji so bila štiri območna prizorišča. Od naših dijakov se je najbolje odrezal Miha Rožič, ki si je delil tretje mesto in je zaostal samo za domačima dijakoma. Zelo dobro se je z nalogami spopadel tudi Primož Pirnat, ki si je delil deveto mesto in se je s tem rezultatom tudi uvrstil na državno tekmovanje. Na državno tekmovanje smo se odpravili aprila v Gornjo Radgono. Sodelovalo je 118 osnovnošolcev in 63 srednješolcev. Tekmovalna napetost je bila velika, saj se najboljši dijaki udeležijo svetovne olimpijade v Beogradu in olimpi-jade jugovzhodne Evrope, ki bo letošnje leto v Sloveniji. Oba dijaka sta se zelo dobro odrezala. MihaRožič je minimalno zaostal za najboljšimi štirimi in se je z delitvijo petega mesta uvrstil na olimpijado JV Evrope. S tem je prejel tudi zlato priznanje. Zlatega priznanja se je veselil tudi Primož Pirnat, ki si je delil sedemnajsto mesto ob zelo majhnih razlikah. Letošnja - tretja olimpijada JV Evrope - bo potekala v Rušah od 25. junija do 1. julija. Sodelovali bodo mladi in njihovi mentorji iz šestih držav. Miha bo na olimpijadi spremljala mentorica, ki je tudi vodja slovenske srednješolske ekipe, profesorica Tanja Golob. ■ T. G. (z leve) Primož Pirnat in Miha Rožič Krtek Ligi otrokom približal naravo Slovenski ekovrtci spoznavali Velenje - V Muzeju premogovništva Slovenije poleg srečanja koordinatorjev tudi razstava del otrok iz Vrtca Velenje Bojana Špegel Velenje, 25, maja - V četrtek, na nekdanji dan mladosti, je bil poseben dan za Vrtec Velenje. Točno na ta dan leta 2011 so namreč podpisali eko listino, dobili so tudi eko zastavo. S tem so postali ekovrtec, šest let kasneje pa so bili gostitelji XI. srečanja ko- ordinatorjev ekovrtcev Slovenije. Kolegom iz vseh koncev dežele so pripravili zanimiv program, v katerem so jim predstavili tudi celoletni projekt S krtkom Li-gijem raziskujemo Velenje. Ligi je seveda zaščitni znak Muzeja premogovništva Slovenije, zato so srečanje pripravili v muzeju, poleg tega pa so v črni gardero- Najmlajši ustvarjajo najlepše projekte Mednarodni program Ekošola je vodilni program Mednarodne fundacije za okoljsko vzgojo FEE International in je največja mednarodna mreža otrok in vzgojiteljev ter učiteljev, ki načela trajnostnega razvoja prenašajo in vključujejo v vsakodnevno delo in učenje. V program je vključenih že več kot 130.000 otrok, učencev in dijakov ter 8.500 vzgojiteljev ali učiteljev eko koordinatorjev, mentorjev in projektnih vodij. Kot nam je povedal nacionalni koordinator programa mag. Gregor Cerar, ga izvajajo v več kot 65 državah po svetu. V Sloveniji letos že 21. leto teče pod okriljem društva DOVES. K temu je dodal: »Koordinatorji programa eko vrtec so zelo aktivni, prav tako njihovi vrtci. Veseli nas, da so naša letna srečanja vedno dobro obiskana, namenimo pa jih druženju, povezovanju in zahvali za njihovo uspešno delo. Vsako leto se število ekovrtcev in šol povečuje, a sedaj delamo več na kakovosti kot pa na številkah udeležencev. V Velenju smo predstavili program dela za prihodnje šolsko leto. Letno izvedemo več kot 4 tisoč okoljskih projektov, kar je veliko tudi v primerjavi s tujino, najlepši projekti pa nastajajo pri najmlajših, vrtčevskih otrocih, in v prvi triadi osnovne šole. Naše nosilne teme pa so odpadki, energija in voda.« bi postavili bogato razstavo izdelkov otrok, ki so nastali v projektu. Ravnateljica Vrtca Velenje Nataša Doler nam je povedala, da je bilo v projekt, ki je otrokom približal naravo, vključenih 1460 otrok iz 83 oddelkov vrtca. »Vanj smo vključili otroke iz različnih okolij, mestnega, primestnega in podeželskega. S tem projektom smo dokazali, da se da z naravo zelo lepo živeti, če to le želimo. Užitki so bili nepopisni, in to tako v gozdovih kot na travnikih, pa tudi v naših igralnicah, kamor smo naravo »prinesli« za Koordinatorjem iz slovenskih ekovrtcev so otroci in strokovne delavke Vrtca Velenje pokazali razstavo v Črni garderobi, v muzejskem parku pa so jim pripravili tudi prisrčen nastop. tiste najmlajše, ki ne morejo z nami daleč v gozdove. Imamo neskončen privilegij, da lahko delamo z najmlajšimi otroki, da lahko vplivamo nanje in s tem tudi na njihove družine,« je poudarila ravnateljica. Po uradnem de- lu srečanja so malčki in strokovne delavke Vrtca Velenje v parku pred muzejem pripravili plesno--pevski nastop, nato pa so gostje obiskali še jamski del muzeja, med sprehodom okoli Velenjskih jezer pa so jim predstavili tudi mitologijo Velenja in jim tako na najlepši možni način predstavili mesto, v katerem deluje drugi največji slovenski vrtec. Izbrali temo 28. Otroškega parlamenta Ljubljana, 29. maja - V državnem zboru je v ponedeljek zasedal državni otroški parlament. Med mladimi parlamentarci je bilo tudi 6 predstavnikov Šaleške in Savinjske doline, ki so aktivno sodelovali v razpravi na temo Otroci in načrtovanje prihodnosti. Izbrali so tudi temo za naslednji otroški parlament. V novem šolskem letu se bodo osnovnošolci pogovarjali o Šolstvu in šolskem sistemu, odrasli pa jim bodo prisluhnili in skušali pomagati uresničiti njihove želje in pripombe. a bš Predstavniki Šaleške in Savinjske doline na 27. otroškem parlamentu v državnem zboru. ■ Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA »»^AS Zborovsko dirigiranje je njeno poslanstvo 1. junija 2017 Alenka Podpečan trenutno vodi dva pevska zbora, pri dveh pomaga dirigentu - Jeseni bo magistrirala iz zborovskega dirigiranja Bojana Špegel Velenje, 12. maja - Čeprav je Velenjčanka Alenka Podpečan še študentka na ljubljanski akademiji za glasbo, je mlada zborovska dirigentka nase opozorila že večkrat. Ne le doma, tudi v tujini. Delo s pevskimi zbori je tisto, kar želi početi celo življenje. »V tem sem se res našla, to je moj smisel življenja, moje poslanstvo,« nam pove, ko se med enim od njenih obiskov doma srečamo z njo. Alenko je glasba spremljala od rosnih otroških let. Zanimivo je, da je najprej plesala, veliko je tudi pela. Ko je v mali šoli začutila ljubezen do klasične glasbe, predvsem do klavirja, so ji starši izpolnili željo in jo vpisali v velenjsko glasbeno šolo. Po končani nižji glasbeni šoli se je odločila, da izobraževanje nadaljuje. Vpisala se je v velenjsko umetniško gimnazijo, poleg igranja klavirja pa je glasbeno izobraževanje nadgradila s solo petjem. Tudi zato, ker je vsa leta prepevala v zborih, tako v osnovni šoli Šalek kot cerkvenem zboru v tem kraju, kjer je odraščala, pa v velenjski glasbeni šoli pri Matjažu Vehovcu. Še danes je srečna, da je v gimnaziji postala del mešanega pevskega zbora ŠCV, ki ga je takrat vodila Danica Pirečnik. »Pev- ce je zborovsko petje zelo privabilo tudi zaradi načina dela, pa tudi zaradi potovanj v tujino, številnih nastopov. Prav z Danico in zborom sem doživela najlepša srednješolska leta.« Ko se je odločala za študij, ni dolgo razmišljala. »Izbrala sem glasbo. Želela sem še naprej igrati klavir in hkrati postati zborovodkinja, sploh, ker sem že v srednji šoli vodila otroški cerkveni zborček v Bev-čah. Zato sem se odločila za študij glasbene pedagogike, kije vsestranski. Dotika se poučevanja, dirigiranja, zborovskega petja in klavirskih ur.« Želja, da se še več ukvarja z vodenjem pevskih zborov, se ji je uresničila že v drugem letniku glasbene akademije. Prevzela je vodenje študentskega zbora ljubljanske medicinske fakultete. »Z njimi sem bila tri leta. Potem sem prevzela vodenje pevskega zbora Pomlad iz Novega mesta. Pet let smo že skupaj. Skoraj dve sezoni sem vodila tudi Komorni zbor Krog iz Ljubljane, predlani pa sem prevzela tudi vodenje mešanega pevskega zbora Cantemus iz Kamnika,« pripoveduje Alenka. Ko je končala študij glasbene pedagogike in prejela za odlično opravljeno diplomo še nagrado »summa cum laude« - diplomo s posebnim priznanjem, je z bolonjsko reformo na akademiji za glasbo zaživel študij za zborovske dirigente. Želja je bila tako Alenka Podpečan je letos spomladi v ZDA vodila dva ameriška pevska zbora. Dobila je tudi mamljivo ponudbo, da v Ameriki opravi doktorat iz zborovskega dirigiranja. velika, da je vpisala še tega in postala prva študentka tega novega programa. »Ja, sedaj sem že skoraj 9 let študentka, a tudi drugi študij gre uspešno k koncu.« Magistrski nastop s poudarkom na 500. obletnici protestantizma je imela 19. aprila v cerkvi Sv. Jožefa v Celju z mešanim zborom, trobil-nim ansamblom in tolkali iz Akademije za glasbo, septembra jo ča- ka še zagovor magistrske naloge. To je ob njenem napornem urniku in nenehni vožnji na vaje zborov še večji uspeh. »Ne le da imam dva svoja pevska zbora, pomagam tudi drugim dirigentom. Prvi je komorni zbor Ave iz Ljubljane, občasno pa tudi Šaleški akademski pevski zbor, v katerem spet sodelujem z Danico,« izvemo. Večkrat prepoznan talent Alenka je svojo kvaliteto dokazala lani novembra na prvem tekmovanju slovenskih zborovskih dirigentov, starih do 35 let. Udeležil se ga je lahko vsak dirigent, a je moral imeti določene izkušnje in reference. Izbrali so jo v izbor 12 tekmovalcev. »Tekmovanje je potekalo v treh krogih na izpadanje. V finalu sem med najboljšimi tremi zasedla drugo mesto, kar je bil zame velik uspeh. Sploh, ker smo delali z različnimi odličnimi demonstracijskimi zbori. Ta uspeh mi je potrdil, da sem se odločila prav, da delam dobro, sem se pa na tekmovanje temeljito pripravljala celih šest mesecev.« S svojimi zbori je že večkrat tekmovala tudi mednarodno in do zdaj prejela 4 zlate plakete, drugo mesto v finalnem tekmovanju najboljših (grand prix) v Olomoucu na Češkem in tretje mesto v Prijedoru, v Republiki srbski. Na slovenskih regijskih tekmovanjih je poleg več zlatih priznanj prejela tudi nagrado za najbolj obetavnega dirigenta. Alenkin talent je med lanskim gostovanjem v Ljubljani, kamor je prišel na povabilo komornega zbora Ave, opazil tudi ameriški dirigent dr. Eduardo Garda No-velli. Je vodja Zborovodskega oddelka na Carthage College v Wi-sconsinu v ZDA, kjer tudi vodi zbor šole. Z njim redno nastopa po vseh Združenih državah Amerike, trikrat so že obiskali Evropo. »Opazoval me je na vaji, ki sem jo imela z dekliškim zborom akademije za glasbo, in bil zelo navdušen. Ker se letos ameriške turneje ni mogel udeležiti moj profesor z akademije, je Eduardo predlagal, da pridem jaz. Z veseljem sem sprejela povabilo. To je bila zame krasna izkušnja. Ideja je bila, da v Mill-waukeeju z njihovim zborom pripravim koncert slovenske zborovske umetne in ljudske glasbe. Vanj naj bi vključila nekaj skladb iz sosednjih držav. Sestavila sem program iz 15 skladb, razdeljen med dva zbora; eden je študentski pevski zbor glasbene akademije Carthage College, drugi pa je bil amaterski pevski zbor Master Singers iz Milwaukeeja. Prav zanimivo je bilo, ko so se učili skladbo Marko skače ali pa Da lipa ma!, pri katerih so si res lomili jezike.« Z obema zboroma, ki sta skladbe vadila z njihovim dirigentom le nekaj tednov pred njenim prihodom v ZDA, so imeli na koncu dva koncerta. »Odzivi so bili neverjetni. To se me je najbolj dotaknilo. Američani so bolj odprti, pozitivni, energični. Všeč mi je bilo, da so na koncerte prišli tudi potomci Slovencev, ki so bili tako ganjeni, da so jokali. Po koncertu so prišli do mene in me pohvalili. Glasba se jih je dejansko dotaknila, prebudila je spomine na nekdanjo domovino. Poleg tega so pevci obeh zborov po vsaki vaji z mano delili svoje doživljanje mojega dela, sploh me niso hoteli poslati nazaj v Slovenijo,« pripoveduje Alenka. Dobila je tudi ponudbo, da po opravljenem magisteriju pride nazaj in doktorat opravi na eni najboljših ameriških univerz. »Obstajata dve zares dobri zate«, ji je povedal Eduardo. »V Sloveniji ni lahko biti zborovski dirigent. Smo majhni, zborov je veliko, zato je konkurenca velika. V Ameriki se mi zdi, da bi lahko bolj razvila svoj talent, saj je ob poplavi zborov le nekaj zborov res na vrhu, prav tako dirigentov. Zato mi je ponudba zelo mikavna, a težava je v tem, da bi bil študij drag.« Zato o tem še razmišlja in išče finančne načine, ki bi ji olajšali odločitev. ■ Muzej Premogovništva odlično obiskan Maja in junija imajo tudi po 1000 obiskovalcev tedensko - Največ je Slovencev, a delež tujcev vztrajno narašča Velenje, 26. maja - Maj in junij sta vsako leto meseca, ko je obisk Muzeja premogovništva Slovenije v Velenju najboljši. To je namreč čas zaključnih izletov šol, pa izletov društev in tudi podjetij. V zadnjih dveh letih obisk muzeja po besedah vodje Stojana Špe-gla vztrajno narašča, za kar naredijo veliko sami, saj nenehno dodajajo nove vsebine in dogajanja tako v zunanjem kot podzemnem delu muzeja, kjer se 160 metrov pod Zemljo odvijajo tudi netipični muzejski dogodki. Tako so leta 2015 našteli 17 tisoč obiskovalcev, lani še 800 več, letos pa so obisk v prvih mesecih leta v primerjavi z istim obdobjem lani povečali še za 1000 obiskovalcev. To pa je največ po obnovi muzeja, ki je sledila požaru v njem. Takrat so muzej reorganizirali tudi kadrovsko, ne le tehnološko. Letošnje leto je posebno. Muzej Velenje namreč praznuje 60-letni-co delovanja, njihova prva zbirka pa je bila osnova za odprtje Muzeja premogovništva, ki je od leta 1999 postavljen v avtohtonem okolju nekdanjega jaška Škale. »Pred 60 leti so slovenski rudniki podpisali sporazum o skupnem muzeju slovenskega premogovništva, ki so ga najprej odprli na Velenjskem gradu, kar je bil tudi začetek muzealstva v dolini. So- delovali so vsi takratni slovenski rudniki, razen trboveljskega. Zato se z obletnico čutimo povezani, zato bomo skupaj pripravili kar Vodja Muzeja premogovništva Slovenije Stojan Špegel: »Vlaganja v kulturni in poslovni turizem se nam že obrestujejo.« nekaj prireditev. Prvo smo že; v naših prostorih si lahko ogledate razstavo »Živel 1. maj, praznik dela«, ki jo je pripravila kustosinja Muzeja Velenje Tanja Verboten. V septembru pa bomo pripravili tudi večji skupni dogodek,« nam pove Špegel. Kot tudi, da so danes njihove zbirke zelo sodobne, opremljene tudi z optiko, ki jim omogoča multimedij-sko nadgradnjo. »Mislim, da se vse bolj zavedamo, kako pomem- > bno je ohranjati kulturno dediščino v lokalnem okolju, kar je poslanstvo vsakega muzeja. V svetu se vse izenačuje, zato je velika priložnost, kaj in kako ponuditi obiskovalcem. Tuji turisti to že iščejo, je pa dejstvo, da se morajo s svojo zgodovino identificirati tudi lokalni prebivalci,« še poudari naš sogovornik, ki je na temo industrijske dediščine opravil magisterij le nekaj dni po našem pogovoru z njim. Prihodnost v kulturnem in poslovnem turizmu Ko nas zanima, kdo so najpogostejši obiskovalci muzeja, izvemo, da so to šolarji. Kar 55 % jih je, upokojencev pa dobrih 10 %. Pred osmimi leti je bilo 8 % obiskovalcev iz tujine, danes jih je že 16 %. Največ jih je iz Izraela, Nizozemske, Nemčije, Avstrije in Hrvaške, opažajo pa trend naraščanja števila obiskovalcev iz Češke, Francije in Italije. Vsem je najatraktivnejši del ogled podzemnega dela muzeja, kamor jih popelje dvigalo, ki je bilo narejeno isto leto kot Eifflov stolp v Parizu. Z veseljem pa si ogledajo tudi zunanji del muzeja, vključno s scenami v muzejskem parku. V obeh okoljih je močna tudi razstavna dejavnost. »Pravzaprav našo de- Muzej premogovništva Slovenije je od odprtja do danes obiskalo več kot 450 tisoč obiskovalcev. javnost delimo na tri dele; poleg osnovne muzejske in izobraževalne dejavnosti vse bolj gojimo kulturni in poslovni turizem. Prvi del je že utečen, druga dva pa nenehno nadgrajujemo. Z njimi privabimo tako nove obiskovalce kot medije. Največji preboj smo naredili v poslovnem turizmu. Skupinam pripravimo posebne programe, od team buil-dinga do motivacijskih programov, cateringa pod Zemljo ...«. Tovrstnih obiskov bo veliko tudi v drugi polovici leta, pri tem pa dobro sodelujejo s podjetjem Gorenje Gostinstvo in Termami Topolšica. »Zadnjih 7 let se trudimo nadgrajevati področje industrijske umetnosti, kar se bo v letošnjem poletju čutilo tudi ob razstavi skupine The Stroj, ki jo bomo še nadgrajevali.« Odprli so jo v torek zvečer. Pod Zemljo pa so uspešno vzpostavili t. i. Poetično progo. Gre za ustvarjanje poezije in proze v podzemnem delu muzeja, doslej pa so gostili že štiri avtorje. Letos sta to bila Peter Rezman in Tatjana Pregl Kobe. Z vsakim posnamejo tudi video, kar bo osnova za muzejsko predstavitev poezije. a bš Odprli razstavo Sila zvoka - ritem časa Velenje, 30. maja - V torek zvečer so v Muzeju premogovništva odprli retrospektivno razstavo vseh področij delovanja glasbenega kolektiva The Stroj. Poleg fotografij iz različnih obdobij skupine, ki je glasbeno zgodbo začela pisati aprila 1997 v Laškem, so razstavili tudi svojstvene instrumente, izdelane iz odpadnih industrijskih materialov, ki so jih uporabljali v svojih glasbeno-scenskih nastopih. Delo danes vseslovenske skupine, ki s svojo neposrednostjo in nekompromisnostjo doma in po svetu navdušuje že dve desetletji, bo na ogled celo poletje. V soboto, 2. septembra, bodo ob zaprtju razstave pripravili celodnevno družinsko dogajanje v parku muzeja, voden ogled razstave ter dva koncerta skupine The Stroj v jami, 160 metrov pod zemljo. To bo hkrati zaključni dogodek 20. Festivala mladih kultur Kunigunda. ■ bš V torek zvečer so v muzeju odprli retrospektivno razstavo vseh področij delovanja glasbenega kolektiva The Stroj. Poleg fotografij iz različnih obdobij skupine so razstavili tudi svojstvene instrumente, izdelane iz odpadnih industrijskih materialov. Naš čas, 1. 6. 2017, barve: CM K, stran 3 1. junija 2017 KULTURA "'WAS 11 Odlična nastopa naših orkestrov V petek, 19. maja, je Pihalni orkester Glasbene šole Velenje pod vodstvom Janeza Marina izvrstno nastopil na 7. tekmovanju mladinskih godb v Lendavi, ki ga je organizirala Zveza slovenskih godb. Prepričljivo so nastopili v kategoriji B in prejeli zlato nagrado s posebnim priznanjem. Šlo je za zahtevno tekmovanje, ki je letos potekalo v Kulturnem centru Lendava. Pihalni orkester Glasbene šole Velenje se je predstavil s tremi slovenskimi skladbami. Zaigrali so znani odlomek iz filma Na svoji zemlji Marjana Kozine (v priredbi Vladimirja Mustajbašica) ter dve skladbi Emila Glavnika: glasbeno pripoved v treh stavkih Martin Krpan ter Bisere Ohridskega jezera. Tako se je prvič v zgodovini tega tekmovanja zgodilo, da se je izvajal izključno slovenski program, za kar je bil orkester posebej pohvaljen. V orkestru je zaigralo kar 75 članov - učencev in dijakov, starih od 10-18 let, saj povprečna starost članov orkestra v kategoriji ni smela presegati 16 let. Solistka je bila oboistka Karin Plazl. Kar dve tretjini članov je prvič stalo na odru v okviru šolskih glasbenih tekmovanj in tudi zato je tričlanska mednarodno sestavljena žirija opazila in pohvalila ubranost igranja tako velikega šolskega ansambla. Običajni sestavi šolskih orkestrov so namreč precej manjši. Orkester se je na tekmovanje intenzivno pripravljal dlje časa. njem s posebno pohvalo. Velenjski šolski pihalni orkester ima za sabo že dolgo tradicijo, prav letos namreč praznujejo 60 let delovanja (leta 1957 ga je ustanovil Janez Marin st.). Dirigent Janez Marin je po uspešnem zaključku tekmovanja, v Še en vrhunec Naslednji dan, v soboto, 20. maja, je sledilo 37. tekmovanje slovenskih godb, na katerem je v najvišji (koncertni) težavnostni kategoriji nastopil tudi Pihalni orkester Premogovnika Velenje. V njem sodeluje tudi 20 učen- Aprila so imeli intenzivne priprave v Moravcih, ki jim je sledilo koncertiranje na domačem odru - pred tekmovanjem so pripravili kar osem koncertov. Intenzivno delo se je obrestovalo, saj so na tekmovanju prejeli 92 točk in bili nagrajeni z zlatim prizna- katerega je bilo vloženega veliko časa in energije, izrazil veliko zadovoljstvo: „Povezati tako velik ansambel mladih glasbenikov je bil velik izziv in vesel sem, da nam je ob sodelovalnem delu mladih in podpori staršev ter vodstva šole to odlično uspelo." Dr. Gregor Jeromel in dirigent Anton Verzelak ob prejemu zlate plakete s pohvalo Mladi godbeniki so se izkazali. cev in dijakov šolskega orkestra. Prejeli so zlato nagrado s posebno pohvalo in poseben pokal za zmagovalca tekmovanja. Za vse radovedne in vedoželjne so velenjski godbeniki v okviru tedna ljubiteljske kulture v Šaleški dolini 13. maja v Glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje pripravili javno vajo. Na njej so se uspešno predstavili s tekmovalnim programom, ki so ga izvedli tudi v soboto, 20. maja, na 37. državnem tekmovanju Zveze slovenskih godb v Lendavi. V pripravo so godbeniki vložili veliko truda in znanja, kar je pripomoglo, da so številnim doz-dajšnjim priznanjem na tekmovanjih doma in v tujini dodali še eno. Z doseženimi 93,80 točke so postali zmagovalci koncertne težavnostne stopnje in prejemniki zlate plakete s pohvalo. Ob zmagi je predsednik godbenikov dr. Gregor Jeromel povedal: »Želje in ambicije pihalnih orkestrov so različne. Naše so posegati po kakovostni in profesionalno izvedeni glasbi, predvsem pa ohraniti raven našega ustvarjanja. Izvajamo veliko zvrsti orkestrske glasbe in veseli nas, da z njo navdušujemo tako občinstvo kot strokovno javnost. Prejeta zlata plaketa je za nas še dodatna spodbuda za delo v prihodnje, saj se zavedamo, da glasba predvsem povezuje ljudi. Vsem članicam in članom orkestra se zahvaljujem za njihov trud in prisotnost na številnih vajah. Prav posebna zahvala pa velja našemu dirigentu Antonu Vr-zelaku, ki nas je odlično pripravil za ta vrhunski nastop.« ■ Delavnica ena od resnih oblik druženja Na 15. državni kiparski delavnici Les 11 udeležencev, od tega polovica novih - Najpomembnejše orodje motorna žaga Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki od 26. do 28. maja - Po letu dni je bila minuli vikend ploščad za Hišo mladih v Šmartnem ob Paki prizorišče že 15. državne kiparske delavnice Les. Motorne žage, kladiva in brusilniki so peli, umetniki pa so pod kozolcem ustvarjali zanimive skulpture tudi tokrat pod vodstvom priznane slovenske kiparke Dragice Čadež Lapajne - nagrajenke Prešernovega sklada za cikel Asociacije na Pompeje. »Delavnica je ena od oblik druženja, kar resnega. Vsak se zanjo ne odloči, ker ni tako enostavna. Kiparje-nje z lesom zahteva poleg kiparske žilice in smisla za oblikovanje še prav posebna znanja in spretnosti. Prav tako kot poznavanje orodja je pomembno tudi poznavanje lesa, torej njegove osnovne značilnosti, lastnosti, načine oblikovanja ter priprave materiala,« je povedala mentorica delavnice in dodala, da je končna podoba skulpture odvisna od skladnosti ideje, izbranega materiala in avtorjevega osebnega pristopa. Ker je izbira motiva svobodna, so končni izdelki lahko abstrakcije, arhitekturne rešitve, figure ... Na vprašanje, katero orodje je v delavnici najpomemb- nejše, pa je sogovornica odgovorila: »Zagotovo je to motorna žaga.« Letos se je delavnice udeležilo 11 ustvarjalcev ali šest manj kot preteklo leto. Polovica med njimi je bila novih, kar Dragice Čadež Lapajne ni motilo. Število udeležencev je za tako delo idealno, je menila, z novinci pa se je več posvetovala, iskala primerne rešitve za njihov izdelek . »Mislim, da smo bili kar solidarni drug z drugim. Vsi so bili navdušeni, kar vam lahko povedo tudi sami.« Pod kozolcem in v njegovi okolici so tudi letos nastale zanimive, raznolike in atraktivne skulpture. V Šmartno ob Paki se kiparji radi vračajo, saj jim kozolec omogoča nemoteno ustvarjanje v vsakem vremenu, njegova okolica pa prav tako vse, kar pri ustvarjanju v naravi umetnik z motorno žago, kladivom, dletom, brusilnikom v roki potrebuje. Spomine obudili s pesmijo Mešani pevski zbor Gorenje je po štirih desetletjih prepevanja in šestih zborovodjih še vedno zvest svojemu izvornemu poslanstvu Tina Felicijan Velenje, 19. maj - Danes raznoliko postavo Mešanega pevskega zbora Gorenje so na samem začetku sestavljali predvsem zaposleni v istoimenskem Završnik Puc, mag. Nikolaja Žličarja in zborovodji, te pa smo tudi povabili tudi na oder.« Koncert z naslovom 'Peti mi je vse na sveti' je tako bil odlična priložnost, da so poslušalci opazovali različne sloge zborovodij (mag. Majde od koder se ni vračal praznih rok. »Za nami so tekmovanja in gostovanja po Avstriji, Franciji, Belgiji, Italiji, Švedski, Češki in Hrvaški. Mislim, da so najbolj ponosni tisti pevci, ki se lahko pohvalijo z udeležbo na mednarodnem zboro- Takole so si pevke mijavkale in pevci mijavkap v eni od zabavnih in nekoliko drugačnih pesmi iz programa v preteklem letu, ki ga je sestavila aktualna zborovodkinja mag. Špela Kasesnik. podjetju. Zanimanje za prvo avdicijo je bilo množično. Naš tednik je takrat poročal, da se je na avdicijo prijavilo okrog 200 ljudi. Sčasoma se je obseg zbora ustalil na okoli 45 članov, sestav je postal bolj pisan, saj so se mu začeli pridruževati tudi drugi pevci in so zaposleni v Gorenju danes v manjšini. Druži ljudi različnih profilov z različnih koncev Šaleške ter Zgornje in Spodnje Savinjske doline, je zbor predstavila predsednica Katja Irman Kolar in povedala, da je vzdušje v zboru v teh dneh, ko sedanji in nekdanji člani praznujejo jubilej ustanovitve, prav zanimivo in zabavno »tudi za tiste, ki smo se šele nedavno pridružili zboru. Brskamo po arhivih, v katerih smo našli stare fotografije in članke, oblačila, spominke, spomnili smo se repertoarjev, ki smo jih prepevali z nekdanjimi Andreje Cigale, zbor pa sta v preteklosti vodila tudi Ciril Vertačnik in Katja Gruber) in začutili drugačno energijo, ki jo zbor odda pod drugo taktirko. Nanizali številne spomine in uspehe Zbor se je med svojim delovanjem udeleževal zelo različnih srečanj, tekmovanj, pevskih revij doma in po svetu, Rekli so > Janja Irman Ko-lar: »Nastopamo povsod, kamor si nas upajo povabiti v tolikšnem številu in jim je všeč naš način petja ter repertoar, ki obsega tako domače kot tuje, umetne in ljudske, izvirne in prirejene pesmi različnih glasbenih obdobij.« vskem srečanju na Kitajskem pred sedmimi leti,« je povedala predsednica. Na to doživetje vežejo zbor lepi spomini, ki si jih želijo kdaj podoživeti ali imeti še kako podobno izkušnjo. Da je lepih spominov res veliko, so se poslušalci, ki so napolnili veliko dvorano velenjske glasbene šole do zadnjega sedeža, prepričali ob pripovedovanjih dr. Ambroža Kvartiča, ki je pesmi s pestrega repertoarja povezoval z izbrska-nimi utrinki. Ob jubileju je zbor izdal tudi dvojno zgoščenko, na kateri so posnetki ustvarjanja v zadnjih petih letih pod taktirkama zadnjih dveh zborovodkinj. Zaželeli pa so si, da bi to druženje in ta način petja negovali še naprej ter med ljudi ponesli pevsko kulturo in ljubezen do glasbe. ■ ■ Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 12 12 KULTURA 1. junija 2017 Preplet sodobne umetnosti in zgodovine Razstava najboljših likovnih stvaritev slovenskih ljubiteljskih slikarjev na ogled v 'kamri' enega najlepših gradov na Slovenskem - Med njimi dela, ki bi lahko »visela« kjerkoli Bojana Špegel Velenje, 24. maja - Zveza likovnih društev Slovenije je v sodelovanju z Društvom šaleških likovnikov in Muzejem Velenje na Velenjskem gradu odprla razstavo Zlata paleta 2017 - Sodobno slikarstvo. Ob otvoritvi so med ljubiteljske slikarje iz 14 slovenskih likovnih društev podelili priznanja in 10 certifikatov kakovosti. Med dobitniki slednjih sta kar dva člana Društva šaleških likovnikov, Franc Lesjak in Oskar Sovinc, med 204 poslanimi in od teh 49 izbranimi in razstavljenimi deli pa je poleg njunih tudi slika predsednika društva Sali-ha Biščica. Likovnike iz vse države je najprej nagovorila direktorica Muzeja Velenje Mojca Ževart, ki je poudarila, da se sodobna umetnost lepo zlije z zgodovino enega najlepših gradov na Slovenskem, tokratna razstava pa je Franc Lesjak in Oskar Sovinc sta letos dokazala, da sodita v sam vrh slovenskega sodobnega slikarstva med ljubiteljskimi umetniki. nadgradnja dobrega sodelovanja z Društvom šaleških likovnikov. Predsednik strokovne žirije, kipar mag. Zoran Poznič, je med drugim poudaril, da je razstava ljubiteljskih slikarjev »najtežja« razstava v sklopu petih nacionalnih razstav, saj te pripravljajo po likovnih področjih. »Strokovna komisija je imela letos zelo težko nalogo. Od prispelih del smo morali tri četrtine slik izločiti, tudi zaradi velikosti razstavnega prostora. Izbor je bil strog, merila pa niso popolnoma določena, saj umetnost ni matematika. Ljubiteljski slikarji so tisti, ki so nadaljevalci žlahtne tradicije klasičnega slikarstva, saj sodobnost prehaja v nove medije, na drugačna področja. Visoka umetnost se je skoraj popolnoma izločila iz klasičnih tehnik in praks.« Na Velenjskem gradu si zato lahko do 24. junija ogledate žlahten izbor najboljšega, kar nastaja na Slovenskem v sodobni umetnosti. Njihova dela bi lahko po mnenju mag. Pozniča razstavili tudi v velikih domačih in svetovnih galerijah. Priznanja, zahvale in certifikate je razstavljalcem podelil predsednik Zveze likovnih društev Slovenije Branko Železnik ob pomoči direktorice muzeja in podžupana Mestne občine Velenje Petra Dermola, ki je razstavo tudi odprl. Otvoritev razstave so v atriju gradu popestrili tamburaši iz kulturnega društva Medimur-je Velenje. ALTERMATOR Konkurenca je dobrodošla Ni treba posebej poudarjati, da sta bila dobitnika certifikatov kakovosti iz Društva šaleških likovnikov priznanja izjemno vesela. Občutke sta delila tudi z nami. Franc Lesjak: »S certifikatom kakovosti sem dobil potrdilo in še več navdiha za svoje umetniško delo. Konkurenca tu ni slaba, kar je zame dokaz, da grem s časom naprej. In tega sem zelo vesel. Slikam vsaj že tri desetletja, zadnji dve leti, odkar sem upokojen, ustvarjam še več. Veliko razstavljam, zadnja samostojna razstava je bila na temo avtomobilov leta 2014. Vesel sem, ker v Društvu šaleških likovnikov pripravljajo kvalitetna izobraževanja, v katerih ljubiteljski slikarji dobimo globino, širino in več znanja. Najljubše so mi nadrealistične teme in abstraktno slikarstvo.« Oskar Sovinc: »Na letošnji zaključni razstavi so na ogled kar tri moja dela, morda tudi zato, ker res veliko ustvarjam. Sodobno slikarstvo mi je blizu, je v meni. Doslej sem prejel že dve zlati priznanji za sodobno slikarstvo in eno zlato priznanje za grafiko. Zadnja leta je bilo iz osebnih razlogov pri meni malo suše, zato sem toliko bolj vesel, ker so moja dela letos spet opažena. Uživam pa tako v slikarstvu kot kiparstvu, ustvarjam na obeh področjih.« Mladost v galeriji Prva samostojna razstava mlade akademske slikarke Uršula Skornšek - Ob njej tudi pregledna razstava Inventura, dijakov velenjske umetniške gimnazije Tina Felicijan Dijaki likovne smeri umetniške gimnazije Velenje so ponovno dobili priložnost, da na tradicionalni razstavi Inventura v Galeriji Velenje širši javnosti pokažejo, kako se pri strokovnih predmetih oblikujejo v ustvarjalce na različnih področjih vizualnih umetnosti, hkrati pa se preizkusijo v vlogi postavljalcev razstave. Tako so tudi letos pokazali risbe, slike, (računalniške) grafike, makete, mozaike in številna druga dela v različnih tehnikah, ki obravnavajo različne tematike, med drugim tudi aktualno družbeno dogajanje. Čaka jo platno Ob letošnji Inventuri je priložnost za prvo večjo samostojno razstavo dobila nekdanja gimnazijka Uršula Skornšek, ki je lani diplomirala na ljubljanski likovni akademiji, živi in ustvarja pa v Mozirju. Poleg slikanja se ukvarja tudi z ilustracijo in grafiko, s svojimi zamislimi pa sodeluje pri raznih projektih različnih društev. »Skušam se povezovati z drugimi ustvarjalci, ki jih je v lokalnem okolju precej, da soustvarjamo to kultur- luje pri projektu Reciklarna in z likovnimi intervencijami spreminja uporabno vrednost zavrženih predmetov ali prenavlja njihovo podobo. »Pri Prehodih gre tako za neka osebna prehajanja kot za prehod med diplomskimi in novimi deli, ki so nekako bolj jasna,« je o svoji prvi samostojni razstavi kot akademska slikarka povedala Uršula Skornšek, na fotografiji pred enim svojih novejših del. no-umetniško sceno, kar se mi zdi zelo dobro,« je povedala o svojem delovanju. Tako denimo v okviru KUD Koncentrat sode- Za razstavo z naslovom Prehodi je izbrala diplomska dela in nekaj povsem novih. »Ta se lepo ujemajo s starimi, a se na pogled vendarle razlikujejo. Novejše so bolj izčiščene, elementi so bolj premišljeno postavljeni. Tematsko so dela povezana, saj izhajam iz doživljanja svojega okolja, v katerem živim in delujem, in ljudi v njem. Slikam na osnovi predvsem avtorskih fotografij ali fotografij iz družinskih albumov,« razlaga umetnica, ki slika pretežno v akrilni tehniki, vseeno pa rada eksperimentira z drugimi slikarskimi in risarskimi tehnikami in materiali. Čeprav gre pri Prehodih za zelo osebne slike, je vanje z raznimi elementi ali samim naslovom dela vpletla občo problematiko, o kateri se mladi sprašujejo v sodobnem času. Ob ustvarjanju za aktualno razstavo je Uršula dobila zagon za delo. »Čaka me platno, saj so se že izoblikovale ideje, ki jih je treba čim prej spraviti ven, da ne skopnijo in ta ustvarjalni občutek ne izvodeni,« je napovedala, da bodo v njenem ateljeju kmalu začela nastajati nova dela. Postali bomo prvaki sveta Matjaž Šalej Ne, to ne bomo Slovenci, težko! Vsaj ne v ekipnem športu. So pa te vrstice res namenjene športu. Takšnem, ki gre pogosto mimo nas. Ampak če smo že pri športu, ni treba izgubljati besed, ki so bile mnogokrat izrečene in dokazane s statističnimi merili. Slovenci smo športen narod, ki nam uspeva mnogo, veliko, pa vendar ne čisto vse, ker smo pač majhen narod. Smo pa zato po mnogih merilih najpogostejši prejemniki medalj z raznih prvenstev glede na številčnost (beri majhnost) nacionalne populacije, na prebivalca. Uspeva nam vse, od uspešnosti v individualnih kot tudi v ekipnih športih. Minule dni nas je recimo spet razveseljeval eden od kolesarjev, Jan Polanc, na zahtevnem »krogu« po Italiji. Zmagati prvo gorsko etapo na siciljsko Etno, najvišji vulkan stare celine, biti enajsti skupno, ni mačji kašelj na takšni dirki. Razveseljeval nas je tudi naš najuspešnejši nacionalni trener Matjaž Kek, ki je na nogometnem prvenstvu »bratske« sosednje Hrvaške dal vetra obema velikima in ob tem Dinamu še prekinil enajstletni zmagovalni niz. Niti Mamic ni mogel nič ob dejstvu, da nogometa ne vrtijo samo milijoni in korupcija, ampak prava taktika, srčnost in kolektivni duh, podprt s pravilno športno motivacijo. Ta zadeva predvsem vodjo - trenerja ekipe. In Kek je trener z veliko začetnico. Takšen veliki met, postati prvič s klubom državni prvak v okolju, ki favorizira dvopolno, dalma-tinsko-prestolniško zgodbo nogometne tradicije na Hrvaškem, je res lepa zgodba. Kot Slovencu se mi zdi še posebej dobro, da je bil zmagovalec prvenstva z Reko, v okolju, ki mu je pod Avstro-Ogrsko dal pečat tudi slovenski narod. V okolju, ki je bilo vedno več kot nacionalno, ki je (in je bilo) z oknom v svet in pristaniščem odprto tako za Hrvate, Italijane, Slovence in zgodovinsko tudi Madžare in Avstrijce. Reka (Rijeka) je bila vedno tudi Fiume, prav zato je še kako prav, da so italijanski lastniki kluba s trenerjem Slovencem in dobro selekcioniranim kadrom ter zvestimi navijači doživeli v tej sezoni nogometno pravljico. Ta reški nogometni premislek me spet vodi na temo športnega naroda, ki je odličen na mnogoterih športnih poljih. Ta ekipni duh ni tuj niti Slovencem. Praktično v vseh ekipnih športih smo dobri, beri (za velikost) odlični. Vsaj glede na število registriranih igralcev, s katerimi dosegamo uspehe. Pri nas se individualnost srečuje z balkansko kreativnostjo in improvizacijo. Hokejska vrnitev pred dobrim tednom dni iz elitne divizije ni neuspeh, saj imamo »ledenih dvoran« manj, kot je prstov para rok, registriranih igralcev le za majhno vas. Verjetno ne bi naši nacionalni ekipi letos mogel dobro pomagati niti Anže Kopitar. Razmerja moči so pač jasna. Komičen komentar je lahko morda tudi ta, da slovenske hokejiste bolj zanimajo olimpijske igre kot svetovna prvenstva. Tudi med koši nam gre. Razveseljujeta nas dva izjemna košarkarja, Goran Dragič kot motor ene od ameriških profesionalnih ekip (Miami), medtem ko je na obzorju še ena, morda celo svetlejša zvezda, ki se kuje pri Realu - Luka Dončic. Ni kaj reči, proglašen je bil za vzhajajočo zvezdo Evropske lige, najboljšega prihajajočega igralca na stari celini. In ta najstnik je šele na začetku poti, njegov čas prihaja. Rokometaši so se izkazali s svetovnim bronom, koval ga je spet trener motivator, Črnogorec Veselin Vujovic. Nas pa veseli, da je naš velenjski kapetan Videk (Vid Kavtičnik) edini naš rokometaš, ki ima v svoji vitrini obe ekipni medalji z dveh tekmovanj. Prava generacijska vez in še naš je. In še povod temu zapisu. Krivi so odbojkarji. Tudi v tem športu smo pokazali in dokazujemo, da smo ekipni športni narod. A spet se izkazujeta dejstvo in pravilo, v športno-družbenem smislu, da se v šport venomer vnaša in preigrava pojem nacionalno in hkrati nadnacionalno ... Ne!, barva kože, jezik, ki ga govoriš, priimek trenerja ali soigralca sploh ni pomemben. Važno je srce. Prvič v odbojki gremo na svetovno prvenstvo, bili smo evropski podprvaki. Spet so uspeh kovali tuji trenerji, vlak je pognal italijanski trener Andrea Giani, nadaljuje ga Srb Kovač ... in spet imamo Velenjčani v ekipi pomembnega igralca Dejana Vinčica. No, ampak prvaki sveta verjetno ne bomo postali. Pa vseeno, zraven smo. Bravo odbojkarji, tudi odbojka je doma v Sloveniji in se dobro igra tudi v Šaleški dolini. ■ ■ ■ 107,81 Naš čas, 1. 6. 2017, barve: CM K, stran 17 1. junija 2017 107,8 MHz ""^Jis 13 Radijski in časopisni MOZAIK Poletje v Šaleški dolini 2017 Prav danes (v četrtek) seje začelo meteorološko poletje - za mnoge najlepši letni čas. Čar mu dajejo voda, veter v laseh, počitniški dnevi za dijake, študente, dopust za zaposlene, sprehodi v naravi, prijetni poletni večeri v družbi ljudi, kijih imamo radi, v kakšen okolju tudi več prireditev, primernih za ta letni čas... Skratka, poletje je zaradi zapisanega in tudi tega, ker je težko pričakovano, nekaj posebnega, zato ne preseneča, da mu dajemo posebno pozornost tudi v naši medijski hiši. Že vrsto let mu namenjamo posebno revijo Poletje v Šaleški dolini kot prilogo tednika Naš čas. Tej tradiciji se ne bomo izneverili tudi letos. Revija bo izšla v četrtek, 15. junija, in verjamemo, da jo boste z veseljem vzeli v roke, ker bo tiskana na kakovostnem premaznem papirju, ker bo nudila veliko zanimivega branja, predvsem pa zato, ker bo v njej veliko zanimivih podatkov: od tega, kaj, kdaj in kje se bo kaj dogajalo. Glede na že danes pridobljene podatke bo v Šaleški dolini poleti zelo živahno, saj pripravljajo občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki vrsto športnih, kulturnih, turističnih in še kakšnih dogodkov. Poleg tega »utripa« bomo v reviji predstavili še druge zanimivosti omenjenih lokalnih skupnosti. Tako so razlogi za zaskrbljenost glede tega, po čem si bomo zapomnili letošnje dopustni-ške dneve, če bomo ostali doma, odveč. Le revijo bo treba vzeti v roke, jo prelistati, poiskati primeren dogodek, malo volje in hajd na teren. Aktivnosti za pripravo gradiva za revijo so v polnem zamahu. V polnem zamahu je tudi naslavljanje prošenj podjetjem, obrtnikom, družbam ... za sodelovanje pri njeni izdaji. Poleg njihovega reklamnega oglasa, s čimer bomo lažje pokrili stroške izdaje, menimo, daje revija (delili jo bomo na večjih prireditvah v tukajšnjem okolju) primerna tudi zanje in za promocijo njihovih izdelkov, storitev, priložnost, da opozorijo nase. Tistim, ki so se že odzvali in jo podprli z objavo oglasa, se iskreno zahvaljujemo, pri ostalih pričakujemo, da bodo sledili primerom dobre prakse. Hvala že v naprej. Vsem pa želimo tudi prijetno, brezskrbno, varno, zdravo, razgibano, zanimivo poletje. ■tp PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35 uri. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. TJAŠA HROVAT & UROŠ STEKLASA - Boš znal naprej me ljubiti 2. GIBONNI - Bella figura, bella pitura 3. ROBIN SCHULZ FEAT. JAMES BLUNT - Ok Pevka Tjaša Hrovat, ki jo je širša jav- nost spoznala v oddaji X Factor, kasneje pa smo jo videli tudi v dekliški zasedbi S.W.A.G.,jes svojim partnerjem Urošem posnela čudovito balado Boš znal naprej me ljubiti. To je njuna prva skupna pesem, sicer pa sta se oba glasbeno kalila pri narodnozabavnih ansamblih. Pesem Boš znal naprej me ljubiti je napisal Klemen Glynn Arh (melodijo in besedilo), aranžma pa sta naredila Boštjan Grabnar in Gašper Konec. LESTVICA domače glasbe GLASBENE novice Slovo rokerske legende Gregga Allmana Skoraj ne mine teden, da ne bi poročali o smrti med znanimi glasbeniki. V 69. letu starosti se je v soboto poslovil frontman skupine The Allman Brothers Band Greg Allman. Umrl je za posledicami raka na jetrih mirno na svojem domu v Savannahu v ameriški zvezni državi Georgia. Gregg Allman, vodilni pevec in klaviaturist ene najbolj znanih zasedb južnjaškega rocka, se je kot avtor podpisal pod številne uspešnice skupine. Jessica, Ramblin' Man, Whipping Post, It's Not My Cross to Bear in Midnight Rider so le nekatere med njimi. Skupino sta ustanovila brata Gregg in Duane Allman konec 60. let. Udarni so bili že prvi trije albumi, nato pa je skupino doletela tragedija - leta 1971 je v nesreči z motorjem umrl kitarist Duane Allman (24), leto pozneje pa je prav tako v nesreči z motorjem umrl še basist Berry Oakley (24). Zasedba se je nato precej spreminjala, a s premori vztrajala na sceni vse do oktobra 2014, ko so odigrali svoj zadnji koncert. Leta 1995 so skupino sprejeli v Dvorano slavnih rokenrola. Ron Wood okreva po operaciji pljuč Dolgoletni kitarist zasedbe The Rolling Stones Ronnie Wood je sporočil, da uspešno okreva po operaciji rane na pljučih, ki so jo odkrili v sklopu povsem rutinskega zdravniškega pregleda. 70-letni Wood pričakuje, da bo okrevanje potekalo brez težav in napovedana evropska turneja zaradi tega ne bo ogrožena. Kot smo že poročali, bodo The Rolling Stones jeseni na evropski turneji odigrali 13 koncertov, nam najbližji pa bo 16. septembra v avstrijskem Spielbergu. Ron Wood je sicer član skupine The Rolling Stones od leta 1975, bil pa je tudi član zasedb Faces in The Jeff Beck Group. Leta 2016 sta z 38-letno ženo Sally Humphreys, njegovo tretjo, dobila dvojčici Grace in Alice, sicer pa je oče še 42-letnemu Ja-mieju, 40-letnemu Jesseju, 40-le-tni Leah in 33-letnemu Tyronu. San Di Ego in Aleksander Mežek Zasedba San Di Ego predstavlja videospot za pesem Gledam tvoje slike, ki jo najdemo na njihovi plošči Doktor za rock' n' roll. Fantje so videospot posneli na promocijskem koncertu druge plošče. Pri tem se jim je pridružil tudi legendarni kantavtor Aleksander Mežek, ki je bil navdušen nad koncertno energijo skupine San Di Ego. Mežek je z veseljem sodeloval pri priredbi lastne skladbe in pravi, da mu je bilo sodelovanje z rockerji izziv in čast. Prvič je s skupino sodeloval že pri rock priredbi legendarne Julije, na krstni izvedbi njihove verzije v ljubljanskih Križankah pa je prvič stopil z njimi na oder. Pred skupino San Di Ego je sicer delovno poletje, saj bodo koncertirali po vsej Sloveniji, med najbolj odmevnimi nastopi pa bosta festivala Gora rocka in Pivo in cvetje. Prva skladba in videospot Čukov z novim članom Čuki predstavljajo novo pesem z naslovom Ruzak, za katero so posneli tudi videospot. Gre za dinamično pesem s pozitivnim sporočilom in nalezljivo melodijo. To je prva skladba Čukov, odkar se jim je pridružil nov basist Miha Novak, ki je član skupine uradno postal 5. maja. Miha prihaja s koroškega konca, natančneje iz Vuhreda, in je z 21 leti najmlajši član Čukov. Z glasbo se je srečal že pri treh letih, s Čuki pa prvič igral že pri devetih. Že takrat je imel željo, da bi nekoč postal član skupine Čuki, in sanje so se mu letos uresničile. Po izobrazbi je sicer vzgojitelj. Čuki so videospot za pesem Ruzak posneli v Bohinju, fantom pa se je v spo-tu pridružila tudi profesionalna plesalka Jagoda Batagelj, ki je z Jernejem Tozonom ob nedeljah plesala v oddaji Zvezde plešejo. Maja Keuc izdala novi ep album Fairytales Slovenska pevka Maja Keuc, ki že nekaj časa živi v Stockholmu, kjer je lani zaključila študij glasbe in deluje pod umetniškim imenom Amaya, je sedaj končno izdala tudi svoj prvi internacionalni mini album z naslovom Fairytales. Album je ustvarila skupaj z instrumentalistom in skladateljem Orphée Noahom, ki ga sama imenuje kar glasbeni čarovnik. Na albumu je šest pesmi, ki vsebujejo elemente soul, r'n'b, hiphop, pop in jazz glasbe, prva skladba z albuma pa nosi naslov Chase me. Maja pravi, da je bivanje v tujini močno vplivalo na njen glasbeni izraz. Gibala se je v krogih glasbenih izobražencev in zanesenjakov, najprej v Rotterdamu in nato še v Stockholmu, kamor je odšla študirat glasbo. Vse to je vplivalo na njena nova merila v glasbi, ki si jih je postavila zelo visoko. Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Ansambel Šepet - Sedem petkov 2. Kraški kvintet - Ko boš prišla v moje sanje 3. Ansambel Zaka pa ne - Malo nora sva 4. Ansambel Glas - Kdor srcu sledi 5. Ansambel Storžič - Ta nagajivi čas 6. Igor in Zlati zvoki - Ena tu, ena tam 7. S.O.S. kvintet - Presrečna sem, zaljubljena 8. Ansambel Akordi - Pevec 9. Jodel Express & Ansambel Janeza Kalška -V planinskem baru 10. Ansambel Narcis - Vez življenja www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO HAMO & TRIBUTE 2 LOVE Hamo & Tribute 2 Love predstavljajo pesem Zabluzu. Drugi single je za razliko od prejšnje balade Telo precej hitrejši, tempo pa prav primeren za prehod iz pomladi v sončno poletje. Nov single Zabluzu so fantje pospremili tudi s svežim videospotom. MARAAYA Po letu in pol se z novo pesmijo na glasbeno sceno vrača duo Maraaya. Tokrat sta Marjetka in Raay združila moči s še enim duom, mladima fantoma Anejem in Rokom, ki slišita na ime BQL. Nastala je pesem It's Complicated (Zapleteno je). Uradno bo izšla 5. junija, ko bodo predstavili tudi videospot. PROPER Zasedbo Proper sestavlja pet glasbenikov, med katerimi je tudi finalist šova Slovenija ima talent Luka Sešek. Sodelovati so začeli leta 2015, decembra lani pa so izdali pesem Ne pozabi, da si lepa. Tokrat se predstavljajo z novo skladbo Rad bi jo videl, ki jo zaznamuje nalezljiv plesni funky in prepoznaven Lukov vokal. GREEN DAY V torek, 6. junija, bo v ljubljanskih Stožicah nastopila legendarna ameriška neo punk rock zasedba Green Day. Lani oktobra je skupina izdala novo studijsko ploščo Revolution Radio, ki jo promovira na obsežni svetovni koncertni turneji, pred njihovim nastopom v Ljubljani pa bodo za ogrevanje občinstva poskrbeli Rancid. MARK ZEBRA Pevec, kitarist in bobnar Mark Zebra, ki je leta 2012 nastopil v šovu X Factor, predstavlja singel z naslovom 2 kozarca vina. Mark Zebra je sicer umetinško ime Mitje Podlesnika, ki je pod svojim pravim imenom predstavil že kar nekaj skladb. Nova skladba spominja na pop latino skladbe in je odlična popotnica za vroče poletne mesece. Naš čas, 15. 6. 2017, barve: CM K, stran 12 14 "»WAS ^^ Ivica Maglica in Peter Polovšak, oba člana Društva za šport in rekreacijo Klub 81 iz Šmartnega ob Paki, se poleg nogometa ukvarjata še z drugimi dejavnostmi. V zadnjem času pa je njuna velika strast tek. Letos sta se udeležila že maratonov, preizkusila sta se tudi na teku v domačem kraju. Kaj si mislita ^^ pred startom? »Midva sva živi dokaz, da v življenju nikoli ni za nič prepozno,« predvideva Čvek. k k Rolando Kaligaro je po tem, ko je ob zvokih skupine Sidharta po-rr letel na manjši od novih skakalnic in z razprtimi rokami prebil slovensko trobojnico, priznal: »Uf, včasih je bilo lažje. Da o tem, da sem že zdavnaj prerasel čelado, niti ne govorimo. Nove pa si raje sploh ne bom kupil,« je povedal, ko je bil podvig za njim. Za trening bodočih skakalnih šampionov je menda ne potrebuje. ^^ Trije ravnatelji in ena ravnateljica velenjskih osnovnih šol so imeli na dan mladosti več razlogov za veselje. Njihovi učenci so pripravili odlične nastope v amfiteatru, sonce je sijalo - pri čemer je enim bleščalo, drugim pa očitno ne, pa še konec šolskega leta se bliža. »Mogoče bi se morali večkrat srečati v naravi tudi, ko se pogovarjamo o bolj resnih temah,« so ugotavljali. A so to preložili v prihodnost. Sedaj se vsi že veselijo poletja. i i ZANIMIVOSTI 17 let sta upala na otroka, nato pa jih dobila šest Ajibola in Adeboye Taiwo iz ZDA sta se kar 17 let trudila, da bi postala starša. Brez uspeha, Ajibola nikakor ni uspela zanositi. Lanskega novembra sta bila tako izredno srečna, ko sta izvedela, da bosta vendarle postala starša, in nato na zaslonu ob ultrazvočnem pregledu uzrla štiri majhna srčeca. Medtem ko sta svoj dom pripravljala na četverč-ke, sta januarja na pregledu izvedela, da bo otrok pravzaprav šest. Ker je bil porod velik zalogaj tako za mater kot osebje v najtežji pa 1300 gramov. Šestkratna mama je že zapustila bolnišnično oskrbo, njeni dojenčki pa bodo še nekaj časa preživeli pod budnimi očesi zdravnikov in medicinskih sester, da se prepričajo, da je z njimi vse v najlepšem redu. V čoln je skočil morski pes 73-letni avstralski ribič Terry Selwood je doživel že marsikaj, še nikoli pa ni videl morskega psa, ki bi se - tako rekoč - ulovil kar sam. Do zdaj. V Novem južnem Walsu je namreč pred kratkim metal trnke iz svojega 4,5 porodnišnici, so ga skrbno načrtovali, pri tem pa vključili tudi kardiologa, strokovnjaka za prehrano in socialno delavko. »Mama je devet mesecev jedla, spala in dihala za sedem bitij," je dejal direktor porodnišnice Ronald Ramus. 11. maja so se rodili: trije dečki in tri deklice odlično napredujejo. Najmanjši od druščine je imel ob rojstvu 737 gramov, metra dolgega čolna in doživel res veliko presenečenje, ko mu je v čoln skočil beli morski pes. Žival je merila 2,7 metra v dolžino in je ob skoku na vrh ladijskega motorja ribiča tudi poškodovala. »Bežno sem ujel nekaj, kar je priletelo, njegova plavut me je zadela v roko, me zavrtela in me podrla na tla, da sem se ujel na roki in kolena. Tam sem bil na vseh štirih, gledal me je in jaz njega, nato pa je začel plesati naokoli in opletati s trupom in plavutjo, sam pa sem se poskušal čim prej umakniti. Pogledal sem dol in si rekel, šment, v mojem čolnu je morski pes," je pripovedoval ribič. Ker je iz rane krvavel, je poklical reševalce, ki so prišli oskrbet njegovo rano in ob tem potrdili tudi, da je res šlo za velikega belega morskega psa. Kaj je sploh Fidget Spinner? Zdi se kot bi svet zajela nova manija: fidget spinner je izdelek, ki je postal svetovni trend in je pred kratkim prišel tudi v našo državo ter se hitro razširil med otroki. Izdelek prihaja iz ZDA, kjer so ga razvili z namenom umirjanja otrok z Dawno-vim sin- i» dromom in otrok z avtističnimi motnjami. Tam ena od večjih trgovskih verig trenutno tedensko proda približno 100 tisoč kosov izdelka. Spinnerji naj bi bili med starši posebej priljubljeni zato, ker so končno izdelek, ki ni računalnik ali telefon in torej otroke vsaj začasno zamoti pred odvisnostjo od zaslona. Policijski robot V Dubaju so se po kupici ino-vativnih zamisli tokrat odločili v realnost postaviti še eno: Ro-bocop je robotizirana policijska enota, ki deluje v mestu. Razvili so ga pri družbi Pal Robotics v sodelovanju z IBM Watsonom in Googlom. Robot naj bi bil v informacij. Uniformirani robot lahko sicer salutira, se prikloni, prepoznava različne kretnje do metra in pol oddaljenosti in z ljudmi komunicira v različnih jezikih. Policija v Dubaju namerava robote postopoma dodajati, dokler ne bodo predstavljali vsaj 25 odstotkov njihovih varnostnih sil, po načrtih naj bi se to zgodilo leta 2030. Ob tem poudarjajo, da s tem nikakor ne bodo nadomestili policistov oziroma zmanjšali njihovega števila, ampak bo uporaba robotov omogočala njihovim človeškim kolegom, da se bodo lahko osredotočili na druga področja. Za zaslužek je pulil tudi zdrave zobe V ruskem mestu St. Petersburg je policija pridržala zobozdravnika, ki je obtožen, da je 43-letni ženski zaradi zaslužka odstranil 22 zdravih zob ter ji nameščal pomoč ljudem in naj bi zmanjševal tveganje za poškodbe, toda njegova naloga je za zdaj precej pasivna. V Dubaju gaje mogoče srečati v nakupovalnih središčih in v bližini turističnih znamenitosti, ljudje pa bodo lahko s pomočjo na njegovih »prsih« nameščenega na dotik občutljivega zaslona prijavili denimo kaznivo dejanje, plačali kazen (za napačno parkiranje in podobno) ali pa ga preprosto uporabili kot vir umetne zobe z mostički (ki za povrh niso bili ustrezne kakovosti). Delo je opravil pred tremi leti in s tem zaslužil 15 tisoč dolarjev. Preiskava še traja, se pa pristojni bojijo, da je zobozdravnik opravil več tovrstnih dejanj. 1. junija 2017 frkanje » Levo & desno « Udarnika Je že res, da je velenjski Rudar zasedel šele sedmo mesto, vendar ima dva najboljša udarnika. Ki sta od vseh v slovenski prvi ligi zabila največ golov. Nepozabno Mnogi pri nas ne bodo nikoli pozabili d(D)nevov mladosti! Prepih Tudi vetrne elektrarne po Sloveniji dvigujejo veliko prahu. Pa čeprav predvsem take, ki jih šele načrtujejo! Večnamenska Nova šmarška pot nikakor ni le dvonamenska: turistična in vinska. Združena z druženjem največ velja. Vržena ven S prihodom toplejših dni so že marsikje kulturo »vrgli ven«. Začelo se je vse več prireditev na prostem. Topla oblačila Tudi v našem ožjem okolju so v topla in varčna oblačila oblekli že veliko stanovanjskih in drugih objektov. Če bodo cene toplotne energije res poskočile, bo potreb po takih oblačilih še več. Dobri sledilci Podatki kažejo, da mladi hitro stopajo po poti starejših. Žal to preveč velja za kajenje in pitje alkoholnih pijač. In še česa, česar bi se morali izogibati. Pa imajo pri tem v starejših dobre zglede! Daleč, a blizu Gorenje na Vrhniki je »žarelo« tudi v Gorenju v Velenju. Vrtenje Tudi na našem območju še kar gradimo večja in manjša krožišča. Se bo torej vendarle kaj bolj pošteno zavrtelo. Boljše in slabše Skoraj vse naše banke se zadnji čas hvalijo, kako dobro poslujejo in izkazujejo dobičke. Vendar pri tem siromašijo ljudi, saj so z obrestmi do varčevalcev vse manj prijazne. Torej je res vse bliže čas, ko bomo za hrambo denarja morali bankam še plačevati. Kdor pač v njih kaj ima. Naš čas, 1. 6. 2017, barve: CM K, stran 17 1. junija 2017 ""^Jis REPORTAŽA 15 Tole je primer Davida Žniderja, odbojkarja OK Šoštanj - Topol-šica, diplomiranega gradbenega inženirja. 23. septembra lani si je ob koncu treninga med zadnjim doskokom izpahnil levo koleno. V trenutku se je sprožila neznosna bolečina, sledila pomoč soigralcev in trenerja, prihod reševalcev in nosila ... Zdaj je konec maja. David je po tistem, kar je doživljal v Splošni bolnišnici Celje (SBC), na okrevanju v zdravilišču. Lahko pa (še) ne bi bil. Če ne bi imel tistih, ki so rekli, da se tako pač ne dela. A bolečina še ne popušča. Njegov primer je pomenljiv. Jasno pokaže na sistemske in organizacijske pomanjkljivosti v zdravstvu, na dolge čakalne dobe in dolgotrajne bolniške izostanke, ki ogromno stanejo, na odnos, pa tudi na to, da če nisi »siten«, pač stojiš na mestu. Če lahko. Če nisi siten, pač capljaš. Če lahko. »In če nisi siten, včasih žal tudi ne preživiš.« Ustvarite si svoje mnenje. David zato, da bi bile podobne izkušnje komu prihranjene, svojo zgodbo deli z vami. Z njo je seznanil tudi zaščitnico pacientov pravic in strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje. Podrobno, da bolj ne bi mogel, in opremljeno s fotografijami. Pričakoval je (vsaj) opravičilo. Pa ga je dobil? To izveste na koncu. Prvi Z reševalnim vozilom so ga isti večer prepeljali v SBC. Zdravnik, ki ga je sprejel, ima sicer ime in priimek, mi pa ga imenujmo kar PRVI. Pregledal ga je, videl pa nič posebnega. Opremil ga je z elastičnim povojem in berglami, ne pa tudi s čim, s čimer bi neznosne bolečine laž- David okreva, kdaj bo zdravstvo? Osem zdravnikov SBC Celje ni videlo, tistega, kar je videl eden sam v UKC Ljubljana Tfc je prenašal, ga poslal domov in na kontrolo naročil čez pet dni. David v svoje stanovanje po stopnicah ni mogel, zato so ga za daljše obdobje nastanili v stanovanje staršev. Zato pa so starši. Da imajo rešitev in da jih skrbi za svoje otroke. Drugi, tretji ... šesti Čez dva dni je dobil vročino, bolečina se mu je razširila na celo nogo. Osebni zdravnik ga je nujno z reševalnim vozilom napotil nazaj v bolnišnico, kjer ga je DRUGI zdravnik poslal še enkrat na punktiranje kolena in poslal domov. Slabo počutje pa se je samo še stopnjevalo, zato so ga znova odpeljali v bolnišnico. TRETJI zdravnik ga je brez kakršnegakoli pregleda poslal na travmatologijo, kjer je ČETRTI naredil laboratorijski test in se posvetoval s PETIM, s katerim sta si bila enotna, da je izvor vročine v grlu (angina) in ne v nogi. Dan ali dva za tem ga je pričakal ŠESTI ZDRAVNIK, ki ga je še tretjič poslal na punktiranje kolena, poleg tega pa tudi v mavčar-no, kjer so mu namestili »tutor« korito. A bolje ni bilo. Že ob vrnitvi v Šoštanj je bolečina prešla na še višjo raven. Sedmi in osmi Potem je bil pa že nov petek, teden po poškodbi, David je spoznal že SEDMEGA zdravnika. Ta se je odločil le za menjavo longete, kar naj bi bila rešitev pred bolečino. V nedeljo ga je začelo spet močno boleti, pojavljati se je začela rdečica, stopalo je zatekalo ... Dva dni po nedelji so začeli doma sumiti, da gre za trombozo, in šli z Davidom spet v SBC. Od zdravnika ČETRTI je želel injekcije proti trombozi, a jih ni dobil, ker je ta ocenil, da »to ni to«, in ga naročil na kontrolo k ortopedu, zdravniku številka OSEM, ter mu svetoval začetek previdnega razgibavanja. Potem je šel spet k TRETJEMU, ta pa ga niti pogledati ni hotel ... Zakaj pa so domači, če ne zato, da iščejo rešitve? Doma se niso sprijaznili z diagnozo, da ni nič hudega, in skupaj so iskali rešitve. Pridobili so napotnico za drugo mnenje v UKC Ljubljana, kjer so 5. oktobra (en dan po zadnji obravnavi v SBC) naleteli na prijazen in hiter odziv in si oddahnili. David je ostal v UKC in se ta dan po dolgem času tudi prvič naspal. Na UKC eden videl, kar jih osem ni Zdravnik, ki je nad njim vseskozi bdel tudi potem, je Davida dobro pregledal, naredil EKG, odredil slikanje RTG in po eni uri ocenil, da je stanje resno -huda poškodba kolena. Za razli- ko - kolikih že v Celju? -, kjer so videli čvrste vezi, jih on skorajda ni. Tudi modrikasto obarvanih meč ni spregledal. David je takoj dobil injekcijo proti trombozi, v njegovo okrevanje so uvedli anti-koagulacijsko zaščito in ga v bolnišnici zadržali na opazovanju. Dan za tem je bil sum globoke venske tromboze potrjen, zaradi nje pa odsvetovana takojšnja rekonstrukcijo kolena (ne zgolj operacija!). Pa ne prej kot v treh do šestih mesecih. David je imel strgano prednjo križno vez, natrgano zadnjo križno in stransko vez, strgana oba meniskusa, poškodbo hrustanca. Čakanje na zdravljenje poškodbe Konec januarja je terapijo zoper trombozo zaključil in začelo se je čakanje na zdravljenje poškodbe. »Dva meseca pred njo sem se redno zaposlil. Zamislite si, ka- ko mi je, ko moram pojasnjevati, da me še ne bo v službo? Najprej zaradi globoke venske tromboze, sedaj zaradi dobro poznanih čakalnih vrst za operacijo. Zamislite si vožnje z avtomobilom s tako poškodbo sem in strahove, kaj bo z nogo? Bom še kdaj igral odbojko, bom sploh normalno hodil?«. To so vprašanja, ki jih je po kronološko opisanem in s slikami opremljenem zapisu med drugim lahko prebiral tudi strokovni direktor SBC. David je namreč želel, da se opredelijo do njegovega primera, da do podobnih ne bi več prihajalo, da se postavijo v njegovo kožo, da uvidijo ... »Razumel bi napako enega zdravnika, a tolikih?« Kako naj delodajalec razume, da delavca tri leta ne bo? Termin za operacijo je dobil 10. septembra 2019?! A je že bil operiran, ker je imel to srečo, da so vsaj v Bolnišnici v Izoli razumeli, da tako dolgo ne more čakati. Iz bolnišnice je prišel dva dni po operaciji, v zdravilišče je odšel 15. maja. Še je tam. Odgovor SBC Celje tak, kot obravnava In odgovor iz SBC Celje? Tak, kot je bila obravnava. Da pacient uveljavlja pravno sredstvo zoper izvajalca zdravstvenih storitev izven rokov?! »Na osnovi tega sporočamo, da njegove pritožbe ne bomo podrobneje obravnavali ter se do posameznih faz zdravljenja, kljub izčrpnosti zapisa pacienta, ne bomo opredeljevali.« Podpisan strokovni direktor asist. Franc Vindišar, dr. med., spec. spl. kirurgije in spec. za travma-tologijo. a Milena Krstič - Planine Tabor Stara sablja povezal generacije Ob 7. Medgeneracijskem festivalu, ki je v Velenju potekal med 25. in 27. majem, je v Letnem kinu zaživel tabor ustvarjalnih, športnih in družabnih aktivnosti za starejše Tina Felicijan Za tem, ko je skupina prostovoljcev Udarnik MC Velenje v letnem kinu že večkrat izvedla poletni tabor za otroke In-dikamp, so se člani različnih starosti lotili še organizacije in izvedbe tabora Stara sablja z ustvarjalnimi, športnimi in družabnimi aktivnostmi za starejše občane. Tridnevno dogajanje v Letnem kinu je ogrelo različne generacije za 7. Medgeneracijski festival. Ta je v organizaciji Mestne občine Velenje in sodelovanju z desetimi društvi, ki združujejo ljudi različnih starosti in se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, potekal pretekli konec tedna, začel pa se je prav v Letnem kinu, kjer so udeležencem Stare sablje in obiskovalcem zaigrali in zaplesali člani godbe Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje ter srbskega kulturnega društva dr. Mladen Sto-janovic Velenje. REKLI so ) »Različne generacije znamo izkoristiti, kar nam Velenje nudi - bogato izbiro kulturnih, družabnih, izobraževalnih dejavnosti, v katerih se starejši vključujemo v medgeneracij-ske odnose. To nam nudi tudi Medgeneracijski festival, ki ljudi povabi na aktivno druženje na prostem,« je povedala predsednica Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje Marija Vrtačnik. Podžupan MOV Peter Dermol: »Velenje je prijazno različnim generacijam, kar dokazujejo tudi različna priznanja, ki smo jih prejeli. Za ohranjanje kakovost življenja v mesu je treba medsebojno sodelovanje nadgrajevati, da bodo starejši prepoznali potencial mladih in se bodo ti znali od starejših učiti. Pri vseh aktivnostih, ki jih bomo izvajali v prihodnje, pa nikogar ne smemo potiskati ob rob družbe.« skem kotičku so spoznavali blagodejne moči rastlin, potekale pa so tudi terapije s pomočjo živali. »Vse to pa je še popestrila indijanska poroka. Zaljubljeni par iz doma za varstvo odraslih si je zaželel, da bi si na indijanski način obljubil ljubezen, za kar je poskrbel naš poglavar,« je še povedal Cvernjak in napovedal, da bodo tabor ponovili še julija in ponovno pokazali, kako lahko gredo ljudje različnih starosti in različnih interesov z roko v roki. Takole so se ogrevali udeleženci teka za starejše, z radovednimi obiskovalci Stare sablje pa so se družila tudi razigrana dekleta iz kulturno-umetniške skupine Treš Cirkusarna. Razigrani v vseh življenjskih obdobjih »Starostniki, predvsem stanovalci velenjskega doma za varstvo odraslih, s katerimi Udarniki preživi-mo veliko časa in jim pomagamo pri raznih opravilih, so nam že velikokrat omenili, da jim je koncept tabora Indikamp zelo všeč. Zato smo se odločili, da tudi zanje pripravimo nekaj podobnega,« je vodja Udarnikov Andrej Cver-njak pojasnil, zakaj so zasnovali Staro sabljo. V sodelovanju z ra- znimi posamezniki in društvi so pripravili pester program predstavitev in delavnic ter kulturno-ume-tniških točk, ki so zaradi slabega vremena potekale dva namesto tri dni. Udeleženci so lahko spoznali ribolov in preizkusili različne tehnike, steklarski mojster Zvone Drobnič jim je prikazal steklo-pihaštvo, potekale so delavnice hulahopa, žonglerstva in akrobatskih vragolij, ustvarjanja v glini, spoznavanja instrumentov z različnih koncev sveta, v zeliščar- ■ Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 16 16 NAŠI KRAJI IN LJUDJE "^AS 1. junija 2017 Uresničili le najlepši del pogodbe Gozdna šola v Lokah pri Mozirju še brez pravih turistov - Pet let je premalo za večja, a nujna vlaganja Tatjana Podgoršek Podjetnik Tomo Drolc iz Šoštanja je leta 2014 od Športne unije in Občine Mozirje vzel v najem približno 2 hektarja veliko zemljišče Gozdne šole v Lokah pri ostalih ciljev, kot je ta, da bi šola obratovala kot kamp, kar pomeni, da bi se lahko v njem mudili turisti. Ker nimamo pravega uporabnega dovoljenja, nam Upravna enota Mozirje ne izda potrebnega soglasja. Pa tudi športni uniji so se zamenjali člani predsedstva, ki pravijo, da za dolgoročno ureditev območja ni denarja, sam pa ne morem vložiti toliko, kot bi bilo treba.« Če bi hoteli privabiti še več klubov, društev, kar je - pravi - Gozdna šola v Lokah pri Mozirju je »živa« od 1. julija do konca septembra. Mozirju, nekdaj zelo priljubljeno prizorišče za priprave športnikov vseh vrst. Ob najemu si je zadal pogumne cilje. Jih je v minulih dveh letih uresničil? »Ne v celoti, uresničili smo polovico načrtovanih ciljev. Želeli smo znova oživiti bogato dejavnost gozdne šole, kar nam je sicer uspelo v tistem najlepšem delu - v gozdni šoli smo namreč gostili otroke različnih društev, klubov iz vse Slovenije, naši gostje so bili tudi otroci iz socialno šibkih družin. Kar nekaj jih je bilo med njimi iz Šaleške doline. Ni pa nam uspelo uresničiti Športna unija Slovenije ni preveč naklonjena ideji o možnosti kampiranja za druge goste, kar si poleg mene želi tudi Občina Mozirje,« je povedal Drolc. Gozdna šola tudi ne »živi« celo leto, ampak le v poletni sezoni - od 1. junija do konca septembra. »Preveč je stroškov in dela ter premalo zaslužka za kaj takega,« pojasnjuje sogovornik in dodaja, da bi bila zanj kot najemnika območja (najem je dobil le za pet let) vlaganja prevelika. Dve sezoni sta že mimo, pred njim so še tri, kaj se bo zgodilo po tem, pa težko napove. »Na priložnost, da bi tisti, ki pridejo na ogled lepe Savinjske doline v gozdni šoli, počitnikovali nekaj dni, bi morali nujno razširiti ter obnoviti skupni prostor. Bolje bi bilo treba urediti pet lesenih hišic - šotorov, ki so danes bolj za užitke otrok kot določeno ugodje za družine. So pa bili dosedanji udeleženci taborov zadovoljni s ponudbo, zagotavlja Tomo Drolc, predvsem pa s hrano, ki jim jo zagotavljajo lokalni pridelovalci, obroke pa pripravljajo zaposleni podjetja. Izzivi in priložnosti pri oskrbi s pitno vodo Pohrastnik pri Šoštanju, 18. maja - Slovensko društvo za zaščito voda ter Zbornica komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije sta pripravila delavnico za upra-vljalce javnih vodovodnih sistemov. Gostitelj 46 udeležencev iz 28 komunalnih podjetij je bilo Komunalno podjetje Velenje, delavnica pa je potekala v prostorih Centralne čistilne naprave Šaleške doline v Pohrastniku pri Šoštanju. Po besedah predsednice društva dr. Marjetke Levstek je bila priprava delavnice velik izziv in zanjo so morali najti pravega izvajalca gospodarske javne službe, kar Komunalno podjetje Velenje gotovo je. Ima enega najsodobnejših sistemov za pripravo pitne vode, veliko znanja, izkušenj »in je prav, da jih deli z ostalimi javnimi izvajalci oskrbe s pitno vodo. Čas je, da se začnemo povezovati in sodelovati.« Levstikova je še dejala, da je delavnica več kot le upravičila pričakovanja udeležencev, tudi zelo dobro so jo sprejeli, saj so bila hitro zapolnjena vsa prosta mesta in tudi razprava je opozorila na vrsto težav. Nataša Uranjek, vodja Centralne čistilne naprave Šaleška dolina, je ob tej priložnosti dejala, da izkušnje učijo, da se je velikokrat treba zanašati predvsem na lastno znanje in težiti k izboljšanju oskrbe. Pri tem imajo večji sistemi običajno drugačne teža- ca. Tudi tam, kjer se morda zakonodaja tega ne dotika. Ta sicer določa, kakšna naj bo pitna voda na pipi, niso pa upoštevani vsi tehnološki parametri, ki jih je pri postopku priprave potrebno obvladovati. Prav pi tem smo opravili svoj del z dejavnostjo našega ve kot manjši, pri katerih se srečujejo tudi s pomanjkanjem kadra in slabšim pretokom znanja. Izrazila je prepričanje, da je Komunalno podjetje Velenje primer dobre prakse na tem področju. »Aktivno smo se vključili v izvedbo projekta izgradnje naprav za pripravo pitne vode, spremljali potek del in nadzorovali izvajal- laboratorija.« Na v razpravi večkrat izpostavljeno vprašanje, ali dobro spi, je odgovorila: »Mirno spim, ker imamo zelo dobre naprave, sistem obvladujemo, sodelavci so odgovorni. Tako zagotavljamo našim uporabnikom vsak trenutek kakovostno pitno vodo.« • Tp Slaba volja je pozabljena V Krajevni skupnosti Ravne bogatejši še za 1,1 kilometra posodobljene povezovalne ceste Tatjana Podgoršek Ravne pri Šoštanju, 26. maja - »Ob pogledu na lokalno cesto Osreške peči-Konovšek-Velu-nja me je v preteklih letih večkrat »štihnilo«, saj nismo vedeli, kdaj in kako jo bomo lahko posodobili. A smo dočakali ta dan, ko se lahko veselimo ob tako pomembni pridobitvi, kot je 1,1 kilometra dolg posodobljen odsek v spodnjem delu Raven, omenjena povezovalna cesta je na skrajnem severu, vmes pa na trasi delovni stroji še brnijo. Od predvidenih 44 posodobljenih že blizu 26 kilometrov Vidno zadovoljen je bil tudi eden do uporabnikov ceste in lastnik zemljišča Anton Pečov-nik: »Veliko nam pomeni, da se evrov, do danes jih je od 44 posodobil blizu 26 kilometrov. Pogodba se izteče maja prihodnje leto, tako da ima za preostale kilometre še dovolj časa. Zelo smo zadovoljni, občani pa tudi, saj se vozijo po urejenih, predvsem pa varnih cestah.« Cesto je blagoslovil šoštanjski kaplan Urban Lesjak. V tem času v KS Ravne posodabljajo cestni odsek od Ploštaj- cestni odsek. Slaba volja je pozabljena, naše zadovoljstvo pa veliko, saj je bila doslej to najslabša cesta v naši krajevni skupnosti. Zadovoljstvo domačini delimo tudi s turisti in njenimi drugimi uporabniki, ki se po njej podajo v sosednjo občino Slovenj Gradec,« je na priložnostni slovesnosti ob otvoritvi omenjene »lokalke« dejal predsednik Krajevne skupnosti (KS) Ravne Jože Sovič. Hkrati s cesto so uredili še plaz ob njej, zgradili blizu 140 metrov kamnitih zložb, cesto so na določenih delih opremili še z varovalno ograjo. Po Sovičevih besedah v KS v zadnjem času pospešeno posodabljajo poti, ki povezujejo in združujejo ljudi. Tako so pred dvema mesecema predali namenu posodobljen krajši cestni bomo poslej lahko vozili po takšni sodobni cesti. Prvi sem leta 1956 zasadil lopato na trasi te ceste, za katero sem načrt izvedbe izdelal na služenju vojaškega roka. Mnogi so takrat odkima-vali z glavo, češ tu ceste nikoli ne bo, ker je pri Joževem mlinu tekla voda in tudi teren je bil razmočen. Nismo se vdali in danes smo upravičeno veseli,« je povedal. Po mnenju Darka Meniha, župana Občine Šoštanj, se dogodki, s katerimi zaznamujejo vlaganja v cestno infrastrukturo v lokalni skupnosti v zadnjem času, vrstijo predvsem po zaslugi podpisane koncesijo s podjetjem Andrejc. »Lani smo z njim podpisali koncesijsko pogodbo o investicijskem vzdrževanju cest v vrednosti 15 milijonov Anton Pečovnik: »Na trasi ceste, za katero sem načrt izvedbe izdelal na služenju vojaškega roka, sem zasadil prvo lopato davnega leta 1956.« nerja do Osreških peči, nato pa se bodo lotili še odseka ceste od križišča v Gaberkah do odcepa za Graško goro. »Upam, da bo potem v Ravnah mir,« je še dodal Darko Menih. Svečano zaznamovali jubilej Škale, 28. maja - Člani Društva upokojencev Ška-le so svečano zaznamovali 20 let samostojnega delovanja. V kulturnem programu so nastopili Moški pevski zbor DU Velenje, Lovski pevski zbor LD Škale pod vodstvom zborovodkinje Metke Smirnov in Pevski zbor UTZO Velenje, katerega mentorica in umetniški vodja je Tadeja Cigale. S prisotnostjo so slovesnost dopolnili podžupan MO Velenje Srečko Korošec, predsednik Šaleške PZ-DUS Jože Rebernak, predsedniki svetov KS in predstavniki sosednjih društev upokojencev, ki so pozdravili člane domačega društva ter jim zaželeli uspešno delo tudi v bodoče. Ob tej priložnosti je predsednik sveta KS Škale-Hrastovec Božidar Repnik društvu podelil najvišje prizna- nje, skulpturo mastodonta. Predsednica DU Škale Slavi-ca Bevc je nagovorila goste, do-natorje, predvsem pa člane društva, ki jim je bila prireditev namenjena. Marjan Gruber je predstavil uspehe športnikov. Zahvalili so se zaslužnim članom Slavi Miklavžina in Vidi Lipnik ter Jo- žetu Turnšku in Frideriku Šuma- hu za dolgoletno vodenje in delo v društvu. Po uradnem delu, ki ga je zasnoval in odlično vodil Milan Te-pej, je sledil razvedrilni del s piknikom, glasbo in plesom. a srecoc ■ ■ Naš čas, 1. 6. 2017, barve: CM K, stran 17 1. junija 2017 ""^Jis NAŠI KRAJI IN LJUDJE Znanje za gozd Teden gozdov namenjen ozaveščanju javnosti - Lastniki gozdov v regiji Saša vse bolj izobraženi - Razglasili naj gozdarje in naj delavca območne enote Tatjana Podgoršek V mali dvorani doma kulture v Nazarjah je tamkajšnja območna enota Zavoda za gozdove RS pripravila prireditev in z njo zaznamovala teden gozdov. Toni Breznik, vodja območne enote, je povedal, da gozdarji organizirajo teden že več kot 40 let, z njim pa želijo ozavestiti širšo javnost o pomenu znanja, razvoja in raziskav za prihodnost slovenskih gozdov v okoljsko nepredvidljivih razmerah ter izpostaviti dosedanje uspehe razvojnega dela v gozdarstvu. Letošnji teden je sovpadel še s praznovanjem 70-letnice ustanovitve Gozdarskega inštituta Sloveni- je in Biotehniške fakultete Ljubljana ter s tem tudi sedem desetletij načrtnega raziskovalnega in razvojnega dela v sodobnem slovenskem gozdarstvu. Tema letošnjega tedna je bilo Znanje za gozd. »Gozdarji dajemo temu velik poudarek, saj brez znanja ni dobrega gozda. Je pa v naši dejavnosti zadovoljiti vsemu kar težko, saj moramo varstvo gozdov usklajevati z njegovo rabo. Pri tem ne moremo odmisliti vse pogostejših naravnih nesreč, kot so neurja, žledolom, podlubniki ter njihove posledice. Potrebnega je veliko znanja in izkušenj, da se s težavami lahko uspešno spopadamo. Za zdaj nam to v območni enoti še kar dobro uspeva.« m § WM. wGCaOÖNl otes^r.^ Letošnji naj lastniki gozdov in najprizadevnejša delavka Območne enote Zavoda za gozdove RS Nazarje Kot nam je še dejal Breznik, je znanje poleg gozdarjev zelo pomembno tudi za lastnike gozdov. V regiji Saša so ti vse bolj izobraženi. Se pa tudi gozdarji trudijo - tako Breznik - prenašati svoje znanje in izkušnje nanje, saj organizirajo več delavnic na različne teme. »Če so lastniki voljni, se na njih lahko veliko naučijo, da sta jim skrb za gozd in delo v njem lažja ter varnejša.« Naj lastniki in najprizadevnejša delavka območne enote Tako kot vsa leta doslej so tudi na tokratni prireditvi razglasili naj lastnike gozdov v krajevnih enotah ter naj delavca območne enote za leto 2017. V nazarski krajevni enoti je ta naslov pripadel Rudolfu Zidarnu, v gornje-grajski Janezu Suhoveršniku, v ljubenski Cirilu Podkrižniku, v šoštanjski Ediju Trapu ter v lučki enoti Andreju Grudniku. Naziv najprizadevnejša delavka območne enote za letos pa je prejela Barbara Polanšek. Poleg praktične nagrade so nagrajenci prejeli še drevo leta 2017 - listnato drevo čremso. Prireditev so sklenili z odprtjem zanimive razstave del učencev osnovnih šol na temo V gozdu sem gost. a 17 Rekli so > Edi Trap iz Skornega pri Šoštanju: »Delo v gozdu je danes vse prej kot enostavno. Na naši 26 hektarjev veliki kmetiji predstavlja največji vir dohodka, ki nam ga naravne nesreče v zadnjih letih krepko zmanjšujejo. Leta 2008 je v njem divjal orkanski veter in poškodoval več kot 250 kubičnih metrov lesa, pred tremi leti se je zgodil žled in poškodoval še 500 kubičnih metrov drevja, pred dvema letoma se je namnožil lubadar. Z njim imamo težave tudi letos. Zadnja leta tako izvajamo le sanacijske sečnje. Gozd je za nas danes prej velika obveza kot kaj drugega. S sinom vsakih 14 dni pregledujeva stanje na 18 hektarjih gozdnih površin, izvajamo nego, pogozdujemo, pospravljamo, kar je potrebno. Praktično izvajamo vse, kar je mogoče, da bi bil gozd tudi čez 50, 100 let takšen, kot je bil pred naravnimi nesrečami, ko nam je predstavljal poleg zaslužka tudi sprostitev.« Suhomesnati kralj vedno boljši Med 26 prinesenimi zgornjesavinjskimi želodci ena zlata, osem srebrnih in devet bronastih priznanj Zelodko vabi Nekdanja gozdna učna pot Konovo-Deberca je prenovljena in preimenovana v Želodkovo pot Tina Felicijan Za grafično podobo novih lesenih tabel sta poskrbeli Darja in Nadja Osojnik iz KUD Koncentrat, postavili pa so jih prostovoljci iz skupine Udarnik MC Velenje. Vsako tablo so slovesno odprli najmlajši obiskovalci prvega vodenega ogleda, ki so ga izvedle članice MO TZV. Velenje, 27. maj - Članice Mladinskega odbora Turistične zveze Velenje so na začetku lanskega leta iskale nove izzive in dobile idejo, da bi obnovile staro gozdno učno pot, ki je vodila od doma KS Konovo v gozd proti Debercam in nazaj. Informativne table je namreč že dodobra načel zob časa, dekleta pa so si zamislila tudi prenovo učnih vsebin, namenjenih predvsem otrokom. Denar za obnovo poti je odbor dobil na občinskem razpisu za izvajanje mladinskih projektov, strokovno pomoč pa je poiskal pri gozdarju šoštanjske krajevne enote Zavoda za gozdove Alešu Ocvirku. Ker so morali smer poti zaradi lastništev parcel, skozi katere vodi, nekoliko spremeniti, so postavili nekoliko manj novih tabel, a večinoma ohranili vsebine. »Na šestih tablah smo prikazali najpogostejše drevesne vrste v gozdu, še posebej podrobno pa smo predstavili mater dreves - bukev. Obiskovalci lahko spo- > Bukev imenujemo tudi mati dreves, ker je najpogosteje rastoči listavec v Sloveniji in živi do 500 let. znajo funkcije gozda, gozdne plodove in druge produkte ter močvirni gozd, kjer uspeva jelša,« je vsebino Želodkove poti predstavila članica odbora Veronika Strmšek in dodala, da se pot po novem začne na začetku sprehajalne steze nad cerkvijo sv. Martina in vodi skozi gozd, čez Cesto na griču proti močvirnemu jarku in nazaj proti staremu pokopališču. Namenjena je predvsem učencem nižjih razredov osnovne šole in vsem ljubiteljem gozda. Razveselile pa se je bodo tudi družine in izletniki. Tatjana Podgoršek Rečica ob Savinji, 27. maja - V prostorih Medgen borze na Rečici ob Savinji je tamkajšnje združenje izdelovalcev zgornje-savinjskega želodca pripravilo že 27. ocenjevanje te suhomesnate specialitete z zaščiteno geografsko označbo. Tudi letos je imela komisija, ki ji je vsa leta doslej predsedoval Stanislav Ren-čej, tokrat pa prvič prof. dr. Lea Demšar, predstojnica Katedre za tehnologijo mesa in vrednotenje živil na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, težko delo. Izdelovalci kulinarične posebnosti v Zgornji Savinjski dolini so v ocenjevanje prinesli 26 zgornjesa-vinjskih želodcev, komisija pa je zlato priznanje namenila Alojzu Pungartniku iz Luč, osem izdelovalcev je prejelo srebrno, devet Želodci so kot loterija Alojz Pungartnik: »Ključno vlogo pri pripravi dobrega želodca ima poleg najboljše svinjine še najboljša in ravno prav narezana kakovostna slanina, pravšnja mera soli in česna ter pravilno sušenje. Vsak dan je treba želodcu posvetiti nekaj ur nege, ga obračati, strgati z njega izcedke med sušenjem, paziti na pravilno temperaturo in vlago. Pa še se lahko kaj zalomi, zato so želodci kot loterija, enkrat ti uspejo, drugič ne. Letos se mi je posrečilo, čeprav je bila letina kar zahtevna. Želodce izdelujem prve dni v novembru, suhi so pa šele konec marca naslednjega leta. Sicer pa sem ljubiteljski izdelovalec že blizu 20 let in želodce bom izdeloval, dokler mi bo dopuščalo zdravje.« pa bronasto priznanje. Prvih šest najboljših si je prislužilo poleg potrdila o kakovosti še praktični izdelek nazarskega BSH Hišni aparati Nazarje. Razlike zelo majhne Po zagotovilih predsednika združenja Rudija Krsnika je bila kakovost prinesenih suhomesna-tih izdelkov na visoki ravni, saj komisija ni izločila iz ocenjeva- nja niti enega. »To tudi pomeni, da smo v kakovosti napredovali.« Njegove navedbe je potrdila tudi Lea Demšar, ki je med drugim dejala, da so bile razlike med najboljšim in najslabše ocenjenim zelo majhne. Ocenjevali so senzoričnost želodcev, torej njihov videz, nato pa skladnost mesa in slanine, vonj, okus rezin in podobno. Po njenih besedah pri zunanjosti niso našli kakšnih večjih napak, na videzu rezine se je pojavila največkrat luknji-čavost, kakšen malo temnejši ali svetlejši rob, v teksturi so tu in tam člani komisije zaznali malo presuhe rezine, v vonju in okusu pa morda kakšno zatohlost. »To so bile majhne napake, sicer pa so bili izdelki, po moji oceni, res dobre kakovosti. Izdelovalci že- lodcev se niti ne zavedate, kako dober izdelek imate. Pri učenju študentov namenjamo prav vaši suhomesnati specialiteti, tehnologiji izdelave veliko pozornosti. Vaši izdelki so brez konzervansov, kar je danes zelo pomembno.« Rečiški župan Vinko Jeraj je ob tej priložnosti povedal, da nameravajo v lokalni skupnosti ocenjevanje vključiti v program prireditev ob občinskem prazniku, s čimer bi dali omenjenemu suhomesnatemu kralju večji poudarek. Boljša kakovost, večja možnost promocije cele doline Na izdelovalce in njihovo kakovostno kulinarično posebnost z geografsko označbo so ponosni tudi v Klubu ljubiteljev zgor-njesavinjskih želodcev, katerega člani so iz vse Slovenije. Kakovost teh izdelkov, meni predsednik kluba Matija Petrin, omogoča še večjo promocijo Zgornje Savinjske doline, kar je ena od prednostnih nalog kluba. seminarji, delavnice, tečaji najem predavalnic www.abitura.si O M* Zlato priznanje in praktična nagrada za dobitnika zlatega priznanja za Alojza Pungartnika iz Luč Naš čas, 1. 6. 2017, barve: CM K, stran 18 18 VI PIŠETE »'WAS 1. junija 2017 Rad pojem, kot sem pel, ko še nisem osivel Franc Žerdoner, naš vi- žar iz Vinske Gore, je v petek na druženju upokojencev našega kraja z besedo in pesmijo položil na oltar glasbene ustvarjalnosti preteklost in današnje utripanje njegovega življenja. Zbrali smo se v Večnamenskem domu in z vsemi čutili sprejemali čudovito predstavitev življenja od njegovega rojstva do danes. Zvedeli smo, kako se je spopadal s svojo slabovidnostjo, kako so ga ljudje sprejemali in starši bodrili. Že zgodaj je spoznal, da mu je narava primanjkljaj v vidu povrnila z nadarjenostjo do glasbenega doživljanja in ustvarjanja. Soočal se je z mnogimi stresi, odpovedmi marsičemu, a vendar živel bogato in polno življenje, ki so ga dopolnjevala naključna srečanja s pomembni- mi glasbenimi ustvarjalci. V goste je na naše druženje povabil svoje glasbene prijatelje iz skupin »Ansambel Franc Žerdoner s prijatelji« in Vingosi. Razodeval je svojo zgodbo po obdobjih in vsako je s prijatelji pevci zaokrožil s posebno pesmijo. Pou- daril je, da je s svojo izvo-ljenko Magdo poleg prijetnega družinskega vzdušja pridobil številno druščino pojočih sorodnikov. S svojo harmoniko, glasom in snovanjem mnogih skladb je zaokrožil mnoge projekte, več kot 200 različnih pesmi je nastalo, nepre-šteto nastopov ob veselih, a tudi žalostnih trenutkih. Nastopali so tudi v Kanadi, Španiji in še marsikje. Lepa predstavitev, čutno zapete pesmi in Francova iskrenost so iz nas privabili marsikatero solzico. Za zaključek so zadonele melodije iz src članov skupine Vingosi. Žena Magda nas je pogostila s samo njeno pehtranovo potico. Franci, hvala za tvoje čudovito pripovedovanje in pesmi, ki so nas božale! Anica Drev Pri škratku Hanziju našli zaklad Društvo prijateljev mladine (DPM) Ravne je za najmlajše krajane ponovno pripravilo zanimiv dogodek, tokrat so iskali skriti zaklad. Z otroki so se zbrali na dvorcu Gutenbuchel, kjer jih je sprejela Mateja Ku-mer in jih popeljala po dvorcu ter razkazala okolico. Nato so se razdelili v dve skupini. Mlajši otroci so ostali na dvorišču dvorca, kjer so morali opraviti različne izzive, da so se prebili do skritega zaklada. Ta jih je skupaj s škratkom Hanzijem pričakal v prav posebni Škratji hiški. Ker je otroke Hanzi tako navdušil, so še sami izdelali vsak svojega škrata. Starejši otroci so se odpravili proti vili Široko. Med potjo so iskali škratke, ki so jim zastavljali najrazličnejša vprašanja in naloge. Otroci so reševali uganke, prepoznavali gozdna drevesa in živali, peli in počeli še mnogo zanimivih reči. Ko so uspešno opravili vse naloge, so našli zaklad, ki se je skrival v vodnjaku pod dvorcem. Ker je otrokom iskanje zaklada vzelo kar nekaj energije, so se na koncu odžejali s sokom in okrepčali s sadnimi nabodali, piškoti in mafini. Otroci so domov odšli zadovoljni, vsak s svojo medaljo, ki so si jo prislužili za najden zaklad. ■ Lavra Videčnik, foto: Nastja Stropnik Naveršnik Mnenja in odmevi Kdo potrebuje drugi tir? Kdo v resnici potrebuje drugi tir. To vprašanje se vsiljuje skozi celotno kampanjo v vladnih in državnozborskih debatah. Gradnja železniškega tira od Divače do Kopra je projekt velike vrednosti, zato je tudi velik interes biti navzoč pri gradnji. Ali pa ta tir dejansko potrebujemo, oziroma kdo ga potrebuje, je zanimivo vprašanje. V predvideni finančni konstrukciji je predvideno, da naj bi precejšen delež prispevala Luka Koper. Ta načrt pa so vodilni v luki gladko odklonili, češ da bi to ogrozilo poslovni uspeh luke in ogrozilo njeno delovanje. Ali je to res? Po javno dostopnih podatkih se v luki Koper letno pretovori cca 15 milijonov ton raznih tovorov. Večina teh tovorov naj bi prispela v luko ali iz nje po železnici. Če se vsaj malo zamislimo o količini prepeljanih tovorov, naj bi bil to za SŽ (slovenske železnice) dokaj donosen posel. Pa vendar mora vlada vsako leto prispevati za železnice okrog 70 milijonov evrov iz tako imenovanega cestnega denarja. To je pristojbina za uporabo javnih cest in se plača ob vsakoletnem podaljšanju registracije vozila! Da poenostavim, SŽ iz tega prevoza ne zaslužijo skoraj nič, ker če bi zaslužile, bi se to moralo nekje poznati! Kam gre denar? In če SŽ kot državna firma ne zasluži skoraj nič, se res postavlja vprašanje, čemu drugi tir? Osnovni interes za gradnjo bi morala imeti Luka Koper, ki pa udeležbo odklanja, čeprav posluje pozitivno in SŽ! In kaj bo imela od tega ostala Slovenija? Kredite! a Ivan Glinšek, Ložnica pri Velenju Ril S ftPVilk 7flttnnil Naročniki ceneie objavljajo male oglase in zahvale. F DA! Pokličite 03/ 898 17 51. Naročilo lahko pošljete po e-pošti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje. Glasba nas povezuje Letos teče že 44. leto od prve izmenjave zborov Šolskega centra Velenje in Theodor-Heuss-Gymnasium Esslingen Velenjski pevci so v začetku maja obiskali prijatelje v Nemčiji in tam skupaj s pevci gimnazije THG pripravili odličen koncert ter preživeli štiri nepozabne dni. V četrtek, 11. 5. 2017, se je 27 mladih pevcev skupaj z dirigentko Ljiljano Dukic Šuklar in profesorji odpravilo na dolgo pot v Esslingen. Pot je bila vse prej kot dolgočasna, saj so za pester glasbeni program na avtobusu poskrbeli naši glasbeniki, ki imajo svoje inštrumente vedno s seboj. je ne učijo v šoli. Ponosno lahko povemo tudi, da smo dvorano čisto napolnili, odziv publike pa je bil fenomenalen. Zadovoljni in polni vtisov po koncertu smo prepevali, plesali in se družili še pozno v noč. Naši gostitelji so nas letos povabili tudi v zabaviščni park Tripsdrill in velikodušno plačali vse stroške. Tako smo preživeli še en čudovit dan v Nemčiji in uživali na toplem soncu kljub slabi vremenski napovedi. V ne- preživeli v zabaviščnem parku, je bil čudovit. Prepričana sem, da so se med nami stkale prav posebne vezi in nepozabni spomini.« Eva Preložnik: »Ti štirje dnevi v Esslingenu so bili zame še ena nepozabna izkušnja. Svojo gostiteljico sem poznala že od lani, zato mi je druženje z njo toliko več pomenilo. S prijateljico Ido sva naleteli na odlično družino, s katero sva se v trenutku ujeli in resnično sem vesela, da sem bila del te izmenjave. Gostitelji so naju neizmerno razvajali. Zdi se mi, da so se tudi ostali pevci takoj spoprijateljili s pobratenim zborom. Tudi program izmenjave je bil odlično pripravljen in Ob prihodu so nas pevci gostitelji toplo sprejeli in večer smo preživeli pri družinah, ki so te štiri dni za nas odlično poskrbele. Naslednji dan smo si ogledali mesto, zapeli v najstarejši cerkvi in se udeležili sprejema v mestni hiši. Popoldan smo pridno vadili in se pripravljali za koncert obeh zborov, ki je sledil zvečer. Čeprav je bil njihov zbor številnejši, so se tudi naši pevci odlično predstavili z zelo zahtevnim programom, katerega del je bila tudi avtorska skladba Slavka Šu-klarja, izjemnega skladatelja in profesorja na glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega Velenje. Tudi nemški zbor je pripravil več kot odličen program, ki so ga izvedli pod vodstvom Wolframa Bolsingerja, na koncu pa smo skupaj zapeli še nekaj slovenskih in nemških pesmi. Resnično smo ponosni na naše nemške prijatelje, ki so se zelo potrudili z njihovo slovenščino, čeprav se deljo zjutraj smo vsi skupaj zapeli še tradicionalno pesem »Nasvi-denje« v obeh jezikih in se s težkim srcem poslovili ter si obljubili, da se vidimo prihodnje leto - kot tradicionalno v Velenju. Pevci smo polni čudovitih vtisov letošnje izmenjave, ki je za marsikoga prehitro minila. Za mnenje sem povprašala tudi dve pevki, Nino in Evo, ki sta z veseljem podoživeli lepe spomine na Esslingen. Nina Martine: »Del izmenjave pobratenih mest Esslingen in Velenje sem že tretje leto. Letos sem zopet obiskala iste nemške gostitelje kot pred dvema letoma. Med bivanjem pri tej družini sem se počutila zelo dobro, saj so bili izredno gostoljubni in prijazni. Zame je bil najlepši del izmenjave koncert obeh zborov, ogromno mi je pomenila tudi podpora občinstva in staršev gostiteljev, ki so se udeležili koncerta. Tudi naslednji dan, ki smo ga z gostitelji izveden - v zabaviščnem parku smo si vsi oddahnili dan po koncertu. Poleg tega pa smo se v večernih urah še bolj povezali in se družili s pevci iz Nemčije. Mislim, da je ta vikend tako nemškemu kot našemu zboru predstavljal enkraten predah med napornimi tedni v šolskih klopeh. Verjamem, da bo veliko dijakov do naslednjega leta ohranilo stike, sama pa se že veselim prihodnjih srečanj s pevci iz Nemčije.« Dijaki smo zelo hvaležni vsem, ki omogočajo izmenjavo, še posebej pa ravnatelju Gimnazije Velenje Rajmundu Valclu, ki zbor podpira že vrsto let. Velja poudariti, da povezava Esslingen-Vele-nje ni bila prekinjena niti enkrat, in upamo, da tako tudi ostane. Pevci tako že odštevamo dneve do naslednjega leta in upamo na še eno čudovito izkušnjo. a Doris. Č. Spomin na štirideseto obletnico valete 19. maja smo se nekdanji osmošolci, ki smo pred 40 leti zapustili klopi osnovne šole Gustava Šiliha, zbrali v lepem am-bientu restavracije Jezero in se spomnili mladostniških let, ki so minila prehitro, a vseeno ustva- rila obilico spominov. Kaj hočemo - leta se poznajo, zato smo si pripeli priponke z imeni, da smo se lažje prepoznali. V generaciji 1962 nas je bilo več kot 130 in organizirani smo bili v štiri oddelke. Obletnice se nas je udeležila dobra polovica. S ponosom pa lahko povemo, da so bile z nami oziroma v mislih od doma prisotne tudi vse štiri spoštovane razredničarke. a A. F. Naš čas, 1. 6. 2017, barve: CM K, stran 17 1. junija 2017 ""^Jis ŠPORT 19 Gorenje končuje (samo) na drugem mestu Jutrišnji dvoboj v celjskem Zlatorogu med Gorenjem in Celjem v znamenju trenutnega navdiha in proslavljanje domačih 21. zvezdice V predzadnjem krogu končnice za prvaka so rokometaši Gorenja v nedeljo v Rdeči dvorani gostili Koper. Po velikem razočaranju krog pred tem v gosteh z Loko, ki je zmagala z neverjetno visoko razliko osmih golov, so se na tej tekmi pokazali v veliko boljši luči in zmagali z desetimi goli razlike (34 : 24). naslov. Zato jutrišnje zadnje dejanje aktualnega prvenstva v Celju med gostitelji in Velenjčani ne bo derbi v pravem pomenu besede, kot so bili mnogi prejšnji, ampak bo ta dvoboj bolj v znamenju proslavljanja Celjanov že 21. prvenstvenega in 20. pokalnega naslova. Slednjega so si priigrali na sklepnem turnirju in v Ligi Seha." Morda jim bo končno le uspelo prekiniti niz naslovov pivovarjev. Člansko moštvo bo v novi sezoni zelo okrepljeno. Začasnega trenerja Boruta Plaskana, ki je ob prevzemu moštva gotovo upal, da se bo proslavil z naslovom, bo zamenjal izkušeni 44-le-tni Hrvat Željko Babic. V dogo- To pa je bila zgolj Pirova zmaga, saj ni odločala o prvem mestu, ampak o drugem ter o ponovnem igranju v regionalni ligi Seha, v kateri pa se z osvojitvijo šestega mesta (šest zmag in dvanajst porazov) letos niso posebej izkazali. Celjani, aktualni prvaki, so se proti Krki v Novem mestu veselili zmage z 38 : 26. Po tej zmagi in porazu Velenjčanov v Škofji Loki je Borut Plaskan s svojimi igralci izgubil vse možnosti za sredi aprila v Mariboru. V pol-finalu so premagali Velenjčane, na tekmi za prvo mesto pa še gostitelje. Med tem so v velenjskem klubu tako rekoč že sestavili ekipo za naslednjo sezono. Tudi tokrat startajo na osvojitev dvojne krone, kot napoveduje direktor Matej Avanzo: »Klub bo meril na oba slovenska naslova, tako v državnem prvenstvu kot pokalu, hkrati pa bomo naredili vse, da pustimo pečat tudi v Evropi voru z novim trenerjem je vodstvo kluba poskrbelo, da bodo njihov črno-rumeni dres v novi sezoni nosili tudi slovenski re-prezentant 24-letni Jan Grebene, ki bo prišel iz Ribnice, 31-letni Črnogorec Žarko Pejovic (trenutno igra v francoski prvi ligi), in 27-letni Hrvat Robert Markotic. Največ sezon je igral v hrvaškem Nexeju, nazadnje pa v Izraelu. ■ S. Vovk Kakšna bo nova Rudarjeva zasedba? Vodstvo Rudarja ima te dni polne roke dela. Zavzeto iščejo prvega moža stroke, očitno pa bo prišlo tudi nekaj novih igralcev, kajti kar sedmim je potekla pogodba, s Stjepanom Babicem pa so se razšli sporazumno. Prosti so: Jean Claude Bil-long, Bojan Vručina, Darko Zec, Nikola Tolimir, Luka Prašnikar, Senad Jahic in Denis Grbic. Ali bodo s kom od njih podaljšali zvestobo, bo go- tovo odvisno tudi od trenerja. Šele po njegovem prihodu pa bo tudi znano, kdaj se bodo začeli pripravljati na novo sezono. Upati je, da se ne bo ponovila prejšnja praksa, ko so moštvo sestavljali še po začetku sezone in da se na trenerski klopi ne bodo tako hitro menjavali trenerji, kot so se v zadnjih sezonah. a vos Prva liga Telekom Slovenije, 36. (zadnji) krog Rudar Velenje - Radomlje 0:0 Rudar: Radan, Kašnik, Trifkovic', Mužek, Pi-šek, Bolha, Vručina (od 78. Črnčič), Glavina, Mary, Iharoš, Grgic. Trener: Ramiz Smajlovic. Drugi rezultati: Domžale - Celje (Na Ptuju) 1:4 (0:2), Koper - Gorica 0:1 (0:0), Maribor - Krško 1:0 (1:0), Rudar - Kalcer Radomlje (V Dravogradu) 0:0, Olimpija - Aluminij 1:0 (1:0). Vrstni red: 1. Maribor 73 (63:30), 2. Gorica 60 (48:39), 3. Olimpija 60 (49:35), 4. Domžale 56 ((63:45), 5. Celje 55 (48:39), 6. Koper 50 (43:40), 7. Rudar41 (49:53), 8. Krško 39 (39:50), 9. Aluminij 38 (38:52), 10. Radomlje 13 (23:80). Prva SŽNL. 21 (zadnji) krog Moje-lece.si Radomlje - Rudar -Škale 4:3 (2:2) Rudar: Zilic', Golob (od 90. Pintarič), Agrez, TAKO so igrali Ledinek (od 38. Pleterski), Križaj, Lukek, Ma-ksimovic (od 73. Pijukovic), Jelovšek, Bric, Turkanovic. Trener: Dušan Uršnik. Strelke: 0:2 Lana Golob (14.), 1:1, 2:1 Nina Predanic (19., 22.), 2:2 Karmen Ulbin ag. (45.), 2:3 Nataša Maksimovic (48.), 3:3 Ana Černelič (90.), 4:3 Ulbin (92.). Teleing GMT Beltinci - Olimpija 2:3 (1:0), Maribor - Ankaran 0 : 4 (0:2), Krim - Fužinar 4:2 (3:1). Vrstni red: 1. Olimpija 60 (143:12), 2. Beltinci 57 (175:12), 3. Radomlje 36 (57:51), 4. Rudar -Škale 29 (46:61), Liga za obstanek: 1. Krim 33 (34:66), 2. Fužinar 28 (58:76), 3. Maribor 22 (44:72), 4. Ankaran 21 (40:82), 5. Velesovo 15 (22:84), 6. Ajdovščina 4 (15:118). Liga NLB, skupina za prvaka, 9. krog: Gorenje Velenje - Koper 2013 34:24 (15:9) Gorenje Velenje: Ferlin (14 obramb) in Za- ponšek 1 obramba, Cehte 4, Medved 4, Hase-ljic' 1, Ovniček 3, Stojnic' 1, Toskic' 2, Mitrovic 3, Potočnik 1, Golčar 4, Mazej 1 (1), Kleč, Gams 1, Nosan, Brumen 9 (3). Trener: Borut Plaskan. Krka - Celje Pivovarna Laško 26:38 (14:18), Riko Ribnica - Urbanscape Loka 27:26 (14:15). Lestvica: 1. Celje Pivovarna Laško 56, 2. Gorenje Velenje 51, 3. Riko Ribnica 47, 4. Koper 44, 5. Urbanscape Loka 35. 6. Krka 29. Skupina za obstanek, 13. krog: Maribor Branik - Dol TKI Hrastnik 35:27 (18:14), Jeruzalem Ormož - Dobova 34:25 (17:11), Drava Ptuj - Istrabenz plini Izola 25:28 (15:14), Slovenj Gradec 2011 - Trimo Trebnje 30:33 (12:17). Lestvica: 1. Maribor Branik 47, 2. Trimo Treb-nje45, 3. Jeruzalem Ormož 43, 4. Dobova 34, 5. Slovenj Gradec 27, 6. Dol TKI Hrastnik 26, 7. Drava Ptuj 10, 8. Istrabenz plini Izola 5. Z Radomljami neodločeno Tudi s takšnim izidom so se rešili kvalifikacij za obstanek Nogometaši Rudarja so z moštvom iz naselja v domžalski občini, ki se po eni sezoni v družbi najboljših vrača v drugo ligo, igrali samo 0 : 0. Zaradi prenavljanja atletske steze na mestnem stadionu ob jezeru je bila tekma v Dravogradu. Igralci so gotovo skupaj z (začasnim) trenerjem Ramizom Smajlovicem upali in želeli, da se bodo tamkajšnjim ljubiteljem nogometa predstavili s čim boljšo igro. Toda tekma se je končala z najmanj želenim rezultatom, brez zadetkov. Vendar je Najboljši strelci: John Mary 17 golov, Dominik Glavina (oba Rudar) 16, Dalibor Volaš (Celje) in Luka Za-hovic' (Maribor) oba po 15 ... bila tudi točka dovolj, da jim ne bo treba igrati kvalifikacij za popolnitev prve lige. Končali so na sedmem mestu. Imajo dve točki več od Krškega in tri od predzadnjega Aluminija, za šestimi Koprčani pa zaostajajo kar za devet točk. Pri tem sta rudarjem 'pomagala' tudi Maribor z zmago z 1 : 0 nad Krškim ter Olimpija, ki je prav takšen rezultat dosegla proti Aluminiju. Prav Kidriča-ni so s tem rezultatom potegnili najkrajši konec. Končali so na predzadnjem mestu. Za ohranitev prvoligaškega položaja bodo morali biti v dveh dvobojih boljših od Ankarana, tretjega v drugi ligi. Prva tekma bo že danes na koprski Bonifiki, povratna v nedeljo v Kidričevem. V Dobu, ki je postal podprvak te lige, se tudi letos niso odločili za napredovanje v prvo. Vanjo pa se po treh sezonah vrača kranjski Triglav. Prvo mesto si je zagotovil že dva kroga pred koncem. Ljubljančanom pa zmaga ni prinesla žele- nega drugega mesta, potem ko jim ni uspelo ubraniti naslova. Na njem so nogometaši Gorice. V primorskem derbiju v Kopru so premagali domače istoimensko moštvo z 1 : 0. Koper je končal sezono na šestem mestu. V zadnjem krogu so se izkazali strelci le na Ptuju, kjer so nogometaši Domžal gostili Celje (1 : 4). Tekma je bila za oboje zgolj prestižna, saj so si že pred zadnjim krogom Domžalčani zagotovili četrto mesto, Celjani pa peto. Tudi kakršen koli drugačen rezultat ne bi spremenil njihove uvrstitve na lestvici. Na preostalih dvobojih so bili doseženi le trije goli. Maribor, ki je že pred zadnjim krogom osvojil štirinajsti naslov, je na svojem igrišču z 1 : 0 premagal Krško. Kljub porazu so Posavci sezono končali na osmem mestu in se izognili kvalifikacijam za obstanek v družbi najboljših. a S. Vovk Pred prvenstvom ciljali na prvo polovico lestvice, na koncu trepetali za obstanek in obstali, kar je najbolj pomembno. Rudarke včeraj pokalni naslov Nogometašice Olimpije na tekmi sezone zaostajale za aktualnimi prvakinjami na njihovem igrišču z 0 : 2, na koncu se veselile zmage s 3 : 2. Za pravo dramo so v nedeljskem zadnjem krogu prve ženske nogometne lige poskrbele no-gometašice Olimpije in zavile v žalost vse ljubitelje ženskega nogometa v Pomurju. Z zmago s 3 : 2 nad šestkratnimi državnimi prvakinjami so osvojile svoj prvi naslov. Njihovo slavje bilo dodatno veliko, ker jim je izjemen podvig uspel že v drugi sezoni nastopanja v ženski elitni ligi, saj so klub ustanovili šele leta 2015. Že prvo leto so bili njihovi apetiti zelo veliki, toda zadovoljiti so se morali s tretjim mestom v prvenstvu, v pokalnem tekmovanju pa so izpadle v četrtfinalu. Izločile so jih Velesovke. Na začetku sezone, ki se je iztekla prejšnjo nedeljo, so znova napovedale osvojitev obeh naslovov, prvenstvenega in pokalnega. Očitno so Ljubljančanke najbogatejši klub v ligi, zato so se tudi zelo okrepile. Med drugim so v svoje vrste zvabile tudi za -P:-. dve igralki Rudarja - Škale Ano Berdnik ter Zalo Gomboc (zadnjo tekmo sta spremljali na klopi za rezervne igralke). V polfinalu pokala Slovenije so gostile aktualne prvakinje Beltinčanke, ki so bile zanje prevelika ovira. Pomurke so jih izločile s 3 : 0. V nedeljo pa je sledilo sladko maščevanje, prekinile so prevlado Pomurk in postale državne prvakinje. Prvakinje so postale s tremi točkami prednosti pred Pomurkami. Tretje so Radomljanke, ki so bile v prav tako zanimivi tekmi na svojem igrišču s 4 : 3 boljše od nogo-metašic Rudarja - Škale. Rudarke dvakrat vodile ... Prvi gol za vodstvo, strelka je bila Lana Golob, z 1 : 0 so dose- gle že v 4. minuti. Po nekaj minutah igre v drugem polčasu so bili v vodstvu s 3 : 2. V zadnji minuti tekme so domače izenačile, v drugi minuti sodnikovega dodatka pa so si zagotovile zmago. Zadela je igralka Karmen Ulbin ter se tako oddolžila soigralkam za 45. minuto, v kateri so rudar-ke z njenim avtogolom izenačile na 2 : 2. Velenjčanke in Beltinčanke v nedeljo še niso sklenile letošnje tekmovalne sezone. Včeraj so se v Kopru pomerile v finalu za slovenski pokalni naslov. Ženski tekmi je sledil še moški finale med Olimpijo in Domžalami. O (ne) uspehu na tekmi sezone za rudarke pa več v naslednjem Našem času. a S. Vovk Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 20 20 ŠPORT Pomanjšana Planica sredi mesta V Velenju odprli prenovljen smučarsko skakalni center - Novi skakalnici pravi lepotici -Otvoritvena skoka izvedla domačina Rolando Kaligaro in Jerneja Brecl Bojana Špegel Velenje, 26. maja - V petek so v Velenju predali namenu lani decembra zgrajeni novi skakalnici, ki sta velika pridobitev ne le za Smučarsko skakalni klub, ampak tudi za MO Velenje. Dogajanje v prenovljenem Smučarsko skakalnem centru Velenje se je raz-živelo že popoldne, torej še pred uradno otvoritvijo novih skakalnic. Ne le da so mladi smučarji trenirali za večerni veliki dogodek, v prireditvenem šotoru so razglasili tudi najboljše skakalce, skakalke in nordijske kombina-torce ter najboljše slovenske klube v obeh disciplinah za zimsko sezono 2016/2017 v pokalu Cock-ta. Glavni dogodki dneva pa so se zvrstili zvečer. Grajski hrib se je hitro polnil, vsak obiskovalec pa je že ob prihodu na prizorišče dobil slovensko zastavico. In te so vihteli cel večer, tako med uradnim odprtjem kot 1. tekmo za pokal MO Velenje. Kot je na novinarski konferenci pred odprtjem centra povedal velenjski župan Bojan Kon-tič, je projekt zelo pomemben za Velenje, ki je bilo že znano po smučarsko skakalnem centru in dobrih tekmah. Povedal je, da so sprva naložbo ocenili na 400.000 evrov, a se je kasneje zaradi sanacije brega, kjer je potegnilo plaz, podražila na več kot 560.000 evrov. Občina je prispevala dobrih 390 tisoč evrov. »Mnogi pravijo, da je to veliko. Je. A to je naložba v prihodnost mladih. Športnike ob dobrih rezultatih vsi trepljamo in hvalimo, uspehov pa ni, če nimajo dobrih pogojev za trening. Mestu z novima skakalnicama vračamo, kar smo nekoč že imeli; skakalnici sta dobesedno v mestu, kar je dodatna atrakcija, pravijo, da sta tehnično odlični in da je center pomanjšana Planica,« je poudaril. Kot tudi, da je prepričan, da bo na njih še veliko tekem. Predsednik odbora za smučarske skoke in nordijsko kombinacijo pri Smučarski zvezi Slovenije Ljubo Jasnič, ki je z domačini delil veselje ob odprtju centra, je dejal, da je Velenje do- bilo skakalnice, ki bodo velenjskemu smučarsko skakalnemu centru omogočile pridobitev novih dobrih skakalcev. Povedal je, da je zveza v zadnjih dveh letih v Sloveniji obnovila plastiko na 15 od skupaj 60 slovenskih skakalnicah, nižjih od 60 metrov, kar jih je stalo 450.000 evrov. Dodal je še, da ima zveza trenutno regi- »»WAS striranih 591 skakalcev, ta šport pa je zadnja leta izjemno priljubljen. In z dobrimi pogoji je njegova prihodnost zagotovljena. Leti, leti, leti ... Uradni del odprtja novih skakalnic se je začel simpatično; mladi skakalci so se najprej v dolino po doskočišču spustili z zastavami kluba, mesta in države. Prva uradna skoka sta izvedla člana Smučarsko skakalnega kluba Velenje ob glasbi, ki sta jo izbrala sama. 15-letna Jerneja Brecl je januarja letos v slovenski ekipi osvojila srebrno medaljo na mladinskem svetovnem prvenstvu v ZDA in 2. mesto v skupnem seštevku Alpskega pokala v minuli sezoni. Skočila je z višje, 70-metrske skakalnice. »Občutki so prekrasni. Tudi to, da bomo sedaj več trenirali doma, je odlično,« je povedala. Trener Rolando Kaligaro, tudi 1. junija 2017 in nekdanji tekmovalec kluba, je skočil na 45-metrski skakalnici. Dolgoletni državni reprezentant v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji je priznal, da ga je bilo strah. »Za mano je, uspelo je. Danes je res praznik,« je povedal, ko je bila preizkušnja mimo. Številni obiskovalci, med njimi tudi člani in članice skakalne A reprezentance, so ju ob njunih skokih glasno spodbujali. Nato pa se je začela revijalna tekma za 1. pokal Mestne občine Velenje. V kategoriji dečki do 15 let, ki so se pomerili na 45-metrski skakalnici, je slavil Urh Rošar iz Mi-slinje, najboljši domačin pa je bil Maj Fele Bom-bek, ki je med 28 tekmovalci zasedel 4. mesto. Med člani je na 70-metrski skakalnici slavil domačin Aljaž Osterc, med članicami pa je 2. mesto zasedla Jerneja Bercl. Občinstvo je uživalo, skakalci tudi. Tudi zabava po prireditvi je bila prava. ■ Izgradnja novih skakalnic se je pravzaprav začela že leta 2012, ko je MO Velenje dobila odločbo, da morajo porušiti prejšnjo nikoli dokončano veliko skakalnico. Zgodovino, sedanjost in prihodnost centra so predstavili na novinarski konferenci tik pred odprtjem novih skakalnic. Na otvoritvi Smučarsko skakalnega centra Velenje je potekala tudi razglasitev najboljših v zimski sezoni 2016/2017 in podelitev pokalov Cockta. Tekmovalci Smučarsko skakalnega kluba Velenje so v minuli zimski sezoni v absolutni razvrstitvi klubov v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji osvojili 55.307 točk oz tretje mesto. V Pokalu Cockta so v skupni razvrstitvi osvojili 3. mesto. V nordijski kombinaciji pa odlično 1. mesto. Po kategorijah so v smučarskih skokih Velenjčani osvojili naslednja mesta: mladinci do 16 let: Jan Bombek 2. mesto, Pokal Cockta: Jerneja Brecl 1. mesto članice in 2. mesto mladinke do 20 let. Pokal Cockta v nordijski kombinaciji, člani: Marjan Jelenko 2. mesto in Vid Vrhov-nik 3. mesto, mladinci do 20 let: Rok Jelen 2. mesto, Ožbej Jelen in Gašper Brecl 3. mesto, mladinci do 18 let: Gašper Brecl 1. mesto in Vid Vrhovnik 2. mesto, - mladinci do 16 let: Jan Bombek 2. mesto. Regijski zmagovalci Pokala Cockta za Štajerski regijski pokal: dečki do 13 let: Gal Žilavec 2. mesto, dečki do 12 let: Patrik Hladin 2. mesto, dečki do 10 let: Liam Magdič 3. mesto, deklice do 13 let: Kaja Toplak 3. mesto, cicibanke do 9 let: Iza Faletič in Živa Živic 2. mesto. > Smučarsko skakalni center Velenje ima sedaj šest skakalnic; poleg novih 70-in 45- še 25-, 15-, 9- in 5-metrske skakalnice. Trije Gorenjčani v reprezentanci Selektor slovenske rokometne reprezentance Veselin Vujovic je izbral roko-metaše, na katere računa v tretjem kvalifikacijskem ciklusu za evropsko prvenstvo, ki ga bo leta 2018 gostila Hrvaška. Na seznamu sta znova Nejc Cehte in vratar Klemen Ferlin ter Jan Grebene, ki bo v dresu Gorenja Velenja nastopal v prihodnji sezoni. Slovensko izbrano vrsto sredi junija čakata odločilni tekmi za preboj na prvenstvo stare celine. V sredo, 14. junija, bo gostovala v Švici, tri dni za tem pa jo v koprski Bonifiki čaka še obračun s Portugalsko. a Vertačnik dosegel prvo zmago 27. in 28. maja - V Lenzingu (Avstrija) je potekala 2. tekma svetovnega pokala v suhih ribiških disciplinah - kastingu. Organizator je bila avstrijska kastinška zveza, ki je v prekrasnem vremenu priredila tekmo, na kateri je tekmovalo 68 tekmovalcev iz sedmih držav. Tekme se je udeležil tudi Tim Vertačnik iz ribiške družine Paka Šoštanj. Še več ... Premagal je vso svetovno mladinsko konkurenco in zmagal v peteroboju ter prvič je presegel magično mejo 500 točk. Dosegel jih je 509,685, kar je njegov osebni rekord in mladinski rekord v Sloveniji. Po posameznih disciplinah je v dveh disciplinah zmagal, v dveh bil drugi in v eni četrti. Tekma na takšni ravni se lahko primerja s svetovnim prvenstvom, ki se ga bo udeležil julija v Bratislavi. a Najboljši med najboljšimi Spin in Mdance v Poreču priplesala zmagi Poreč - Velenje, 28. maja - V Poreču na Hrvaškem vsako leto poteka veliko mednarodno plesno tekmovanje, imenovano Dancestar. Udeleži se ga okoli 7000 plesalcev iz več kot 55 različnih držav sveta, ki se lahko v finalnem nastopu pomerijo, če se nanj uvrstijo na kvalifikacijskih turnirjih, ki so organizirani vse leto. Tega prestižnega tekmovanja so se že tretjič zapored udeležili plesalci in plesalke dveh velenjskih plesnih šol, Spin in Mdance. Oboji so bili na tekmovanju zelo uspešni. Plesalci plesne šole Spin so sodelovali z dvema zasedbama; skupino sedmih plesalk Powerkickz, ki so lani na tem tekmovanju dosegle drugo mesto, in s skupino trio Spin Angels, ki je bil predlani tretja. Tudi letos so se plesalke v zvrsti urban style, ki je na tem tekmovanju najbolj zastopan, odlično odrezale. Trio Spin Angels je v finalnem nastopu dosegel odlično šesto mesto, skupina Powerkickz pa je v kategoriji senior v najmočnejši konkurenci na ce- lotnem tekmovanju med kar 28 najboljšimi skupinami te kategorije prikazala vrhunski nastop, premagala celotno konkurenco in zmagala. Vrhunsko so se izkazali tudi plesalci iz Plesno rekreativnega studia Mdance, ki so prav tako znova dokazali, da se lahko kosajo z najboljšimi na svetu. Skupina M-crew je nastopila v B ligi in osvojila prvo mesto. S točko Prison pa so se starejši plesalci iz skupine Respect že februarja na kvalifikacijah uvrstili v A ligo, v Poreču pa so osvojili odlično 3. mesto. V nedeljo, 18. junija, jih čaka še velika 8. Plesna produkcija Mdance Summer Party, ki bo v Rdeči dvorani. ■ Naš čas, 1. 6. 2017, barve: CM K, stran 17 1. junija 2017 ""^Jis ŠPORT 21 Šmartno se seli v nižjo ligo!? Na Koroškem derbiju kar devet rumenih kartonov Tudi zadnji (26.) krog v tretji nogometni ligi - sever na prvih dveh mestih ni prinesel sprememb. Maribor B je prepričljivo osvojil naslov. Očitno pa na gostovanju v Šmarju pri Jelšah ni bil več motiviran. Domači so zmagali s 3 : 2 in mu prizadejali drugi poraz v tej že minuli sezoni. Rogaška, ki bo skupaj z njimi napredovala v višjo ligo, je z zmago nad Dravinjo s 3 : 1 zaostanek za njim zmanjšala na drugem mestu na osem točk. Na tretje se je povzpel Fužinar, ki je bil na koroškem derbiju v Dravogradu boljših od domačih z 1 : 0 in jih potisnil na četrto mesto. Na tem dvoboju se je menda zbralo krepko čez tisoč gledalcev, sodnik pa se je 'namahal' z rumenimi kartoni. Pri domačih je po-rumenel le en igralec, pri gostih pa kar osem. Svoje privržence so nadvse navdušili nogometaši Lenarta, ki so v neposrednem obračunu kot gostje premagali Brunšvik z 1 : 0 in se rešili izpada. Brunšvik bo skupaj z nogometaši Šmartna 1928, ki so doma z 1 : 5 izgubili s Korotanom s Prevalj, v novi sezoni tekmoval na medobčinski ravni (če se liga slučajno ne spremeni). Gol za domače je dosegel Tilen Kom- pan za 1 : 3 (73. - 11 m). Še drugi rezultati: S. Rojko Dobrovce - Mons Claudius 1 : 3, Videm - Šampion 3 : 0, Vrstni red: 1. Maribor B 66, 2. Rogaška 54, 3. Fužinar Ravne Systems 42, 4. Dravograd 41, 5. Korotan Prevalje 40, 6. Mons Claaudius 39, 7. Šmarje pri Jelšah 38, 8. Dravinja 36, 9. Šampion (Celje) 33, 10. Videm 29, 11. S. Rojko Dobrovce 29, 12. AjDAS Lenart 27, 13. ZU-VIL Brunšvik 26, 14. Šmartno 1928 14 (4 zmage, 2 neodločena rezultata, 20 porazov, gol razlika 19 : 86). a vos NK Rudar in Nogometno društvo Škale sta že šestič izvedla turnir v malem nogometu v spomin na nekdaj zelo priljubljenega trenerja tako ženskih in moških selekcij v Velenju Mira An-žela, ki so ga prijatelji klicali Bo-bek. Najlepši pokal so od pokojni- kove žene Darinke prejeli nogometaši Zlatoroga Škale. Poleg njih so na turnirju na Rudarjevem malem pomožnem igrišču nastopile ekipe ŠD Cirkovce, KMN Škale in ekipa Rudarjevih trenerjev. Za konec so se v 'revijalni' tekmi predstavili še Rudarjevi veterani in veteranke Rudarja - Škal (5 : 4), ki so v preteklosti navduševali ljubitelje ženskega in moškega nogometa. Zlasti nogometašice imajo nadvse lep spomin na čase, ko se podile za 'okroglim usnjem'. Bile so dvakrat državne in trikrat pokalne prvakinje. a S. Vovk Poteka Festival športa Šoštanj, 29. maja - V Šoštanju se je v ponedeljek začel Festival športa, ki ga organizira Športna zveza Šoštanj. Zaključili ga bodo v nedeljo, 4. junija, z družinskim športnim dnevom. Namenjen je promociji športa in zdravega načina življenja, otroci in odrasli pa imajo v tem času priložnost spoznati različne oblike gibanja in zdravega načina prostega časa. Festival z naslovom 'Šoštanj - aktivno mesto' vključuje program Prisvojite si nazaj ulice ... Prisvojite si nazaj svojo prihodnost!, s katerim spodbujajo uporabo odprtih in javnih površin v okviru športa za vse in telesno aktivnost skozi vse leto in turnirje. a mkp Kolesarski izpiti za petošolce Velenje, 29. maja - Do 8. junija bodo velenjske osnovne šole v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in člani Zveze šoferjev in avtomehanikov izvajale kolesarske izpite za petošolce. Potekali bodo na cestah v okolici šol in na spretnostnem poligonu. Voznike prosijo, da so v času opravljanja kolesarskih izpitov še posebej pozorni. a mkp Balinanje Gorici derbi kola V Velenju na Gorici so domačini tokrat gostili ekipo BŠDU Premogovnik. To je bil derbi kola med vodilnima ekipama na lestvici. Domačini pa so prikazali več zbranosti in imeli malo več sreče ter srečanje pripeljali do zaslužene minimalne zmage 5: 3. Druga skoraj enako pomembna tekma je bila na Polzeli, kjer so domačini gostili ekipo DU Velenje. Tudi tukaj je bil boj neizprosen do konca, vendar so imeli domačini malo lažje delo, kot kaže rezultat 5 : 3, saj so imeli veliko razliko v točkah v svojo korist. V Slovenskih Konjicah so gostili ekipo iz BD Šentjurja. To srečanje se je končalo z rezultatom 6 : 2, domačini pa so dosegli tudi veliko točkovno razliko. Vrstni red: 1. PDU Gorica 8 točk, 2. BŠDU Premogovnik 7, 3. BK Polzela 7, 4. DU Velenje 5, 5. DU Slovenske Konjice 5, 6. DU Vinska Gora 2, 7. BD Šentjur 2. Ekipa DU Vinska Gora je bila v tem kolu prosta. V drugi ligi so Kavče igrale proti gostom iz Vrbnega. Domačini so se morali kar pošteno potruditi, da so zmagali, rezultat pa je bil vseeno visok in pričakovan, 6 : 2 za domačo ekipo. V Topolšici je bila tekma med domačini iz DU Šmartnega ob Paki in gosti iz KU Gorenja. Domačini so se na začetku presenetljivo dobro upirali, a so nato gostje le zaigrali, tako, kot znajo. Na koncu je bil rezultat 2 : 6 v njihovo korist, velika pa je bila tudi točkovna razlika. V Topolšici so se pomerili tudi domačini in gosti DU Dobrna. Čeprav so imeli domači igralci za sabo naporen dan na regijskem tekmovanju, se jim to ni to poznalo, saj so suvereno z 8 : 0 odpravili sicer zelo solidne goste. Priborili so si tudi visoko točkovno razliko. Vrstni red: 1. KU Gorenje 12 točk, 2. BK Topolšica 8, 3. PDU Kavče 7, 4. DU Dobrna 5, 5. BS Vrbno--Vrbica 3, 6. DU Šmartno ob Paki 1. Šesto kolo je bilo zadnje v prvem delu druge lige, ki se bo nadaljevala 1. septembra. a T.F. Zrečanom vrh, Šoštanj tretji V zadnjem krogu tako imenovane lige Golgeter Medobčinske nogometne lige zveze Celje so bili na sporedu le trije krogi. V derbiju sta Mozirje in Šoštanj igrala neodločeno 3 : 3, čeprav so Mozirjani po slabe pol ure vodili z 2 : 0. Žalec je bil v krogu: 1. Zreče, 42 točk, 2. Fo- Vojniku s 5 : 0 boljši od domačih. Zrečani, ki bodo napredovali v tretjo ligo, so se nad zadnjim Kovinarjem znesli s 7 : 0. V štirinajstih krogih niso izgubili niti točke. Vrstni red po 14. zadnjem silum Šentjur, 32, 3. Šoštanj, 27, 4. Žalec, 21, 5. Mozirje 18, 6. Odred Kozje 9, 7. Vojnik 6, 8. Kovinar Štore 4. Pri pionirjih Škalčani, pri pionirkah Šmarčanke Šmartno ob Paki, 21. maja - Prostovoljno gasilsko društvo Šmartno ob Paki je tudi letos v spomin na preminule mlade člane društva Kristino, Tino in Matica, ki so izgubili življenje v trčenju avtobusa z vlakom leta 1999, pripravilo tekmovanje za pionirje in pionirke. Tekmovanja na ploščadi za šmarško Hišo mladih in gasilskim domom se je udeležilo 20 desetin. Tekmovali so v dveh disciplinah, in sicer v vaji z vedrov-ko ter v teku s prenosom vode. Med 14 pionirskimi desetina- mi so slavili mladi gasilci iz Škal pred Drešinjo vasjo in enoto Ga-berke II. V konkurenci pionirk pa je nastopilo šest desetin. Zlato medaljo so si okoli vratu nadele mlade gasilke domačega društva, druga je bila desetina PGD Šoštanj mesto, tretje pa so bile tekmovalke PGD Topolšica. Nastope desetin so si ogledali tudi starši pokojnih mladih gasilcev. . Tp Zmagovalke v konkuren pionirk: desetina PGD Šmartno ob Paki Med vrtčevskimi otroki povezovanje generacij Narava je na višku lepote in sprehod po njej je pravi užitek. Če se tega premalo zavedamo, je dobro zaiti v družbo predšolskih otrok, ki so zvedavi, razigrani, domiselni in ti dajo še dodatno energijo. Med njimi ti ni dolgčas in vseskozi se nekaj dogaja. Še posebej je to prijetno v naravi, kjer se lahko sprostiš in jo opazuješ. kaj lepih skupnih pohodov, na katerih smo uživali v odkrivanju skrivnosti narave, ki je učilnica življenja. Prednost podeželskih enot vrtca je neposreden stik z naravo v domačem okolju, ki je mestnim otrokom že nekoliko otežen, kar je še posebej odvisno od staršev in ne nazadnje njihovih zmožnosti ter interesa. V Vinski Gori je za to odlično poskrbljeno in bližnji gozd jim nudi enkratno igralnico, ki jo pridno obiskujejo. Tu se kalijo tudi bodoči taborniki in prehod na zasluženem sladoledu ali čem podobnem. Za lep dan je poskrbelo tudi sonce in prijetno okolje starega mestnega jedra ob reki Savinji, nad katero bdi še vedno mogočen grad. Ob nedavni prireditvi UNI 3 Velenje Jajčerija na Velenjskem gradu smo se vključili tudi planinci, ki smo si pred njenim pri-četkom izbrali pot preko Ko-žlja. Na njegovem vznožju smo se srečali s skupino vrtčevskih otrok iz enote Ciciban, ki so tudi pokazali zanimanje, da z na- Srečanje planincev UNI 3 s skupino otrok enote Ciciban Vrtca Velenje pod Kožljem. Imam veliko srečo, da je v Vinski Gori enota Vrtca Velenje, v kateri sem dolgo vrsto let tudi sama službovala, čeprav ne na vzgojiteljskem področju. Povabilu vzgojiteljic sem se z veseljem odzvala, kar je tudi interes Planinskega društva Vinska Gora. Vzgoja mladih planincev je osnova nadaljnjega delovanja (vsakega) društva. Tako smo preživeli že kar ne- v osnovno šolo že ima osnovo za vključitev otrok v planinski krožek, ki na podružnični osnovni šoli že vseskozi uspešno deluje. Za prihajajoč zaključek šolskega leta smo izbrali Mestni gozd v Celju in obiskali hišo na drevesu, za »piko na i« pa so se otroci sprostili na igrišču Jase 3, ki je tik pod njo. Z nami so bili tudi starši oz. stari starši in zagotovo je bil končni zaključek izleta mi, že davno babicami in dedki, prehodijo pot po njem. Vse to je »naravno« povezovanje generacij, ki se je strnilo na 7. medgeneracijskem festivalu »Modrosti narave za vse generacije« od 25. - 27. maja 2017 v Velenju z zaključno prireditvijo zadnji dan - v soboto. Bilo je pestro in zanimivo! a Marija Lesjak a vos Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 22 22 modroBELA kronika «»^AS 1. junija 2017 Gledalcev veliko, zmagovalec pričakovan Zmagovalka 32. avto relija v Velenju posadka Rok Turk - Blanka Kacin - Zdrsa s proge le z zvito pločevino Tatjana Podgoršek Velenje, 26. in 27. maja - Med številnimi prireditvami, ki so se zgodile konec tedna v Šaleški dolini, je gotovo največ zanimanja pritegnil 32. avto reli v izvedbi Avto-moto turing kluba Velenje. Med 72 prijavljenimi posadkami, med katerimi jih je bilo več kot 40 iz tujine, sta preizkušnjo najbolje opravila Rok Turk in Blanka Kacin (Peugeot 208 T16) in s tem upravičila vlogo favorita. Do zmage sta se prebila po tesnem boju s hr-vaško-madžarsko posadko Hi-deg - Kerek, ki je na koncu zaradi zamude v časovno kontrolo ostala celo brez stopničk. Tako sta zmagovalca na drugi postaji slovenskega prvenstva za 25 sekund ugnala stara znanca slovenskih relijev Nemca Hermanna Gassnerja (Mitsubishi Lancer EVO X) in na tretjem mestu Italijana Claudio De Ce-cco (Hyundai i 20 R5). Skupna dolžina proge v Velenju in njegovi okolici je bila 220 kilometrov, petih različnih preizkušenj pa 103 kilometre. Avto reli se je formalno začel minuli petek s ceremonialnim štartom na Titovem trgu v Velenju (foto: tf). V seštevku državnega prvenstva je na drugem mestu končal zmagovalec uvodne dirke Darko Peljhan (Mitsubishi Lancer EVO X), ki je v skupni konkurenci zasedel šesto mesto. Na mesto za njim in s sedmi- mi sekundami zaostanka se je uvrstil Grega Premrl (Citroen DS3 R3T). Slovensko četverico v najboljši deseterici je z osmim mestom zaokrožil državni prvak Aleks Humar (Peugeot 208 R2). V soboto je čakalo tekmovalce pet različnih hitrostnih preizkušenj, tudi dva superspeciala. Domače prvenstvo se bo nadaljevalo 1. julija z relijem Železniki. Poleg tesne zmage slovenske posadke sta velenjsko preizkušnjo dirkalnikov zaznamovala zdrsa dveh posadk na istem ovinku na cesti proti Zavr-hu. Na srečo sta se oba končala brez poškodb in le z zvito pločevino. Predsednik dirke in predsednik Avto-moto turing kluba Velenje Daniel Blažinčič je povedal, da so bili organizatorji glede števila udeležencev in gledalcev zelo zadovoljni. Po njegovih navedbah si ga je ogledalo blizu 30 tisoč obiskovalcev. »Re-li smo izpeljali po vseh pravilnikih in dogovorjenih pravilih igre. Minil je brez posebnosti, za kar moram pohvaliti tudi člane kluba in športne funkcionarje, ki so pomagali pri njegovi izvedbi. Zmaga Turka in Kacino-ve je bila pričakovana.« ■ POLICIJSKA kronika Dva lažje poškodovana Velenje, 25. maja - V četrtek so velenjski policisti obravnavali dve prometni nesreči, v katerih sta se udeleženca lažje telesno poškodovala. Prva se je zgodila v Šaleku, kjer je bil vzrok prometne nesreče izsiljevanje voznika motornega kolesa. Druga prometna nesreča se je zgodila na parkirnem prostoru Velenjske plaže. Tam je počilo zaradi nepravilnega premika vozil. Avto zagorel med vožnjo Vinska Gora, 25. maja - Policiste so v petek obvestili o požaru na vozilu. Ugotovili so, da je Našli kolo Na Ljubljanski cesti v Velenju je pošten občan našel gorsko kolo Scott. Odpeljal ga je na velenjsko policijsko postajo. Če ga pogrešate, se oglasite pri njih. avtomobil zagorel med vožnjo zaradi napake na vozilu. Gasilci so avtomobil pogasili, delavci cestnega podjetja pa so pospravili cesto, zato promet ni bil dolgo oviran. O dogodku bodo policisti obvestili državno tožilstvo. Ostal brez vozniškega Velenje, 25. maja - V Škalah je na nekdanji dan mladosti pijani voznik zapeljal s ceste in se lažje telesno poškodoval. Policisti so mu do obravnave na sodišču preklicali vozniško dovoljenje. Pijan dirkal po travniku Gaberke, 26. maja - V petek je voznik motornega kolesa pijan vozil po travniku v Gaberkah. Ko je zapeljal v luknjo, je padel. Hudo si je poškodoval glavo. Niti povodec ga ni ustavil Velenje, 27. maja - V soboto so se velenjski policisti ukvarjali s psom, ki je bil sicer na povodcu, a je vseeno ugriznil občana in ga lahko telesno poškodoval. Lastnici so napisali kazen. Droge in orožje Velenje, 27. maja - V soboto so policisti dvakrat zasegli snovi, za katere policisti sumijo, da so prepovedane droge. Poleg tega so pri obiskovalcu rejv partija našli in zasegli orožje. V poostrenem nadzoru, ki so ga tam opravili policisti, so enajstim osebam zasegli substance, za ka- tere obstaja sum, da gre za prepovedane droge. Mladoletnica napadla policista Velenje, 27. maja - V soboto je na rejv partiju mladoletna udeleženka napadla policista. Policisti so, da bi jo umirili, uporabili prisilna sredstva. Ker se ni umirila, so jo pridržali. Zasegli so ji tudi prepovedane droge. Zaradi poskusa preprečitve uradnega dejanja se bo morala zagovarjati na sodišču. Adil Huselja varnostno ogledalo Vrstniško nasilje - 2. del Obravnava vrstniškega nasilja je pomembna tudi zaradi generalne preven-cije, da bi storilce oziroma potencialne povzročitelje nasilja odvračala od tovrstnega početja. Poleg tega pa je pomembno tudi osvetljevanje dejavnikov in okoliščin, ki posamezn ika »pripravijo« do tega, da se odloči za izvajanje nasilja med vrstniki in nad njimi. Dejavniki tovrstnega nasilja so namreč številni in raznovrstni. Italijanski filozof Umberto Galimberti meni, da imajo sedanje generacije mladih več čustvenih težav, kot so jih imele prejšnje, predvsem zaradi tega, ker so mladi danes bolj sami in deprimirani (duševno potrti), a hkrati tudi bolj jezni in bolj uporniški, bolj živčni, impulzivnejši in agresivnejši. Nimajo čustvenega orodja, s katerim bi v sebi vzbudili samozavest, samoobvladovanje in empatijo, kar jim sicer omogoča, da govorijo, ne morejo pa poslušati, kulti-virano reševati sporov in sodelovati. Pomemben vpliv ima družinsko okolje, v katerem v prvih štirih letih življenja otrok dobi prve občutke lastne vrednosti ter zaupanje v ljudi in skupnost okoli sebe, kar ustvarja referenčni okvir osebnosti, ki je skupek vseh naših prepričanj, izkušenj in pričakovanj, na osnovi česar pripisujemo pomen in pomembnost vsega, kar zaznavamo ter s pomočjo česar izbiramo različna vedenja, tudi nasilna. Na njegov razvoj vplivajo: čustveni odnos med staršem in otrokom, odnosi med staršema, doslednost pri vzgoji, nadzor otrokovega vedenja, vzgojne metode (ustreznost in strogost kaznovanja...), patologija oziroma deviantnost staršev, otrokov temperament... Vse to vpliva na to, kako se bo otrok vedel v vrtcu, šoli in življenju nasploh. Seveda bolj ko odrašča, je vpet v socialne mreže, ki ravno tako vplivajo na njegov razvoj in obnašanje. Vsemu temu pa v zadnjem desetletju daje pridih računalniško-informacijska tehnologija ter različne oblike odvisnosti od alkohola, prepovedanih drog, računalniških iger ., s katerimi bežijo v virtualni svet in imaginarni svet opojnih substanc. Tako bi poleg učinkovitega medinstitucionalnega sodelovanja pristojnih institucij za zmanjšanje tega nasilja bilo treba pozornost usmeriti na družino in dinamiko v njej. Več časa preživljati z otroki, se z njimi pogovarjati in jih pripravljati ne zgolj na šolo, ampak tudi na življenje. Čustveno opismenjevanje, učenje komuniciranja ter sprejemanje temeljnih družbenih vrednot, kot so znanje, delo, družina, poštenost, solidarnost, spoštovanje, svoboda, vztrajnost ., so ključnega pomena tako za družbo kot slehernega (mladega) človeka. Družina kot temeljna celica družbe je bila v zadnjih desetletjih izpostavljena številnim spremembam. In med temi je tudi kriza vrednot v sodobni družbi, v kateri vse večja individualizacija, potrošniška naravnanost z osredotočenjem v zagotavljanje in kopičenje materialnih dobrin odvrača posameznika od sočloveka in skupnosti. Sodoben način življenja, v katerem imata pomembno vlogo tako hedonizem kot nihilizem, nas je pripeljal do točke, da smo po porabi alkohola na prebivalca v samem svetovnem vrhu, saj v povprečju vsak prebivalec Slovenije popije 11,5 litra čistega alkohola na leto. Ne glede, ali je ta poraba alkohola in če temu dodamo še uživanje prepovedanih drog, adrenalinsko preživljanje prostega časa..., odraz hedonizma ali stisk, od katerih posameznik beži in si lepša vsakdan, je stanje zaskrbljujoče in kaže na potrebo, da bi bilo dobro raziskati dejavnike, ki vplivajo na tovrstne aktivnosti človeka. Namreč ob takšni popotnici je težko pričakovati ali upati na bolj zdravo in varno prihodnost. Dejstvo je, da že danes živimo v nevarnem svetu, saj smo poleg izpostavljenosti klasični kriminaliteti izpostavljeni tudi mednarodnemu terorizmu, promoviranju nasilja in smrti, lakoti zaradi vojn in podnebnih sprememb, brezposelnosti, ki ni prisotna le med tistimi brez izobrazbe, ampak tudi med (visoko) izobraženimi (mladimi) ljudmi . S takšno sedanjostjo je prihodnost povsem nepredvidljiva. a Iz POLICISTOVE beležke Kriva pnevmatika na cesti Velenje, 25. maja - V četrtek zvečer sta na Šaleški cesti dva voznika poškodovala svoja avtomobila, ko sta z njima zapeljala na pnevmatiko, ki je ležala na cesti. Za vso nastalo škodo na vozilih naj bi po podatkih policistov poskrbela zavarovalnica. Zalotil jo je varnostnik Velenje, 26. maja - V petek je varnostnik v trgovini Lidl zalotil žensko pri tatvini artiklov v vrednosti 20 evrov. Policisti bodo o njenih dolgih prstih obvestili državnega tožilca. Preglasno v noč Velenje, 26. maja - V petek ponoči so morali policisti v lokal na Ljubljanski cesti, kjer so preglasno predvajali glasbo. Policisti so ob tem ugotovili, da bi moral biti lokal zaprt že ob 22. uri. O prekršku bodo obvestili tržno inšpekcijo. Spregledal prometni znak Velenje, 27. maja - Žeja je bila očitno ob koncu minulega tedna huda, mnogi pa še vedno mislijo, da ni nič narobe, če za volan sedejo opiti. V soboto je pijani voznik poškodoval svoj avto, ko je zapeljal na odsek ceste, na katerem je prepovedana vožnja, na kar opozarja tudi prometni znak. Očitno ga ni opazil, zaradi vožnje pod vplivom alkohola pa se bo zagovarjal na sodišču. Vrtičkarki »ravs« Velenje, 29. maja - V ponedeljek sta se na vrtičkih sprla vrtičkarja. Bilo je tako hudo, da je morala posredovati policija. Vzrok spora je bil kmalu znan; eden od vr-tičkarjev je drugemu izpulil kole za fižol. Policisti so ju tokrat le opozorili, da njuno obnašanje ni primerno. Naš čas, 1. 6. 2017, barve: CM K, stran 17 1. junija 2017 ""^Jis UTRIP 23 S Tomosi na morje in domov Fantje iz Teša, ljubitelji starih Tomosov, ki so 25. maja 2011, na nekdanji dan mladosti ustanovili klub 'Elektro prdeci', so se tudi letos že tradicionalno podali s svojimi mopedi v Rovinj. Pravijo, da kjerkoli se pojavijo, so prava atrakcija. Seveda padajo številni komentarji, kot ... točno takega sem imel v mladosti ... to so Puchi, menijo tujci ... in se ne motijo močno, saj je bila njihova prvotna zasnova zares narejena na osnovi licenčne pogodbe z avstrijsko tovarno Ste-yr-Daimler-Puch, ki jo je utemeljil tudi naš rojak Janez Puch. HOROSKOP Da so Tomosovi mopedi kljub starosti resnično vzdržljivi, najstarejši je star šest desetletij, dokazuje dejstvo, da so »fantje« vseh 540 km prevozili praktično brez okvar. Pra- godilo se je od 2. 6. do 8. 6. - v nedeljo, 2. junija 1957, ko so nadaljevali udarniško delo pri regulaciji Pake, so začeli Velenj-čani kopati tudi jarke za vodovod v Velenju in Stari vasi ter urejati cesto skozi Velenje; - komandir Šaleške partizanske skupine in narodni heroj Miha Pintar Toledo je padel 3. junija 1942 v Lokovici, ko je skušal rešiti ranjenega soborca; - 3. junija 1963 so pričeli prostovoljci urejati osrednje velenjsko otroško igrišče; že prvi dan se je prostovoljnega dela udeležilo 633 ljudi, ki so ta dan opravili 1967 udarniških delovnih ur; - 4. junija 1949 se je rodil velenjski rojak novinar in literat Vinko Vasle - Venč, ki je sodeloval tudi kot kolumnist Našega časa, - v soboto, 4. junija 1983, so delavci gradbene dejavnosti REK Edvarda Kardelja Zasavje po treh letih dela na koti 42 na globini 407 metrov, to je 42 metrov pod morsko gladino, prebili odprtino na dnu jaška Preloge; - 5. junija 1927 se je v Mežici rodil Anton Močilnik, ki je bil od leta 1965 do 1966 velenjski župan; umrl je 18. novembra leta 2012; - 5. junija 1988 je bil na gospodarskem poslopju kmeta Pre-dneka v Zavodnjah ustanovni zbor Šaleškega ekološkega društva; - 6. junija 1941 je šef civilne uprave za Spodnjo Štajersko z odredbo zaplenil premično in nepremično premoženje vseh Anton Močilnik (Foto Arhiv Muzeja Velenje) premogovnikov in elektrarn in ustanovil delniško družbo, ki je prevzela vsa podjetja, ki so se na Spodnjem Štajerskem ukvarjala s pridobivanjem in z distribucijo energije, torej tudi velenjski premogovnik s termoelektrarno; - leta 1961 je v začetku junija Rudnik lignita Velenje v Fiesi do- vijo pa, da tudi z zadnjicami ni bilo prehudo in že komaj čakajo naslednjo, tretjo, takrat že tradicionalno vožnjo. gradil nov počitniški dom z 62 ležišči; - leta 1942 se je 7. junija v To- polšici rodil fizik, diplomat in funkcionar dr. Benjamin Luk-man; - 7. junija 1955 je bil rojen dr. Jože Hudales, dolgoletni vodja Muzeja Velenje in danes profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani; - 8. junija leta 1924 je v Lazah pri Velenju umrl pravnik, ravnatelj Šaleške hranilnice in posojilnice in mecen dr. Jakob Pirnat, ki je bil med drugim tudi lastnik gradu Švarcenštajn v Lazah; - 8. junija 1974 se je v Slovenj Gradcu rodil gledališki ustvarjalec, Velenjčan Marko Mandic; - nogometaši velenjskega Rudarja so junija leta 1977 postali republiški prvaki in se uvrstili v 2. jugoslovansko nogometno ligo. ■ Damijan Kljajič PREDSTAVITEV BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE H2E v v v prostorih Centralne čistilne naprave Šaleška dolina [Primorska cesta 8A, Šoštanj) 7.,8.06.2017 ter 20.,21.9.2017 (11:00-17:00). NESLIŠNA - BREZ ELEKTRIKE BREZ LETNIH SERVIS0 AKCIJA za nakup do konca meseca junija 2017 znižana cena ČN H2E in gratis H2E NET preparat za prvo Leto vzdrževanja. Izkoristite ugodno subvencijo vaše občine za nakup MKČN. - 03 491 07 60 - ¡nfo@ekogea.com Pojasnilo Komunalnega podjetja Velenje Dne 18. 3. 2013 je bil v časopisu Dnevnik objavljen članek z naslovom »Namesto nižje takse za obremenjevanje okolja kazen«, ki se vsebinsko ukvarja s problematiko malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN), med drugim tudi naprav proizvajalca Eko Gea, model H2E. Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., uporabnike MKČN na območju, kjer je slednje pristojno za izvedbo ocene obratovanja MKČN, obvešča, da so bile v navedenem članku neustrezno in napačno povzete navedbe o delovanju naprav proizvajalca Eko Gea, ki naj bi jih podali zaposleni pri Komunalnem podjetju Velenje, d. o. o. Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., se od teh navedb distancira, morebitno škodo, ki je zaradi napačne interpretacije izjav zaposlenih Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., v tem članku nastala prizadetim, še posebej Eko Gei, pa obžaluje. Oven od 21. 3. do 21. 4. Zadnje čase se vam ves čas dogaja in tako bo tudi prve dni v juniju. Mars, ki je vaš vladar, bo te dni imel močan vpliv na vas. Napoveduje vam velike premike na področju ljubezni ali pa otrok. Zna se zgoditi, da boste začeli novo razmerje ali pa se bo vobstoječem dogajalo, kaj zelo dramatičnega, vendar po vaših željah in pričakovanjih. Čeprav vztrajnost za vas ni ravno značilnost, boste tokrat trmasto vztrajali pri nekaterih odločitvah. Uspelo vam bo dokončati vse, kar ste načrtovali. V naslednjih dneh boste doživeli veliko sprememb. Všeč vam bodo. Bik od 22.4. do 20.5. Če kdaj, se letošnjega poletja res iskreno veselite. Razlogov je več, enega pa občutite že nekaj tednov. A o njem še molčite. Tudi, če vam bo vroče, boste naravnost uživali v vsakem sončnem žarku, na zraku in v naravi. Čutili boste, da se v vas spet prebuja želja po ustvarjalnosti in zato se ne čudite, če se boste lotili marsičesa, kar se sicer ne bi. Eni boste obudili stare konjičke, drugi se boste lotili novih. Dnevi so daljši, zato boste imeli več časa zanje. Poleg tega boste ravno zato bolj mirni in zadovoljni. Tudi z videzom. Dvojčka od 21.5. do 21.6. Slabo obdobje je končno preteklost. Usoda se je v preteklih tednih malce poigrala z vami, a sedaj vam bo kar nekaj časa precej naklonjena. Zato končno prisluhnite svojim željam in se jim prepustite, saj sploh niso tako zahtevne, da ne bi bile uresničljive. Če boste še večkrat šli od doma, boste zagotovo spoznali nekoga, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenil. Ob novici, ki bo prišla do vas ob koncu tega tedna, se boste kar stopili. Spet boste verjeli v prihodnost, črne misli bodo vsak dan manjše. In tudi počutje bo vsak dan boljše. Rak od 22.6. do 22.7. Teden bo zelo povprečen. Kakšen dan bo lep, naslednji pa morda malce zagrenjen zaradi rahlih zdravstvenih težav. Lepši bo za tiste, ki ste pred kratkim spoznali zelo zanimivo osebo. Novo prijateljstvo vam bo pomenilo vsak dan več, zato ga boste znali tudi negovati. Pazite le, da pri tem ne boste preveč vsiljivi. Pa tudi, da ne boste premalo pozorni. Včasih težko najdete ravnovesje med obema poloma. Tokrat se nikar ne postavite v prvi plan, saj boste s tem zrušili vse, kar ste doslej že zgradili. Če bodo glavoboli vztrajali, obiščite zdravnika. Lev od 23.7. do 23.8 Veliko truda boste vlagali v dom, saj vas bo grizla slaba vest. Glavnina dogajanja se bo žal spet vrtela okoli denarja, ki vam zadnje čase veliko pomeni. Tudi zato, kar vam prehitro polzi skozi prste. Pa to ne bo edini problem. Čaka vas nekaj zelo napornih dni in nujnih obveznosti. Vse bo šlo kot po maslu. V drugi polovici tedna se boste pomirili in začeli skrbeti še za druga področja v življenju. Na ljubezenskem bo manj nemira, saj bosta s partnerjem spet na isti valovni dolžini. Vam bodo pa prijatelji očitali, da jih spet zanemarjate. Devica od 24.8. do 23.9. V prvi polovici junija bodo planeti na vaši strani. Poskrbeli boste, da vam ne bo dolgčas in to niti sekundo. Ob tem boste nekoliko zaslepljeni sami s sabo, s svojimi zahtevami, željami in idejami. Teden bo poln odličnih idej, kako izboljšati vaš socialni položaj. Če ne boste naredili ničesar konkretnega, se pač nič ne bo spremenilo. Zato le pogumno naprej, nekaj idej je namreč resnično izvedljivih. Ko boste dobili še lepo ponudbo, se bodo domine začele zlagati tako, da boste na koncu vi zmagovalec. Tudi v počutju, saj vam bo zdravje služilo kot že dolgo ne. Tehtnica od 24.9. do 23.10. V teh dneh vam energije res ne bo manjkalo. Zato, ker ste tudi sami naredili veliko zato, da ste jo obnovili. Če boste dobro premislili in upoštevali navdih, pa lahko tja do sredine junija dosežete še več. Na več področjih, saj boste izjemno učinkoviti. Vaše najmočnejše orožje bo dobro planiranje in dobra izbira ljudi, s katerimi boste načrte izpeljali do konca. A vaš spisek želja s tem še ne bo izpolnjen. Imate jih veliko, verjetno preveč. Poskrbite naprej za tiste, ki so povezane z vami, družino pa tokrat pustite malo čakati. Ne bo vam zamerila. Škorpijon od 24.10. do 22.11. Odločili ste se, da se boste odslej šli zares - ničesar ne boste več počeli kar tako. Vse, kar boste začeli, boste tudi dokončali. Nekaj dni se boste vsega tega uspešno držali. Največ težav boste imeli s tem, da se po adrenalina polnem dnevuzvečer umirite in zaspite. Telo vam bo kmalu spet sporočilo, da ste že predolgo napeti. Sprostiti se ne znate niti po velikem osebnem uspehu, s katerim ste uspešno zaključili zelo pomembno življenjsko obdobje. Čeprav se vam to še ne bo takoj obrestovalo, se vam bo. Če ne prej jeseni. Do takrat pa bolj pazite na svoje zdravje. Strelec od 23. 11. do 22. 12. Tihi dnevi se bodo nadaljevali. Krivili boste partnerja, sebe pa ne boste hoteli videti v pravem ogledalu. Partner vam bo povedal, kaj se dogaja, a povedano vam niti najmanj ne bo všeč. Radi bi, da se v vašem vsakdanjiku nič kaj ne spremeni, po drugi strani pa si močno želite sprememb. A če se boste do partnerja še naprej vedli hladno, boste stvari le še poslabšali. Res pa je, da boste žalost utapljali v ustvarjalnosti. Domišljija bo spet dobila krila, izvedba pa bo otročje lahka. Pa čeprav boste v njej še nekaj časa uživali predvsem sami. Kozorog od 23.12. do 20.1. Če boste v naslednjih dneh doma več kot sicer, najdite vsaj nekaj časa samo zase! Sploh, ker ste zadnje čase res preveč delali v zaprtih prostorih. Narava vabi in daje novo energijo, vi pa tega ne znate izkoristiti, ker vas skrbi predvsem za druge. K sreči boste v naslednjih dneh največ časa porabili za opravke, ki vas veselijo. Doletela vas bo neizmerna sreča, ki ste si jo dolgo želeli in po malem že izgubili upanje, da se vam bo kdaj nasmehnila. Pazite na svoje sklepe, občutljivi bodo. Tudi zato, ker boste še vedno preveč sedeli. Vodnar od 21.1. do 19.2. Čakali boste na uradno vabilo, pa ga ne bo od nikjer. V ponedeljek boste postali nestrpni. Partner bo potem stvari vzel v svoje roke in hitro uredil vse, kar vas muči. Hvaležnost mu boste pokazali tako, kot znate. Malce pikro, a s pravo mero humorja. Konec tedna bo tudi zato precej nostal-gičen. Zgodilo se vam bo nekaj čisto nepričakovanega, pa vendar vas bo osrečilo kot že dolgo ne prav nič na tem svetu. Ugotavljali boste, da se človek res lahko večkrat zaljubi v isto osebo. Vam se to dogaja zadnjih nekaj let. In se še bo. Ribi od 20.2. do 20.3. Naveličani boste vseh okoli sebe. Manj boste govorili, manj boste družabni. Potem se boste vzeli v roke, saj veste, da škodite predvsem sebi. Drugim, celo najbližjim, je malo mar za vašo srečo. Le kaj se bo moralo zgoditi, da se boste spremenili? Doslej vas nič ni izučilo. Če bi poslušali partnerja, bi že zdavnaj živeli drugače. Tudi delo bi vam bilo v večje veselje. Bežanje v sanjski svet ni prava rešitev. Tokrat ne boste imeli veliko časa. Ukrepajte takoj, brez odlašanja na jutri. Razen, če spremenite želje. Včasih je to lažje kot konkretna dejanja. ■ Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 24 24 TV SPORED »»WAS 1. junija 2017 Četrtek, 1. junija Petek, 2. junija Sobota, 3. junija Nedelja, 4. junija Ponedeljek, 5. junija Torek, 6. junija Sreda, 7. junija TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 06.00 Kultura 06.05 Odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.20 Turbulenca, pon. 12.20 Nagelj, jap. nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Bila so Titova mesta, 2. del, dok., pon. 14.25 Slovenci v Italiji 15.00 Težišče, odd. TV Lendava 15.30 Svetovni popotnik, pon. 16.30 Po Sloveniji, odd. TV Maribor 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 17.55 Novice 18.00 Utrinek 18.05 Zu, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Sveto in svet 00.40 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti, pon. 01.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Po Sloveniji, odd. TV Maribor, pon. 01.55 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. 02.50 Info-kanal 05.55 Kultura 06.00 Odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 Alpe-Donava-Jadran 11.50 Ugriznimo znanost, odd. o znanosti 12.20 Nagelj, jap. nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, pon. 15.20 Mostovi, odd. TV Lendava 16.05 Duhovni utrip 16.25 Profil 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade 18.10 Pujsa Pepa, ris., pon. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.00 Slovenski pozdrav, nar. odd. 21.25 Na lepše 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Potepuški pes, jap. f., pon. 01.20 Profil, pon. 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. 03.05 Info-kanal 02.50 inro-Kanai tvsloT tvsloT HA «I fltmčH kanal 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Penelopa, ris. 07.10 Kravica Katka, ris. 07.15 Biba se giba, ris. 07.40 Pujsek Bibi, ris. 07.50 Čarli in Mimo, ris., pon. 07.55 Zlatko Zakladko: Krajina brez 08.10 To bo moj poklic: Slikopleskar- črkoslikar, 2. del 08.55 Žogarija 09.45 XXIII. Generacije znanosti ZRC SAZU, posn. prireditve 10.45 Kino Fokus 11.00 Hišica v preriji, am. nad. 11.45 Halo TV 12.50 Dobro jutro 15.50 Posebna ponudba, izobr. odd. 16.30 Neverjetna živalska čutila, dok. ser. 17.00 Hišica v preriji, am. nad. 18.00 Halo TV 18.55 Male sive celice: III. OŠ Celje in OŠ Ljudski vrt Ptuj, kviz, pon. 20.00 Vina sveta, razved. odd. 20.55 Avtomobilnost 21.25 Ambienti, pon. 22.05 Paranoja, koprod. f. 23.55 Slovenska jazz scena: 02. tekmovanje za jazzovske ansamble in soliste: Koncert nagrajencev z Big bandom RTV Slovenija, pon. 01.15 Glasbeni spoti, zabavni kanal pop 6.00 24UR, pon. 7.00 OTO čira čara 7.01 Maša in medved, ris. 7.10 Lego Star Wars: Zgodbe droidov, ris. 7.30 Winx klub, ris. 7.55 Anubisova hiša 8.10 TV prodaja 8.25 Drugače srečna 9.30 TV prodaja 10.00 Zbudil bi se s teboj 11.00 TV prodaja 11.15 Utripajoča srca 12.20 TV prodaja 12.35 Mentalist 13.35 Naša mala klinika 14.35 Jaz sem Luna 15.30 Drugače srečna 16.30 24UR popoldne 16.55 Zbudil bi se s teboj 17.55 Mentalist 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Usodno vino 21.00 MasterChefSlovenija 22.20 24UR zvečer 22.55 Laurine skrivnosti 23.50 Kosti 0.45 Lov na morilca I.40 24UR zvečer, pon. 2.15 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Aktualno II.05 Pop Corn 12.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.20 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 2485. VTV magazin, regionalni informativni program 17.20 Kultura, informativna oddaja 17.25 Strokovnjak svetuje: O zaposlovanju 17.55 Napovedujemo 18.00 Otroški program 18.40 Regionalne novice 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža 21.15 Regionalne novice 21.20 Dokumentarna oddaja 21.50 Videospot dneva 21.55 Iz oddaje Dobro jutro 22.55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.20 Videostrani, obvestila 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Penelopa, ris. 07.10 Kravica Katka, ris. 07.15 Biba se giba, ris. 07.40 Pujsek Bibi, ris. 07.50 Čarli in Mimo, ris., pon. 07.55 Bine: Arheolog, pon. 08.30 Bleščica, odd. o modi 09.10 Prisluhnimo tišini, izob. odd. 09.50 Na vrtu, izobr. odd. 10.35 O živalih in ljudeh, izobr. odd. 11.00 Hišica v preriji, am. nad. 11.45 Dobro jutro 12.45 Kajak-kanu - evropsko prvenstvo: slalom na divjih vodah, ekipno, pren. iz Tacna 18.00 Hišica v preriji, am. nad. 18.55 Vila Mila, ris. 19.00 Pri Slonovih, ris. 19.10 Firbcologi: O prdcih, ledu in ognju, pon. 19.35 Infodrom, pon. 20.05 Luis Trenker - na robu resnice, nem. f., pon. 21.40 Ukane po kanadsko, razv. odd. 22.30 Polnočni klub: Ko šumi v komunikaciji 23.50 Svetovni popotnik, pon. 00.45 Derren Brown: Ukane, pon. 01.40 Glasbeni spoti 02.40 Kajak-kanu - evropsko prvenstvo: slalom na divjih vodah, ekipno, posn. iz Tacna 04.15 Zabavni kanal, glasbeni spoti 05.55 Kultura 06.05 Odmevi 07.00 Ali me poznaš, pon. 07.05 Biba se giba, ris., pon. 07.30 Tabaluga, ris. 07.50 Studio kriškraš, pon. 08.10 Čudogozd, igrane zgodbe 08.20 Srečo kuha Cmok, pon. 08.35 Mulčki, ris. 08.45 Firbcologi, pon. 09.10 Mulčki, ris. 09.20 Male sive celice: Zaključek sezone, kviz 10.00 Infodrom, pon. 10.15 Osvežilna fronta, pon. 10.45 Vina sveta, razv. odd. 11.40 Tednik 12.40 Kaj govoriš? 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.25 O živalih in ljudeh, izobr. odd. 13.50 Na vrtu, izobr. odd. 14.15 Ambienti 15.00 Sanje o prihodnosti, fr. dok. ser. 16.00 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek: Milena Zupančič 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.20 Neverjetna živalska čutila, dok. ser. 17.45 Taksi, kviz z Jožetom 18.00 Pregreha brez greha, kuharska odd. 18.30 Ozare 18.40 Kalimero, ris., pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, utrip, šport, vreme 20.00 Kraljevi variete 22.10 Poročila, šport, vreme 22.40 Heli, mehiški f., pon. 00.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.55 Dnevnik, utrip, šport, vreme, pon. 01.50 Info-kanal 07.00 07.05 07.10 07.15 07.20 07.30 07.40 07.55 08.00 08.10 08.20 08.35 08.40 08.50 08.55 09.10 09.20 10.00 10.55 11.25 12.00 13.00 13.25 14.50 15.10 16.45 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.00 21.25 22.15 22.40 00.05 00.30 00.55 01.45 Čarli in Mimo, ris., pon. Minka, ris., pon. Penelopa, ris., pon. Liki, ris., pon. Pujsek Bibi, pon. Dinko pod krinko, ris. Vipo, ris. Niko, ris. Pri Slonovih, ris. Čarli in Lola, ris., pon. Dinotačke, ris. Pujsa Pepa, ris. Kalimero, ris. Vila Mila, pon. Knjiga o džungli, ris., pon. Bacek Jon, ris., pon. Nabriti detektivi, pon. Nedeljska maša, pren. iz župnije Pliberk v Avstriji Na obisku: Slovenska društva na Hrvaškem Obzorja duha Ljudje in zemlja, izobr. odd. Prvi dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, nar. odd. Čarokuhinja pri atu: Brkini Modna hiša Velvet, špan. nad. Kino Fokus Poročila ob petih, šport, vreme Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon. Dinotačke, ris., pon. Vreme Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme Modna hiša Velvet, špan. nad. Zgoraj brez Poročila, šport, vreme Biserni gumb, koprod. dok. M. Ravel - Dafnis in Hloa (Simfoniki RTV Slovenija in En Shao), pon. Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, zrcalo tedna, šport, vreme, pon. Info-kanal 05.55 Utrip 05.40 Kultura 06.10 Zrcalo tedna 05.45 Odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 07.00 Dobro jutro, poročila 10.15 Pregreha brez greha, pon. 11.15 Na vrtu, izobr. odd. 10.55 10 domačih 11.40 Obzorja duha: Dobro in zlo 11.40 Kaj govoriš? = So vakeres?, pon. 12.20 Nagelj, jap. nad. 12.20 Nagelj, jap. nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio city 13.30 Sveto in svet: »Pogum, vse 14.40 Village Folk - Ljudje podeželja, ljudstvo v deželi!« izob. ser. 14.25 Osmi dan 15.00 Lučka, odd. TV Lendava 15.00 Dober dan,Koroška 15.30 Studio kriškraš, odd. za otroke, 15.35 Firbcologi, pon. pon. 16.00 Z glasbo in s plesom: Koroška 15.50 Čudogozd, igrane zgodbe, pon. poje, 3. del 16.00 Vetrnica: Hranjenje telička 16.25 Profil 16.05 Srečo kuha Cmok, kulinarika za 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme otroke, pon. 17.30 Osvežilna fronta, odd. za 16.30 Po Sloveniji mladostnike, pon. 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.55 Novice 17.25 Posebna ponudba, izobr. odd. 18.00 Mulčki, ris., pon. 18.05 Poldi, ris., pon. 18.05 Svet živali, ris. 18.10 Niko, ris., pon. 18.10 Vila Mila, ris. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme šport, vreme 20.00 Iz pozabe (II.), ang. nad., 2017, 20.00 Tednik 2/6 21.00 Studio city 20.55 Od kapitala do kapitala, Države v 21.55 Vreme času NSK, dok. 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 21.55 Vreme 23.05 Umetni raj 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.40 Glasbeni večer: Karmen Pečar, 23.05 Pričevalci: Evgenija Kegel Simfonični orkester RTVS in En Korošec, dok. odd. Shao, pon. 0.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.25 Profil, pon. 0.50 Po Sloveniji, pon. 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, slovenska kronika, 01.15 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. šport, vreme, pon. 02.10 Info-kanal 02.10 Info-kanal 01.50 Info-kanal TVSLOr TVSLOr 05.50 Duhovni utrip 02.10 Info-kanal TVSLOT TVSLOr 06.30 Otroški kanal 06.00 10 domačih 06.30 Na lepše 07.00 Najboljše jutro 08.00 Dober dan 09.05 Hišica v preriji, am. nad. 10.05 Šport in špas 10.45 Kajak-kanu - evropsko prvenstvo: slalom na divjih vodah, polfinali, pren. iz Tacna 13.50 Nagelj, jap. nad. 14.50 Kajak-kanu - evropsko prvenstvo: slalom na divjih vodah, finali, pren. iz Tacna 17.15 Tenis - odprto prvenstvo Francije, pren. iz Pariza 21.00 Inuk, fr.-gren. f., pon. 22.30 Vse je mogoče, pon. 00.15 Popšop, pon. 00.50 Pankrti, Nč se ne premakne, koncert, 2008, pon. 02.10 Bleščica, odd. o modi, pon. 02.35 Glasbeni spoti 03.35 Kajak-kanu - evropsko prvenstvo: slalom na divjih vodah, finali, posn. iz Tacna 04.20 Glasbeni spoti 05.20 Popšop, pon. 05.50 Duhovni utrip 06.05 Posebna ponudba, izobr. odd. 06.45 Glasbena matineja: 14. revija pevskih zborov Društev invalidov, pon. 07.35 Neverjetna živalska čutila, dok. ser. 08.05 Avtomobilnost 08.30 Nagelj, jap. nad. 10.35 Žogarija 11.15 Kajak-kanu - evropsko prvenstvo: slalom na divjih vodah, polfinali, pren. iz Tacna 13.45 Ambienti, pon. 14.50 Kajak-kanu - evropsko prvenstvo: slalom na divjih vodah, finali, pren. iz Tacna 16.45 Tenis - odprto prvenstvo Francije, pren. iz Pariza 21.00 Žrebanje Lota 21.10 Glasovi strahu, koprod. ser., pon. 21.40 Časnik, hr. nad. 22.35 Scott in Bailey, ang. nad., pon. 23.25 Kdo bi vedel, zabavni kviz, pon. 00.40 Glasbeni spoti 01.45 Kajak-kanu - evropsko prvenstvo: slalom na divjih vodah, polfinali, posn. iz Tacna 03.25 Kajak-kanu - evropsko prvenstvo: slalom na divjih vodah, finali, posn. iz Tacna 05.25 Glasbeni spoti 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Penelopa, ris. 07.10 Kravica Katka, ris. 07.15 Biba se giba, ris. 07.40 Pujsek Bib, ris. 07.50 Čarli in Mimo, ris., pon. 07.55 Vetrnica, pon. 08.00 Sprehodi v naravo: Pupki 08.15 Megabiti energije, dok. odd., pon. 08.45 Polnočni klub: Ko šumi v komunikaciji 10.15 Dobro jutro 11.35 Avtomobilnost 12.00 Ljudje in zemlja, izobr. odd. 13.00 Tenis - odprto prvenstvo Francije, pren. iz Pariza 19.00 Tabaluga, ris., pon. 19.25 Studio kriškraš, odd. za otroke, pon. 20.00 Svetovni popotnik: Mjanmar 21.00 Goljufija, dan. nad. 22.05 Želim vse, slov. f., pon. 23.15 Kadar se sloni tepejo, am. dok., pon. 00.40 Glasbeni spoti 01.40 Tenis - odprto prvenstvo Francije, posn. iz Pariza 05.25 Glasbeni spoti 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Penelopa, ris. 07.10 Kravica Katka, ris. 07.15 Biba se giba, ris. 07.40 Pujsek Bibi, ris. 07.50 Čarli in Mimo, ris., pon. 07.55 Martina in ptičje strašilo, pon. 08.00 Ali me poznaš, pon. 08.10 Čisto novi športni copati, kratki igrani f., pon. 08.40 To bo moj poklic: Zidar, 1. del 09.20 Šport in špas 10.05 Netopirji, dok. odd. 10.50 Utrinek - zgodbe priseljencev, izobr. odd. 11.00 Dobro jutro 13.05 Dober dan 14.00 Tenis - odprto prvenstvo Francije, pren. iz Pariza 19.00 Tabaluga, ris., pon. 19.25 Ribič Pepe, pon. 20.00 Avtomat za zasvajanje, avstral. dok. odd., pon. 21.00 Prava ideja 21.35 Derren Brown: Ukane, pon. 22.30 Invazija tretjih bitij, am. f., pon. 00.00 Glasbeni spoti 01.00 Tenis - odprto prvenstvo Francije, posn. iz Pariza 05.20 Glasbeni spoti ______ vuuan, nudil, pu^ii. 05.25 Glasbeni spoti pop pop nnn DOD POP 24UR, pon. 6.00 24UR, pon. I «sfftrf | «d? ■ ^ ** ■ ^ 6.00 24UR,pon. 7 nn nrnfl^i,,, ■ ■ Ann 7/IIID nnn 7nn nTfl rira rara 6.00 24 UR, pon 7.00 OTO čira čara 7.01 Maša in medved, ris. 7.10 Lego Star Wars: Zgodbe droidov, ris. 7.30 Winx klub, ris. 7.55 Anubisova hiša 8.10 TV prodaja 8.25 Drugače srečna 9.30 TV prodaja 10.00 Zbudil bi se s teboj 11.00 TV prodaja 11.15 Utripajoča srca 12.20 TV prodaja 12.35 Mentalist 13.35 Naša mala klinika 14.35 Jaz sem Luna 15.30 Drugače srečna 16.30 24UR popoldne 16.55 Zbudil bi se s teboj 17.55 Mentalist 18.55 24URvreme 18.58 24UR 20.00 Usodno vino 21.00 Ljubezen po domače 22.05 24UR zvečer 22.40 Eurojackpot 22.45 Zlata vrata 0.45 Lov na morilca I.35 24UR zvečer, pon. 2.10 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Naj viža II.20 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.45 Videospot dneva 11.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Aktualno 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice, Himalaja - soncu naproti, Gost: Tone Škarja 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Mediafest Plitvice, 4. del 22.40 Iz oddaje Dobro jutro 23.40 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.10 Videostrani, obvestila 6.00 24UR, pon. 7.00 OTO čira čara 7.01 Zelena luč, ris. 7.05 Zebra Zigbi, ris. 7.20 Robocar Poli, ris. 7.35 Smrkci, ris. 7.50 Turbo, ris. 8.05 Oddbods, ris. 8.10 Kepice Njam njam, ris. 8.15 Mašine pripovedke, ris. 8.20 Heidi, ris. 8.45 Lego prijateljice, ris. 9.10 Lego mesto, ris. 9.20 Divja brata Kratt, ris. 9.45 Ninja želve, ris. 10.10 TV prodaja 10.25 Lepo je biti sosed 11.25 Lepo je biti sosed 12.25 TV prodaja 12.40 Trdoglavci 13.35 MasterChef Slovenija, ponovitev 14.45 Avto karaoke, ponovitev 15.00 Zvezde plešejo, ponovitev 17.50 Ljubezen po domače, pon. 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 UEFA Liga prvakov: Juventus - Real Madrid, prenos 23.40 Sončeve solze, am. film 2.05 Zvoki noči 6.00 24UR, pon. 7.00 OTO čira čara 7.01 Zelena luč, ris. 7.05 Zebra Zigbi, ris. 7.20 Robocar Poli, ris. 7.35 Smrkci, ris. 7.50 Turbo, ris. 8.05 Oddbods, ris. 8.15 Mašine pripovedke, ris. 8.20 Heidi, ris. 8.45 Lego prijateljice, ris. 9.10 Lego mesto, ris. 9.15 Oddbods, ris. 9.20 Divja brata Kratt, ris. 9.45 Ninja želve, ris. 10.10 TV prodaja 10.25 Jaz sem Luna 11.30 Jaz sem Luna 12.30 TV prodaja 12.45 Lepo je biti sosed 13.40 MasterChef Slovenija, pon. 15.00 Zlata vrata, am. film 17.05 Newyorška minuta, am. film 18.50 Na sončni strani strehe 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Na žaru - Jonas Žnidaršič 22.25 Avto karaoke 22.40 Kvartet (Quartet), angleški film 0.40 Paranormalno, am. film 2.15 Zvoki noči 6.00 24UR, pon. 7.00 OTO čira čara 7.01 Maša in medved, ris. 7.10 Lego Star Wars, ris. 7.30 Winx klub, ris. 7.55 Anubisova hiša 8.10 TV prodaja 8.25 Drugače srečna 9.30 TV prodaja 10.00 Zbudil bi se s teboj 11.00 TV prodaja 11.15 Utripajoča srca 12.20 TV prodaja 12.35 Mentalist 13.35 Naša mala klinika 14.35 Jaz sem Luna 15.30 Drugače srečna 16.30 24UR popoldne 16.55 Zbudil bi se s teboj 17.55 Mentalist 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Usodno vino 21.00 Gozdarska hiša Falkenau 22.00 24UR zvečer 22.35 Laurine skrivnosti 23.30 Kosti 0.25 Lov na morilca 1.15 24UR zvečer, pon. 1.50 Zvoki noči 6.00 24UR, pon. 7.00 OTO čira čara 7.01 Maša in medved, ris. 7.10 Lego Star Wars, ris. 7.30 Winx klub, ris. 7.55 Anubisova hiša 8.10 TV prodaja 8.25 Drugače srečna 9.30 TV prodaja 10.00 Zbudil bi se s teboj 11.00 TV prodaja 11.15 Utripajoča srca 12.20 TV prodaja 12.35 Mentalist 13.35 Naša mala klinika 14.35 Jaz sem Luna 15.30 Drugače srečna 16.30 24UR popoldne 16.55 Zbudil bi se s teboj 17.55 Mentalist 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Usodno vino 21.00 Gozdarska hiša Falkenau 22.00 Preverjeno 23.00 24UR zvečer 23.35 Laurine skrivnosti 0.30 Vohun v nemilosti 1.25 Lov na morilca 2.15 24UR zvečer, pon. 2.50 Zvoki noči —^ i.iu zvoki noci zvoki noci © © > t©» <© ........ pnunviTFV nnnA i TFriFNwr.A ^porfda 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (205) 10.00 Napovedujemo 10.05 Videospot dneva 10.10 Popotniške razglednice, Himalaja - soncu naproti, Gost: Tone Škarja 11.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.40 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Naj viža, Ans. Azalea, Ans. Maj 17.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 17.40 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Spin show, posnetek plesne prireditve 19.30 Videospot dneva 19.35 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2486. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Tori tango, posnetek koncerta 22.50 Jutranji pogovori 23.20 Bonton in kletvice 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.20 Videostrani, obvestila PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš 09.40 Ustvarjalne iskrice (204) 10.00 2485. VTV magazin, regionalni informativni program 10.20 Kultura, informativna oddaja 10.25 Napovedujemo 10.30 2486. VTV magazin, regionalni informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Župan z vami, Franc Sušnik, župan Občine Vransko 11.55 Po Slakovi poti 2016, posnetek 1. dela 13.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 14.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 14.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Žogarija (3) 18.30 Čas za nas, tabornike! 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža, Ans. Azalea, Ans. Maj 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnoza b. 00.15 Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2486. VTV magazin, regionalni informativni program 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Pop Corn 17.55 Napovedujemo 18.00 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu 18.30 Regionalne novice 18.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.00 Videospot dneva 19.05 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Pogovor v studiu 21.00 Regionalne novice 21.05 Po Slakovi poti 2016, posnetek 1. dela 22.15 Iz oddaje Dobro jutro 23.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.45 Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Pogovorv studiu 11.05 Kuhinjica, Izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.55 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Iz arhiva VTV: pri Srečku Mehu 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo, Sam na potovanje? 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2487. VTV magazin, regionalni informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Napovedujemo 20.30 Dotiki gora: Mala Pišnica 20.50 Napovedujemo 20.55 Ptuj 2017, posnetek 2. dela festivala 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.35 Videostrani, obvestila 05.40 Kultura 05.45 Odmevi 07.00 Dobro jutro, poročila 11.15 O živalih in ljudeh, izobr. odd. 11.45 Umetni raj 12.20 Nagelj, jap. nad. 13.00 Prvi dnevnik, šport, vreme 13.30 Zgoraj brez 14.35 Duhovni utrip 15.00 Mostovi, odd. TV Lendava 15.35 Male sive celice, kviz, pon. 16.30 Po Sloveniji 17.00 Poročila ob petih, šport, vreme 17.25 Turbulenca, izobr. odd. 17.55 Novice 18.05 Čarli in Lola, ris. 18.20 Vem!, kviz, pon. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme 20.05 F. tedna: Krematorij, ind.-fr. f. 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Bernard Buffet - predhodnik poparta, fr. dok. odd. 00.00 Turbulenca, izobr. odd., pon. 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Po Sloveniji, pon. 01.35 Dnevnik, slovenska kronika, šport, vreme, pon. 02.30 Info-kanal TV SLO T 06.30 Otroški kanal 07.00 Minka, ris. 07.05 Penelopa, ris. 07.10 Kravica Katka, ris. 07.15 Biba se giba, ris. 07.40 Pujsek Bibi, ris. 07.50 Čarli in Mimo, ris., pon. 07.55 Zgodba o volu, oslu in gospodarju, pon. 08.05 Gol s kraljico, kratki dok., pon. 08.20 Lučka, odd. TV Lendava 09.05 To bo moj poklic: Zidar, 2. del 09.45 10 domačih 10.30 City folk - Obrazi mest: Reka 11.00 Dobro jutro 13.20 Prava ideja 14.00 Tenis - odprto prvenstvo Francije, pren. iz Pariza 19.00 Vila Mila, ris., pon. 19.15 Čudogozd, pon. 19.25 Srečo kuha Cmok, pon. 19.50 Žrebanje Lota 20.05 Trije tenorji - rojstvo legende, dok., pon. 21.25 Od blizu, pogovorna odd. z Vesno Milek 2.20 Bleščica, odd. o modi 22.55 Presenečenja, nan., pon. 23.45 Glasbeni spoti 00.45 Tenis - odprto prvenstvo Francije, posn. iz Pariza 04.10 Zabavni kanal, glasbeni spoti pop 6.00 24UR, pon. 7.00 OTO čira čara 7.01 Zelena luč, ris. 7.10 Maša in medved, ris. 7.20 Viking Viki, ris. 7.30 Winx klub, ris. 7.55 Anubisova hiša 8.10 TV prodaja 8.25 Drugače srečna 9.30 TV prodaja 10.00 Zbudil bi se s teboj 11.00 TV prodaja 11.15 Utripajoča srca 12.20 TV prodaja 12.35 Mentalist 13.35 Naša mala klinika 14.35 Jaz sem Luna 15.30 Drugače srečna 16.30 24UR popoldne 16.55 Zbudil bi se s teboj 17.55 Mentalist 18.55 24UR vreme 18.58 24UR 20.00 Usodno vino 21.00 MasterChef Slovenija 22.10 24UR zvečer 22.45 Laurine skrivnosti 23.40 Vohun v nemilosti 0.35 Lov na morilca I.25 24UR zvečer, pon. 2.00 Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2485. VTV magazin, regionalni informativni program 10.25 Kultura, informativna oddaja 10.30 Dober pogled, oddaja o lovcih in lovstvu II.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.50 Videostrani, obvestila 15.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.55 Dobro jutro, ponovitev 16.55 Pogovor v studiu 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (206) 18.20 Žogarija (4) 18.50 Regionalne novice 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Aktualno 21.00 Regionalne novice 21.05 Pop Corn, (DMP, Mark Bogdanovič) 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 1. 6. 2017, barve: CM K, stran 17 1. junija 2017 ""^Jis PRIREDITVE 25 KNJIŽNI kotiček DJILAS, IVANA: Hiša od - odrasli, 821.163.6 - Slovenski družbeni romani Osnova za prvenec avtorice, tudi gledališke režiserke in publicistke, je bila njena popularna kolumna Zgodba o neuspehu, ki opisuje klavrno prodajo hiše in posledice neobvladljivega dosmrtnega kredita. Kako prodati hišo, ki si je zaradi mesečnih stroškov in hitro rastočega kredita tričlanska družina ne more več privoščiti, je problem, s katerim se skozi zgodbo spopada koristijo v medosebnih odnosih na različnih področjih našega življenja. V knjižici je strnila svoje delo in praktične nasvete, ki jih je tudi sama uporabila pri razreševanju težav in odnosa do ljudi in sveta. Pozornost posveča predvsem vsebini naših lastnih misli, ki so največkrat vzrok za neizpolnjene vezi z okolico, del knjige pa namenja kvaliteti partnerskih odnosov in ljubezni, ki je ključna za osebno izpolnitev in preprosto življenje. AHAČIČ, KOZMA: Kratkoslovnica ml - mladina, 81 - Jezikoslovje Zgovoren naslov naznanja, da gre za osnovni in kratek opis slovenske slovnice. Priročnik je primeren za osnovnošolce in tiste, ki želijo dobiti hiter vpogled v strukturo slovenskega jezika. Vsebuje osnovne pojme s področja glasoslovja, besedoslov-ja, skladnje in pravopisa ter preglednice sklanjatev in spregatev. Vsebina je razdeljena na paragrafe, da si lahko učenci ozna- glavna junakinja. Duhovita, rahlo ironična in izpovedna zgodba opisuje portret generacij, vzgajanih v duhu poštenega dela, in nepripravljenih na današnji tržno naravnani svet, hkrati pa nastavlja ogledalo vrednotam današnje družbe. ZUCCA, SILVIA: Astrološki vodnik za strta srca od - odrasli, 821-311.2 - Družbeni romani Alice Bassi preživlja obdobje, ko se ji zdi, da težav ni ne konca ne kraja. Z zvezami nima sreče, sodelavka je noseča z njenim še nepozabljenim bivšim fantom, za piko na i pa se v njeni neugledni službi pojavi privlačen in skrivnosten Davide z nalogo, da v kratkem obdobju preuči kadre in odpusti neobetavne delavce. V trenutku šibkosti spozna Tia, sodelavca, ki jo fascinira s svojim znanjem iz astrologije in interpretacijo zvezd. Najprej ji prijatelj služi kot uteho pri spoznavanju najugodnejših dni na poslovnem in osebnem področju, kaj kmalu pa še sama podleže astrološkim napovedim in njeno življenje postane odvisno od pozicij planetov in rojstne karte. Bo Alice našla pravo mero zaupanja vase, vzela življenje v svoje roke in stopila na pot do svojih sanj? PERME, MARJETKA: Ljubezen in medosebni odnosi od - odrasli, 17 - Etika Marjetka Perme je trenerka nevroling-vističnega programiranja in se v praksi posveča upravljanju naših misli in občutkov, komunikaciji ter tistim veščinam, ki čijo že naučeno učno snov, za lažjo orientacijo po priročniku pa sta na voljo stvarno in besedno kazalo. Učenci višjih razredov osnovnih šol lahko svoje znanje dopolnjujejo s priročnikom Slovnica na kvadrat, ki je nadaljevanje in razširitev priročnika Krat-koslovnica. V kombinaciji lahko oba služita tudi kot koristen učni pripomoček za osnovnošolske učitelje slovenskega jezika. DREISBACH, JENS: Sto najboljših nogometašev od - odrasli, 796 - Šport Knjige, ki predstavlja najboljše nogometne igralce 21. stoletja, bodo zagotovo veseli vsi navdušenci nogometa. V zadnjih nekaj letih je igra nogometa napredovala, postala je hitrejša, tehnično in taktično izpopolnjena, igralci pa navdušujejo gledalce z izjemnimi potezami v preigravanju nasprotnikov in z enkratnimi zadetki. Ti trenutki so v knjigi predstavljeni na fotografijah in v stotih portretih nogometnih junakov, o katerih lahko preberete tudi osnovne in najpomembnejše podatke, ki se tičejo njihove športne kariere. Izvedeli bomo, kako so nove generacije mojstrov z žogo nadgradile rekorde preteklosti in usvojile srca gledalcev širom po svetu. a Vesna GP Koncert zbora iz Prievidze Velenje, 1. junija - Mestna občina Velenje v teh dneh gosti člane Mešanega pevskega zbora Rozkvet, ki prihajajo iz prijateljskega slovaškega mesta Prievidza. Župana mest Velenje in Prievidza sta listino o prijateljstvu in sodelovanju podpisala leta 2009. Od takrat med mestoma poteka sodelovanje v političnem, gospodarskem, kulturnem in športnem življenju. Danes ob 19.30 bo zbor Rozkvet v veliki dvorani velenjske glasbene šole pripravil koncert. Kot gost večera se jim bo pridružil Šaleški akademski pevski zbor (ŠAPZ). Mešani pevski zbor Rozkvet, ki je bil ustanovljen leta 1967, je pod ak- tualnim vodstvom dirigenta Jana Glosa doživel velik napredek in prejel številne nagrade tako doma kot tudi v tujini. Njihov repertoar je sestavljen iz različnih glasbenih stilov in žanrov; renesančnih madri-galov ter baročne, ljudske, sodobne in gospel glasbe. Zbor posebno pozornost namenja izvedbam skladb slovaških skladateljev. Za zaključek koncerta bodo člani zborov Rozkvet in ŠAPZ skupaj zapeli pesem Bogorodice Djevo, Sergeja Rahmaninova. kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 1. junij 9.00 Staro Velenje, Stari trg pod kostanjem Zeliščarna 9.30 Visoka šola za varstvo okolja Zaključni dogodek projekta GRACILIS - ozelenjevanje kot odgovor na klimatske spremembe 16.00 Visoka šola za varstvo okolja Informativni dan za magistrski študijski program Varstvo okolja in ekotehnologije 16.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana 18.00 Predšolska bralna značka, ogled lutkovne predstave 18.00 Knjižnica Velenje, preddverje Srečanje članov gobarskega društva Marauh 19.00 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Anja Vodošek, klavir in Jakob Hauptman, klarinet 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Turška pravljica, potopis 19.19 Knjižnica Velenje Drevesa, odprtje razstave fotografij 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Koncert mešanega pevskega zbora Rozkvetiz Slovaške 20.00 Vila Herberstein Lara Jankovič: Pred vami stojim gola, kabaretski večer Petek, 2. junij 13.00 Velenjska plaža Velenje Imbra League Endurance 2017, tekmovanje v vodenju čolnov na daljavo 18.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga, bralni krožek za najstnike 19.00 Restavracija Jezero Petkova plesna noč ob jezeru z nastopom orientalskih plesov Sobota, 3. junij 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 8.00 Titov trg Tekmovanje gasilske mladine GT Šaleške doline in 1. pokalna tekma SŠR 10.00 Travnik okoli Vile Rožle Ta veseli dan, III. otroška olimpiada 10.00 Zbirno mesto: parkirišče novih objektih Plastike Skaza Velunja peč - zatočišče vil, tematsko vodenje za občane 16.00 eMCe plac Velenje open v ročnem nogometu 20.00 eMCe plac Prenos finala Lige prvakov v nogometu Ponedeljek, 5. junij 10.30 Vila Rožle Odpadek naj ne bo samo odpadek, zaključek okoljevarstvenega projekta 17.00 Vila Bianca 20-letnica velenjskega odbora Slovenskega društva Hospic 17.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Kviz iz nauka o glasbi 1 17.00 Posestvo Calluna, Podkraj pri Velenju Avatar, delavnice v naravi 17.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana Čarovnik iz Oza, glasbeno-plesna pravljica 18.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Kviz iz nauka o glasbi 2 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Zvočna kopel, delavnica Torek, 6. junij 17.00 Vila Rožle Torkova peta: Čarobni pav 17.00 Galerija Velenje Dijaki umetniške gimnazije se predstavijo, voden ogled razstave Inventura17 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Z znanjem do debelejše denarnice, predavanje 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Večer tolkalcev: Fascinantni bobni Sreda, 7. junij 13.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Ustvarjalno druženje, delavnica za odrasle 18.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Kviz iz nauka o glasbi 3 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Aromaterapija skozi letne čase: poletje, predavanje ŠOŠTANJ Petek, 2. junij 9.00 Središče za samostojno učenje Govorim slovensko - učenje slovenščine Sobota, 3. junij 5.00 Odhod iz AP Šoštanj Lička Plješivica (Gola Plješivica) - HR Nedelja, 4. junij 14.00 Topolšica 7.metuljev dan - družinska prireditev Ponedeljek, 5. junij 10.00 Mestna knjižnica Šoštanj Knjižni Sejem 8.30 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj S srcem za Jakija Velika dobrodelna prireditev v Slovenj Gradcu Slovenj Gradec - Danes (v četrtek) ob 19. uri bo v športni dvorani Slovenj Gradec dobrodelni koncert z naslovom S srcem za Jakija. Na njem bodo nastopili Eva Boto, ansambli Spev, Smeh, Vikend, Stil, Napev, humorist Pohorski klatež, skupina Falant, Ditka, Adi Smolar, Farty animals, Sara Kobold, Žan Libnik, Toni Petrovič, Alen Luka Rajšter, Ča-ga boys ter učenci 2. osnovne šole Slovenj Gradec. Med nami so ljudje, ki potrebujejo pomoč drugega, da lažje premagujejo preizkušnje, ki jih je prednje postavilo življenje. Med njimi je tudi 8 let in pol star Jaka Šurc iz Slovenj Gradca, ki se od svojih vrstnikov loči po težki diagnozi. Deček ima težko obliko cere-bralne paralize. Pri svoji starosti ne hodi samostojno. Nekaj korakov naredi ob podpori ali ustreznih pripomočkih. Kljub velikim težavam je bister in zdravega uma in kot mnogi fantje obožuje šport. Pri srcu so mu vse športne zvrsti. Je strasten navijač nogometa in rokometa. Šport je zanj motivacija za njegov vsakdanji trening. Redna fizioterapija je zanj nujna. Tista enkrat ali dvakrat na mesec, ki mu jo omogoča zdravstvena zavarovalnica, pa je mnogo premalo, samoplač- niške terapije, na katere ga vozi mamica Katja v Pesnico pri Mariboru, pa tudi zanjo pomenijo vse večjo finančno stisko. Na leto namreč znašajo samo ti stroški nekaj tisoč evrov. V naslednjih letih čaka dečka še operacija v Ameriki ter dveletna rehabilitacija. Prav tako samoplačniška. Zaradi dečkove invalidnosti bo doma potrebna tudi temeljita prenova hiše. Jaka Šurc je fant z velikimi upanji, za njihovo izpolnitev pa je potrebno precej denarja. Zato stopimo skupaj in pomagajmo! ■ tp KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka DEČEK S PLANIN Schellen-Ursli, mladinska pustolovščina, 100 minut (Švica). Režija: Xavier Koller Igrajo: Martin Rapold, Leonardo Nigro, Peter Jecklin, Marcus Signer, Andrea Zogg Petek, 2. 6., ob 18.00 Sobota, 3. 6., ob 18.00 DIP: RAZISKOVALEC GLOBIN Deep: Under Pressure, sinhronizirana animirana komedija, 97 minut (Španija) Režija: Julio Soto Gurpide, Jose Tatay Slovenski glasovi: Mirko Medved, Maja Kušnič, Aleksander Golja, Tina Ogrin, idr. Nedelja, 4. 6., ob 16.00 - otr. mat. OBALNA STRAŽA Baywatch, akcijska komedija, 116 minut (ZDA). Režija: Seth Gordon Igrajo: Dwayne Johnson, Zac Efron, Alexandra Daddario, Ilfenesh Hadera, Kelly Rohrbach, Priyanka Chopra, Pamela Anderson, David Hasselhoff Petek, 2. 6., ob 22.30 Sobota, 3. 6., ob 20.00 Ponedeljek, 5. 6., ob 17.30 ČUDEŽNA ŽENSKA Wonder Woman, akcijska pustolovščina, 141 minut (ZDA). Režija: Patty Jenkins Igrajo: Gal Godot, Chris Pine, Connie Nielsen, Robin Wright, David Thewlis Petek, 2. 6., ob 20.00 Sobota, 3. 6., ob 22.30 Nedelja, 4. 6., ob 18.00 OSEBNA STILISTKA Personal Shopper, triler, 105 minut (Francija, Nemčija). Režija: Olivier Assayas Igrajo: Kristen Stewart, Lars Eidinger, Sigrid Bouaziz, Anders Danielsen Lie, Ty Olwin Petek, 2. 6., ob 20.30 - m. dvor. Sobota, 3. 6., ob 20.15 - m. dvor. Nedelja, 4. 6., ob 19.00 - m. dvor. KRALJ ARTHUR: LEGENDA O MEČU King Arthur: Legend of the Sword, zgodovinska pustolovščina, akcijski spektakel, 127 minut (ZDA). Režija: Guy Ritchie Igrajo: Charlie Hunnam, Jude Law, Dji-mon Honsou, Katie McGrath, Annabelle Wallis,idr. Nedelja, 4. 6., ob 20.30 JEŽEK IN VRAN NA SIROVI DIRKI Solan og Ludvig —Herfra til Flaklypa, sinhronizirani animirani družinski film, 78 minut (Norveška). Režija: Rasmus A. Sprehod za zdravo telo s tablico v roki 11.00 Središče za samostojno učenje V Evropi sem doma: slovenščina za priseljenske družine 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski turnir Torek, 6. junij 10.00 Središče za samostojno učenje S pomočjo branja do znanja slovenščine Sreda, 7. junij 14.00 Središče za samostojno učenje Izboljšajmo uporabo pametnih telefonov ŠMARTNO OB PAKI Petek, 2. junij 18.00 Mladinski center Šmartno ob Paki Slackline« delavnica in špricer party Ponedeljek, 5. junij 19:00 Hiša mladih - sejna soba Redno mesečno srečanje Svetniške skupine Liste za napredek občine Sreda, 7. junij 16:00 Hiša mladih - sejna soba Računalniška delavnica Lunine mene 1. junij, ob 14:42, prvi krajec CITY CENTER Celje • Četrtek, 1.6. Biotržnica • Petek, 2.6. od 14.00 dalje Kmečka tržnica, • Nedelja, 4.6. od 11.00 do 12.00, Pravljične urice - Bober Kasti in žabica Silva • Vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 13. uri svet lutk in njihovih zgodb, 28.5. lutkovna predstava - Travniške zgodbe v izvedbi gledališča Pravlji-čarna • Preizkusite se v spretno-stni vožnji z gokardom na Citycentrovem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek--petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. Sivertsen Slovenski glasovi: Andrej Murenc, Vesna Pernarčič, Borut Veselko, Uroš Smolej, GašperJarni Petek, 2. 6., ob 18.15 - m. dvor. Sobota, 3. 6., ob 18.15 - m. dvor. Nedelja, 4. 6., ob 17.00 - m. dvor. 100 METROV 100 metros, komična drama, 108 minut (Španija, Portugalska) Režija: Marcel Barrena Igrajo: Dani Rovira, Karra Elejalde, Alexandra Jiménez, Maria de Medeiros, Clara Segura, David Verdaguer, idr. Ponedeljek, 5. 6., ob 20.00 - filmsko gledališče ■ Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 26 26 OBVEŠČEVALEC »'WAS 1. junija 2017 II ■ I • v I A ■ • PIZZERIA / GOSTILNA Nagradna križanka »Obirc« OBIRC Gostilna in Pizzeria Obirc Klemen Vranc s.p. Črnova 35, Velenje 3320 Tel: 031 730 150 Delovni čas: Ponedeljek - četertek: 5.30 - 23.00 Petek: 5.30 - 24.00 Sobota: 8.00 - 24.00 Nedelja: 8.00 - 23.00 Pestra ponudba dnevnih malic (5 vrst) Pripravljene jedi, juhe, predjedi Mesne in ribje jedi Pašte Priloge Solate Jedi z žara Burgerji in perutničke Jedi za najmlajše Pizze Sladice Ob gostilni je otroško igrišče! I/C KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje PE ENERGETIKA PE KOMUNALA POGREBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE GLEDE OBRAČUNA ZA INDIVIDUALNE HIŠE, BLOKOVNO GRADNJO IN INDUSTRIJO 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA Rešitev križanke pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Obirc«, najkasneje do ponedeljka 12. junija. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Nagrajenci križanke »Erico«, objavljene v tedniku Naš čas dne 18. maja 2017, so: • Živa Vovk, Kale 8 / d, 3311 Šempeter v Savinjski dolini; • Jelka Kosar, Arneče 39, 3320 Velenje; • Rezka Hojan, Kavče 34 / b, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: ČISTILNA NAPRAVA ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si rmlio VELENJE I NLaTkijih. 88.9 Mhz 187.8 Mhz I objavite ceneje. KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 22. do 28. maja koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 22. do 28. maja (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3 ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 22. do 28. maja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, o2bčine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 22. do 28. maja (v mikro-g SO2/m3 zraka)2 mejna vrednost: 350 mikro-g SO22/m3 zraka it a in o vi: m:\.ii: láftáj r,. , t J? * Zdravniški nasveti, ?ostja: Marjeta korja, klinična dietetičarka v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Tema: alergija na hrano ČETRTEK, 1. junija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 2. junija I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 3. junija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 4. junija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 5. junija 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 6. junija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 7. junija I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je or- ganiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 3.6., 4. 6. - Koprive Bujan Mojca, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto Naš čas, 1. 6. 2017, barve: CM K, stran 17 1. junija 2017 OBVEŠČEVALEC ""^Jis 27 mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, Gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 PRIDELKI JABOLČNIK, domači kis, borovni-čevec, medenovec, več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. RAZNO MOTOKULTIVATOR (freza) - znamke HONDA, malo rabljen, z vsemi priključki za brazdanje in plug za oranje snega, prodam. Gsm: 051 770 782 JUPOL Classic 15L, nerabljen, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 041 692 995 BEHRINGER Truth 2031A, aktivni studijski zvočniki, zelo malo rabljeni, prodam. Cena: 260 evr. Gsm: 041 692 995 ŽIVALI ZAJCE za zakol ali nadaljnjo rejo, prodam. Gsm: 041 799 945 KONJ - PONI, star 3. leta in bikca, črnobele pasme, star 16. mesecev, težak 600 kg, prodam. Gsm: 031 572 442 TELICO rjave pasme, v 9. mesecu brejosti, dobrega mlečnega porekla, prodam. Informacije na Gsm: 051 361 934 PRODAJA nesnic, v nedeljo, 4. 6., od 8. do 8.30 v Šaleku. Tel.: 02 87 61 202, Gsm: 041 442 162 VOZILA FORD Focus karavan 1.6 TDCi Titanium, letnik 12/2012, 330.000 km, rumeno-zlate barve, zelo bogato opremljen. Cena: 6.999 evr. Gsm: O41 517 248 habit nepremičnine HaWt, d.o.o., Koroška 48. Volani« tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223 Prodaja, hiša, samostojna: VELENJE, 194 m2, 686 m2 zemljišča, zgrajena 1981, EI v izd., cena 120.000.000 € Prodaja, stanovanje, 3-sob- no: VELENJE, KOŽELJSKA-GA ULICA, 84 m2, zgrajeno l. 1978, 2/5 nad., EI v izd., cena 75.000.000 € vec na uWV 11 ■ IM ■ www.habit.si GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE Porok ni bilo za objavo. SMRTI LEŠNIK HERMAN, roj. 1931, Velenje, Cesta pod parkom 25, ŠTRIGL MATIC, roj. 1997, Velenje, Kidričeva cesta 1 03 89817 50 Zakaj je življenje kratko, tega nihče ne ve, zakaj je ljubiti sladko, tudi tega ne. Zakaj v hipu mine, odide med spomine? Zakaj zmeraj je tako? Skrivnost ostala bo. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil dragi sin, brat, vnuk, pravnuk, nečak, bratranec in prijatelj MATIC ŠTRIGL 23. 5. 1997 - 23. 5. 2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki nam v teh težkih časih stojite ob strani. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelovcem celotnega kolektiva Gorenje, SKEI Gorenje, ODV Velenje, Zvezi odbojkarskih sodnikov Slovenije, gasilcem iz Lokovice in Velenja, Civilni zaščiti Gorenje, sošolcem iz osnovne in srednje šole z učitelji, vsem za darovane sveče in denarno pomoč. Posebna zahvala tudi reševalni postaji Velenje in PGD Velenje za vložen trud ob reševanju našega Matica. Hvala za zvonjenje na Gori Oljki, hvala pevcem, govornikoma g. Kolarju in Tilu Čehu ter gospodu Pribožiču za opravljen obred. Žalujoči ati, mamica, Urška z Anžetom KOMUNALNO PODJETJE VELENJE, d.o.o. - Pogrebno pokopališka dejavnost 03 896 44 90 24 ur na dan Plačilo na obroke Smo edini, ki na pokopališčih Podkraj in Škale nudimo pogrebno pokopališke storitve v celoti: prevoz pokojnika, ureditev dokumentacije, celovito ureditev vsega potrebnega za zadnje slovo po vaših željah. Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. Pišite nam: pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče, dedi, brat in stric FRANJO VEIT 1938 - 2017 Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje ter sveče. Iskrena hvala, da ste ga pospremili na njegovi poslednji poti. Žalujoča žena Fanika Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedi JOŽE KLANČNIK 19. 2. 1932 - 18. 5. 2017 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste žrtvovali svoj čas in našega očeta v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Pogrešali ga bomo. Žalujoči vsi njegovi Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da je tiho odšel MILAN PIŠKUR 1. 12. 1942 - 12. 5. 2017 Zahvaljujemo se Združenju avtomehanikov in šoferjev Šaleške doline, družini Piškur iz Novega mesta, Tatjani in Mileni Mevc za vso pomoč. Hvala zdravnici Gordani Ščepanovič, pevcem Flaminga in pogrebni službi Usar. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot ter darovali sveče in cvetje. Žalujoči sopotnica Marija, Božica in svakinja Milena z družinama Naš čas, 25. 5. 2017, barve: CM K, stran 28 Velenje, 27. maja - Zoo Station in Festival Velenje sta minulo soboto in nedeljo pripravila prvi sejem rabljene opreme za kampiranje in poletne športe. Gre za nekakšen bolšji sejem opreme, ki se mnogim valja po kleteh, prtljažnikih in na balkonih. Bilo je prvič, zato število tistih, ki so ponujali rabljeno opremo, ni bilo veliko, a je ta dobila kar nekaj novih lastnikov. Na travniku ob jezeru so ponujali tudi novo opremo, da je bilo dogajanje še bolj pestro, pa so za mlajše obiskovalce pripravili tudi ustvarjalne delavnice. Hkrati je bilo pestro tudi na jezeru, saj je ZOO Station od petka do nedelje pripravil regato za jadralne deske; v petek in soboto so izvedli tekme, v nedeljo pa odprto regato, na kateri so se lahko preizkusili prav vsi, ki radi »surfajo«. V lepem vremenu so ob koncu minulega tedna odprli tudi sezono dogodkov na Velenjskem jezeru in ob njem. a bš Za otroke Pomežiknimo soncu Ljubljana, 21. maja - Zveza prijateljev mladine Slovenije je začela vsakoletno akcijo zbiranja sredstev za brezplačna letovanja otrok iz socialno ogroženih družin Pomežik soncu®, ki bo vrhunec dosegla 7. junija z dobrodelnim koncertom Otroci za otroke v Cankarjevem domu. Na koncertu, ki ga bo TV Slovenija predvajala 10. junija, bodo otroci iz Otroškega pevskega zbora OŠ Nove Jarše - Rock mulčki - pod vodstvom zborovodje Emirja Ju-šiča gostili vrsto znanih slovenskih pevk in pevcev: Gala Gjuri-na, Severo Gjurin, Vlada Kresli- na, Tokaca (Dan D), Tomija Me-gliča (Siddharta), Boruta Marol-ta, Ulo Ložar in Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana ter Otroški pevski zbor RTV Slovenija. Vsi skupaj bodo pomagali zbrati čim več sredstev, poziv k pomoči pa je namenjen tudi posameznikom in podjetjem, saj želijo zagotoviti brezplačne, sproščujoče, ustvarjalne in aktivne počitnice čim večjemu številu otrok. Pomagate lahko z nakupom vstopnice za koncert, lahko pa prispevate 5 evrov tudi s poslanimi sporočili s ključno besedo ZPMS5 na številko 1919. Lani je v okviru ZPMS in njenih članic letovalo 10.139 otrok, od tega brezplačno 3.235 otrok. Velenjska MZPM je iz akcije dobila sredstva, s katerimi so 18 otrokom omogočili brezplačno letovanje, 8 otrokom pa so ga delno sofinancirali. Posebnost programov letovanja otrok pri ZPMS je, da so v iste programe vključeni otroci iz socialno ogroženih družin in tistih, ki letujejo samoplačniško, saj želijo, da so vrstniki med sabo čim bolj povezani in imajo možnost druženja. Prav tako v teh programih ZPMS letujejo tudi otroci s posebnimi potrebami. a Dan mladosti na promenadi Osnovnošolci so v amfiteatru promenade dobro izkoristili prostor in se številnemu občinstvu predstavili s plesnimi in glasbenimi točkami. Velenje, 25. maja -V četrtek, na nekdanji dan mladosti, je MO Velenje v sodelovanju z velenjskimi osnovnimi šolami organizirala prireditev Dan mladosti na promenadi. Potekala je v amfiteatru, ki bo v toplejših mese- cih tudi letos prizorišče različnih dogodkov z nazivom Večeri v amfiteatru. Že prvi je bil lep in odlično obiskan. V uvodu je zbrane nagovoril župan Bojan Kontič, ki je mladim zaželel, da čim večkrat strnejo vrste in po- kažejo, kaj vse znajo in zmorejo. Pripravili so raznolik glasbeno--plesni program z vokalnimi, instrumentalnimi in plesnimi točkami. a bš Vid rehabilitira kolepo na Ponyju Velenje, 22. maja - Kapetan slovenske moške rokometne reprezentance Vid Kavtičnik, eden najboljših slovenskih rokometašev vseh časov, ki je januarja osvojil že drugo medaljo na velikih tekmovanjih, si je v boju za bron proti Hrvaški strgal sprednje kolenske križne vezi. Zato je moral prestati operacijo in je v procesu dolgotrajne rehabilitacije. Ker je za uspešno zdravljenje tovrstne poškodbe treba veliko kolesariti, se je podjetje GOR kolesa odločilo, da Kavtičniku podari ponyja ter se mu tako zahvali za njegovo žrtvovanje na eni najbolj zgodovinskih tekem slovenskega športa ter obenem čestita za vrhunski dosežek. Vid je ob tem povedal: "Ponosen sem, da lahko vozim ponyja, ki sem si ga želel že od malih nog, zato se podjetju GOR kolesa zahvaljujem za to lepo gesto. To je res legendarno kolo, za katerega bi bilo škoda, da bi šlo v pozabo, zato sem zelo vesel, da so v Velenju znova obudili blagovno znamko Rog. Takoj po prevzemu sem ponyja že preizkusil in z njim naredil nekaj kilometrov. Lahko rečem, da ni le izjemno lep, temveč tudi zelo kakovosten, vožnja pa udobna. Če bi bil kolesar, bi se morda z njim prijavil kar na Tour de France, tako dober je." a Lukova vila postaja razvojni taborniški center Velenjski taborniški rod Jezerski zmaj jo bo upravljal sam - Še vedno največji rod v državi - Lani uvedli taborjenje ob Kolpi Bojana Špegel Velenje, 19. maja - S starešino rodu Jezerski zmaj se dobimo pred njihovim novim domom, Lukovo vilo. V zavetju sence dreves nam Aleš Ojsteršek najprej potrdi, da so z nekaj več kot 700 člani še vedno največji taborniški rod v državi. Ob tem pove, da imajo sicer tudi zamudnike pri plačilu članarin, a večina jih te poravna pred poletnimi taborjenji, saj se drugače ne morejo prijaviti. Izvemo še, da je bilo lansko leto poslovno odlično. Zaradi odprave v Anglijo, kjer so obiskali kolege v Cambridgeu, so imeli več prihodkov kot prejšnja leta. Zato so leto zaključili z majhnim dobičkom, celotno finančno poslovanje pa so prenesli v elektronsko okolje. Trije stebri prenove delovanja Zanimalo nas je, zakaj so nekateri dobili občutek, da tabor-ništvo ni več tako razširjeno, kot je bilo. Leši pravi, da to ne drži. »Smo pa lani prenovili koncept vodniške šole. Uvedli smo namreč program gozdne šole kot obvezne predhodnice vodniške šole. S tem smo članom na prehodu iz osnovne šole v srednjo šolo omogočili uživanje radosti mladosti v naravi, v tem času opravljajo vodniško šolo, med vodnike pa jih sedaj vključujemo, ko zaključijo prvi letnik srednje šole. Za rod je to pomenilo ne le prenovo programov, ampak smo se morali za eno leto odreči generaciji novih tabornikov. Z letošnjim letom se prenova zaključuje. Imamo novo, dovolj močno generacijo vodnikov. Čeprav je bilo veliko strahov, kaže, da je bila sprememba dobrodošla,« izvemo. »Druga novost je bila sprememba tabornega prostora. Ostajamo v Kajuhovem taboru v Ribnem, kjer je doma največ spominov. Želja je bila, da se preizkusimo tudi drugje, v okolju, kjer še ne poznamo vsakega kamna. Uresničili smo jo ob Kolpi, kamor smo peljali 120 naših članov. Izkušnja je bila čudovita, zato bodo letos taborjenje tam nadaljevali,« poudari Ojsteršek. Lani so na taborjenje v Ribno, ob Kolpi in v Savudrijo skupaj peljali nekaj manj kot 500 tabornikov in tabornic. Prijave za letošnja taborjenja že potekajo, mesta se hitro polnijo. Dve izmeni bodo pripravili v Ribnem, eno ob Kolpi. V Savudriji letos ne bodo več taborili, tam bo svoj tabor postavil rod Lilijski grič iz Pesja. »V Rib-nem bomo letos pod okriljem Šaleške zveze tabornikov praznovali 50-letnico tabora. Slovesni dogodek bo konec junija v sklopu taborjenja Old skavtov z obele- žitvami in zahvalami vsem zaslužnim članom. Krepijo pa se tudi družinske izmene, v katerih se je lani vzpostavila dodatna, in sicer v organizaciji rodu Pusti grad iz Šoštanja,« še izvemo. Kot tudi, da je večina članov in članic rodu mlajših, v najstniških letih ga nekateri opustijo, pogosto pa se vrnejo, ko že imajo družine. Lukova vila zelo zaželena Izteklo se je tudi preizkusno obdobje, v katerem so ugotavlja- li, ali je Lukova vila, ki jo je MO Velenje v upravljanje predala Šaleški zvezi tabornikov, rodu Li-lijski grič iz Pesja in rodu Jezerski zmaj, lahko skupen dom za vse. »Pokazalo se je, da bo bolje, če jo imamo od zdaj v uporabi le mi, Šaleška zveza z ostalimi rodovi pa se bo umaknila iz vile. Zato so pred nami novi izzivi.« Lukova vila je izjemno zaželena, ni vikenda, da ne bi bilo v njej polno tabornikov, ki tam radi tudi prespijo ali preživijo sproščen večer. Starejši taborniki že zmorejo osnovna vzdrževalna dela. Želijo pa si, da bi jo lahko v bodoče za pouk naravoslovja uporabljali tudi učenci prve triade velenjskih šol, a to še ni zaživelo. Je pa dejstvo, da so pri razvoju taborništva velenjske osnovne šole bile in so pomemben partner. »Vsa leta vodove urice potekajo na šolah, tako nam pomagajo graditi naš rod. To je primer dobre prakse, ki ga predstavimo povsod, kjer jih zanima, zakaj smo v Velenju tako uspešni,« poudari starešina. Rod Jezerski zmaj je prvenstveno mladinska organizacija. Njihovi člani pomagajo graditi mladinsko gibanje v mestu, kar zna podpreti tudi lokalna skupnost. Na zadnjem razpisu MO Velenje so bili uspešni, zato bo letos program še bogatejši, kot je bil doslej. Še naprej bodo organizatorji Adventure race Slovenije. Posebna ekipa bo ob podpori slovenske vojske in MO Velenje tudi letos konec junija pripravila tridnevno preživetve-no izkušnjo. Stekle pa bodo tudi priprave na leto 2018, ko si želijo spet pripraviti večjo odpravo v tujino. a Taborniški zlet bo v Velenju Zveza tabornikov Slovenije letos od 1. do 10. avgusta pripravlja taborniški zlet v Velenju, ob Velenjskem jezeru, na škalski strani. V mesto se nacionalni skavt-ski Jambore vrača po 20 letih. To bo izziv tudi za člane rodu Jezerski zmaj, saj bodo starejši taborniki sodelovali tudi na nacionalnem zletu. Pričakujejo vsaj 700 udeležencev, iz rodu Jezerski zmaj jih bo okoli 60.